LETO XV., ST 9 ŽALEC, 11. X. 1960 IZDAJA: KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU Delegati iz Jugoslavije skupaj z delegati ostalih članic Evropskega hmeljarskega biroja na 10. kongresu v Londonu Utrinki z 10. kongresa EHB v Londonu Deseti kongres Evropskega biroja je bil letos v Londonu. Zasedal je v dneh od 16. do 18. avgusta ob udeležbi 8 delegacij članic EHB im 'Opazovalcev iz Vzhodne Nemčije, Madžarske in Amerike. Celotno delo kongresa se je odvijalo pod vtisom hmeljne krize, ki je močno prizadela skoraj vse pridelovalce hmelja. Zato se je razprava na kongresu v glavnem sukala okrog vzrokov krize in ukrepov, da se le-ta omili in odipravi. Vzroki za nastalo stanje -v trgovini s -hmeljem so jasni. Proizvodnja hmelja v svetu nenehno narašča zaradi razširjevanja hmeljišč in vedno večjih hektarskih pridelkov. Zelo močne pa so tudi težnje nekaterih držav, ki iso doslej hmelj uvažale, da same pridelajo dovolj hmelja doma. Svetovna proizvodnja piva sicer nenehno narašča, vendar na žalost ne narašča vsporedno z nj-o tudi potrošnja hmelja, ker so pivovaritelji dodatek hmelja zmanjšali. Rešitev je torej ena sama. Proizvodnjo hmelja je potrebno vskladiti s potroš- njo. To pa je naloga vsidh držav, ki pridelujejo večje količine hmelja za svetovni trg in ne samo nekaterih. Še vedno se namreč v raznih poročilih in statistikah EHB-j a raje navajajo podatki o izvozu hmelja, v odstotkih lastne proizvodnje, ne pa težinsko, to je, koliko kilogramov hmelja plasirajo na svetovno -tržišče, ker je količina izvoznega hmelja merilo za vpliv na svetovni trg. Celotno delo kongresa zajema v rtcröeni obliki naslednja resolucija: Resolucija 10. kongresa EHB Delegati evropske hmeljarske -organizacije iz Španije, Belgije, Nemčije, Anglije, Francije, Jugoslavije, Poljske in Cehosl-ovaške, ki so se sestali na generalnem zasedanju v Londonu dne 17. 8. 1960 ob priliki 10. evropskega -hme-Ijerskega kongresa 1. ugotavljajo, da je bila prodaja hmelja v letu 1959/60 najslabša v zadnjih tridesetih letih in -da prodajna cena kljub boljši kvaliteti pridelka 1959 ni -dosegla proizvodnih stroškov; 2. ugotavljajo, da je svetovna produkcija v letu 1959 (82.154 ton) zelo -slična predlanski (81.400 ton), ter da je pridelek hmelja 8 članic evropskega hmeljarskega biroja celo manjši (45.741 to) od predlanskega (48.028 ton); 3. z zadovoljstvom ugotavljajo, da je svetovna produkcija piva -od 390,000.000 hi v letu 1958 porasla na 402,000.000 hi v letu 1959. Na žalost pa povprečen dodatek hmelja na 1 hi pada zaradi višje pivovarske vrednosti hmelja in boljše pivovarske tehnike: 4. čestitajo angleškim hmelj a-rj-em zaradi njihove edinstvene in vzorne organizacije trgovine, ki jim na osnovi perspektivnega in racionalnega ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem zagotavlja primerne cene; 5. jemljejo na znanje namero hmeljarskih organizacij dežel skupnega evropskega trga (Belgija, Nemčija, Francija), da v smislu pogodbe v Rimu težijo za en-otn-o organizacijo trga; 6. zavedajo se, da je sedanja hmeljna kriza nastala zaradi neracionalne organizaoije trga, kajti presežek hmelja ne more ustvariti ravnotežja, ker je hmelj lahko pokvarljiv proizvod s hipersenzibilnim -trgom. Zato so bili podvzeti prvi koraki, da se popravi škoda, ki je nastala zaradi -slabe organizacije trga; 7. strinjajo se, da se sedanje površine hmeljišč do naslednjega kongresa leta 1961 ne bod-o povečevale in -da se ne zniža cena hmelja pod 400—350 mark za 50 kg, kar bi zagotovilo obstoj hmeljarskih obratov. Diferenca v ceni od 400 do 350 mark -nastane zaradi različnega hektarskega pridelka v različnih državah, ki pridelujejo hmelj. V tej ceni ni dobička in je krit samo izreden iriziko in proizvodni stroški pridelovanja hmelja; 8. zahtevajo, da -države, 'ki v večji meri izvažajo hmelj, ukrenejo vse, da preprečijo pa-dec cen -pod proizvodne stroške v lastni deželi in ostalih deželah, ki so le posredno prizadete; 9. -priporočajo medsebojne občasne stike med Združenjem evropskih piv-ovariteljev (E. B. C.) in njegovim analitičnim odborom na eni strani in Evropskim hmeljarskim birojem ter njegovo znanstveno komisijo na drugi strani ; 10. sprejmejo -povabilo jugoslovanske delegacije, da se udeležijo 11 kongresa E. H. B., ki bo leta 1961 v Jugoslaviji. pomembno desio, da je Zbrala strokovne izraze iz hmeljarstva različnih narodov in jih izdala v 'Obliki malega Slovarja tehničnih izrazov v osmih jezikih. Poročilo o proučevanju najprimernejšega načina transporta hmeljnih rastlin z njive do obirälnega stroja, je podal g. Martin iz Wye Collega, Oh zaključku zasedanja je 'tehnična komisija dala priporočilo proizvajalcem obiralnih strojev, da jih čimprej tehnično izpopolnijo, tako da ibodo delali z najmanjšimi izgubami. Izven uradnega 'deda zasedanja EHB so angleški gostitelji pripravili delegatom zelo pester program raznih strokovnih in turističnih ogledov. Tako so si delegati lahko ogledali pivovarno Whitbread, londonsko pristanišče, skladišče sadja, Canterburysko katedralo, posestvo s hmeljem, Wye College in sušilnice v Beltringu. Za nas Jugoslovane, ki še. nismo videli angleških nasadov hmelja, je bil pač ogled farme najbolj zanimiv. Zanimivo je to, da je večina hmeljišč v Angliji obdana z visoko živo mejo ali pa z zavesami iz jute, ki ščitijo hmeljišča pred vetrom. Žičnice so 'sicer nižje kot pri nas, največ pet metrov visoke, Tako sidrajo v nemških hmeljiščih Detalj iz angleškega hmeljišča vendar pa so rastline izredno košate in nastavijo storžke že nizko pri tleh. Na farmi, ki smo jo obiskali, trosijo po hmeljiščih odpadke tekstilne industrije 'in to nekaj centimetrov na debelo z namenom, da ohranijo strukturo tal, katero kvari pogosto gaženje strojev. Ob tej priliki srno si lahko ogledali še celo vrsto molekulaltorjev, prašilmkov in drugih strojev, ki jih angleški hmeljarji z uspehom uporabljajo. Ko smo se delegati iz 11 različnih 'držav po zaključnem večeru v Beltringu poslavljali in klicali »Na svidenje v Jugoslaviji«, smo si bili edini v tem, da je 10. kongres EHB ob odlični organizaciji angleških gostiteljev uspel, da je nakazal pot k reševanju hmeljarskih problemov in da je mnogo prispeval k medsebojnemu zbliževanju in spoznavanju različnih narodov. Ves čas kongresa je prevladovalo delovno in konstruktivno vzdušje brez medsebojnih očitkov za stanje na svetovnem trgu s hmeljem. To pa je predvsem zasluga gostiteljev in .delovnega predsedstva, ki zaslužita za svoje delo vse priznanje. Sklep, da bo prihodnje zasedanje E. H. B. v Jugoslaviji, so vsi delegati •toplo pozdravili. V času kongresa EHB je zasedala tudi tehnična komisija, ki je obravnavala predvsem vprašanja v zvezi s strojnim obiranjem hmelja. Prebrano je bilo poročilo češkega 'delegata g. Miloša Knakala o dosedanjih izkušnjah Molikulator kakršnega uporabljajo angleški hmeljarji strojnega obiranja hmelja in pa referat dr. ing. M. Hupfauerja o raziskovanjih trgalnega postopka pri strojih za obiranje hmelja s pomočjo posebne filmske kamere, ki napravi 600—1500 posnetkov v sekundi. Glede strojev za Obiranje hmelja prevladuje splošno mnenje, da še niso tehnično dovolj dognani, ker dajo preveč odpadka. Vendar pa kljub temu število strojev za obiranje hmelja nenehno narašča. To zelo dobro potrjujejo naslednji podatki o številu obiralnih strojev v Nemčiji: Leta 1957 13 strojev leta 1958 33 strojev leta 1959 60 strojev leta 1960 600 strojev Po izjavah .delegatov iz Zahodne Nemčije bodo letos pri njih s stroji obrali že 40—50 % hmelja. Tehnična komisija je 'Opravila tudi zelo Značilnosti svetovne proizvodnje v letu 1959-60 (Izvleček iz poročila generalnega sekretarja EHB, Dr. Sohneiderja za leto 1959-60 na zasedanju v Londonu) Pridelek hmélja v letu 1959 je bil kakovostno odličen in količinsko dober. Izredno slaba, da ne rečem porazna, pa je bila cena. Hmeljake krize se periodično ponavljajo. Padec cen 1957—1959 je podoben onemu v letih 1926—1929. Naše reakcije na te krize so take: Iščemo vzroke in predlagamo ukrepe, da bi jih preprečili. Vsi ukrepi pa ostanejo neuspešni, če jih ne uporabljamo v duhu tesnega mednarodnega sodelovanja. Najvažnejši vzroki, ki so povzročili padec cene, so naslednji: 1. Povečanje površin hmeljišč 2. Težnja dežel, ki so tradicionalne uvoznice hmelja, da 'si ga same pridelajo dovolj za lastne potrebe 3. Visoki povprečni pridelki na hektar 4. Zaloge hmelja iz prejšnjih let 5. Manjša poraba hmelja za hektoliter piva zaradi povečane pivovarske vrednosti hmelja 6. Boljša pivovarska tehnika, ki omogoča boljše izkoriščanje hmelja v pivovarnah 7. Zaloge hmelja v pivovarnah v začetku nove sezone 8. Počasen nakup hmelja od strani pivo-varnarjev 9. Krizna psihoza, ki zadržuje nakupovanje 10. Govorice, ki vzbujajo strah zaradi neprodanih viškov 11. Denarne potrebe hmeljarjev za obiranje 12. Panika pri hmeljarjih 13. M'Očna konkurenca na svetovnem tržišču. Razmerje med svetovno proizvodnjo hmelja in proizvodnjo piva kaže prikaz 1. Da bi lahko napravili zaključke, ki bi bili čimbolj realni, moramo primerjati številke o proizvodnji hmelja letošnjega leta s proizvodnjo piva v naslednjem letu, ker se letos pridelani hmelj uporabi v naslednjem letu. Če cenimo svetovno proizvodnjo piva v letu 1952 približno na 82.000 ton, ugotovimo, da znaša doziranje hmelja v pivu 200 gr na hi. Še točnejše podatke dobimo, če primerjamo proizvodnjo hmelja in piva v zadnjih šestih letih. hmelja in piva J Svetovna proizv. hmelja v tonah Leto Svetovna proizv. piva v milj. hi Matena povprečje gr./hi 1953 68.921 1954 323 213 1954 64.605 1955 348 186 1955 62.429 1956 362 172 1956 58.055 1957 386 150 1957 66.693 1958 390 171 1958 81.196 1959 402 202 Povprečno 1953/58 182 ' Če upoštevamo še kalo pri skladiščenju, neprodan hmelj in hmelj uporabljen za druge namene, lahko zaokrožimo porabo hmelja na 180 gr na hi piva. Iz tega sledi, da so pivovarne vsega sveta ob padcu cen 1959 povečale svoje zaloge za 10 % in tako spet kompletirale v letu 1957 zmanjšane zaloge. Pred 1. 1953 je bilo povprečno doziranje hmelja v pivu vedno 200 gr/hl. V naslednjih letih pa so bile doze zaradi pomanjkanja hmelja manjše. Kakšna je reakaija hmeljarjev v deželah, ki jih je prizadela kriza? Vsaka kriza ima posledice. Posledice so lahko takojšnje ali 'dolgotrajne, odvisne so tudi od gospodarskega sistema dežele. Drugače se O'dražajo v deželah s svobodnim gospodarstvom in drugače v deželah s planskim gospodarstvom. Nadalje se posledice krize odražajo drugače v deželah, kjer proizvodnja ne krije potreb, ‘kot v deželah, kjer proizvodnja krije lastne potrebe in v deželah, ki hmelj izvažajo. Države, ki s proizvodnjo hmelja krijejo lastne potrebe (Anglija, Poljska), ne povzročajo 'krize, nosijo pa vse posledice krize v svobodnem gospodarstvu. Neobčutljive za krizo pa so 'take dežele v planskem gospodarstvu, kar velja za Anglijo in Poljsko. Dežele, ki s proizvodnjo ne krijejo 'lastnih potreb, tudi niso krive, da nastopijo krize. Nosijo pa posledice krize v svobodnem gospodarskem sistemu (Belgija, Francija) medtem, ko so države s planskim gospodarstvom zaščitene (Španija). Povzročiteljice kriz so države, ki hmelj izvažajo. Te morajo torej vložiti največ ‘truda za odstranitev 'knize in njenih posledic (Nemčija, ZDA, Češkoslovaška 'in Jugoslavija). Močna konkurenca teh štirih dežel na svetovnem tržišču že pri malih svetovnih viških hmelja povzroča padec cen na svetovnem 'tržišču, torej v vseh deželah s prostim deviznim poslovanjem. Zato je v interesu vsakega in vseh, da bodo tržišča teh 'dežel organizirana, da bo normalno letino mogoče prodati vsaj za ceno, ki je enaka proizvodnim stroškom in da se eventu-elni viški odstranijo brez posledic za proizvajalce drugih 'dežel. V poročilu je nadalje kratek oris hmeljarstva drugih držav, 'ki niso članice EHB. Vzhodna Nemčija: Površine hmeljišč stalno rastejo, 'ker se hoče država v 6 do 8 letih v proizvodnji hmelja osamosvojiti. Površine hmeljišč so obsegale v letu 1959 1.150 ha, v letu 1958 pa 950 ha. Perspektivni plan pa predvideva 3.200 ha. Proizvodnja piva je znašala leta 1958 12 milj. M. Argentina: Zadnji pridelek hmelja, ki je bil obran v februarju in marcu, je precej trpel zaradi suše 'in vročine, ki je trajala od decembra do felbiruarja. Ker pa so hmeljišča v okolici Rio Negra umetno namakali, je 'bil pridelek zadovoljiv. Avstralija: Pridelek v letu 1960, ki so ga obirali februarja in marca tega leta, je bil manjši kot leta 1959. Leta 1959 so ga pridelali 1.862 ton, leta 1060 pa 1.724 ton. Ker se ocenjuje, da potrebuje Avstralija letno Okrog 2.050 ton hmelja, ga mora uvažati. Od 22. februarja 1960 dalje, so ukinjene vse dotalkratne omejitve pri uvozu hmelja. Avstrija: Proizvodnja hmelja stalno raste. Pridelki so bili: 1957 46 ton 1958 73 'ton 1959 okrog 90 ton Potrošnja piva pa je bila: 1957/58 5,016.658 hi 1958/59 4,711.209 hi Vzrok zmanjšanju potrošnje v letu 1958/59 je deževno in hladno poletje 1959. Sicer pa se je potrošnja piva v zadnjih 10. letih podvojila. Kanada: Potrošnja piva je dosegla leta 1959 10,874.785 hi, leta 1958 pa 10,135.007 hi. Povečanje znaša 7 %. Madžarska: Potrošnja piva se je v zadnjih 20 letih 10-krait povečala. Trenutno znaša 30 litrov na prebivalca, perspektivno pa računajo, da bodo potrošili 50 litrov. Proizvodnja piva stalno narašča in je znašala: Leta 1951 981.000 hl 1952 1,250.000 hi 1953 1,686.000 hi 1954 1,989.000 hl 1955 2,354.000 hi 1956 2,408.000 hi 1957 2,735.000 hi 1958 3,070.000 hi 1959 3,200.000 hi Japonska: Največja hmeljarska področja imaj-o skupaj 715 ha hmelja. Pridelujejo le sorto »Shinsihuwase«, ki je podobna amerikan-skim sortam. Uporabljajo 'tudi modeme olbi-ralne stroje. Hmeljarske sušilnice so last pivovarn, ki se ukvarjajo tudi s poskusništvom v hmeljarstvu. Ker s proizvodnjo še ne krijejo svojih potreb, podvzemajo vse mere, da bi se osvobodili uvoza hmelja. Rumimi ja: Potrošnja piva je znašala: Leta 1951 954.000 hi 1952 1,184.000 bi 1953 1,245.000 hi 1954 1,362.000 hi 1955 1,308.000 M 1956 1,312.000 M 1957 1,557.000 M 1958 1,560.000 hi Švedska: Švedske pivovarne so proizvedle od 1. 10. 1957 do 30. 9. 1958 2,777.080 hi piva. Porabile so 335 ton hmelja. Povprečna poraba je znašala torej 120,63 gr 'hmelja na hL Švica: Letošnja proizvodnja znaša na isti površini 9 ha, 12,5 ton, v preteklem letu pa 14,5 'ton. Zmanjšanje pridelka je povzročila suša spomladi 1959. Potrošnja piva je znašala leta 1958/59 3,240.000 hi ali 62 litrov na prebivalca. Sovjetska zveza: Zadnja leta je posvetila Sovjetska zveza minogo pozornosti hmeljarstvu. Najvažnejše hmeljarsko središče je Zito-mir v Ukrajini. Sovjetska zveza je trenutno po proizvodnji piva na 4. mestu na svetu. Po letih je znašala proizvodnja piva: Leta 1951 15,190.000 hi 1952 16,180.000 hi 1953 18,300.000 hi 1954 18,950.000 hi 1955 18,470.000 hi 1956 18,070.000 hi 1957 19,000.000 tol 1958 19,300.000 tol 1959 preko 20,000.000 hi Po 7-letnem načrtu se bo proizvodnja piva dvignila za 51 % in bo znašala leta 1965 34,800.000 hL ZDA: Proizvodnja hmelja je znašala: Leto Površina Pridelek Skupni ha na ha pridelek ton 1958 13.522 16,2 mtc 21.957 1959 13.400 17,6 mtc 23.685 Poudariti je treba, da je leta 1959 ostalo 627 ton hmelja neobran ega. V primerjavi z letom 1959 so letos zmanjšali površine za 1.538 ha. Potrošnja piva se ceni v letu 1959 na 103.000.000 hi. V tabeli 1 so prikazane površine hmeljišč v letu 1959 in 1960. V nekaterih državah so ostale površine iste, v drugih so se zmanjšale ali pa tudi povečale. Celotno povečanje znaša le 320 ha. V tabeli 2 je podana ocena pridelka za leto 1960 v primerjavi s pridelkom v letu 1959. Po tej oceni bo pridelek v letu 1960 za 536,3 ton manjši. Svetovna proizvodnja hmelja in površine hmeljišč za leto 1958 in 1959 so podane v tabeli 3. Tabela 1 Tabela 3 Primerjava površin hmeljišč leta 1959 in 1960. POVRŠINE HMELJIŠČ IN PRIDELKI V LETIH 1958 IN 1959. Država Površina ha 1959 1960 >o ? O rt Š S rt N J3 Belgija 960 960 — — Češkoslovaška 8.400 8.400 — — Zah. Nemčija 8.738 8.405 — 333 Anglija 8.221 8.133 — 88 Španija 697 865 160 — Francija 1.639 1.580 — 59 Jugoslavija 3.410 3.845 435 — Poljska 1.856 2.053 197 — Skupaj 33.921 34.241 800 480 Tabela 2 Ocenitev pridelka 1960 v primerjavi s pridelkom 1959 v tonah. g 4) Pridelek v tonah g ö 1959 1960 ri.fi Belgija 1.650,0 1.700 50,0 Češkoslovaška 5.950,0 6.250 300,0 — Zah. .Nemčija 18.010,7 16.000 — 2.010,7 Anglija 11.362,3 12.575 1.212,7 — Španija 363,7 425 61,3 — Francija 2.325,0 2.375 50,0 — Jugoslavija 4.457,1 4.100 — 357,1 Poljska 1.642,5 1.800 157,5 — Skupaj 45.761,3 45.225 1.831,5 2.367,8 Š rt N -C 1958 ___________1959 Države Površina ha Pridelek mtc/ha Pridelek v tonah Površina ha Pridelek mtc/ha Pridelek v tonah Zahodna Nemčija 8.741 20,0 17.454,80 8.738 20,6 18.010,65 Francija 1.624 13,9 2.256,00 1.639 14,2 2.325,00 Belgija 925 18,4 1.702,00 960 17,2 1.650,00 Skupaj EWG dežele 11.290 19,0 21.412,80 11.337 19,4 21.985,65 Španija 618 5,8 361,35 697 5,2 363,65 Jugoslavija 3.110 9,7 3.023,00 3.410 13,1 4.457,15 Češkoslovaška 8.200 7,9 6,506,90 8.400 7,1 5.950,00 Anglija 8.537 18,0 15.374,10 8.221 13,8 11.362,30 Poljska 1.878 7,2 1.350,00 1.856 8,8 1.642,55 Skupaj EHB dežele 33.633 14,3 48.028,15 33.921 13,5 45.761,30 Vzhodna Nemčija 950 10,5 1.000,00 1.150 11,5 1.326,65 Madžarska 270 2,7 72,05 358 3,5 123,90 Danska 201 6,0 12,00 20 6,0 12,00 Švedska 91 6,1 5,50 9 6,1 5,50 Avstrija 93 7,9 73,00 95 9,5 90,00 Rumunija 3001 8,3 250,00 400 8,1 325,00 Švica 9 16,2 14,55 9 13,9 12,50 Sovjetska -zveza 12.000 5,0 6,000,00 12.000 5,0 6.000,00 Skupaj Evropa 47.284 11,7 55.455,25 47.962 11,2 53.656,85 ZDA 13.522 16,2 21.957.25 13.400 17,7 23.685,10 Kanada 485 13,3 644,15 475 15,5 735,00 Avstralija 774 20,2 1.564,90 757 24,6 1.862,45 Nova Zelandija 275 14,6 401,35 270 18,3 494,55 Japonska 754 13,1 989,30 872 14,4 1.255,20 Mandjurija 1001 4.5 45,00 100 4,5 45,00 Koreja 3001 5,0 150,00 300 5,0 150,00 Argentina 222 5,5 122,45 305 5,1 156,00 Južna Afrika 101 6,9 70,05 105 10,9 314,50 Skupaj ves svet 63.817 12,7 81.399,70 64.546 12,7 82.154,65 Opomba: 1 Ocenitev. wiiSr” Pridelek je Zopet je hmeljna sezona za nami. Hmelj smo obrali, posušili 'in ga vskladiščili. Na skladiščih, na kupih ali pa — kar je še bolje — že pobasan čaka, da ga odkupno podjetje prevzame. Tako količina, kot tudi kakovost letošnjega pridelka je zadovoljiva. Vremenske prilike so kljub začetnim neugodnostim bile take, da so dale dober pridelek. Obiranje je potekalo brez zastojev; v nekaterih primerih pa je le prevelika vročina in suša proti koncu obiranja povzročila, da so morali hmeljarji pustiti nekaj hmelja neobranega. Storški so se zaradi vročine in suše posušili. K sreči je tega bilo le malo in še to proti koncu obiranja. Sedaj je naša skrb, da se nam hmelj na skladišču ne pokvari. Redno ga moramo kontrolirati, da se nam na skladišču ne ogreje. To preverjamo z jeklenimi žicami v balah ali pa opazujemo izgled hmeljevega kupa. Kup mora ostati raven, na površini ne sme nastati nikaka vdolbina. Čim opazimo, da se je kup uleknil, moramo hmelj premetati in ga prezračiti. Pobasan hmelj kontroliramo z jeklenimi žicami. Če se je ugrel, moramo hmelj iztresti iz vreč in ga razprostreti po podu. To pa so le grobi primeri nepravilnega sušenja in vskladiščenja in se pri izkušenem hmeljarju skoraj ne marajo dogoditi. Vendar je potrebno, da nanje opozorimo, kajti dokler je hmelj doma — pa čeprav pobasan ali dobro suh na kupu — še vedno mora gospodar nanj paziti in ga večkrat pregledati. Skladišča in sušilnice, ki so že prazne, po-«pravimo in uredimo. Zlasti *edaj, ko nastopa jesensko deževno vreme, bomo lažje našli čas za to. Sušilnice moramo očistiti od vrha do tal in pomesti tudi vse etaže skladišča. Hmeljne koše na skladišču zložimo, kar pa je pokvarjenih, jih dajmo že sedaj popraviti, da nas ne bo to delo zateklo tik pred prihodnjo obiralno sezono. Hmeljišča imajo že popolnoma drugo sliko kot pred obiranjem. Hemljevke so postavljene v piramide, v žičnicah pa stoji in sameva samo žično ogrodje. To kaže, da se približuje čas zimskega mirovanja za rastlino. Vendar bi bilo popolnoma napačno, če bi smatrali, da je s tem za letos tudi hmeljarjevo delo že končano. Sedaj je čas, ko začne hmeljar delati za pridelek prihodnjega leta. Hmeljna rastlina je večletna. Prezimijo pa le štori (sadeži) v zemlji. Na njih so očesa, iz pospravljen, kaj pa sedaj? Hmeljevke so v piramidi, jesenska dela so tu Tik pred setvijo pšenice-še besedo, dve ljišče ne zapleveli, je pomen temeljne obdelave povsem drugi. Po rezi zemljo med vrstami globoko obdelamo. Jeseni preorano zemljo mraz bolje zmr-viči, zemlja vsrka več vlage, ki zmrzne in razzane zbite grude. S temeljno obdelavo tudi najuspešnejše zatiramo plevel. Ob temeljnji obdelavi pa zemljo v hmeljiščih tudi obogatimo z organsko snovjo, če jo pognojimo z gnojem. Temeljno obdelavo v hmeljiščih moramo opraviti v jeseni. Zlasti je to važno za težko zemljo, paziti pa maramo, da je ne obdelujemo v mokroti. Hlevski gnoj uporabljamo na srednjetežki in težki zemlji vsako drugo leto 300 q; na lahki zemlji pa raje vsako leto 150 do 200 q/ha. S hlevskim gnojem vnesemo v zemljo predvsem organsko maso, ki se nam pretvarja v humus. Zemlja postane rahlejša in godnejša. Drofonoživke, ki tudi pridejo z gno- Sušilnica KZ Sevnica, zgrajena tik pred obiranjem, vendar je svojo nalogo dobro opravila jem v zemljo, pospešijo razkroj raznih organskih snovi in pripravljajo mineralno hrano za rastlino, poleg tega pa izboljšujejo fizikalne lastnosti zemlje. Hlevgki gnoj ali raztrosimo med vrstami hmelja in ga nato zaorjemo, ali pa ga zaorjemo v razore, ki jih napravimo med vrstami. Gnoja ne smemo pustiti na površini zemlje, kajti s tem se njegova vrednost precej zmanjša. Ko smo gnoj raztrosili, pre-orjemo s plugom vso površino med vrstami tako, da orjemo od sredine proti vsaki vrsti; zemljo mečemo proti sredini, proč od vrst. Z zadnjo vrsto, ki poteka že tik ob vrsti hmelj-skih štorov, pa odor jemo hmelj. S tem, ko smo zaorali hlevski gnoj, temeljito obdelali zemljo in hmelj odorali, pa smo končali z obdelovanjem do spomladi. Tako pripravljeno hmeljišče bo mraz «delal in zmrvičil, spomladi pa ga bomo lažje odkopavali. Hmeljevina v žičnici je zvita in dozorena katerih poženejo spomladi novi poganjki. Stori se morajo za prihodnje leto okrepiti. V njih se mora nabrati dovolj asimilatov (organskih snovi), ki v prihodnji pomladi služijo rastlini za začetno rast. Hmelj se jeseni pripravlja na zimski počitek. Organske snovi potujejo iz trt, iz listov, skratka iz hmeljevine v koreniko. Hmeljevina dozoreva, rumeni in se končno posuši. Čim ugodnejše je vreme za dozorevanje hmeljevine, čim več je sonca in toplote po obiranju, tem bolj še zeleni listi asimilirajo in naberejo več organske snovi. Hmeljevina v takem vremenu počasi zori in korenika dobi večjo zalogo rastlinske hrane za spomladansko rast. Slehernemu hmeljarju mora biti to delovanje rastline poznano. Hmeljar ne sme rezati -hmeljevine prej, dokler ni popolnoma dozorela. Če hmeljevino prezgodaj režemo, si s tem oslabimo rastlino in že naprej zmanjšamo pridelek prihodnjega leta. To je tudi eden glavnih problemov, ki še ni rešen pri strojnem obiranju. Ker imamo stroje, ki obirajo hmelj, postavljene pod lopami, hmeljne trte pa dovažamo iz njive, moramo hmeljevino odrezati pri obiranju. S tem pa prekinemo že v septembru asimilacijo rastline in ker se ni dovolj organskih snovi nateklo v koreniko, se zmanjša pridelek v prihodnjem latu za petino. Pri mas, kjer obiramo ročno, zaenkrat tega problema še ni v takem obsegu kot tam, kjer so popolnoma vezani na strojno obiranje. Torej počakajmo z rezjo hmeljevine do njene popolne zrelosti. Zrelo hmeljevino porežemo in jo zmečemo na 'kupe, kjer jo v suhem jesenskem vremenu sežgemo. Od velike rastlinske mase ostane le pepel, rudninske snovi. Hmeljevino pa lahko tudi kompostiramo. Kompostiranje hmeljevine je zamudno delo in se lahko izvaja le v nasadih na hmelj evke, kjer nimamo žice. Žica, ki nam je služila za vodilo, ovira vso pripravo, še bolj pa obdelavo kompostnega kupa. Zato bomo v vseh žičnih nasadih hmeljevino sežigali. Žico, ki nam po sežigu ostane, odstranimo s 'hmeljišča. Pepel, ki je zlasti bogat na kaliju, pa po hmeljišču razstrosimo. Sežig organske mase, ki je v hmeljišču nastala, ni umesten tam, kjer razpolagamo z majhnimi površinami hmeljišč in kjer nam primanjkuje organskih snovi. V takem primeru se odločimo iza kompostiranje hmeljevine. Ko smo hmeljevino odstranili, je hmeljišče pripravljeno za 'temeljno obdelavo in. gnojenj e. Naj pripomnimo, da ne ibi smelo ostali nobeno hmeljišče jeseni neobdelano. Medtem ko z letno Obdelavo skrbimo, da ima rastlina dovolj zraka, vode, rastlinskih snovi in da se hme- Jesenska temeljna obdelava je opravljena. Zorano zemljo med vrstami hmelja bo mraz zrmvičil in ugodil. Kmetijski inštitut Slovenije je posredoval v »Kmečkem glasu« z dne 15. septembra našim kmetovalcem obširnejša strokovna navodila za setev italijanskih sort pšenice. Navodila so izpopolnjena z novimi izkušnjami, ki jih je Inštitut zbral pri pridelovanju že znanih in na novo uvedenih visokorodnih sort pšenice. Naši podnebni in talni pogoji se nedvomno razlikujejo od pogojev, v katerih so te sorte vzgojene. Zato moramo slediti novim izkušnjam in jih upoštevati v praksi. Ne bo odveč, če še enkrat pazljivo prečitamo sestavek v »Kmečkem glasu«. Nekaj napotkov pa dajemo še iz izkušenj, ki jih imamo z uspešnim pridelovanjem italijank na našem področju. V jeseni 1958 smo posejali na področju Poslovne zveze le okrog 200 ha italijanskih sort ali manj kot 20 % vse ,pšenice, lansko jesen pa že preko 900 ha ali okrog 80 % vseh površin pod pšenico. Praktično so v dveh letih italijanske sorte skoraj popolnoma izpodrinile stare, manj proizvodne sorte, razen v višinskih predelih, kjer ni priporočljiva setev Italijank. Vsekakor edinstven uspeh. To dejstvo najzgovorneje dokazuje vrednost novo uvedenih sort, s katerimi smo uspeli dva, včasih celo tri in večkrat povečati hektarske pridelke. Iz priprav sklepamo, da bodo proizvajalci tudi letos sejali v ravninskih predelih izključno italijanske sorte, višinske predele pa osvaja prav tako zelo rodna nova sorta hellkorn. Očitno pa je, da še nismo izkoristili vseh sposobnosti teh visokorodnih sort, zato poskušajmo z letošnjo setvijo še izboljšati pridelovanje pšenice. Izbor sorte: V tem času, ko smo tik pred setvijo, bo verjetno težko menjati sorto, vendar ne bo odveč reči nekaij besed. Za celjski okraj so določene sorte: san pastore, produtare, leonardio in hellkorn. Leonardo bo verjetno sorta bodočnosti, ker bo s svojimi odlikami našla mesto v naših pogojih pridelovanja pšenice. Je odporna proti mrazu, rji in poleganju, se ne osipa (žetev) in da odlične pridelke. Za letos še žal ni dovolj priznanega semena. Ostanejo 'torej san pastore in produtore ter hellkorn, že poznane in preizkušene sorte. San pastore je sorta, ki bo tudi v bodoče še naša vodilna sorta. Izredno je prilagodljiva tudi na manj godne zemlje, odporna je proti mrazu in poleganju, obenem pa daje visoke in zanesljive pridelke. Slabo stran, da se po zoritvi usipa, bomo ublažili z nabavo novih kombajnov. Produtore je sorta, ki smo jo lani na novo uvedli. Spada med naj in tenzivnejše sorte — z drugo besedo, zahteva najboljšo zemljo in popolno agrotehniko. V povračilo pa da res velike pridelke. Na našem področju je dobro prestala preizkušnjo. Povsod, 'kjer so ji kmetovalci nudili zahtevane pogoje, je dala re- kordne pridelke. Izgleda, da ji ustrezajo naši podnebni pogoji. Zato jo še v naprej priporočamo, .seveda le za globoke težje in plodne zemlje. Ne smemo je pa sejati v slabša, plitka ali peščena tla. Strogo se ravnajmo tudi po navodilih za agrotehniko. Ker je nekoliko poznejša od san pastore in se ne osipa, bo tudi razpored kicmbajniranja lažji. V površinskih predelih ise čvrsto uveljavlja avstrijska, zelo rodna sorta hellkorn. Na področju kmetijske zadruge Šoštanj je že tako čislana, da so segli po njej celo dolinski kmetovalci. Toplo priporočamo vsem proizvajal- cem v višjih legah z ostrejšo klimo, da se odločijo za to sorto, lei je enako odporna proti mrazu kot bavarska kraljica ali Ul, vendar pa da večje in zanesljivejše pridelke. Zahteva seveda boljšo pripravo zemlje, posebno pa izdatnejše gnojenje. Virgilio maramo izločiti iz našega izbora, ker da nesigurne in nizke pridelke. Enako ne priporočamo fiorello, ki zahteva posebne in podnebne pogoje. SEME: Ponovno poudarjamo, da bomo naj-sigurnejše pridelovali pšenico, če bomo sejali priznano, čisto seme. Nekoliko višji izdatek se bogato obrestuje. Semenska služba nudi dovolj priznanega semena V 'kolikor pa smo se odločili za lastno seme, zahteva že občinski odllok o agrominimiu-mu, da moramo seme obvezno očistiti in razkužiti. Čiščenje je veljavno samo na selektorjih, ki Obenem 'tudi .seme razkazujejo. Kmetijske zadruge morajo v tem cilju dosledno izvesti organizacijo in voditi kontrolo nad posejanim semenom. Brez teh ukrepov 'bomo dosegli le polovičen uspeh. KOLIČINA SEMENA: Pri letošnjih posevkih smo 'Opazili, da so bili preredki to na račun tega smo pridelali precej manj zrna, kot bi ga sicer lahko. Italijanke namreč ne le prenesejo gosito setev, temveč jo zahtevajo, če hočemo doseči velike pridelke. Zato priporočamo, da letos določimo večjo količino semena na ha. Glede na čistočo, Ikaljivost, atasolutno težo semena to na pripravo zemlje, se naj gibljejo količine semena od 220 do 250 kg na ha. SETEV: Nepotrebno je še poudarjati prednosti strojne setve pri žitih. Pri setvi italijank pa moramo omeniti, da je od pravilne strojne setve v veliki meri odvisno prezimovanje posevka. Italijanske sorte so občutljivejše na mraz. Globina in enakomernost setve pa bo vplivala na izdržljivost rastlin v zimi. Zrno ne sme pasti me pregloboko, ne preplitko v zemljo. Slednje se dogaja pri ročni setvi ter setvi z lahkimi vprežnimi sejalnicami. Odlično se je Izkazala fergusonova sejalnica, ki naj-enakomernejše zakopava srno v zemljo. Na lahkih zemljah reguliramo globino na 4—5 cm, na 'težjih pa na 3—4 cm. ČAS SETVE: V Vojvodini so letos pridelali za 15—20' % manij zrna na ha, kot lani. Dr. Bonficli, italijanski strokovnjak za pridelovanje pšenice, trdi, da je nižjim pridelkom vzrok v prvi vrsti prepozna setev. Za dobro rast, .prezimovanje in visoke pridelke je zgodnja setev odločilne važnosti. V naših vremenskih pogojih pa je pravočasna setev še važnejša, ker lahko poznim posevkom, včasih še zgodnja zima škoduje. Zato ne odlašajmo! Po 20. oktobru bo setev že tvegana. Glede priprave zemlje, 'gnojenja, nege in ostalih ukrepov si še enkrat prečrtajte navodila v »Kmečkem glasu«. Sicer se 'bomo pa na posamezne agrotehnične ukrepe še .povrnili v našem listu s posebnimi napotki. KRMSKA MEŠANICA: Skupna setev ječmena in italijanske sorte pšenice je dala zadovoljive pridelke. Kaže, da bi s tako kombinirano setvijo nadaljevali. Mešanico uporabljamo kot odlično krepko krmo za živino. Pribiti pa moramo, da je za krmsfco mešanico potrebno opraviti enako pripravo zemlje, gnojenje in ostale ukrepe kot za Italijanke. Najbolj ustrezna je sorta san pastore in ječmen peragis, 'ki ga nabavimo za to priliko v semenarni. Pridelovanje pšenice je pri nas še važna proizvodnja, zaibo izboljšamo pridelovanje z odpravljanjem napak, da si zagotovimo zanesljivejše pridelke. Inž. Marovt Stane Zgodnja in pravilna setev zagotavlja zdrav, gost in izenačen posevek Miljeva: 11 "11 ■ f ■ o ^ Cuprablau - novi bakreni fungicid Za zatiranje peronospore na hmelju.'tJpo-rabijamo dve vrsti kemičnih pripravkov: bakrena sredstva in organske fungicide. Obe grupi imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. Naštejmo ene in druge: Bakrena sredstva uporabljamo za škropljenje proti rastlinskim boleznim že blizu 80 let. Njihovo fungicidno delovanje je odlično in zaradi počasnega izpiranja tudi dolgotrajno. Na žalost kažejo zlasti v hladnem in deževnem vremenu, posebno v nekaterih posevkih in nasadih precejšnjo ©»toksičnost. Posebno nevarna so bakrena sredstva v sadovnjakih po cvetenju. Pa tudi v vinogradih in na drugih posevkih vplivajo nekoliko zadržujoče na razvoj rastlin. Modra galica ima razen tega še eno pomanjkljivost, to je, da je pripravljanje bordoške ali burgundske brozge precej zamudno. Organska sredstva (ditan, kaptan in druga), kažejo dobra fungicidna dejstva, je pa njihovo delovanje nekoliko kratkotrajnejše kot pri bakrenih sredstvih. Večina med njimi 'stimulativno vpliva na razvoj rastline, pa tudi na izgled plodov. Redkokdaj povzročajo na škropljenih rastlinah .požige, zlasti ditan tudi v zvišanih koncentracijah ni fiitotoksičen. Razen tega kažejo nekatera med njimi tudi malce kurativno delovanje, to se pravi, da preprečijo nadaljnji razvoj glivice tudi .tedaj, če so se že začele razvijati iz trosov. Seveda je kurativno delovanje omejeno na prav kratek čas in noben organski fungicid ne more ozdraviti rastline, na kateri so se že pokazali znaki obolenja. Bakrena sredstva pa so 'izrazito preventivna. Če končno primerjamo še ceno obeh vrst sredstev, vidimo da je precej ugodnejša za Da pridelamo kvalitetno blago moramo škropiti z kakovostnim sredstvom Fitopatološki laboratorij na Inštitutu za hmeljarstvo bakrena sredstva. Organski .pripravki so po ukinitvi regresa približno za 40 % dražji od bakrenih. Upoštevajof prednosti enih in drugih, bomo za škropljenje hmeljišč proti peronospori takole izbrali sredstva: Za prva škropljenja organske fungicide in to zaradi stimulativnega delovanja in zaradi tega, ker za prva škropljenja porabimo manj škropiva in tako ne pride preveč do izraza višja cena sredstva. Pri prvih škropljenjih želimo čim hitrejše delovanje, medtem too dolgotrajnost pa zaradi nagle rasti hmelja ni potrebna. V cvet škropimo z bakrenimi pripravki. Rastlina je izrastla, zato želimo čim dolgotrajnejšo delovanje. Poraba škropiva je velika (2.000 .do 3.000 litrov vode na ha), zato je cena pri izbiri škropiva zelo odločilna. Po cvetju še za prvo škropljenje uporabljamo bakrena sredstva v nižji koncentraciji. Ko pa bo storžki oblikovani, škropimo če je potrebno z ditanom, ki ne pušča peg. Kot vidimo, uporabimo v hmeljiščih za zatiranje peronospore 2/s do slt bakrenih sredstev, ostalo pa ditan ali orthocide. Od bakrenih sredstev so danes v rabi šledeči pripravki: modra galica in tako imenovana zelena bakrena sredstva (na bazi bakrenega oksiklorida), rdeča (na bazi bakrenega oksidula) in modra (na bazi bakrenega hidroksida). Modro galico neutraliziramo .z apnom (bordoška brozga) ali s kalcimirano sodo (burgundska brozga) uporabljamo za zadnja škropljenja v vinogradih lin za zimska »plava« škropljenja v sadovnjakih. V hmeljiščih, Ikrompiriščih :in v sadovnjakih iza .škropljenje pred cvdtj-em so najbolj razširjeni tako imenovani zeleni pripravki na foaizi (bakrenega ipkslklorida, ki vsebujejo 25 ali 50 % aktivnega bakra (bakreno apno 25 in bakreno apno 50). Bakreno apno je moeljiv prašek. Sredstva na bazi aktiviranega bakrenega 'Cksiklorida pa imamo v obliki paste (su-percuprenox, lirocuprox). Zaradi finejših delcev je poraba bakra pri pastah manjša. Negativna stran bakrenih past pa je, da jih ne moremo vsiHaidiiščiiti za dalj časa. Med bakrenimi sredstvi poznamo še rdeča bakrena sredstva na bazi bakrenega oksidula in to v obliki suspenzije (perenox) ali pa v obliki paste (Kupfer sandoz spezial). Ta sredstva, čeprav imajo dobro fungicidno delovanje, se niso uveljavila v hmeljarstvu, ker puščajo na rastlini preočitne madeže. V zadnjem času so se pojavili v vrsti (bakrenih pripravkov tako imenovani modri bakreni pripravki, na bazi aktiviranega bakrenega oksiklorida. Letos smo tudi pri nas pne-iškušali cuprablau — modri bakreni pripravek in smo bili z izidom preizkušanja zadovoljnji. Cuprablau je izredno fina suspenzija, ki vsebuje 38 do 40 % aktivnega bakra. Preizku- Preizkušnja novih ahasicidov v laboratoriju ! na fižolu šali smo ga v primerjavi z organskimi in bakrenimi sredstvi v hmeljišču tov. Goričana v kmetijski zadrugi Strmec dn povabili k 'Ocenjevanju poiskusnih parcelic 'tudi zaščitne referente iz zadrug in kmetijskih gospodarstev. Posebno se je priljubil hmeljarjem, ki so ga uporabljali, earaidi lepe modre -barve na hmelju in zato, ker pri 'škropljenju zaradi izredno finih delcev ne maši šob. Preizkušali smo ga tudi v krompiriščih proti frtoftori, v vinogradih proti peronospori in v sadovnjakih za predcvetna škropljenja. Pokazal je, da je v delovanju enak drugim kvalitetnim bakrenim pripravkom. Drugi so ga -preizkušali z uspehom še na pesi in v vrtnarstvu. Priporočamo ga za sledeča škropljenja: za hmelj proti peronospori v 0,5 % koncentraciji, po cvetenju pa v 0,3 % koncentraciji; za sadno drevje za zimsko »modro« škropljenje v 2 % koncentraciji, za prvo predcvetno škropljenje -pa v 0,4 % koncentraciji ali pa skuipaj z koloidnim žveplom (0,5 % konc.) v 0,1 % koncentraciji; ONZ OfLO Celje obvešča vse voznike motornih vozil (amaterje, poklicne in traktoriste), da se bo zamenjava vozni- A ponedeljek 26. 9. 1960 B torek 27. 9. 1960 C sreda 28. 9. 1960 C četrtek 29. 9. 1960 D od petka 30. 9. 1960 E četrtek 6. 10. 1960 F od petka 7. 10. 1960 G cd ponedeljka 10. 10. 1960 HI od petka 14. 10. 1960 J od torka 18. 10. 1960 K cd petka 21. 10. 1960 L od četrtka 3. 11. 1960 M od ponedeljka 7. 11. 1960 N petek 11. 11. 1960 O od sobote 12. 11. 1960 P od torka 15. 11. 1960 R od četrtka 24. 11. 1960 S od četrtka 1. 12. 1960 s od torka 6. 12. 1960 T od ponedeljka 12. 12. 1960 U četrtek 15. 12. 1960 V od petka 16. 12. 1960 zz od srede 21. 12. 1960 Vsi lastniki vozniških dovoljenj naj osebno po gornjem razporedu oddajo vozniško dovoljenje na pristojnih občinskih ljudskih odborih — oddelkih in odsekih za notranje zadeve. Pri zamenjavi morajo vsi vozniki predložiti dve fotografiji velikosti 3,5 cm krat 4,5 cm. Poklicni vozniki »D« kategorije morajo za krompir proti fitoftorni potrebujemo 3 do 6 kg oupraiblau-a na hektar; za peso proti cerkospori potrebujemo 4,5 do 6 kg cuprablaua na hektar; za paradižnik proti plesni v 0,5 % koncentraciji; za ribez proti listni pegavosti v 0,5 % koncentraciji in za maline proti sušici v 0,5 % koncentraciji. Ob tej priliki, naj vas opozorim, da uporabljamo bakrena sredstva samo za prvo škropljenje pred cvetenjem v sadovnjakih, za drugo škropljenje pred cvetenjem pa vzemimo raje koloidno žveplo in dodajmo samo nizek odstotek bakrenega apna. V hmeljarstvu bo našlo novo sredstvo š;-rok-o uporabo tako zaradi fungicidnih in fizikalnih lastnosti, kakor tudi zaradi ugodne cene. Kilogram sredstva stane 322 din, t-orej plačamo za 100 litrov škropiva 161 din, kar je med fungicidi proti peronospori najugodnejša cena. ških dovoljenj za okraj Celje vršila od 26. 9. 1960 do 24. 12. 1960 po naslednjem abecednem redu: do srede 5. 10. 1960 do sobote 8. 10. 1960 do četrtka 13. 10. 1960 do ponedeljka 17. 10. 1960 do četrtka 20. 10. 1960 do srede 2. 11. 1960 do sobote 5. 11. 1960 do četrtka 10. 11. 1960 do ponedeljka 14. 11. 1960 do srede 23. 11. 1960 do ponedeljka 28. 11. 1960 do ponedeljka 5. 12. 1960 do sobote 10. 12. 1960 do srede 14. 12. 1960 do torka 20. 12. 1960 do sobote 24. 12. I960 prinesti poleg fotografij tudi zdravniško spričevalo. Vse informacije v zvezi z zamenjavo vozniških dovoljenj za voznike motornih vozil dobite na pristojnih občinskih ljudskih odborih — oddelkih in odsekih za notranje zadeve. Iz pisarne ONZ Celje OBJAVA Tudi pri nas bo sčasoma strojno obiranje hmelja postala ekonomska nujnost 3, Sortirni del stroja za obiranje hmelja. 1. V žičnici režejo hmelj za strojno obiranje. Na traktor so si postavili stolp, da gre delo hitro in pravilno od rok. 4. Tudi pri strojnem obiranju so potrebne še pridne roke. Na sortirni mizi izbirajo rjave, ali drugače poškodovane storžke. Povsod po svetu se v hmeljiščih bolj in bolj uveljavljajo stroji za obiranje hmelja. Prvi so začeli obirati strojno v Ameriki že pred 50 leti. Naglo pa se je strojno obiranje razvilo šele po drugi svetovni vojni. V Angliji so imeli v letu 1952 50 obiralnih strojev, leta 1955 pa so obrali s stroji že 30 % hmelja. V Nemčiji je obiral prvi stroj leta 1955, letos pa jih imajo že 600 in so obrali z njimi 40 % pridelka. Tudi na Čehoslovaškem jih hitro uvajajo. Vzrok naglemu uvajanju stroja pri obiranju hmelja je pomanj-[ ^kanje obiralcev in veliki stroški ročnega obiranja. Tak razvoj lahko t ■ v naslednjih letih pričakujemo tudi pri nas. Zato smo lani nabavili prvi stroj belgijske tvrdke »Allays« in ugotavljali kakovost obiranja, storilnost stroja in stroške obiranja v primerjavi z ročnimi. Rezultati po-\ izkusov v letu 1959 so bili na kratko taki: kakovost obiranja dobra, nastale pa so precejšnje izgube zaradi zdrobljenosti in neobranih storžkov, ki dosegajo 15—25 % pridelka. Storilnost ni bila velika. Bi se pa z bolj:šo organizacijo dela in pri večjih hektarskih pridelkih lahko povečala. Stroški strojnega obiranja so v sedanjih pogojih višji od ročne (zaradi izgub), kar pa se bo z izboljšanjem strojev, za kar si prizadeva že nekaj inozemskih tvrdk, v bodoče najbrže zmanjšalo. Posredujemo Vam nekaj slik, posnetih na Kmetijskem gospodarstvu Lava, pri letošnjem strojnem obiranju. 2. Hmelj vlagajo v stroj.