ŽmfiVr •M**1!
VETA
V\M

I rrdnUki In u,.ra>.Uki •tort: HSST a UwndaU sv.
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JED NOTE
i
Offlos ot pubUcatloa: MA7 Ro. I*»s<tsl« »ve. Ti>l«<|ihun«: Lswsd*U 46S&
LETO—YEAR XIII. fr^ i^-SSgarttft-^VV^^- Chic.o, „,., wboU> 22. m.j. (M.y 22»a) 1920.
mH
STEV.—NUMBCR 121.
»I	rata »f -alf	i* fc	1103, Aat •! Ost. S, 1017, sstkerlaad m J«»« 14, Iti«.
LJUDSTVO V WISC0N SINU SE PRIPRAVA LJA ZA VOLITVE.
VSE, KAR JE NAPREDNEGA, SE ZDRUŽUJ! PROTI REAKCIJI.
FRANCOSKA DELAVSKA ZVE ZA JE ODPOKUCALA OSNE ^^ RALNO STAVKO.
Izdelali so skupni kompromisni minimalni program.
Pari*. 21. maja. — Izvršcvalni odbor Splošne delavske greze je danes pozval vae strokovna unije ki so v solidarnost ni'stavki z železničarji, da ne vrnejo na delo. Sklep z« končanje stavke je bil sprejet s % glasovi proti 11.-Vodstvo železničarjev nasprotuje aklepu in bo nadaljevalo stavko.
VOJNE ODREDBE ZA PREVAŽANJE TOVORA SO ZOPET V VELJAVI*
Milwaukee, Wis. — Napredni elementi v tej drŽavi so pokazali, kak«) je treba voditi volilno kam-I mi h jo in delati, da porabijo pro-fesijonalne političarje in njih nazadnjaške kandidate pri jesenskih volitvah. Kmečko ljudstvo je organizirano v "Nestrankarski li-j(i" in "DnjŠt-vu za enakopravnost," toda organizaciji sta preslabi, da izvojujeta zmago iutd kandidati naaadnjgkov. Delav
v o je politično organizirano v socialistični stranki, toda tudi ta organizacija jc preŠHbka, da izvo-jnje odločHno zmago v državi. Strokovno jc delevatro organi/.i-rano v "Ameriški delavski federaciji," toda delavci pripadajo k raznim strarfkam, tako da ne pojdejo združeni v volilni boj pr^ti reakeijonarjem, ampak dogodi se I n h ko, da bodo delavci glasovali zii reakcijonarne kandidate in pinti kandidatom, ki jih postavijo politično organizirani kmetje in delavci. Da se to ne »godi, jo "Ameriška delavsko federacija" za državo Wi«conSin sprejela političen program in priporoča vsem strokovno organiziranim delav-< ciq, da ne glasujejo za kandidata. ki pe ne zaveže, da ne bo delal z vliemi močmi, da se uresniči ta program, ki ga je zdaj priobčil J. J. Handlejr, <trš»vm-t*jn44r ••Ameriški' delavske fedasacije" Hlavne točke tega programa, ka-toreg« peedgovofr T>ravi, da je bi-la ia akcija 'podvzeta 'zaradi nazadnjaškega delovarfja legmfativ-nth in javnih državnih uradnikov ko:
"Izjavljamo se za inicijativo, refcrčndum in odpoklic.
"Zahtevamo, da ne takoj odpravi zakon proti fipijonaii in da se čimprej vzpostavijo fundamen-tai^ic politične pravice: svoboda govura in tiska in mirnega zborovanja. Dalje zahtevamo, da se takoj izpuste na svofbodo vsi politični jetniki.
"Mi smo proti vsakemu garau-tiranemu profitu v industriji, ki je privatna lastnina. Izrekamo se za preklic Kach-Cumminsovc železniške predloge in da končno preidejo v splošno ljudsko last železnice, klavnice in živinske staje, žitni eleivatorji in žitnice, tovarne z« konzerviranje živeža, glav-na skladišča, hladne shramhe, vse naprave za javne potrebščine in ^h naravna bogastva.
"Izrekamo se za razvoj zadružne industrije in trgovine in da se "prejmejo tozadevni zakoni. Za liicvamo, do ae odpravijo špeku-laeije in nadprofiti mod produ-• enioin in konzumentom, nepolnimi posredovalci, sploh vse pro-titniNivo in da se uvede distrfbu-eija poljskih in industrijskih pro-dnktov tako ,da hodo pravi pro-I'e ciiti uživali sadove svojega de-1' m da se ljudstvo v Splošnem " gospodarskih raamer. v kate 'ili irpi.
" l'i iporočamo, da se visoki do l"»dki in dedščinc obdavčijo z vi ""knn davkom.
"1'tiporočamo, da država skr da se prebivalci v NViseonsinu lahko naselijo na deč.eli in zgrade domove v mestih in vaseh. \ namen priporočamo, da po-*'nvodajns z/bornica sprejme po -lavo, da ni bodo wi*con*inški I t -bivalei lahko izposodili denar "d države proti nizkim rtbrestim, da lahko kupijo svet in ograde
domove.	» , f
"Zahtevamo, da se aodoikomi .
BODOČA VOJNA MED ANGLIJO IN AMERIKO?
Furijozna tekma med angleškim in ameriškimi kapitalisti sa ive tovno kontrolo olja in jekla.
ANGLIJA ALARMIRANA VSLED POLOŽAJA NA KAVKAZU.
London, 21. maja. — "S kom se bomo vojskovali v bližnji bodočnosti? Z Ameriko ali Rusijo? Ali bo vojna z Ameriko?"
To vprašanje je bilo včeraj zastavljeno v angleškem parlamen tu in za sta v rl ga je narodni liberalce Dona Id MacLean.
Peldmar&al Henijr Wilson, šef generalnega štaba angleške armade, je pred nekaj dnevi svetoval v (pogovoril /. višjimi častniki, da "naj bodo vojaške tfete dobro pripravljene, kajti čas prihaja, ko bo zopet treba zagrabiti za orožje."
MacLean je zahteval pojasnila kaj misli feltimaršal Wilson in za pojasnila se jc obrnil direktno ua vlado. S kom bo zdaj "vojna? Z Nemčijo ne more ibiti še .tako hi--tlf-Mncljemm je takoj pridi ua »lišel, 4a Združeni d poleg Anglije največja svetovna sila in 7.a njimi pride Knsija. To rej Amerika ali Rusija. Ampak A-inerika je holj nevarna. Amerika blagajnik vsega ti.veta, je goapodar olja in jekla — in bodoča vojna Anglije bo za svetovno kontrolo olja in jekla.
Vojni minister Churchill je odgovoril MacLcanu, da ima VcdHca Britanija velike obligacije (l) v Carigradu, na Irskem, v Mezopotamiji, Palestini in Egiptu — velike obligacije, toda majhno armado. To je imel v mislih feldmar-šal VVilson, ko je rekel, da "naj bo britska armada dobro priprav-I jena," ni pa mislil — je dejal Churchill — da je Anglija že na robu kakšne nove vojne.
Da I i se je MacLean zadovoljil h tem "pojasnilom," ni znano, to-da njegovo vprašanje je ostalo odprto.
Edward Carson, vodja ulster-skih Ircev, je včeraj ponovil be-sedni mupad na Ameriko zaradi ir-ske situacijc. Dejal jc, da smeri-ško zlato financira "morilsko kampanjo" na lr*kem in proti-britska Kilmitja drugod. Itekel je. da ima "zadostne dodcatc" da jc New -Voik "središče zarotnikov proti angleški vladi v Indiji, K-giptu in na Irskem."
London. 21. inaja. — Novica, ds so ruske rdeče čete okupirale per-zijsko pristanišče Knzeli in pr#-gnsle (hI tam angleško garnizijo, j«, silno alarmirala vladajoči« kro-
v Umdonu. Kapitalistični listi vprašujejo vlado, ksj bo zdsj ato-rila i. ozironi oa njeno pogodbo s | Vrzi jo, pogodba sker J»e določa, ,1 h. morala Anglija brsniti I er-zijo, toda tnon.slns Zgovornost več kot določs rsvno to alvsr. "Times" izražajo strah, da t»o morda vce kot poloviea pr^.v.l-v Perziji potegniU r boij*evi. ki in v tem slučaju je vsaka brani-ha nemogoče. Drugi list. P«vdsr. la jc «„gl<d(k/kontnds
in tamošnjib oljnih
DRUGEGA IZHODA NI ZA OD PRAVO KAOSA V ŽELEZNI fiKEM OBRATU
Tako sodi meddržavna svesna tr govska komisija.
Waahington, D. 0. — .Meddt žavna trgovska komisija je odre dila, da za prevažanje tovornega blaga zofl>i>t sto^jijo v veljavo voj ne določbe, ker je le na ta način mogoče odipraviti kaos v železni škem obratu, ki je naatal, odkar so železnice zopet (prišle pod privatno koutrolo. Odločba io sledeče: Tovorno blago ae lahko prevaža po drugih progah, kot jih j< določtl odipoSiljatelj.
Vsaki dan in sproti jc trdni pošiljati iprazne vozove na druge železnfce.
Sestaviti ae morajo vlaki praznih železniških voz in odpeljati t je, kjer se vozovi'potrebujejo. |Meddržavna trgovska komisija je priftla do prepričanja, slo jc prišel čas, da nastopi, N^ko odlašanje hi pomenilo povečevanje kaosa v železniškem obratu.
Ti koraiki, ki jih je podvsela meddržavna «trg<i\nsks komisija, dokazujejo, da se je na Iclesnieah takoj .pojavilo prejšnje favoriti, ranje, ko so tželcznice prišle pod privatno kontrolo. Zdaj je dokazana roč, da vsi tisti niso nič razumeli o železniškem obratu, ki so priporočali, da se železnice vrnejo pod privatno kontrolo, ali so pa mell posebne interese ua vidiku, praio ko ao hvalili privatni Železniški rja^<f|e4*mt. 5Mrj Je dognana reč, da privatni interesi niso zmožni obratovati železnic, 'kadar je od rednega železniškega obrata odvisno blagostanje dežele. .
Taki dogodki fx)lj odpirajo ljudstvu oči, da je nacijonalizaci ja ameriških žclcr.nic postala ži v a potreba, kot stvarni govori za govornikov nacijoua I izacije že-leznic. Ta ipre<#irat v ljudskem mišljenjii se bo tudi pokazal v je seni pri volitvah
kako so varastls cene
; tltrtjENSKIM POTREB601.
nam sirom sveta
Near V«»rk, N V. - Po poročilu Ir. I.omlonn no eenč Kivljeiiskim pot rt«4iŠČinain poskočile v mlstot kih od leta 1914. kot sledi: Nem iija :ir>H, Danaka mt Milan v Ita liji 382, mesta v Franciji $Ž0, Nor vfška m, Paria 1$7,' Rim m, švedska 15», Belgija 142. Anglija 13«, Združene države 107.
CESAR FRANC J02EF SE JE OBESIL?
feiki viri javljajo, da stari Pran oalj ni umrl naravno smrti, tam-več ja isvršil samomor.
ŽITA, JE 8WUALA NA
jaj«
»ojMjiainijč ^ ----- -	u
vreleev nezanesljiva, če ne bo Me
mija zsvarovana t motnim
i	^ .	x x .. i- ,perzijskim r^ijem. Ra/burje
"dvzame moč, da indajajo aodnij-1' . )of.rJ vr.uka »k* prepovedi, s katerimi jemlje	><L\Jlf, de Pa
J" državljanom njii praviee, ks- l'aris. 21 maja.- K*o
,l'ir MNstanejo apori v industriji ris' j« k
/.ahtevamo, da oe prepove aa perzijskega P	. u
»radi profil*	""IJtr . '	—
mentiral vest o zavsetj« rialaniščs Vsnr*\i)*
interesi v wall streetu so vznbmirjbin.
New York, N. Y, — V Wsll Htreetu se širi vest, da so pričele kompsnije, ki sc pečajo s produkcijo avtomobilskih šin iz gumija odpuščati delavec v svojih tovar. nah. Interesi, ki itnsjo naložen denar v teto podjetih, pravijo, če je to res, tedaj je i»onehala zahte-va po teh šinah na trgu. Gospodje namreč zdihujejo, ker se boje, ds dividendc ne tiodo mastne. Ali gospodje so lafrko brez strahu kajti letos so producirali 41,001),• 000 gumijastih šin, kar pomeni, da bodo ti interesi imeli lep pro-fit. Delawi bodo pa imeli kot ponavadi žuljave roke in prazen žeipl
jtalarski interesi mame ravajo omejiti kopanje rude.
Duluth, Minn — Jeklarski interesi nsmersvsjo omejki kops-nje železne rude, ker ne morejo dohiti premoga za svoje plavže in jcklarne. To je najnovej*« vest. ki kroži zdaj med indmrfrijalei. (> prkle re« do omejitve pri ko-panju rtide, hodo zopet trpeli t|e-lavci, kajti d<»name mošnje je. klarskih trustoveev so d^ro zvr-hsne.
uničevanja perzijske neodvisno stl"
London. 21. maja^—"Daily M" rsld," orgsn sngleške delsvske stranke, > naravnost obtožil ao-gle4ko vtsdO, ds je podf.igsls Po Ijake ns ofeaalvo proti sovjetski Rusiji z nsm«»oi»i. ds b#ido Rimi prisiljeni umakniti aroje Vele »z Kavkaz!je. kjer s*» Imgati oljni vrelci, kater« bi si radi prilastili hritski kapitalisti. "Herald" ime nuje poljsko ofenzivo "namazano s kavkaHum petrolejem. '
Riin, 21. maja, — Tukajšnji socialistični list "Uiornale del Popoln" ji« odijavilSporočilo svojega kortapondenta v Tnstir, da sturi svatrijsflu cesar Krgne JoŠef, k rje umrl v novembru TJU& ni umrl naravne smrti, temveč se je obe-
Ksn1^
1'oročilo, ki prihaja Iz čeških virov, set glasi, da je bivftu cesarica Žita. ki jc bila takrat še nad-vojvodinja in kronprinuesinja spravila Praiu'joŽefa v obup. ker ga je vpričo drugih pikala In o-števala rmll vojne in zveae z KTem. čijo. DČitala mu je, da bi bil^Tn ahko preprečil vojno, tako pa da ;i<j izkopal grob InOmburški hiši. Kriza jc prišla, ko j« nemški gfdlljlČ posetil Dunaj. V irtdteslC, l(o je kajija sedel pri ,	eessrski paldR, jc izbruh-
nH t>*npir Zlta je v isllvu Jeze pmegmia revolver in ubtreIHa na ksjzerjs. Krogla ni zsdela cilja toda Viljem je ustrelil na Žito itt jo lahko ranil. Takoj nato jc VI. I jeni odšel v Berlin in drugi -dan je prišlo uradno poročilo, da "njena visokost, nad vojvodinja Zlta,1'se ne počuti dobro, valed če/ sar mora ostati v svojem stanova nju nekaj dni." Od tistegs časa je nemška vladaiVka rodlhiun vodila I juto propagando proti Žiti in njeni italijanski žlahti.
Ta dogodek je tako potrl starega Prancjožcfa, da jf pričel du še v no hirati in .par tednov posne jc, dne 21. novembra 101H ob polu enajstih predpoldne so gs našli v njegovi spalnici mrtvega, viseče gs na vrvi. V palači je takoj za vladala velika panika. Vsa rodbi ua se je abrsla na posvetovanje, kako je treba »poročili javnosti cessrjevo smrt, Bil je hud preplrt končno je bilo sklenjeno, ' da strsšna tajnost ne sme ns dan, ker to bi bil prevelilk škaudsl ne samo za llalsdiuržaue, temveč tudi za Nemčijo v takratnih kritičnih dnevih vojne. Drugi dan Je.bilo naznanjeno, da je atari cesar u* mrl svečer rdi de%'eti url zs vnet-jem sapnika.
Toda dogodek ni ostal 1 ^ ikri t Prišel je na ušosa služslmiuom v pslači in kmalu se Je vest*razne-sla po Dunsjti in prišla jo tudi v srmado na frontah. Vrhovno poveljstvo jc hilo prisiljeno razglasiti govorico za latž in zagroiilo je s smrtjo slehernemu vojaku^ ki ho razširjal novico, ds se Je stsri Prsneelj ohesM,
Rusi zagnali Poljake
trideset milj nazaj.
Sovjatako čete to zasegle valile plot, y .trolivu in orožju. Francoski imparialiati ao v strahu, kar to Poljaki saigrali lopa načrte. Poaladica poljsko ofonaivo v Rusiji. Delavci, kmetje in vojni ujatniki ao prljoli sa orožja in odhitali na bojiščo v obrambo svoboda.
ie vec vojaštva v mati-WAM.
Matensn, W Va. — Prvima dvema komfisnijams državnih konštshlrrjev se je v {»etek pri-družilo Š4> več vojaštva, da naredi ie«l v tukajšnji okolici, kjer je bila pr«*d pat dnevi liitka med privatnimi detektivi in domačini. V četrtek ponoči je hilo oddanih vač strelov na dva Haldarin Pelt' sova detektiva, ki sta zh^žala ne zadete
Clueago in ok<diea: V nedeljo Jasno in gorko. Južiutvzhodni ve. t rovi. Temperatura r zadnjih 24 urah; najvišja 72. nsjnižj* SI. iMaet izide ob 4 Jtt, zaide ob 7/0$.
London, 21. maja. — Porodila iz Moidcve o boljševlftki zmagi na poljski fronti so potrjena iz svto-rltatiVttSt angleških virov. Itusk< aovjotske #ete so prtMlrlo trldcisM milj na SO milj široki Črti od reke Dvinc do Borisova.
Današnje poročilo iz% Moskve pravi, da sovjetske čete iladaljuje jo prodiranje na sevgrneai dolu fronte. Poljaki se umikajo J največjem neredu. Rusi im kajell velik plen v ata^ivu in topovih. Pri prehodu čez nerealno sdAichoti pomagali apvjataki letali, ki so metali bombe tta aovralAŠ vmte.
V okolici Borlstmi In Žogova so rdeče četa okupiralo več vasi. Sovjetska armada napreduje severno-Kgpadno od Zvenlgrada. Položaj v okolišu Kijeva je neapremenjen.
Iz Varlsva javljajo, da so bili ruski napadi otr Berestni odhiti in okolici K&aesopola so bile sovjetske Čete vršene nazaj 12 milj.
Parki, 21. maja. — Francoski milit Irariatičnl kritiki iarašajo strah, da ao ae Polja14M)renssll s svojo ofenzivo in
nU iri&^^aKv^s, cfa^hl
se uspešno vidršala oa vsej fronti
od Dvlne do Besarabije. po mue-nju francoskih kritikov je boljše viška protlofenziva na severnem koncu fronte Bruni lova strategija, ki hoče zvabiti Poljake v Pripet, sko močvirje in jih ractrgsti. Bolj. Ševlkl ne bodo napadli Kijeva, temveč pritiskajo na severnem in jušiiem konou fronte, tako da se bodo morali Poljaki sami umakni-ti ix središča. Kritiki se čudijo, kako, morejo Rusi voditi proti* ofenzivo v aapadnl Rusiji in isto. časno nemoteno operirati v Perziji proti Angleftam.
London. —• BreaSbčns brzojavka H 'Moskve poroča, da je po vseh ruOkih merftih in vaseh nastalo živahno gibanje zs rekruti. ranje novih čet, ko so Poljaki u* drli v T krajino prod dvoma te. dnoma. Po vseh krajih so bili ve. liki javni shodi in govorniki so pozivali ljudatvo na ohramhn ao. vjetoke ('krajine. Delavci so zapustili tovarne in (kmetje polja ter se vpisali kot prostovoljci y armado. lftOO bivših ujetnikov,'ki so sc pravkar vrnili iz Francije, je takoj vatopllo v rdečo armado in odšli so oa poljdco fronto. V Černigovu so vsi delavci prijeli za oroljc. BIvŠI čaatoikl v stari armadi, ki ao bili ujeti v južni Ru. siji iu ptblrlji in ki so internirani, so prosili, če amejo iti kot prosta-ki na poljsko fronto, da pomagajo odhiti sovražnika, ki je r^apadel njihovo domovino, Prošnjs jim ni lila uslišatis.
Hovjetaka vlada ima dokaze, ds
VILLA ZOPET STIMSl; NJEGOV PR06RAM MORA OBVELJATI.
Olavar banditov pravi, da mm nova vlada sprejotl njegov prt. gram, drugite m ao umskna.
DVA VLADARJA V MEHIKI.
Vera ('rtu, 21. maja. — Genera-la Alvaro Obregnil lu Psblo Gou-zalez sta si raidellla provjsorlčno »dilast v Mehiki do aasedanja ia-rednega kongresa. Danea aa je orgttuizirala začasna vlada in oba generala ata iuetama "vrhovnima glavarjema #vlluclje".
Nova vlsda je razglasila, ds ac lahko vrnejo virf politični beguni, ki jih Je pregtajal Osrrstus. '
KI Paso, Tex„ 21. maja —Frsii elseo Vlila, ItronUhtl revolucionar v Civavi, Ae nI odloži! orošja, Ac več - Vlila je (»javil, da sploh ne odfcli orošja, dokler §a ua pre- /
v iieds ,
Poročevalec Associated Prema
Je včeraj iposetl) Vlilo v Boqullls su, fllvava, kjer tabori a " konjenikov in čaka ns kon( co « gepersloin ('alU«som, nim vojnim ministrom revolucionarne vlade. (k| te konference Je odvimio, da II Vlila odloši orošje in se poda v privatno življenje, ali pa zopet odrine nazaj v člvav ske gore in nsdnljuje guerilsko kampanjo.
Ca I les je na potu la J na resa v Meakm City iu gredoč mora obiskati Vlilo. Callcs mora priti k Vlllu In Vitla ne ^>ojde h rsMogii. Vlila jc rekel v intervjuvu ,da aa-htevs garancije, da ho njegov pro. gram isvršeu; ou ne da nič vod na gole besede, temveč bo počakal, da vkli, kako m« ho viadalo, prodno opusti svojo revolucijo. Vlila zahteva, da ne sme niti eden uradnik hivše Carransovo 'vlade osts|l v Javni slušlii. Ako mu bo ugajala nova vlsds, tedaj JI i«ro. čl svoj plen nista, ki Je vreden več miljonov pasov.
Dalje Je dejal Vlila, da ne go. vrsžl ameriškega ljudstva in da ga nI nikdar sovrsžll, sovraŠi pa Wllsona, ki je pomogel ('atranzu na stolček in Je po njegovem mnenju zskrivil, da je Izgubilo življenje okrog 100,000 Mehtča-nov v civilni vojni tekom xadnji!i| osmih let,	^
Vitla sc je zelo spremenil v xad> njih štirih letih. Zelo se Je zredil In iste clsstičnosti In humorja v besedah nima več. Vera <*ruz, Mehika, 21. maja, Vest, da je ubešni predsednik
je v polj*i »rmud I vse polno far rs a za zapustil Mehiko ua lop-
franeodklh častnikov; nekaj jih	nJdeifci "Progrmao," se v sd rtu Je
Je bilo ujetih. OMsHn je poslal	toda potrjena It ni. protestno noto Millersndu. frsn j»ovHjfl|k| -ni<.f^kih h/ija»h la coskemu ministrskemu predsednl |djj v tukaJAtiJi luki imajo navoili
Vu	lo is Wssliingtoha, ds Ishko vga
■	mejo Carranzo na smeriško Isd-
ALEKSANDER HOWAT IZVO U EN DELBOATOM EA KOV VENCU O A D. P.
Jo. ako pride strmoglsvljeni me hiški predsednik v Vera tVar in
če želi iti v Združene države.
— Drla vas kon veneljs "Ameriške delavske fedc melje" Je trajala tri dni Isvrši-a Je veliko konstruktivnega in is-ohraževaluega r(ela. Za delegata na kmtveaeiio "Ameriške delav. ske federacije" izvoljen Ale tmm\er llo« at, predsednik št irU najstega rudarskega okraja.
K»nven«IJe se je udeležilo nad dve sto delagator.
posoda IZ papirja.
*ow Tork, V. T. — V nekaterih restavracijah so pričeli že rabiti posod«* iz papirja, ker je ee-neja In ae ne uhije.
Tovarnarji, ki hulelavsjo pos<i do ta ■teki« so zaradi tega Oovega pojava v skHieli. kajti če ae ta aa vada raaširi. Ihj kmalu pag^r ia podrinil steklo
LASTNINA SLOV]
lUf («xcept Chimgo) and C«n»d» $4 per y«r| coontri— 17.00 per y—r.__;
TA
PODPOtNfJEDNOTE
CanjuU «4.00 n« »0 na lato, »2%75 z
poi
GOSPODARSKE RAZMERE PRIHAJAJO NA PSA V JUGOSLAVIJI.
Ohioago, 111. — Vladni prohibi-cijonilki agent je ao odkrili tihotapski krožek, ki je pa debelo delal kupčija <l žganjem. Aretiranih je bilo sedem oseb. Kasneje ja bilo aretiranih še dvajset oseb, ki so pa bile iapufičene po zaslišanju. Ta krožek je raapoilagal z žganjem, ki je bilo najmanj vredno en miljon dolarjev.
Vladni agentje izjavljajo, da je krožek imel v trvojem, načrtu, da s ponarejenimi dovoljenji dobi toliko žganja, kolikor ga more razpdčati, tako da bi aatftla pro-hSbicija samo Že na papfrju.
Tri tihotaipre so prijelL ko HO bili pripravljeni, da odpotujejo v Anglijo. V načrtu So imeli, da prejemajo čgantf« po potiti,, k a krtu i »o v navadi v ljudskih nižinah, od neke stare žganjarne v Kenturtky-ju.
Vladni agentje so v zasledovali ta krožek nad mesec dni, in ko so mislili, da je mera polna ^ in da imajo dokaze v rokah, so izvršili aretacije. Jofon Ji Watson, Her man ftteln in Wflliam Lawlor, ki «o bili aretirani pred njih odpo t oranjem na Angleiko, so morali vsak .položiti petnajst tisoč dolar jev poroltva.
Vladni agentje pravijo, zdaj ie nemogoče povedati, koliko žganja je krožek spravil v denar.
Dr. C. N. Leach iz Sftn Francisca in ameriški major / Philip Carroll sta se vrnila iz Jugoslavije, kjer sta vršila dobrodelno delo po Hrvatskem, v Bosni, Hercegovini in južni Dalmaciji. Izpovedala sta, da se povsod širi nezadovoljstvo, da so transportne razmere razorganizirane, nemir in nepokoj naraščata, profitarstvo in tihotapstvo pa cveteta. Komunizem ni razširjen, toda razmere so Ugodne, da se razširi.
Izjava Američanov potrdi to, kar je poročal "Naprej", da gospodarstvo v Jugoslaviji prihaja na psa, čdkar vla dajo v nji slovenski in hrvatski klerikalci in srbski radikalci, ki pravzaprav zaslužijo ime nazadnjaki in nevedneži.
Po revoluciji v Jugoslaviji, ki je strla moč habsbur ške avtokracije, se je ves svet čudil vzornemu redu, ki je vladal v nji, ker je v drugih deželah bil kaos. Slovenski klerikalci in srbski radikalci so mešali toliko časa poli tične karte, da so dobili vlado v roke v Belgradu in seveda tudi v Sloveniji. %t pri sestavi radikalno-klerikalnega ministrstva se je pokazalo, da ni od teh gospodov priča kovati drugega kot gospodarsko vpropastenje Jugoslavije, kajti v ministrstvo so pozvali snaga habsburškega špijona, enega habsburškega krvnika, ki bi imel priti pred mednarodno sodišče, da ga sodi zaradi njegovih brutalnih činov, in nekega ubojnika. Prva dva sta se sicer takoj odpovedala ministrskim sedežem, ko je javnost izvedela, kakšne luči so "pozvali klerikalci in radikalci v ministrstvo, ubojnik je pa ostal in se ni brigal za javno kritiko. Bil je slovenski klerikalec fn taki ljudje še kaj drugega prenesejo kot ubojništvo.
Kadar politične stranke kličejo take ljudi v ministr Htvo, je doprinešen dokaz, da je od njih zbežala sramota k psom in da so merodajne osebe v stranki politični šarlatani, ki izrabljajo položaj za pomnožitev svojega premoženja. #
Kako fino so znali klerikalci in radikalci razdeliti mef) aabo portfelje, govori dejstvo, da je želesniški minister postal katoliški duhovnik dr. Korošec. Ce bi imeli v Jugoslaviji ministrstvo za oskrbo jugoslovanskih duš, tedaj bi bil gospod Korošec še sposoben za ministra. Ali železniški minister, pa duhoven, ki je napravil svoje tehnične študije najbrž v lemenatu, govori jasno, da kleri kalcem in radikalcem ni šlo za to, da urede transportne razmere, ampak da na višja mesta spravijo svoje nezmožne podrepnike*,ki so k večjem sposobni pometati železniška skladišči.
Transportne razmere v Jugoslaviji so na psu. Tako pravi "Naprej", tako sta se izrekla Američana, ki sta pri dobrotvorni akciji v Jugoslaviji z bistrimi očmi opazovala dog«dke,,ki se vrše okoli nju. Zakaj so transportne razmere na psu, pa najdemo odgovor v dejstvu, da je železniški minister katoliški duhoven, torej človek, ki pripada t k stanu, ki je najmanj zmoien za ta posel.
Od dobrih transportnih razmer je odvisno blagostanje v deželi Tovarne imajo lahko najbolj izurjene delavce, ki se dobe pod solncem, na .polju lahko delajo najbolj umni poljedelci, toda tovarne ne morejo producirati, ker ne dobe redno sirovin in ne morajo pošiljati svojih produktov na trge, čeprav imajo airovine. Poljedelci lahko snoje na polju, mučijo lahko svoje možgane, da prirede več živine in pomnože pridelke, a vsa ta muka je zastonj, ker ne morejo spraviti svoje živine in pridelka na trg.
Nekateri jugoslovanski listi v domovini, ki zastopajo privatne interese, tarnajo, da ugled Jugoslavije pada v tujezemstvu, posebno v Ameriki, Jcjer ima Jugoslavija edino svoje odkritosrčne prijatelje, da je nemogoče dobiti kredit in povišati vrednost jugoslovanskega denarja v tujezemstvu. Za božjo voljo, uredniki naj ne bodo vendar tako naivni in naj nikar ne prihajajo 4 takimi tarnanji v svet. Ali mislijo, da so gospodarsko razviti narodi res tako slepi, da ne vidijo, da ima Jugoslavija železniškega ministra, ki biJbO »ogpčc dober fajmoštsc ali pa korar, ker za tak posel ni treba prav nobenega tehničnega in gospodarskega znanja, ampak zadostuje, če se človek nauči z večletno vajo na pamet brevir, da momlja predse tjevendan, kadar gre zjutraj ali zvečer na sprshod, nima ^a najmanjše kvalifikacije Za železniškega ministra. Cs| ' ^
* MM __
so uredniki meščanskih listov v domovini veliki naivneži, naj nikar ne mislijo, da so tudi ameriški baiikirji in industrijalci. To so praktični ljudje, ki ne razsipajo z denarjem, ampak pretehtajo vsak cent, preden ga nalože v kakšni stvari
Dokler bodo taki ministri zavzemali važna mesta v Jugoslaviji, ni upati, da se gospodarski položaj obrne na bolje, ampak prav zanesljivo pojde vse rakovo pot, dokler ne pride potop.
D^OPISI.
eno
AmerBke vesli.
VBUKA TIHOTAPSKA TA ODKUTA.
ŽARO
Tiliotiftpftlci kroiric J® rupolAj^l z zganjam, ki ja bilo "fjffj vredno m miljon dolarjev.
da je

■dan delavac ubit, drogi pa vsajati.
a t, Louiz, Mo. — Na vogalu Tri m d vaja* te cmte in Washing-tonove ttHce v Granite Citjrju aa je zbrala večja gruča ljudi, ki je fthnlpatfeirala a štrajkarji. Po ce-ati je nenadoma prldrdral avto-mdbil, iz katerega ao oddali vetf •trelov na ljudsko gručo. Ubit je bil 33-letni delavec delavec Cl*-ranee W. Turner, delavec L. Kline pa ranjen.
Po napadu je seveda avtomobil talko hitro iaginil, kot je prišel. Med ljudstvom je naitalo silno razburjenje, ko je kvedelo za za-vratni in atrahopetni mrpad. Kdo ve, kaj bi ae zgodilo, Če bi napadalci prilli razjarjenemu ljudstvu v paat.	\
Boston, Maas. — Telefoniatke,
zaposlene pri New ttngiand Tele-phone A Telegraph kompaniji, so
»poznale, da ne doaeiajo ničesar, Je niso organizirane. Organizirale ho ae in sestavile ao svoje zahteve, ki jih je aeveda . kompanija priznala, ker je »poznala, da zanjo ni drugega izhoda, ako noče, da pride do stavke. Po novi leat-viei prejemajo na teden telefoniatke na teden po dva in dvajaet dolarjev, supervizorice pa pet in dvajaet dolarje). Preje ao eaalu-žile le po osemnajat dolarjev na teden.	A
Los Angola«, Cal. — Tiskarji, nastavljeni pri Icdkainiih listih, ao danili dva dolarja povijanja me zde na teden. Tiukarski delavci, ki delajo po dnevi, prejemajo po devet in trideset dolarjev na te den, za ponočpo dc4o pa dva in štirklset dolarjev.
POVIŠANA TOVORNIMA JE "ŽAMET" ZA PEOFITARJB.
Waahington, D. O. — Mr. Car,
ter, predsednik bratovščine želez niškLh kurjačev, je izjavil pred že lezniškim delavskim odborom, da povišana tovornina pomeni "ža4 piefr" 4a profitarje. Izjavil je, če bi se podvojile mezde železničarjev, tedaj bi bil oteeba povišati tovornino pri toni tovornega bla< ga za manj kot en odatotek.
Zelezniftki ravnatelji pa zahtevajo, da ae {poviša tovornina za petdeset odstotkov. Blepej lahkd vidijo, kam pes taco moli.
Mr. Carter je za svoje tiditve doprinesel tudi dokaze. Na pr. pri obleki, ki je ibila poalana v letu 1914 iz Chicaga v Los Angele« in je atala v prodaji na drobno tri deset dolarjev, so znašali trans portni troški 18V* centov. V letu 1919 je atala krta obleka petdeset dolarjev, daairavno se je tovorni na za tranaportacijo (blaga na da ljavo 2,200 milj podražila aamo 5.6 odstotkov. Navedel je prime ro tudi s čevlji, ki jasno pokazu je, Itako povišanje tovornine služi profitarjem, da povišajo cene in grabijo profit.
VELIKI BUEtrai BI BAD RAZ
DVOJIL FARMARJE »DELAVCE.
Dai Koinas, Iown. — Urednik farn.arskega lista "Iowa Home* steada" opozarja farmarje, ikako veliki biznia, ki ga kontrolirajo veliki finančni interesi v Wall Streetu, skuša zabiti zagozdo med farmarje in delavce, da najprvo natepe delavce in ko so delavci poraženi, nabije pa še farmarje. V svojem članku opozarja farmar je, da so delavci njiti naravni bratje, torej njih naravni zavezni ki, veltki Ibiznis pa izkorišča ena ko delavce in farmarje. On svari da velehiznilki interesi niso še ni kdar izdelali takega zarotniškega načrta kot letos, da porazijo de« lavee in farmarje pri volitvah. Zato je pa do liti os t farmarjev, da gredo skupaj z delavci v volilni v volilni boj.
ZAVEDNO UUDSTVO V W»-OONSUfU SE PRIPRAVLJA ZA VOLITVE.
PODJETKIKI UAKL PRIZNAJO PODRAŽITEV ŽIVUEN8KIH POTREMClN.
Boston, Maaa. — Tukaj je ob-državal svojo konvencijo "Narodni induatrijalni konferenčni odbor," ki zastopa več podjetniških organizacij. Ta organizacija pa ima avojaga štatističarja, ki jr sestavil lestvico, ki pripoveduje, kako «0 se podralile Življemike potreiiščine. Po tej lestvici so ne ž»vlj<*n*ke potreh^ine podražile ia a«*dem in devetdeset odatotkov Živ«* se je od julija 1914 pa do marca 1920 podražil za pet in de« vetdeae* odstotkov, stanarina sa je povišala aa 47 odstotkov, oble. ka ae je podmJHla za sto sedem in Hedemdenet odstofkov, različne potrebščine pa za tri onemdener odatotkov.
Podjetniki torej priznajo, da m ae podnsiiU fivljenake potrH»m*i.
ne kar je očivlde«i dok«, ds ^Uhtacija. Zahtcvsmo, qa ^ drlavr, upravičeni deTt.ko	ftakalmslnl dnevnik
mcatdr, da otlftovarja draginji, /a kaj pa .podjrtnSti nasprotuj«'jo povišanju raeade. če imajo dokaze, da neziKMma draginja tare dr-lavee T
DELAVSKE PRIDOBITVE
hotelski ■Mi i
— Tukajšnji In rentavraeijski. uafet-i/vojcvsti oaemurni <k tk del«
- -
(Nadaljevanja a 1. strani) "Naše prepričanje je, da so vodn<> sile nedotakljiva lastuina vs«»ga Ijmhtva in zaradi toga zahtevamo, da ae vodne sile iarabi-jo v interesu ljudstva in ne v interesu privatnega profit a.
"Zahtevamo ileonisjno, da sc prizna delavcem pravica do organizacije in kolektivnega pogajanja s podjetniki po avojih zastopnikih, ki jih jr izvolila njih orga-| da kot ifVede osem« umi delavnik.
''Ravno tako zahtevamo, da i* ms jo pnljedelnkc organiaarijr ni»-omajno pravico do kolektivnega pogajanja.*'
To so glsvtif inHt* in minimal« ne zahtevr, ki so xdnlffile vae napredne elemente v W»%-on«inu, da napravijo v jencni pri volitvah ■kupno fronto proti nasadnja-M tu, ki je pfiČHo drzno dvigati svojo glavo, odkar je hilo skle-•» 0 >
Burgettstown, Pa. — Zadružna trgovina r malem in vaiikam obsegu. — Kakor bi ne mogla izhajati posamezna podporna društva brez centralizacije, tako tudi ne morejo vspevati posamezne zadružne prodajalne brez svojih velenakupiiih druži).
Zadružm' prodajalne so (bile u-stanovljene v la namen, da pomagajo svojim Članom na gospodarskem polju, da ae vsaj nekoliko oav-dbodijo privatnih trgovcev'. Ker pa morajo zadružne prodajalne kupovati vse svoje potrebščine od privatnih valetrgorcev, ao Se vedno izpostavljeni člani te zadružne prodajalne privatnemu izkoriščanju, ker navadno privatni veletrgovci vsako stvar prodajo dražje zadružnim prodajalnam kot pa privatnim trgovcem. Najbolj nesramno pa odirajo agentje privatnih veletrgovin še mlade novo ustanovljene zadružne prodajalne, ko opazijo, da je poslovodja neizkušen v svojem poslu. Ko privatni agent obišče kako tako zadružno prodajalno, se navadno takoj na zvit način informira o stanju zadružne prodajalne in o gmotnem stanju delničarjev. Blago proda le proti gotovini, namreč da mora <biti plačan takoj ob prihodu na postajo. Toda velikokrat ne pošljejo vsega naročenega blaga, mnogokrat dražje, kot je bila sklenjena kupčija in slabše vrste. Ko sc na to opomni agenta, ko zopet pride po naročila, se izgovarja na vse. mogoče načine in krivi vko druge taizun velenakupne trgovine.
In temu temu nesramnemu izkoriščanju bi se takoj odpomo-glo, ako bi se delavci zavedali dejstva, da je z dobro gospodarsko organizacijo vse motgoče, da ae z zadružništvom lahko odpo more vsem slojem, ki so sedaj iz koriščani od privatnih interesov.
Pred kratkim je bil priotočep o klic od JiRZ oziroma od Ameri can Jugoalav Commercial Board Lt., da naj se priglasijo na ta u rad vse slovenske zadružne prodajalne. Koliko zadružnih proda ialu se je preglasilo, ne vem, Po m<5jem mnehju bi bilo to Želo koristno, ako bi ae slovenske zadružne prodajalne ceutralizirale, kot so centralizirane naše jednote it zveze, ker le na ta način bi zaino gle vspevati in delovati po začr tanem programu. O tej stvari naj nekoliko pojasnim, kako bi bilo mogoče po mojem mnenju vso to Stvar izvesti, da bi v resnici ko-ristila zadružnim prodajalnam.
Brez centralnega vodstva je za dmfniltvo takorekoč brez pome na. Ako ao pa organizirane v eno centralo, bi se lahko zbral potre ben kapital, s katerim bi bilo mogoče ustanoviti zadružno veletrgovino, ki bi zalagala avoje po drufntee a potrebnim Magom. In »ieer: Slovenski farmarji bi uata-novili svojo zadružno nakupoval nieo, v katero* bi prodajali svoje poljske pridelke. Ta farmarska zadružna prodajalna bi bila podružnica zadružne velenallupne trgovine. Centralni urad ali za družna velenakupna -trgovina bi dobivala naročila od zadružnih prodajaln za razne poljske pridelke, kot krompir, fižol, razna druga aočivja in sadje, seno, žitna se mena itd. V centralnem uradu bi vedno imeli aeznamek zalog v teh zadružnih farmarskih trgovinah, in bi lanko poslali naročene pridelke naravnost zadružnim trgovinam. Vsled tega bi odpadli vsi posredovalci, mešetarji in agenti. Mesto agentov bi centralni urarf razposlal n. pr. tedensko cenike zadružnim prodajalnam, da bi h istih lahko naročevali svoje po-trefaitine. Ta centralni urad bi tudi ustanovil v vseh večjih me-setih, kot n. pr. v Chicagu, Cle-velandu, Pittahiirgfou in druMh nekaka skladišča, kjer bi lahko kupovale zadružne ' prodajalne svoje potrebščine. S časom bi lahko Slovenci oziroma Jugoslovani ustanovili svoje tovarne za nekatere iadetke, s katerimi bi zalsgsli zadrufne prodajalne. Tako na pr 1 M slovenaku slamttikarre v (fti-i eagu in ?¥ew Vorku lahko usta no vile zadružno slamnikarsko de lavnfro. v kateri bi izdelovale slamnike za zadružne prodajalne In natanorHi bi lafcko še več enakih malih lovim.
Toda marsikdo bo rekel, za to je pa trvtm denarja in Slovenci ne .premoremo toliko, da bi si ti-•tanovili kaj podobnega Vse se lahko narodi, ako se hoče. Omenil la In Mlo VM t
aamo veliko zadružno vele-podjrtje. V ta nfinen bi ae izdale delnice, katere bi pokupile a družne prodajalne, njeni člani ui tudi še drugi rojaki. Na U naeh, bi ae prav lahko zbral potrebe., kapital za ustanovitev enega pod-jetja. Puzneje bi se Že to podjetje toliko izplačalo, da bi lahko Ji. nancirali drugega ifla^^^^H zopet izdanih
pomočjo delnic za manjšo vsoto. In to bi se j-azvijalo vedno naprej in naprej. Ni treba misli-ti, da mora biti za vsako 8tvar bogve koliko kapitala. Kajti vsu ko podjetje se prične tukaj sko,„ vedno na kredit in ae počasi raz-vija iz malega v veliko. Vlaka velika korporacija, ki prične s kakim podjetjem, si izposodi denar v podobi izdanih delnic, lu uu bi morali tudi mi. In aEo bi Ne rojaki zanimali za to stvar, mora vspevati. Odvisno je vse od ljudi samih, ki bi se za stvar zainteresirali. Da bi pa skoro en miljon Slovanov ne zmogel kaj podobnega, bi tudi ne bilo posebno čast-no za nas.
Ako delujemo ,po tej začrtani poti, «e bomo osvobodili vseh ve-leprofitarjev in drugih ljudskih i/.korisjt*evah'ev. Pomagali bomo našim slovenskim farmarjem, da bodo prodali svoje poljske pri, delke po pošteni ceni, in mi delavci bomo plačali primerne cene za življenjske otretbftčine. Razni privatni veletrgovci so plačevali krompir lansko leto po 90c do enega dolarja bušelj in letos prodajajo isti krompir in na iatem prostoru po pet do šest dolarjev bušelj. Ali ni to nesramno odiranje konzumentov in producentov? In isto je pri vseh stvareh, pri vseh življenskih potrebščinah.
V kolikor se tiče izdaje delnic za tako zadrojžno velepodjetjc, naj opomnim, da sc ni treba nobenemu bati, da bi kaj izgubil. Ako lahko vspevajo druga podjetja, zakaj ne bi naša? Čemu bi podpirali podjetja s tem, da noaimo na-še prihranke na banke, da potem z našim denarjem trgujejo in nas izkoriščajo? Nalatgajmo raje svoj denar v svoja lastna podjetja in pomagajmo Nami se(bi.
Apeliram na vse že obstoječe zadružne prodajalne, da podvza-mejo potrebne korake in naj se v tem oziru prične delovati čim prej mogq£e. čim preje bomo pričeli, tem bolje za nas vae. — J. S.
Jtihnaton 0ity, Dl — V tukaj-.
šnjem premogorovu, ki je last Williamson County Coal Co., ne je 11. maja t. 1. ponesrečil rojak in član društva "Johnston" št. 91 8NPJ Frank Čoki. Utrgala se je nad njim kamenita plošča, velika kake štiri čevlje in od osem do devet palcev debela, ki ga je na mestu ubila.
Pokojnik je bil doma iz Lisičke Vasi, na »p. Štajerskem, kjer zapušča stariŠe, dva brata In tri sestre. Nekje v Zdr. državah pa enega sina« Star je bil 41 let. — Naj mu bo lahka tuja gruda.
Prosim rojake, ako kateri ve za sina tega ponesrečenega rojaka, Franka Cokhia, da naj mi sporoči njegov narfov. Ako pa sam čita to naznanilo, naj se mi prijavi nemudoma. — P«fll Oam-pre, Box Ml, Johniton Ctttjr, 111
Bntto, Most. — Stavka tukajšnjih rudarjev je končana in odpoklicani 12. maja. Vsled pomanjkanja delavcev oziroma rudarjev, je tukajšnja Anaeondn Mining Co. zaprla več rudnikov. — Ne svetujem pa ndbenemu m jaku ne, da bi sem hodil za delom. Ko ae bodo rannerc nekoliko izboljšale, bom ti poročal. — Loulz
Seminolo, Pa. — V zadnjem mojem poročilu o amrti mojegn soproga je biflo pomotoma poro-čano, da mi je Narodna hrvatska zajednica že izplačala posmrtni no po mojem pokojnem soprogu Poamrtnina mi je izplačala do se daj samo Slovenska na rod n« podporna jednota. Toliko v bla goboten popravek, da ne bo ks-kega nesporazuma. — II. Ko drteh
v	».v/v, % m '
uranoA uiSDififtTVA
Opazovalac , Johnatont, P»
Pozabili ste navesti Vaše pravo > me. Ako hočete da bo vaš dopi« priobčen, nam potfjite pravilno
ime.. ........^_____ .Z.
Izgradi v
Isondon. — Z T)unaja poročaj o velikih izgradili in prottiidor-skih |M>gromib r Budapešti. Ho« g« o^b >e bilo nhtlik. y •
FROSVETA
Slo?eukt Narodna
Podporna Jednota.
civnarA vojna ▼ »auji
FerreHe pravi, da edino slepci je ie ne vidijo.
U«Uaovlj«M t. april«	N^P" O V	laborp. 17. junija 1001
• t04. -	^^^	v drlllt llllnoia.
GLAVNI STAN. 2687-89 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO. ILLINOIS.
Iavrievalni odbor.
_	• UPRAVNI ODSEK.
NfalfcS VSmm C«aw,	Ar ta« Hraat. in (SS. C»MMkur|, P«,
■afaasl «L tejaik M.Ui Turk, tajalk UlnUka.a aUalk. r.ul Bar«ar. aataaal «1 bl.|.j.lk t. Tavakar. u*r.vlt.lj tU.IU Fllt«. Uorfln.
rofcOTNI ODSEK.
M. Ua4«rwaa4, »ra4..a»tk, 40« Hay »t. SarteittaM. IU., M.ril. *.l««lk.r, |M m. Sarkarte*. OkU, Ja«. R.aUak. |H 4SS, Smltka«. r., Fraak »Mrak. Saoo Pimm Ava.. Clavalaa< OhU.
*	M	BOLNIŽKI ODSEK.
osrsonje oksoljei Paul Ur**, MhSi1k. mb7-bs ». uws.U Ar., CVk.«., III VZHODNO OKROŽJE i RuSalf riatarftak. Bon 430, SrMoavSR r«. ' ^
.	RaSltak, Bon VS, Wlck Hav«a. r«.
SAPADNO OKROŽJE. A«te. iuUr. B.. 104. Oraaa. ktfi, m JufaaaoaS
Laa Kukat. Baa 040, OUkart. M laa.. m hv.kuM
Nadzorni odbor.
rr'r*:i<	w.».,wa	oku. j.k.k A^d*
«»• Haraa s«., Evalatk. mu... j^ Kalaa, 100t K. Mik 8»„ ClavaU.a. Okla.
Tiskovni odbor. *
Združitveni odbor.
rREDSEDNlKi PrMik AW«. SIS4 Sa. Cr.w(.rS AvaH Cklca«a, IS. Jaka THMJ. Baa Iti. Lawra*aa, Pa. Jalka Ova«. 84S Eagalaroa* DatraO. MM. Jaa. Skuk. 1101 R. SS. Si., ClavalaaS. Okla. Mar* USarll, IS44 Sa. Raalaa A »a.. Cklcaaa. III. SH0VNI ZDRAVNIK. Dr. P. J. Kan., SS0S St. Ctalr Ara.. Ctovalaoj OOOOVORNl UREDNIK "PROSVETE", J.i. r.rJtei?
- P0I0»I ~ *araaoaaSaaaa a «L .Skaralkl. ki Salaja a starša« »raOu, ta vrti taka*.
" nailov" •• K *
»aMa ao Boalavai Tajali.va S. N. P. J„ soir-so Sa. Lawadala Ara, CklaafO, IS.
-Utr!X 5T j" L?ViV.BLAiVNa,lK,,lL r°aU - ^^ - —'^ IM-
alitra S. IV. P. JH SSST-SS Sa. LarraSala Ava„ Cklaa«a, IS.
M ^ 8SM|0|0 M. PalrarHa,
praaaaan.Mu nadaam.(a »Škafa. «l«ar aaalar ja staraj.
StTM^aAtlUML VnT****"' ^ *• "*J M*u,',# ^^ J(k* U>*r*oa4, 40S Mar
p	T*' T?1}*™ fU,IU M MUJaJa ao aaalar. PraStadalitra 8. N.
w . I .	Cklaaga, IIL
. a^LTkllL*!!? ■^i.r.r^ •f,Ml'	•> -PMI raa, kar r .raal
Ckk^Ta ^ ^ M M4U,#	"Vraaralo**, SSST-SS Sa. UwaSala Aa...
Boljiovlika vstaja v Perziji.
London. — I* Moskve javljajo da je v Tabri&i \Perzlja) irbruh-ni la vstaje pod vodstvom perzijskih koižunjstov. Vodja perzijskih revolucionarjev je Ku<Pak kan m 4«0P perzijskih kozaJcov se je pridružilo njegovi armadi.
AmsrUkf njelnfld v Rusiji.
Waabingtonf to. C. — Državni department je prejel informacije, da se v Rusiji nabaja ve? Ameri-ranov, Ivi so internirani zaradi raznih prestopkov. Ker se pravkar vrše pogajanja med avstrijsko in rusko vlndo vwl<«d osvobo-• lenja ogrnili Ikomuivistov, ki bi hI i rsdi v. RUsijo, je fmerižka vlada sporočila svojemu Ikomisarju na Dunsju, da naj vpliva na avstrijsko vlado, da se ogrskim komunistom ne snu* dovoliti prosta pot v Rusijo, dolcler ne bodo izpu-M-cni ameriški ujetniki.
Parsbvs4«s Is vslsjs lUtko daklto prt asa Is Nsw Vsvhs ds raok voiJMi »sst v JsfsatsvIJL
Vas polss polrokillso Is dsvsljssja »s vasi prsokrbs taksj v	kilr«, lolss, popslss Is brsajlalas,
Obllajas la brsojovso dsssrso pollljatvs ss	toda)
v ssjloplasi rsds la klMro, ksr os mv(0 oopeobs adtlvsBjSBS.
Brsojsvai atrolki saslajo od $2.80 do $1.14 od vsske peMljatva, no glsds ns te, kolike js svota	%
Nopsarsdss svsss • naJuglodnojAiiai aavotfl v domovtsL kakor
Japond vrnili ielesnioo Rusom.
VladiVostd«, 15. maja. — Tu-kaj se poroča, da je general Ho&i-uo, poveljnik japonskih v U-/urju, izročil korttrolo ondotne železnice Rusom 11. maja. Pridržal si pa je pravico, da la'hko postavi japonske straže na železnici, kadar bo treba.
(Drsflo) da sa«, do si oo«o«ortlo
NoisUlvasjls ssvodUs Is asovstl v vseh ostrih lahke dobite l>r«ipla«B0. an 88 obrneta <»t<bri0 Sli piamoBO SS MSOSle la psd drlsvsiss asdsseotvsaa ebstsjels Irrdboi
EMIL KISS BANKIR
133 Second Ave.t Corner ftth St, New York, N.Y.
Uausovljoss loto UM. IprojoSM vls«s aa 4« sbvsotL .
Trgovina med tvedako ta Rusijo StcMjWholm. ~ ^fed ftvediko in Kovjetidto Itusljo je sklenjena trgovska pogodba, ki obsega naro-("Ha v vrednosti sto miljonov Sved-skili kron. Horj^tsfka vlada mora položiti v I vedske banke 25 mi-ljonov kron v zlatu.
Prkeljenllko postave ostanejo
le zneraj v veljavi kot pred vojno. Svojo rodMne lahko dobiU v
Stttr/s£
no ebrmte na sniliaga rojkks na-
poAlljanjo denarja v stari kraj, se obavlja potom čeka (draft).
Vae kar je potrebno je to t
Ml vam polijemo Čok In vi ga sami poAljoto naslovljencu, in on pa kadar ta čok dobi, gre enostavno do najbljižnja hranilnico, banko in tam dobi denar za čok,
Ceke izdajamo na vae večjo banke v Jugoslaviji.
PoAiijamo denar tudi potom poAte ln brzojavno.
Nafta cona je vedno nejnitja.
PoAiijamo denar tudi v domovino za utoge v hranilnice za vse hranilnice v Jugoslaviji, ter dobimo za vas uložno knjižnico v kratkem času.
Prodajamo parolirodne listke zs vse proge. NaAim potnikom preskrbimo ve« potne listine brezplačno. Vam preskrbimo sorodnike Iz starega kraja v Ameriko, ter opravljamo vse notarska posle kot: uradne spise, pooblastila, pogodbe, 1. t. d.
Pridite oaebtio ali pa nam pUite za pojasnila.
NAS POTOVALNI ZASTOPNIK Anton .Tankovieh, ae aedaj na-hnjn v državi Uteh in Wjromin-«u ter bode Um obiskal vse slovenske rojake in naie naročnika, zn ker želimo, da mu aro-do na roke in Ae n ar oče na Ust, ter oni, kiji« jc narofoiina po-tHcfa Isto ponove. Potem sc bo vrnil nn vri£d in tole obiskal zopet nardSkike v Južnem IUi-'»oisu. Indianl in deloma v Qhi-
Po$ll|amo denar v staro domovino
Sedaj lahko polijemo denar v vso kraje rs
Medalje pošiljamo denar M! v Srbijo, Bulgarako to Rumunako. Jamčimo na vea poslani denar, enako kot pred vojne, da bede
hitro in točno Izplačan.	'
MJPARSTATJJUMIl
1900 Bine laland Ave^ Chkago, IIL
23485323235348482353485323532353234823232348238948902353
'ti K f Ktfinf nf......*...................
(Naialjevaaja)
* "Sf, miloatljivi goaptal", zakliče nasilno Ti-zenliau*, "to ni njegova reč, marveč to je nafta in vae ljudovlade. . . Ako je to kak izdajale«', ki pri-pravlja pogin ali auinoat vali kraljevi oaebi, poginemo ob enem * vami mi vai, ki dvigamo v tem hipu orožje, pogine vaa Ijudovlada, katero vi rdi-ni morete riniti, railoatijivi gospod ' "Jutri ga aam izprašam." "Ilog daj, da bi bil kriv prerok, toda,njemu nič dobrega m« gleda iz očij. Tak drzovitei je, da ne lahko pričakuje vse od njega.' Krslj ae zamiali.	%
Drugo jutro, ko ae je zdanilo, je pomignil K milini naj ae mu približa.
"Kjo ai »bil ti polkovnik!" ga vpraša. Naatane trenutek molčanja. Kmitie ne je%oril aam aeboj; rad bi bil akočil s konja kralju k nogam, otreael ne tako teže, katero je dvigal, povedavii vao reanieo.
Toda z grozo je znovič pomialil, kako grozen vtii mora napraviti ime: Kmitie, slasti aedaj |w» odhodu piama kneza Bogoalava Itad/.ivila.
Kako naj on, ki je bil nekdaj deana roka kneza vojvoda, on, ohranitelj njegove veljave, razbija lee nepokornih polkov, kateremu je poaiagal v izdajstvu, obdolien najstrašnejša prestopka: zarote ua kraljevo osebo, prepriča aedaj kralja, škofe in vellkaie, da ae je poboljšal, ae prerodil ter ae pooklonil s svojo krvjo za ta greh. . . H čim naj dokaie svoj odkritoarčni namen, ko nima rasun gol^r l/eaed nikskih dokazov!. .
Davne krivde ao ga proganjale neprestano in neizprosno, kakor preganjajo lovaki pni divjačino.
Sklenil je torej o tem molčati. Ob enem pa je tudi začutil neizreklivi gnua do takšnega hinavatva. Kako naj meče temu goapodu, katerega ljubi z vaemi močmi svoje duše, pesek v oči ter ga mami z izmišljotinami T
<''uHI je, da mu k temu manjka moči, "Miloatljlvi kralji' je začel govoriti čez nekaj čaaa, "nemara ae kmalu najde prilika, ko zamorcm odkriti vašemu veličanatvu avojo dušo kakor na izpovedi. . . Toda hotel bi, da bi pričale zame, za moj odkritoarčen namen, xa zveatobo in ljubezen do monarhije ne le prazne beaede, marveč dejanja, ((rešil aeai, miloatljivi goapod, gn-ail proti vam in proti domovini in premalo mi je še pokore, radi te ga iščem takšne aluibe, v kateri ae bi lažje pokoril. . Kdo pa tinii je, ki bi ne bil grešil! Koinu ae ni treba biti ob pran v vaej tej ljudovladi! Mogoče je, da sem ae huje pregrešil od drugih, toda za to aem prvi izpro(tleda1.r. . Ne povprašujte me, milostljivi gospod, po ničemur, dokler va* ne prepriča aedanja moja alušha o meni, da ai ne zaprem rešilne poti. kajti Bog mi je priča in najsvetejša paša kraljiea, da aem pripravljen preliti za vaa po-slednjo kapljo krvi.
l'o teh beaedah ao ae mu zalile oči a solzami iu vea je zardel od aramote.
"bog vidi mojo odkritoarčnoat,' je nadaljeval.' "Ako mi, miloatijivi kralj, ne zaupate, pa me zapodite od aebe. V oddaljenosti pojdem za vašim ale-dom, da lahko pribitim v alučaju potrebe ter polotim svojo glavo za vaa. Takrat, moliatljivi goapod. * ae prepričate da nisem izdajalec, marveč jedeu izmed služabnikov, kakoršnihl miloatijivi goapod, ni-mate mnogo niti me<! onimi, ki aumničijo celo druge po krivim." -' "Jaz ti verjamem," odvrne kralj "in proato ti je, oatati Ae dalje pri naši osebi.
"Hvala lepa, vaša kraljeva milost'I reče Kmitie pridršl konja in ae pomeša v zadnje vrate kraljevega h | ne mat va.
Toda T^izeuhauz ni razodel avojega auma aamo kralju marveč tudi drugim spremljevalcem, valed česar so zrli Kmitica vsi neksko sumljivo, (lisa-nejii razgovor je utihnil, kadar ae je on približal ter ae premenil v. šepet. Zaaledovali ao vaako njegovo gibanje, reictali vaako njegovo beaedo. Kmitie je t« opazil in poatalo mu je doljročasno med temi ljudmi.
Celo krslj ni imel zanj tako prijaznega oblič-*ja kakor nekdaj, daai mu ni odtegnil zaupanja. Kadi tega je prešla mlademu junaku vaa dobi* volja, poMtal je turoben in žalost ter hridkoat, sta mu grenili aree, Pprej je jesdlt spredaj nW(T prvimi, aedaj |»a ae je vlekel za kakih deaet korakov sa karavano, a pobešeno glavo ter z mračnimi ml-allmi v glavi.
Napoaled ao ae pojavili pred jezdlei Icarpat-ske gore, ksterih hrbet j* pokrival aneg; vrhu tega ao jih rekrivali še oblaki. Hi! je prekraaen večer in vrhovi gora ao ae pokrili z rožnato avetlobo ter ae žareli, dokler nI ugaanil poalcdnji žarek aa-hajajočcga aolnea. Kmitie je občudoval raavauet ta čudež ptirode, katerega doalej še ni videl, iu nje-gava laloat je mahoma preminila. Velikanake gore I so ae jim vsak dan bolj bližale. Naptialed je doap*. la kraljeva karavana k njim ter ae napotila v jarke, ki ao »e odprli nakrat liki vrata preti njo.
"Meja že ne more hiti daleč,' je rekel kralj ganjen.
V tem raparijo voziček, v kateri je u preže n ' aamn eden konj In na vozu človeka. Kralje* i apremlievalei «a takoj valovijo!"
"< bivek," vpraša Tiaenhaiu. "ali amo ž»» na Poljake« t'
"Tam »a ono akalo in reko ae nahaja meja VI že alojite na kraljevi zemlji.' "Katera pol drži v f.iver?' "Naravnoal po tej poti dospete t je", odvrne Cleral
Na to je oplatH konja z bičem', Tifenhaut pa urno aiefe k Mitu atnjfČi kava rani.
' klilortljtri foapndl" rakliiV rannet, "ie stojiš inter regna. kajti pri onile rrfi ar caAenja tvoje kraljeotva.'
kralj je molčal ler aamo |Hiiuignil, naj mu pridrže konja; na to pa ga je razaedel, padel na
kolena ter dvignil oči in roke kvišku.
Na to prikazru ao vai razaadii konje ter posnemali ujegov vzgled. Proguani kralj pa ae je /.grudil v sneg ter jel poljubovati to ljubljeno, če tudi nehvaležno zemljo, ki mu ni privotčila ob ča-au odpada zavetja.
Naatala je tišina, katero ao dramili aamo vzdi-bljeji.
Večer je bil mrzel in vreme lepo; vrhove goi je pokrivala rudaata zarja, bolj oddaljeni pa so ae jeli že zrnlti, toda pot, na kateri je ležal kralj, ae je raztegnila liki rdeč in zlat trak; ta blesk je padal na kraljii, škofe in velikaše.
Med tem je zapihal raz hriba veter, noseč na avojih krilih iakrc snega v dolino. BISžnje jelke ae ae jele treati in priklanjati vladarju, radostno in glallio so šumele ob enem, kakov bi prepevsle ono znano pesem:
"Bodi nam pozdravljen, dragi goapodarj' Ah a k ae je že širil po zemlji, ko je odrinila kraljeva karavana dalje. Za jarkom ae je razprostirala ol&rnejša dolina, katere drugi konec ae je izgubljal v daljavi. Bleski ao ginili naokrog, aamo na enem meatu je nebo rdeče zgžarelo.
Kralj je začel moliti "Čeftčens si Marija" in opremljevalci ao pobožno ponavljali beaede za njim.
Hojatni kraj, katerega Že do)go niao videli; gore, pokrivajoče ae z mrakom, uglašajoča zarja ter molitev; vae to je nekako avečano vplivalo na navzoče, da ao po končani molitvi jezdili molče dalje; kralj, velikaši in vitezi.
Napoaled je naatala noč, aamo na vshodni hI runi je nebo čimdalje bolj rdelo.
"Pojdimo k tej zarji,' je dejal napoaled kralj; "čudno, da ae še žari.'
"Miloatijivi kralj, to je požarj' zakriči ftmi-tie, ko pridirja bliže.
Vsi obstanejo nehote.	' ^fiMp-j- >
"Ni mogoče!"
"Je mogoče, ker jaz ae ne motgn." ™ ln v reanie ae ni motil, kajti v tej zadevi je, bil izkušenejši od vseh.
Kmalu so tudi zapazili, da ae je nebo pokrivalo x ogromnimi klopitt dima, pomešanega z ognjem.
"Bržkone je Živec v ognju I' zakriči kralj. "Nemara razgraja tam aovralnik.' < , i Ni še izrekel teh beaed, kar doleti gledajočim na uaeaa človeška govorica; začuje ae prakanje konj hi nekoliko temnih bitij ae prikaže pred karavano.
"Stoj, atojl' zakliče Tizenhaus.
Otok Kreta.
n»
niti.
Ona bitja obstanejo, ker jilso vedela, kaj uči-
"Ljudje, kdo ate".! vpraša ilslje Tizeiikauz.
"Mi amo domači 1" ae odzove nekoliko glasov. "Bežimo iž Živca, ftvedje požiga jo Živec ter more ljudi!'	I
"Stojte,*za Boga!. . . Kaj pravite!. . . Od kot ao ae oni tam vzel iT"	" 1
"Oni so ondi prežali na našega kralja ter ga hote H ubiti, . . Mnogo jih je, mnogo. . . Sveta Mati bažja varuj t. .
"Kvo, kakšen .dobiček imamo od male družbe!-" zakriči Tizeuhauz Kmitieu: "Bog, da bi te ubili za ta naavet!"
Toda Jan Kazimir jame aam izpraševati be-žeče.
"Akje je kralj!" vpraša jih.
•"Kralj je odrinil v gore z veliko vojako ter je pred dvema dnema šel skozi Žiree, tods Avedje so gs dohiteli ter ao rszbili njegovo krdelo pri Suhi.. . Ne vemn, ali ao ga dobili ali ne, toda noeojš-ni večet- ao ac vrnili v Živec, kjer sedaj požlgajo in more. . ."
"Pojdite z Bogom, ljudje!" reče Jan Kazi-
mir.
Kmetje ao urno odrinili dalje.
"Kvo, kaj bi naa bilo doletelo, ke bi bili po-tovaH z dragonei! zakliče Kmitie.
"Kaj naj počnemo aedaj!' vpraša šlfof Oem-
bicki. ,
Vai navzoči obkolijo kralja, kakor bi ftabotcli braniti a avojimi pral, toda on je molčal ter ae oziral v požar. Tudi vai navzoči ao molčali, kčr niao ameli nečeaa svetovati. Napoaled reče Oemhicki
moviČ:
"Hvetnjle goajmdje, kaj naj počnemo!"
Naj avetuje on, ki je nagovoril kralja potovati brez obrambe," ae oglaai Tizenhauz z gla-aom, poltihim grenkobe in ironije.
"Prav!" zakliče Kmitie, in zdirja naprej. "K itn ličil. . . Za menoj!'> doatavi dvigne ae v stremenih in se apuati s konjem v akok.—-
Kimliči adirjajo za njim. Krik obupa ae lavije Tizenhauzu is pra. Vai ao ai miallll, da je to izdajat vo ter proaili kralja, naj ae nemudoma vrne na-*aj Toda kralj ae je rasardii na ta naavet. izdrl meč iz nožnic ter odločno zaklieal:
"Bog ne tla j, da bi zbežal ia laatne, zemlje! lMvnlj ml je tega., naj ae zgodi kar hočelf
ln vapodbodel Ja konja, da bi odrinil naprej toda aam pa pele v nuncij pograbi njegovega ko-nja za vajeti.
"Vaše kraljevo veličanatvo," reče rfano 4>-mmio domovine in katoliške cerkve dvigate na avojih ramah, torej ne smete iipoatavljati avoje oae
be!"	v*'"
"Ne «mcte!" ponove škofje.
" V Aletljo ar ne vrnem, tako mi pomagaj Bog in sveti križ!' odvrne Jan Kazimir.
"Miloatijivi aoapod? Uallši prošnjo avojih po dložnikov.' reče kaštelan aandomeraki in a^lene roke. "Ako oe nočete na noben način vrniti v ee-aaeako deželo., vaaj ae umaknima ia lego kraja proti ogemki meji, ali po zapustimo vaaj ta jarek, da ga nam ne sapro V alnčaju prihoda sovražni-kovaga aaa rešijo aaai konji, ali pa a*a vaaj ae zapeo aovražmki v kletke!"
* gl *
(Nadaljevanje.	Na kon-1
veiteiji v Nalepit je priatala, da u-vede nekak volilni aiatem in tega je aedaj popolnoma izprenienila, zmanjšala je tudi število kriatjan--kili zaatopnikov v parlamentu iu earinai katere polnvieo je dobil o-tok, jč aedaj vzela Turčija aaiua. Akor^Vno je bilo to v (Mlločnotn tuiaprotatvu z zaključki omenjene konvencije, ae Kriatjani niao mogli upirati dolgo ča»a in evropake velesile ao odrekle vaako intervencijo. toda kljub temu je le z naj' Več ji m1 naporom zatrla revolucijo. Kriatjani prebivalci ao odrekli ia pro^etta vsako udeležbo pri volitvah inr valed tega ao Turki vladali kakor hoteli. In tako je poatajala aittiacija z vaakim dnevnom ne znosnejša, dohodki niso nikakor pokrivsli stroške, in ker žandar-mfrija ni dobila plače, je pričela ropati in naatala je prava anarhija. Ker je turška vlada uvidela, da na ta način ne more nikamor, je imenovala kristjanskega gover norja, Karatedorija, ki je dobil nnalov Paaa in valed tega ao ae kristjani odločili, da bodo aodelo valiipri vladi in so ac"tndi udele žili volitev, katere je novi gover nor- razpiaal. Ker ae pa razmere v gospodarskem oziru niao izbolj šale/'je nezadovoljnost Jiljub temu naraAčala in razmere ae niso prav nič irboljšale. Ko je pa porta od rekla povrnitev dohodkov od ca ne/4n ker je Sultan odpoklical go govemorja Karateodorija, je ne zadovoljnost ljudatva še bolj na raatla in pričelo ae je zopet revo lueijonarno gibanje/
Revolucijo, ki ae je pričela apri la meaeca 1K9«, je t organizirala atranka imenovana epitropc. Ta atjranka je bila v začetku le pešči ca nezadovoljnih politikašev, ki niao mogli dobiti zaželjenih ine«t pri vladi in ki ho odprto naapro tOvaH turški vladi. Toda nežno« ne razmere v deželi ao povzročile da je dobivala ta atranka vedno v«^ priatašev, ki se je takoj reor ganizirala in izvolila začaano vla do. Najprvo.ao vstaši napadli In osvojili meato Vamoa in pričela je splošna vataja. Valed tega Turki pričeli preganjati Kriatja ne in v meatu Kaneja bi jih Turk gotovo popolnoma poklali, ako bi ne dospela ob pravem Čaan flotila tujili bojnih ladij. Tuji konzu ao pritiakali na aultana, da bi hc mirnim potom pogovoril z revolu cijonarnimi voditelji, toda aultan se ni oziral ua te augcatijc, a m pa k odposlal je še večjo armado ta otok, ki je vzela vatašem me abn Vamoa, pri katerem zavzetju so imeli Turki občutne izgube Kjerkoli ao šle turške čete, ao po igale nesla in aelišča in pomorile prebivalstvo .Okrog pcttiaoe kriat-toki in iakali oh zavetja v gorovju Spada, kjer ao trpeli veliko pomanjkanje. Grčija je pomagala vatašem kolikor je le mogla, toda evropake veleaile ae niao dosti zmenile za to vNtajo. Avatrija je predlagala mednarodno blokado otoka, toda Anglija ae ni aogla-šaja a tem predlogom. Kvropaki poalaniki ao ponovno pritisnili na tUrŠkn vlado v Carigradu, da naj sltfcne mir z revoluciojoiMrji iu naj jim da zahtevane avoboščine in pravice V tem času ao pa na-sttli tudi nemiri v Armeniji in valed tega je bil Sultan priailjen ae pričeti pogajati z revolucionarji. Svoboščino iu pravice, ka tere je dala halepška konvencija so bile vpoatsvljenc, imenovan je bil kristjan govemorjem, obljub ijena je bila finančna pomoč iu parlament fopet aklican. Za po gajanja je bil določen poatrbni ko-miaar, ki ga je imenoval aultan. Revolueijtaiami vmlitelji ao izdelali zelo zmerne pogoje, katere je raaun nekaterih majtj važnih, tarška vlada vae priznala kakor t»Hi druge evropake države.
POTKBBUJZMO DEKLE.
za aplošno hišno delo; mala dm-| Žiua, dobra plača. Oglasite ae a |
priporočilom na: H02 Shady Ave., »Htal/urgh, Pa.
POZOR ROJAKI POZOR
Sprejemamo zaboje vaake velikosti do tisoč funtov in garantiramo,
da jih dobe
naslovljenci.
Računamo le 14c od funta.
STRUKEL Sl HORAK,
i
k
European Trading « Export Co., ^ 88 Ninth Ave.,
NEW YORK CITY. Tel. Chelaea 3966.
POTREBUJEMO
MOŽKE DELAVCE ZA PO KLADAH JE PAPIRJA V TIS KOVHEM ODDELKU. DELA SE PO 48 UR TEDENSKO: 50c NA URO, C AI OT POL ZA VSAKO NADURNO DELO.
DELO JE 8TALNO.
OGLASITE IE PRI:«
SOHEFFBRS, COLUMBIA OOLORTVPE CO S62 Eaet 22nd Street,
OHICAOO, ILLINOIS
POTREBUJEMO
navadne delavce za delo v tovarni.
mi
Kila umori7000 ljudij na leto.
s«dem tisa« osah umrjs ns IsU kilo,—Uko — Klssljo psrars* mrtvaiki listi. Csmuf Ksr s« nesrsiniki ssmi »«b« ssnemarili, ali s« pa niso dosU minil m oteklino na oSotolsm dolu toiosa vsl«d utrssnjs. ali kito. Kssko i« p* s Vaaslf Ali ss tudi VI tsnsmsriat« s Um, da no. i te to kak« »bveso. ali kaj «ruaa>af Tsks obvesna i* samo sa silo. podobna, slabi opori pri vsllki steni, ds ss m pa-ruii. Tska obvssa na moro Uko dslorsti. kakor kaka mohsntona priprava. ca aa pre v «6 stisnete s obvsso, Vstavlja ta cirkulacijo krvi; Uka obveza dr»ne tadi oslsbele milice, ki potrebujejo nsjvo* prshrsne.
Ved s in umetnost ja pa tenaila na<hn, ki vsemu temu odpomasa. Vsakdo, ki nosi *edsj ksko obvsso, aH pas sopsr kito naj M enkrat ZASTONJ poskusil takoevsno PLAPAO metodo, ki Ja aa|MJ umetn«, ločena in uspotna pri domsls-mu sd rs vi jen Ju kil«. Ta nadia Ja ft« sva« tovno snan.
plapao BLAZINICA, kadar sa Ja tesno k telesu pritisne, sa aa prraMltaa s prostora, v »led taaa tudi bolnika nid ne teli. Ta blssinica Ja mskka kot la-mot. lahka pri not nji in p« coni. Rabite jo Ishko med delo«, sli paSHkan. Mfcaa nI« Jermenov, privss, alf trakav.
Uiits se torej ksko Jo siogot« ustavljati naravnim potem »dprtna utresnjs (kito) da Vas isto ne vedno teiOa. Poiljite tvojo ime 4n nastov lo danos
KpJfSt ZAa! TONJ na poskulnjo Plapao ia vaa pa-trebns navodila.
Stalno de)of dobra plača.
Oglasite se pri : Employment Departmentu
Mr.EUia.
HEPPES-NELSON ROOFING CO.,
NARODNA TRGOVSKA DRU2-BA V DUNLO, PA. '
se priporoma vsem prijateljem pra vih kranjskih klobas. Mi imamo doma izdelane ia prekajene klobase, po 45c funt. Pošiljamo jih v vae kraje 55dru|enih držav ln Ka nado po ekspresu, toda ne manj kol 10 funtov eno naročilo, več pa kolikor želite.
NaSa družba je alovenako podjetje, to vam naj bode jamatvo, da so naže klobase izvrstno in okusno narejene. Torej naročite ai jih ie (lanea. Vsakemu naroČilu je tre-ha pridati M0NEY ORDRR ali bančni draft ček. Vaa naročila in vse denarne nakaznice naj ae naalove na:
NATIONAL MERCHANT8 COMPANY.
P. 0. B0X 8p4, DITNLO, PA.
Družba ima na razpolago za prodajo Se nakaj delnic in aieer ao po $10.00 delnica, ako želite naložiti nekaj vafiega denarja v dobro napredujočo trgovino, ne zamudite te ugodne prilike.
Pižite nam v slovenskem kil. Se priporočamo.
NATIONAL MERCHANTS CO.
DUNLO, PA.
jezi-
4500 FiUmore St, w
Chicago, HI.

V
it
POTREBUJEMO
delavce . za pakiranje pohižtva.
Stalno delo. Dol^ra plača. M. L. NELSON PURNJTURE 00. 1414 So. Wabaah ave.
Chieago, IU.
; -
POTREBUJEMO
izučene strojarske delavce za delo ▼ strojnici.
SUPEMOE TANNOftl 00 ,
1244—66 Division St.,
Chicago, II.

POTREBUJEMO
delavce, »talno delo, dobra plaJa. Pridite takoj do t FULTON SAW W0RKS, . B2nd Ave. in Mnd 8t.
CICBRO, ILL. —---
POTREBUJEMO DEKLETA

ZA ZAVIJANJE MASLA., DOBRA PLAČA TAKOJ OB ZA OSTKU. PRILIKA EA NAPRE
L
i
OGLASITE Si PRI:
^ale tudi druge evropake države Kvpopake tlriave ao priaililic tur-u*a . u	t ,	vlado, da je takoj odpoklieala
4 aeptembra 1je novi parla- tega komiaarja. Kriatjanako pre m+nt priznal novo natavo ln ae xa- biva lat vo je poatalo *opet nejtado-hvalll evropakim itrftavam za nji- voljno in prikazovali ao ae ie rna-hovn pomoč. T.Kla turaka vlada f ki nove vataje. Polee teira ao ae nI prav nič hitela, da bi »avedla naredile«v tlrčlji neke izpaemem-oir U	* if «Mj««MW: K ki ao zelo vplivalo na dogodke
M atorila le en korak v len, »r.r« I*♦« je tlrčij. vea čaa aodeloval« r
"T^r^l	^,n,trimi	državami, da
rndn. to»laiji. k. je imela nalog, ar rar.nere na otok^mimim po.
da preiaer raamere na otoku in da to« ^ravnajo. T.nla sedaj je n*
organizira mednarodno policijo in nastala nev. atranka, takorvana H stotem, pričele ao at- Intrige "etbnike hetaeriaM ki h- raohr.
r^v^rr^rt H fpik° ^»L r po.
tega |e pa ie TVrftka vlada tu,eno- . polnopi. drato amer Ta or.aniza-vala poaebnega kom.aarja, ki ae -sja.. ki je bila v uičrlkn zelo .U-
bihi popolnoma v nasproti z novo. na u> kmal« je meU pod avojo natavo, katero je tnrika vlada! kontrolo ffriko vlado.
BLUE VALLET OREAMERT OOMPANt . »
700 S. OUNTON ST. OHIOAGO, ILL.
POTROUJEMO
izučene stroja rje za delo na avinj-akib kožah.
SUPEEI0R TAivraro 00. 1344—M W««t DftvMea St
1
\
Chieago, IIL
-L
ln katero ao podpi-
i koibee prihodnji*.)
potrebujemo
V) <* i p« rje v aa učenje pri ftičenje litega aivega ielera Dobra plača in atalno delo Na joftai atrani Oglasite m:MW. Harrieon 8t .