SVOBODNA SLOVENIJA
leto (ano) LXXI (65) • STEY. (N°) 50
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 13 de diciembre - 13. decembra 2012
konec neke dobe
Dva temeljna koraka
ROBERT PETKOVSEK
V tem trenutku Slovenija ne potrebuje ničesar bolj kakor povezanosti.
Türk odhaja - po petletnem predsedniškem mandatu so mu volivke in volivci že v prvem krogu odrekli zaupanje, a on je vseeno do zadnjega gojil upanje, da bo zmagal v drugem krogu. Vodji njegovega volilnega štaba se je to nehote zareklo pred kamerami: »Upati je bilo, da bodo protesti, ki so se odvijali ta teden na ulicah, pognali ljudi na volišča ...« Nič slabega sluteči opazovalci smo proteste razumeli kot izraz socialne stiske, za katero protestniki krivijo sedanjo oblast; tako so svoje proteste pojasnjevali protestniki sami, Türk in njegovi pa so temu protivladnemu razpoloženju le všečno prikimavali. Naenkrat pa je Tür ko vim vojskovodjem ušla strogo varovana skrivnost, da protesti niso izraz socialne stiske, ampak sredstvo, ki naj bi na volišča pripeljalo volivce, nasprotne sedanji vladi in naklonjene Türku. Manever se je izjalovil, zadnji v vrsti mnogih, ki so hoteli Türku zagotoviti nadaljevanje predsedniške funkcije. Za Türka sta bili škodljivi zlasti pismi Milana Kučana in Spomenke Hribar, ki sta prišli v javnost in jasno razodevata njun strah, da bo Borut Pahor dokončno pokopal preddemokratično preteklost. V pismu dr. Hribarjeve, napisanem 26. aprila 2011, ko je bil Pahor še premier, je povedano vse: »Borut, če Ti je kaj do tega, da se levica ne bo sesula do čistega dna, odstopi!« Po vseh napakah, ki jih je Türk storil kot predsednik, je končno samemu sebi najbolj škodoval sam, ko se je po prvem porazu njegov nasmeh začel vedno bolj spreminjati v vzvišen prezir do nasprotnikov. Ko je padla prva domina, so se za njo začele rušiti vse ostale, volilni štab pa je posegel po sleherni rešilni bilki, ne nazadnje po protivladnih protestih, ki so se razvili v uničevalni ulični vandalizem. To je zapuščina, ki jo za seboj pušča odhajajoči predsednik in krog njegovih somišljenikov.
Prihaja Pahor. Izvolila ga ni levica. Socialna demokracija - stranka, ki ga je predlagala - je za to daleč premajhna, ves preostali del levice pa je glasoval za Türka. Pahorju je uspeh v resnici omogočila desnica s svojim odločnim »Ne!« dosedanjemu predsedniku. A komaj dan po volitvah si je ta uspeh že prilastil vodja Socialne demokracije; predlagal je odpoklic sedanje vlade in razglasitev predčasnih volitev. Ne glede na to, da čas za to še zdaleč ni primeren in da ima sedanji premier za svoje delo v mednarodni politiki prepotrebno podporo, ki je nihče drug ne bi bil deležen, si Socialna demokracija tako prisvaja uspeh, ki ni njen. Boruta Pahorja so izvolili prav nasprotniki Socialne demokracije s svojim »Ne!« Türku. Novi predsednik je zato odgovoren krogu volivcev, ki zdaleč presega levico, to pa je dobra popotnica,
saj ga zavezuje k povezovanju. V tem trenutku Slovenija ne potrebuje ničesar bolj kakor povezanosti. V brodolomu, ki ga je doživel predsednik Türk skupaj s krmarji in sopotniki svoje barke, so se dokončno razletele sile, ki so svobodno Slovenijo iz časov po osamosvojitvi še vedno držale na verigi starih, preddemokratičnih politično-ekonomskih interesov in manipulacij. Novemu predsedniku se tako odpira možnost, da Slovenijo na najvišji, simbolni ravni dokončno reši iz ujetništva komunistične ideologije in jo zaobrne v smer pluralne demokracije.
Demokracija pomeni enake možnosti za vse. Tisti, ki so si do sedaj z raznimi pismi iz ozadja podrejali politiko na najvišji, simbolni ravni, ki jo zastopa vsakokratni predsednik države, se bodo morali sprijazniti, da je njihov glas le še eden od mnogih, ki jim lahko predsednik prisluhne v krogu različno mislečih sogovornikov. Funkcija predsednika ni ohranjanje preteklosti in privilegiranje njenih izbrancev, ampak ustvarjanje prihodnosti, ki bo odprta za vse, enako za nekdanje privilegirance kakor za njihove žrtve, tako za tiste, ki so žrtve raznih stisk danes, kakor za one, ki iščejo rešitve zanje. Predvsem pa mora prihodnost uresničevati davno dano obljubo človeku: »Tiste dni in tisti čas storim, da požene Davidu mladika pravičnosti; delal bo prav in pravično v deželi.« Ali si lahko želimo česa, kar je višje od tega ideala? Upati smemo, da bo prva zaveza novega predsednika veljala tej starodavni obljubi.
Delo novega predsednika se bo začelo pri zapuščini starega, na pogorišču, ki ga za seboj pušča ulični vandalizem. Problem vandalizma se ne začenja na ulici, ampak na najvišji ravni, v idejah in vizijah, ki jih uteleša funkcija predsednika. Te ideje in vizije so oči, skozi katere državljani gledamo nase in drug na drugega, na svojo državo in našo prihodnost. Ustvarjanje teh idej in vizij ter njihovo uresničevanje je glavni poklic predsednika. Vandalizem, ki je izbruhnil na ulicah slovenskih mest, kaže, da dosedanji predsednik svoje naloge ni izpolnil in ni ustvaril oči, skozi katere bi slovenski državljan prihodnost videl kot izziv, ki kliče k ustvarjalnosti in delavnosti, k poštenosti in medsebojni solidarnosti, k temu, da bi življenje videl kot vrednoto, ne kot nekaj, kar je vredno uničenja. Tega seveda ne zmore predsednik sam osebno, v funkciji predsednika pa drži v svojih rokah vse vzvode, da odpre vrata, skozi katera bodo lahko v naš prostor vstopile vrednote, ki bodo povezovale in nas usposabljale za ustvarjalno, odgovorno, solidarno, spoštovanja polno medsebojno življenje. To je edini pravi izziv za novega predsednika, kristjani pa bomo - če bomo k temu povabljeni ali ne - v takšnem programu iz svoje zakladnice lahko veliko prispevali.
(Po Družini)
Državni zbor je v preteklem tednu potrdil nekaj ključnih rešitev, brez katerih bi se izhod iz krize lahko precej zavlekel. V torek, 4. decembra so poslanke in poslanci brez glasu proti sprejeli pokojninsko reformo, ki bo začela veljati 1. januarja 2013. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, ki je več mesecev vodil naporna pogajanja, je ob tem dejal: »Vesel sem te soglasne politične podpore v parlamentu. Namenili smo veliko časa pogovoru, dogovarjanju, kompromisom in smo jih dosegli. Ta pokojninska reforma je v vseh bistvenih elementih finančne narave takšna, kot je bila prvotno predvidena. Vsebuje zaostritev upokoji-tvenih pogojev in zaustavitev padanja pokojnin, kajti
te so že sedaj na relativno nizki ravni; tu nismo popuščali in tudi ne v podaljševanju prehodnih obdobij.« Z reformo se upokojitveno starost zvišuje za oba spola na 65 let, a se bo starostno mogoče upokojiti tudi s 60 leti starosti in 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. V letu 2013 se bodo pokojnine uskladile z rastjo plač. Obdobje za izračun pokojninske osnove se z zdajšnjih 18 podaljšuje na 24 let. Zaradi uvedbe informativnega osebnega računa bodo imeli zavarovanci vpogled v podatke o vplačanih prispevkih. Združenje delodajalcev Slovenije je pozdravilo sprejem pokojninske reforme, čeprav je pričakovalo več. Tudi Zveza svobodnih sindikatov, ki je lani zahtevala referendum, na katerem je padla reforma prejšnje
vlade, je pritrdila, da je tokratna reforma z njimi usklajena. Dva dni za pokojninsko reformo je državni zbor sprejel še proračuna za leti 2013 in 2014. Cilj vlade, ki ga je pripravila, je, da bi do konca leta 2015 uravnotežili javne finance oziroma porabili toliko kot imajo. Opozicija je pri obravnavi proračunov koaliciji očitala, da ta nima zagotovljene vzdržnosti in ne podpira gospodarstva. Kljub temu je dosegla nekatere prerazporeditve v korist visokega šolstva in šolske prehrane. Leta 2013 se bo proračunski primanjkljaj znižal na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda in leto zatem na 2,5 odstotka. Da bi to dosegli, je predvideno varčevanje na vseh področjih. Proračunski uporabniki bodo morali za približno pet odstotkov zmanjšati stroške dela.
Protesti ponehujejo
Protesti, proti politični eliti, ki so sledili novembrskemu shodu v štajerski prestolnici, na katerem so meščani zahtevali odstop župana Franca Kanglerja (glej prejšnjo številko Svobodne Slovenije, op. ur.), so se v različnih mestih po državi nadaljevali tudi v preteklem tednu. Že na dan drugega kroga predsedniških volitev so se demonstranti zbrali v Krškem, kjer so v glavnem protestirali proti vladi, njenim varčevalnim ukrepom in »mačehovski politiki vseh barv«. Čez teden pa so se protestniki vnovič zbrali v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Jesenicah, Ajdovščini ... Protesti so se zvrstili še v Celju, na Ptuju, Ravnah na Koroškem, v Trbovljah, Bohinju in Murski Soboti. Do najhujših izgredov je prišlo v Mariboru, kjer se je v ponedeljek zbralo osem tisoč ljudi, zahtevali pa so odstop župana Franca Kanglerja. Sprva mirni protesti so se zvečer sprevrgli v nasilje kakšnih tisoč nasilnežev. Poškodovanih je bilo 39 ljudi, 25 policistov in 14 protestnikov, med njimi eden huje. Policija je prijela 119 ljudi in jih 28 pridržala. Preiskovalni sodniki so po-
zneje zoper 12 osumljencev za nasilje odredili pripor, tri so poslali v hišni pripor, medtem ko so jih 13 izpustili. V hišnem priporu je tudi iz-grednik na prvih večjih protestih v Ljubljani. Glede na razmere v Mariboru se je župan Franc Kangler v četrtek pojavil pred novinarji in napovedal svoj odstop s položaja. Dokončno se bo poslovil na Silvestrovo. Za tem pa so protesti izgubili na moči in se jih je udeleževalo vedno manj ljudi. Vendar niso popolnoma ponehali.
Da hoče vsaka stran uporabiti vodo protestov za svoje mline kaže dejstvo, da je predsednik Socialnih demokratov, Igor Lukšič mnenja, da »je treba ugotoviti, da ljudje protestirajo proti slabim razmeram in proti vsem tistim, ki ne ukrepajo«. Puščica je bila seveda naperjena proti vladi, ki ji prav SD trmasto nasprotuje. Odgovor je prišel s strani Nove Slovenije. Predsednica Ljudmila Novak je odgovorila. »Protesti so usmerjeni tudi proti obnašanju opozicije«.
Normalni državljani pa vendar pričakujejo, da bi bilo enkrat izgredov konec in da bi se stvari mirno uredile.
Novakovi tretji mandat v NSi
Z volitvami vodstva Nove Slovenije, krščansko ljudske stanje, na katerih je mesto predsednice ponovno dobila Ljudmila Novak, se je sklenil šesti redni kongres krščansko ljudske stranke. Na kongresu so delegati, bilo jih je 280, potrdili nosilno resolucijo z naslovom gesla kongresa Odgovorna politika. Z njo so izrazili usmeritve svojega političnega delovanja doma, v Evropi in v svetu. Novakova se je ob izvolitvi, prejela je dobrih 97 odstotkov glasov, zahvalila za podporo in zagotovila, da bo Nova Slovenija konstruktiven partner v koaliciji ter, da si bodo prizadevali za zagotavljanje pravne države. »Trdnost vladne koalicije je izjemnega
pomena, saj alternative tej vladi, ki v izredno težkih razmerah vodi državo, ta trenutek ni. Zato partnerice pozivam, naj ne nasedajo provokacijam tistih sil, katerih edini cilj je rušenje vlade in varovanje lastnih interesov, ne pa dobrobiti države,« je Novakova pove-
dala v nagovoru.
Ljudmila Novak je v svojem nagovoru pred delegati najprej spomnila na zgodovinsko vrnitev stranke v državni zbor in na oblikovanje koalicije. Dejala je, da so kot odgovorna stranka, ki ji ni vseeno, kaj se bo zgodilo s Slovenijo, izpolnili predvolilno obljubo in postali koalicijska stranka v pretežno desni vladi. »Težko smo si prigarali vrnitev v parlament in tudi obstanek ni samoumeven, saj se politična situacija v Sloveniji zelo hitro spreminja, skupaj z aktualnim dogajanjem. Zato ne smemo zaspati, pač pa znova zagrabiti vsak na svojem koncu in za uspeh narediti vse, kar je v naših močeh.«
VTISI IZ SLOVENIJE
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Iurchek in Jurček
TONE MIZERIT
(Od našega dopisnika)
m
Ko sem pred nekaj leti od tete Katice dobil knjigo v ka-stiljščini, si nisem predstavljal, kaj obravnava. Hitro sem jo prebral in bil začuden, ker je bila to že druga knjiga v Argentini, ki je v tistem času 1 obravnavala čas komunistične revolucije v Sloveniji (poleg Manojo de nomeolvicles Jožeta Lenarčiča).
In tako kot je letos Manojo de nomeolvides postal Odtrgane spominčice, je tudi Iurchek postal Jurček (Založba Salve, 2012). Jurček je salezijanski duhovnik Jure Langus, ki je s šestimi leti z družino bežal čez Ljubelj in zaživel novo življenje v Argentini.
Posebnost pisanja g. Jureta je ta, da si je že kmalu zapisal nekaj spominov iz časa begunstva in jih kasneje razširil v knjižno obliko. In čeprav jo je obogatil s sodobnimi viri, jo je pustil zapisano z otroškimi vtisi, z otroškega zornega kota. Kot v predgovoru pravi Nestor Zubeldfa, je te svoje doživljaje pripovedoval tudi v sklopu svojega duhovniškega poklica, kot salezijanec predvsem - tako si mislim - mladim, veroukarjem, ministrantom in drugim Argentincem, zato je najti v knjigi opis, kako se zelje tlači ali delajo butarice.
Način pisanja je dvojen, saj se otroška naivna, nedolžna vprašanja prepletajo s citati iz del dr. Tamare Griesser Pečar, Alberta Svetine in drugih, pa tudi argentinskega Marcosa Aguinisa in še koga. Opis bega čez Alpe iz Vetri-nja v Italijo me je spomnil na družino von Trapp (La novi-cia rebelde). Najbolj pa je pretresljivo nenehno povpraševanje - leit motiv vse knjige - kje je očka, kdaj se jim bo pridružil, kaj je z njim.
Kot zapisano je g. Jure skušal obdržati otroško gledanje na dogodke, zato marsikateri od njih nimajo ne pravega datuma, ne prostora, ne imena. Za otroka niso pomembni. Nekatere bi pa zaradi svoje zgodovinskosti moral upoštevati. Tu mislim predvsem na zapis, da so ljubeljski predor na slovenski strani stražili Angleži in niso pustili beguncev vanj. Povsem dopustljivo je, da je takrat tako zapisal, vendar je podatek popolnoma napačen: stražili so ga Nemci, da bi pri begu omogočili prednost svojim četam. Če že ni popravljen sam tekst, bi moral biti popravek v opombi pod črto. V tem slučaju litentia poetica ni sprejemljiva.
Zmotilo me je tudi pisanje o campos de concentracion de profugos. Beguncu res lahko odgovarja profugo in tudi koncentrirali so jih po taboriščih. Ampak tako zelo grdo, žalostno zveni ... Dostojnejši so campos de refugiados.
V slovenščino je tekst prevedla Jasmina Arambašič. Tudi v slovenščini se zgodbice prijetno berejo. V njem
sem začuden spoznal, da ploščata riba z 'električnim' repom, ki ji je v kastiljščini ime raya, v slovenščini nosi ime - raža!
Prav tako sem obstal pred tekstom, da bo zmaj (barri-lete) pokazal zadnjico. Še enkrat sem prebral in se spraševal, če je res tako. A bral sem izven konteksta. V naslednjih stavkih mi je postalo jasno: prevajalka je morala najti obliko, kako razložiti pisateljevo argentinsko besedno igro: cola pomeni tako rep kot zadnjico, a te igrice ni mogoče uporabiti v slovenščini (tudi med bralci v Španiji bi se g. Jure ne mogel poigrati, ker Španci uporabljajo cola kot rep, za zadnjico pa v običajnem vsakdanjem govorjenju uporabijo za Argentince kar prostaški culo).
Bralci si radi lastimo pravico (ali pa nam tudi pripada?), da bi hoteli še to in ono. Osebno bi slovenski izdaji dodal nekaj pripomb.
Najprej sem si predstavljal, da bo imela lasten oziroma dodan predgovor, spremno besedo. Morda omalovažujem druge bralce, da ne bodo razumeli, v čem je zanimivo opisovati tlačenje zelja ali izdelovanje butaric. Knjiga je bila pisana za bralce, ki ne poznajo slovenskih navad, pa tudi ne zgodovine, kar je tudi razvidno iz predgovora argentinske izdaje. Pa vseeno.
Tako kot pri zmaju in njegovem repu, bi se msgr. Janezu Hladniku prilegal duhovnik. Padre imenujejo v Argentini vsakega duhovnika, medtem ko pater zveni bolj redovniško, kar tudi tako razlaga SSKJ.
Tretja je bolj 'lokalpatriotska', ker se tiče založbe našega tednika. Sicer nimam pri roki argentinske izdaje (saj veste: če knjigo posodiš ...), vendar mi slovenski opis slike na strani 126 zveni kot dobesedni prevod: Taboriščne barake v Senigallii (Slovenski koledar 1949, str. 134). Za argentinskega bralca je to povsem zadosti, slovenskemu pa lahko ponudimo točno informacijo. Slika je iz posebnega koledarja - Koledarja Svobodne Slovenije in ta podatek bi (še bolj) ovrednotil sliko. Isto tudi o opombi o tem, kateri Koledar je g. Jure prebiral (str. 241). Sicer pa je pravilno zapisan vir slike na str. 43.
Na začetku tega vtisa piše, da me je pogrešanje očeta hudo udarilo v srce. Naj ob koncu poudarim tudi milino ob opisovanju mame in njene prikrite bolečine. Knjiga g. Jureta ni samo življenjepis, kot ga obravnava slovenski Cobiss, ampak je ena sama hvalnica staršem, bratom in sestram - družinskemu življenju, ki ga je - nimam dvoma -pripeljala do tega, kar danes je.
Pa še besede, ki so kot nalašč napisane za slovensko povolilno sedanjost: »Kaj ne moremo nekoč biti na isti ladji verujoči in neverujoči? Ne moremo nekoč zgraditi Slovenije, kjer smo lahko skupaj tisti, ki verjamemo v Kristusovo kraljestvo in tisti, ki sanjajo o drugih vrednotah? Bo prišel dan, ko nihče ne bo nikogar izključil? Ko nihče ne bo nikogar izganjal? Ko drug drugega ne bomo pobijali? Da. Jaz to verjamem. Da, jaz to upam.«
GB
Ne samo Trubar, tudi škof Hren
Visoki jubilej opozarja na velik pomen škofijskega sedeža v Ljubljani za rast krščanske vere na slovenskih tleh. To je dejal kardinal Franc Rode v pridigi v sklepnem delu jubilejnega leta ob 550-letnici ljubljanske škofije. Prav tako ima po njegovih besedah velik pomen za prebujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti. »Z ustanovitvijo škofije smo Slovenci prvič v zgodovini dobili svoje središče, ki se je v teku stoletij vse bolj uveljavljalo prav zaradi navzočnosti škofijskega sedeža. Do takrat smo bili ljudstvo, razdeljeno na različne pokrajine, brez središča, ki bi pritegovalo k sebi in povezovalo različne dele,« je poudaril kardinal Rode.
V pridigi je orisal čas od ustanovitve ljubljanske škofije. »Dejstvo je, in o tem pričajo že Brižinski spomeniki,
da je Slovenec skozi stoletja poslušal oznanilo Božje besede v svojem jeziku ob nedeljah in praznikih po zaslugi Katoliške cerkve,« je dejal. Po njegovi oceni je »narodno in kulturnozgodovinsko povsem zgrešeno postavljati nasproti protestantizem in Katoliško Cerkev, ki je skozi stoletja pred tem ohranjala živo slovensko besedo«. »Tomaž Hren, ki je uporabil Dalmatinovo biblijo pri oznanjevanju evangelija, in Primož Trubar, ki je ustvaril slovenski knjižni jezik, si z narodnega vidika nikakor ne stojita drug proti drugemu,« je poudaril. Po njegovih besedah je prav, da imamo v slovenskih mestih Trubarjevo in Dalmatinovo ulico. »To pa bi zaslužili tudi ljubljanski škofje Textor, Tavčar in Hren, saj imajo za slovenstvo velike zasluge,« je menil.
Nagrade slovenskim podjetnikom
Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS - Slovensko društvo za odnose z javnostmi sta v torek, 4. decembra 2012, v SNG Maribor razglasila prejemnike Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2012. Nagrado sta prejela tudi podjetnica in podjetnik iz zamejstva in sveta.
V sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je bilo v okviru razpisa razpisano posebno priznanje Slovencem v zamejstvu in po svetu. Nagrado za Podjetnico s slovenskimi koreninami, ki deluje v zamejstvu oz. po svetu je prejela Barbara Antolič (Dom Sveta Ana, Hrvaška), posthumno priznanje pa gre Jožetu Kastelicu (J. Kastelic Limited, Toronto, Kanada). Med finalisti je bil še Borut Meršak, Kovin-trade Bratislava s.r.o. (Slovaška).
Nagrada Horus je del nacionalne strategije osveščanja za več družbene odgovornosti, ki jo na ta način izvajajo številna strokovno-interesna združenja v sodelovanju z Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in PRSS - Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Skupaj s tema organizatorjema, letos nagrado Horus podpira kar 19 partnerskih organizacij in pokroviteljev.
Lahko bi rekli, da je politični in ustavni razvoj v Argentini postavljen pod vprašaj. Vlada je namreč zadnje dni doživela poraz za porazom. Vrhovno (in ustavno) sodišče ji je postavilo jasne meje. In vprašanje je: jih bo spoštovala?
Sama je kriva. Res, vlada je sama skopala jamo, v katero je potem padla. Podaljšanje neke preventivne varovalne odredbe sodišča je normalen dogodek vsakega sodnega postopka. Zakaj torej taka besnost? Zato, ker je vlada datum 7. decembra (7 D) prikazovala in napovedovala kot nek mejnik, dan zmage nad medijskimi korporacijami. Verjela je, da bodo vsi njeni pritiski, ovrženja in zavlačevanja rodili zaželen rezultat: zasego televizijskih kanalov medijske hiše Clarin. A še pred tem datumom je vrhovno sodišče potrdilo sestavo zbornice (vlada je ovrgla 18 sodnikov), ki je potem podaljšala varovalni odlok, in odločila, naj vlada ničesar ne ukrene, dokler ni polnoveljavna sodba o ustavnosti (ali neustavnosti) dveh členov medijskega zakona. Vlada je takoj uporabila novo izglasovani zakon in per saltum zahtevala od vrhovnega sodišča, naj odlok zbornice zavrne. Vse je bilo precej zapleteno. Besedilo omenjenega zakona bi namreč lahko dopuščalo, da čim Vrhovno sodišče sprejme pritožbo in svojo pristojnost v zadevi, bi vlada začela izvajati ukrepe proti Clarinu. V takem ozračju je potekala provladna velika manifestacija na majskem trgu, s katero so proslavljali 29 let povratka demokracije v Argentino in dan človekovih pravic. Pravo slavje, na katerega je vladni aparat pripeljal sto tisoče pristašev. Seveda, prvotno je bilo zborovanje zamišljeno kot proslavitev vladne zmage nad upornimi mediji, a o tem vse tiho je bilo. Pač pa je gospa v svojem nagovoru ostro napadla tako opozicijske medije kot sodno ustanovo in oboje obtožile, da skušajo izvesti neke vrste državni udar. Tudi to je bilo zaman. V ponedeljek je vrhovno sodišče soglasno zavrnilo per saltum in znova poudarilo, naj sodnik in zbornica čim hitreje odločita o temelju vprašanja: o ustavnosti omenjenih dveh členov spornega zakona.
Kdor zavira - zamuja. Seveda bo vlada apel na vrhovno sodišče sedaj sprožila po naravni poti preko zbornice. To pa bo zahtevalo kar nekaj časa, najmanj dva meseca. Medtem pa se bo o temeljnem vprašanju (ustavnosti) že izrekel tudi sodnik prve instance. Vse to bi pravzaprav moralo biti že zaključeno. A vla-
da je ves ta čas storila vse, da bi sodbo zavlačevala in onemogočila odlok zbornice. Ker ji ni uspelo, jo je sedaj prijela mrzlica. Vse naj se čim prej izteče in izreče. Ker ji ni uspelo priti do cilja po bližnjicah, sedaj pritiska na plin po glavni cesti. A sodna ustanova ima svoja pravila in svoj ritem. Pač - maščevanje usode. Bo vlado izučil ta dogodek? Večina strokovnjakov smatra da ne. Upanje pa vzbuja dejstvo, da sodišče ni podleglo pritiskom vlade, ki bi dokončno uničili republikanski ustroj države. Še več: pretekli teden je vrsta sodnikov vseh instanc in področij podpisala izjavo, v kateri zavrača vladne pritiske in zahteva, da se spoštuje sodna neodvisnost. Enako se je izrazila tudi celotna politična opozicija, tako z leve kot z desne, ki se je zbrala za svojo proslavo 29 obletnice demokracije in podprla sodnike v njihovem naporu neodvisnosti. Zanimivo je, kako trenutno pustijo ob strani svoje prepire in razkole, ko gre za nastop proti vladi. Kot bi dejal Borges: ne druži jih ljubezen, temveč groza ...
In sedaj? Treba bo počakati, da pridemo do končne razsodbe. Kot smo rekli na začetku, obstoja vprašanje, če bo vlada spoštovala sodne odloke, ali bo pogazila zakon in ustavo. Ne bi bilo prvič. Zakonca Kirchner sta še v dobi vladanja province Santa Cruz dokazala, da ne ubogata niti razsodb Vrhovnega sodišča. Si bo gospa sedaj upala kaj takega? Večina opazovalcev dvomi, da bi to tega prišlo. A nemogoče ni. Celotna ihta in ofenziva pa izhaja iz napačne postavke. Vlada meni, da so hudega padca priljubljenosti gospe krivi opozicijski (neodvisni) mediji. Ne upa si (ne more) priznati, da priljubljenost upada zaradi poraznega upravljanja, ko pušča ob strani težke probleme družbe in vse sile usmeri v boj proti sovražnikom, ki jih sama ustvarja. In pri tem nič ne pomagajo državni in provladni mediji, ki zasegajo že 80% medijskega prostora. Da je mera težav polna, se je začela prebujati tudi peronistič-na stranka. Nezadovoljni veljaki sicer ne govorijo. Še vedno se bojijo vladnih kazni (zaprta pipa denarnih sredstev). A mrzlično pripravljajo kandidatne liste za prihodnje leto in se dogovarjajo o enotnem nastopu. Glavni tajnik CGT, Hugo Moyano pa je tudi že začel s politično akcijo in ponuja kandidature na levo in desno. Politika bo kot poletje, ki prihaja - zelo vroče in polno neviht.
SLOMSKOV DOM
Zaključek šolskega leta
V soboto 1. decembra je šola A. M. Slomška sklenila šolsko leto s tradicionalnim slavjem. Zbrali so se starši in sorodniki učencev, učiteljstvo in gojenci pa so predstavili sadove celoletnega truda v slovenski šoli.
Tajnica dr. Marijana Poznič Mazieres je uvedla akademijo s pozdravom narodni zastavi, ki sta jo prinesli najboljši učenki 8. razreda Alenka Strfiček in Veronika Brula in petjem Zdravice vseh navzočih. Voditeljica šole prof. Mateja Hribar Šmalc je nato podala pregledno poročilo o poteku dejavnosti skozi šolsko leto 2012.
Šola je imela 58 rednih in 2 izredna učenca. Tekočemu delu v šoli in zunanjim dejavnostim smo letos dodali še izreden napor: študij in priprava gledališkega dela Cesarjev slavček. Ker je režiserka Andrejka Vombergar Štrfiček vključila v igro vse šolarje, k sodelovanju pa pritegnila starše otrok, je dosegla izreden uspeh z obema predstavama. Starši lahko še posebno potrdijo, koliko so pridobili otroci ob učenju te otroške igre.
Letos so poučevali oz. sodelovali s šolo naslednji: prof. Mateja Hribar Šmalc - voditeljica, Franci Cukjati - kate-het, cont. Marcelo Brula - namestnik voditeljice in učitelj petja, dr. Marjana Poznič Mazieres - tajnica, prof. Mirjam
Hribar, Andrej Jakoš, Niko Pregelj, Andrej Kokalj in Marko Loboda. Voditeljica jih je pospremila v življenje z besedami:
»Po devetih letih se boste poslovili od prostorov, v katerih ste se vsako soboto srečevali s krščanstvom in slovensko kulturo. Težko boste pozabili na otroška leta v naši šoli. To je velik pečat, ki si ga ne moreš izbrisati iz srca. Dragi osmošolci, ne pozabite na vaše korenine. Pred vami so učitelji, ki so vas z veseljem in ljubeznijo učili slovenski jezik. Starši in stari starši, ki vas danes spremljajo so ponosni, da znate slovensko govoriti in pisati. Želimo vam veliko sreče v življenju in vem da se boste še naprej srečevali v Slomškovem domu in gradili bodočnost naše skupne ustanove. Nasvidenje!«
Osmošolci so nato podali zborno deklamacijo A. M. Slomška Potepena šolarja. Katehet Franci Cukjati je namenil osmošolcem še duhovno misel za življenje, prof. Anka Smole Kokalj pa se je kot razredničarka od njih poslovila s toplo mislijo, spričevalom in knjižnim darom. Voditelji nogometa so fantom izročili za uspešno udejstvovanje skozi vsa leta spominsko medaljo.
Klemenc Černe - vrtec, Stefi Bokalič - vrtec, Lucijana Se-ljak - 1. razred, Tatjana Pustavrh - 2. razred, Monika Vi-trih Koželnik - 3. razred, prof. Ana Beltram Aguilar - 4. razred, Veronika Javoršek - 5. razred, prof. Lucijana Hribar Podržaj - 6. razred, prof. Monika Svetlin Pregelj in prof. Anka Smole Kokalj - 7. in 8. razred. Cintija Seljak - knjižničarka, prof. Gabrijela Tomazin Kastelic - predsednica odbora staršev, lic. Pavle Marolt, Janko Koželnik in Ciril Loboda - telovadba. Za izredno sodelovanje gre zahvala še Andrejki Vombergar Strfiček, Andreji Quadri Brula, Gabi Malovrh, Marti Selan Brula in staršem otrok. Brez njihovega doprinosa ne bi uspeli postaviti na oder tako zahtevno delo.
Znak zrelosti zavoda so osmošolci. Letos so naslednji: Alenka Strfiček, Veronika Brula, Cintija Pregelj, Roman
Letošnji osmošolci
Besede zahvale učiteljstvu sta v imenu osmošolcev spregovorili Alenka in Cintija, starši pa izročili spominska priznanja.
Tudi ostali učenci so pokazali nekaj od znanja, ki so ga letos pridobili. Učitelj petja cont. Marcel Brula je z vsako skupino nekaj naštudiral: malčki iz vrtca so korajžno nastopili kot mornarji, učenci od 1. do 4. razreda pa kot razgibani gusarji. Veronika Javor-šek je z 5. razredom pripravila prizor v cirkusu, vsi šolarji pa so zapeli Fantje po polj gredo, O pustu in Koroška.
V imenu odbora staršev se je prof. Gabrijela Tomazin Kastelic zahvalila učiteljskemu zboru in sodelavcem šolske družine. Mi in naši otroci ostajamo vaši dolžniki. Bog povrni!
Sledila je še predaja narodne zastave odhajajočih učencev 8. razreda svojim naslednikom iz 7. razreda. Pesem slovesa Zahaja sonce je pospremila osmošolce v življenje in iskrene želje učiteljstva:
»Želimo vam veliko uspeha na srednješolskem tečaju. Upamo, da ne boste pozabili na Slomškovo šolo in pričakujemo, da nam boste še naprej blizu kot pomočniki in kmalu tudi kot učitelji!«
miklavževanje
Slomškova šola ima vsako leto na skrbi pripravo Miklavževega obiska v Domu.V večernih urah v soboto 1. decembra je skrivnostno zvonjenje naznanilo prihod Miklavža in njegovega spremstva. Obdarovanje je uvedlo rajanje angelčkov in še povečalo pričakovanja številnih otrok.
PROJEKT - CVETOčA POMLAD 2013
V prihodnjem letu bo Slomškov dom gostil 58. Slovenski dan. Praznik sovpade z 52. obletnico Doma v mesecu septembru. Skupina žena si je zamislila, kako bi lahko za to slavje olepšali prostore Slomškovega doma: »S cvetjem okrasiti Dom in tako prikazati košček Slovenije, ki bo nas spominjal na njena okna polna rož.« V nedeljo 2. decembra so družine prevzele desetine lončkov s poganjki bršljank z nalogo, da družinska ekipa mladih sta-
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Noč rime pod Južnim križem
Literarni odsek Slovenske kulturne akcije je v soboto, 17. novembra ob 20. uri, v mali dvorani Slovenske hiše predstavil publiki poezije, ki so bile nagrajene na lanskem natečaju poezij. Literarni natečaj pesmi v letu 2011 pod imenom Noč rime po Južnim križem so ga mlajši recita-torji približali publiki v izredno dobro pripravljenih recitacijah.
Predsednica SKA dr. Katica Cukjati je otvorila literarni večer. Poudarila je pomen in namen literarnega natečaja, to sta bila odkritje novih pesniških talentov avtorjev rojenih zunaj meja slovenskega matičnega ozemlja. V našem tedniku Svobodna Slovenija so bili že objavljeni rezultati nagrajenih prispevkov v št. z dne 14. junija 2012. Da bi pa ustvarjalna dela pesnikov ne ostala le v tisku in da bi zadobila posebno melodijo in barvitost, je bilo umestno in prijetno, da so se te poezije približale bralcem tudi na ekspresivni način doživetega branja. Publiki so bralci predstavili ne samo nagrajene pesniške kreacije temveč tudi nekatere poezije, ki niso bile nagrajene, a so bile zanimive po svoji zgradnji, tematiki in izvirnosti. Ker je bila ponujena možnost, da za drugo in tretjo nagrado je prispevek smel biti sestavljen v kastiljskem jeziku, se je v teh primerih poezija prebrala najprej v izvirniku - nato pa v slovenskem prevodu.
V	prvi vrsti je prof. Kristina Jereb Qualizza prebrala sonet Molitev in še drugo poezijo Zdaj prof. Miriam Jereb Batagelj, ki je dobila prvo nagrado natečaja z omenjenim sonetom. Sledili sta v interpretaciji Damjana Ahlina poezija Marjane Pirc Ahlin Kaj naj storim in poetičen prispevek prof. Nadice Kopač Grohar Sinko sprašuje. Pesnica Veronika Antonič je poetično prebrala svoji stvaritvi v slovenščini Beseda in Veter popotnik. Lojzetu Karlu Lavriču se je poznalo obvladanje odrskega nastopa, ko je prestavil pesem Gregorja Papeža (druga nagrada), izvirnik v španščini s prevodom v slovenščino avtorja samega todavia - Še vedno in pesem Agustina Mojice (ki je delil s Papežem drugo nagrado) Ensayo de dos siluetas - Igra dveh silhuet. V svojem branju pa je Jože Rožanec s odličnim poudarkom prebral drugo Papeževo poezijo Algunos -Nekateri ter po Vinku Rodetu prevedeno poezijo avtorja Agustina Mojice todoseva - Vse odhaja.
Prišla je ponovno vrsta na prof. Kristino Jereb Qualizza, ki je prebrala poeziji, ki so bili deležne tretje nagrade, ki se je delila med Ano Marijo Pušnik s Koroške - Dolores in Angelco Cukjati Gorno iz Italije - Nostalgia de un amor, prevedla avtorica v slovenščino Hrepenenje po izgubljeni ljubezni.
Martin Rožanec nam je približal rime Damjana Ahlina Potnik življenja in Martina Sušnika Sestavine.
Za poetičen in dovršen zaključek pa nam je Lojze Karel Lavrič prebral dve poeziji, ki sta izšli izpod njegovega peresa tetrična balada in Hude sanje.
V	prijetnem vzdušju predvsem ljubiteljev rime, ritma in metrike je vodja liternega odseka lic. Vinko Rode v imenu SKA podaril avtorjem za spomin knjigo Vojkota Arka; bralcem poezij pa kovinsko figuro »muzikanta«.
Prijeten klepet in izmenjava misli se je nadaljevala v sejni sobi ob prigrizku. Noč in prijetno ozračje sta bili idealni za nove navdihe.
K.C.
rejših vzgaja in skrbi za bršljanko, da se razraste v košat cvetoč grmiček in ga v prihodnjem septembru prinese v Dom.
Ideja je zamisel Andreje Quadri Brula, pomagajo pa Gabrijela Tomazin Kastelic, Andreja Vombergar Strfiček in Marjana Poznič Mazieres.
J.T.
PRISTAVA
čudovit večer petja in glasbe
V SPOMIN JOŽETU ŠTIRNU
Priznanje in zahvala
V	petek, 23. novembra, se je veliko število rojakov iz vseh okrajev odzvalo vabilu Društva Slovenska Pristava in prišlo na večer klasične in narodne glasbe. Duša tega
večera je bila vsem dobro znana dirigentka Anka S a v e 11 i G a s e r. Zamisel takega večera je že dolgo tlela v njej.
Hotela je dati priložnost predvsem mladim rojakom s Pristave, ki gojijo glasbo, da pokažejo kaj se učijo in kaj znajo. Pravijo, da Slovenci radi pojemo in tisti, ki zahajajo na našo Pristavo v Castelarju, niso izjema. Tam so tekom let po zaslugi številnih pevo-vodij nastajali razni zbori. A zadnje čase smo peli le še pri sv. maši, v slovenski šoli in po družinah. Pogrešali smo skupne nastope. Morda je zato gospa Anka kar hitro našla veliko navdušenih pevcev, ko je sklicala mlade in starejše za priložnostni zbor. Iz te pobude je nastal številčni zbor pod njenim vodstvom. Tako se je pričela uresničevati njena zamisel o glasbenem večeru, ki naj ne bi bil samo praznik petja ampak tudi instrumentalne glasbe in ki naj bi se vršil v bližini praznika sv. Cecilije.
V	prvem delu večera smo poslušali skladbe za klavir in violino. Otvorila sta nastop Tatjana in Matjaž Rožanec, ki sta skupaj zaigrala na klavir Moszkowskijeva Španska plesa št. 1 in 3. Nato je Matjaž sam
zaigral Piazzollov tango Verano porteno. Potem je h klavirju sedel še German Zaco-ro Nielsen in sta skupaj z Matjažem odlično zaigrala Brahmsov Madžarski ples št. 5 ter Mozartovo štiriročno sonato. Sledili sta dve skladbi za klavir in violino (German in Facundo Sacco): Krekova Tihi večeri in Bartoka Romunski plesi. Ko je klavir utihnil smo pozorno poslušali na violino zaigran A. Piazzolle Estudio de tango št. 3. Kot zadnjo točko instrumentalnega dela je German izvedel Chopinovo Poloneso op. 53 »Heroica«. Prijetno nam je bilo, ko smo uživali v lepo izvajanih delih in spoznali, da imajo mladi še čut za glasbo, ki
bo ostala večno »moderna«. Tatjana in Matjaž Rožanec sta nas presenetila z velikim napredkom. Občudovali smo usklajenost in preciznost njunega izvajanja. Najmlajši med nastopajočimi, Matjaž, je sproščeno in izvrstno zaigral Verano porteno A. Piazzolle. German Zacoro Nielsen je že pianist višje stopnje in je odlično pripravil svoj repertoar. Posebno nas je navdušil s Chopinovo Poloneso. Mladi violinist Fa-cundo Sacco je tudi izredno nadarjen fant. Kljub svoji mladosti (19 let) ga že vabijo, da sodeluje pri raznih simfoničnih orkestrih; celo v gledališču Colon je že igral.
Sledil je drugi del koncerta, posvečen zborovski in posebno slovenski narodni pesmi. Na oder je stopila družina Grohar: Andrej in Nadica ter starejši otroci Pavel, Marjanka in Nevenka. Z veseljem smo poslušali štiriglasno lepo prirejene in še lepše podane narodne pesmi So ptičice zbrane, ki jo je priredila nadarjena Marjanka ter Barčico in Planinsko v priredbi Anke Gaser. S svojim nastopom so potrdili, kako važno je, če družina doma skupaj poje. Upam, da so s svojim zgledom navdušili še kakšno sloven-
sko družino, da bi jih posnemala.
Ženski sekstet (Nadica K. Grohar, Marjanka Grohar, Ana Marija K. Hren, Mojca P Jelenc, Karolina Kenda, in Snežna B. Kle-menčič) je lepo zapel E. Adamiča Jaz sem revna deklica in D. M. Ši-janca priredbo dveh šaljivih slovenskih narodnih pesmi. Izkušene pevke so s svojo sproščenostjo dobro nakazale vsebino pesmi in spravile občinstvo v smeh.
Žene so nato prepustile prostor moškemu zboru, ki je v duhu napi-tnic korajžno zapel narodno Martin Keber (priredba A. Gaser) in En starček je živel (J. Fleisman).
Sledil je odlomek klasične glasbe, zdaj v izvedbi ženskega zbora ob spremljavi klavirja in violine. Nežno je iz-
zvenela Barkarola iz J. Ofenbachove opere Hoffmanove pravljice ter nas pripravila na pretresljiv, mogočen Zbor sužnjev (Va, pensiero - Splavaj, misel) iz Verdijeve opere Nabucco (zapel mešani zbor). Obe skladbi sta spremljala German in Facundo. V izvedbi mešanega zbora je sledila argentinska Vidala (besedilo G. Caraballo, glasba Carlos Lopez Buchardo) in Bonita rama de sauce (A. Vazquez, Carlos Guastavino). V
Skoraj ni dneva, da se te ne bi spomnila. Saj si bil toliko star, kot moj najstarejši otrok. Morda zato, ker sem mati, skušam razumeti kakšen žalosten udarec je izgubiti sina. Jože, ti veš, kako pogosto si mi v mislih!
Torej, ne želim se te spomniti z žalostjo. Raje te imam pred očmi veselega in zgovornega, kakor sva se večkrat pogovarjala in smejala.
Zakaj pišem te vrstice? Minulo je eno leto od tvojega odhoda k Očetu, in čutim, da smo Slovenci v Mendozi dolžni priznanje neutrudnemu delu, ki si ga daroval skupnosti.
Jože Štirn je bil poklican k Bogu v 37. letu starosti. V zgodnji mladosti. Je potrebno omeniti, da je to najlepši čas fanta?
Že od otroških let je bil tesno navezan na slovenstvo, gotovo vpliv družinskega čutenja in vzgoje. Ne dvomim, da je bil njemu Slovenski dom vse: slovenska maša, šola, zabave, petje, mladina, taborjenja, šport, prijatelji, ... »Živel je v Domu«, Slovenski dom je res bil njegov drugi dom.
Ne motim se, če trdim, da je bil pri vseh organizacijah. Seveda je obiskal slovensko šolo, bil pri nara-ščajnikih in Fantovski zvezi. Zelo mlad je pristopil k pevskemu zboru, kjer je pel več ko ^polovico svojega življenja. Še kot mladenič je postal odbornik Društva Slovencev v Mendozi
in pomagal pri blagajni, in končno bil postavljen kot blagajnik skupnosti. Vestno je opravljal svoje delo in več let sva bila skupaj pri odboru Društva. Pel je pri Slovenskem mendoškem oktetu od vsega začetka in s fanti sanjal o potovanju okteta v Slovenijo; obisk, ki se je letos uresničil in katerega ni dočakal.
Bil je izredni odrski igralec, zato so mu dolge in težke vloge vedno »padale«, in -zaradi odlične slovenščine - je bil vsakemu režiserju v veselje. Odgovoren tudi za okrasitev odra, je postavljal kulise in popravljal luči in reflektorje do štirih zjutraj, včasih pa celo noč. Domov se je vrnil spat zjutraj, ko so domači že vstajali.
Jože je pomagal pri vsakem delu. Tudi ko smo pozimi delali koline, je s takim veseljem sodeloval, kot pravi mesar. Nekaj dni preje sva že bila zmenjena, kaj vse je potrebno za »praznik krvavic«. Bila sva
dobra ekipa skupaj z drugimi pomagači.
Če si kaj potreboval v Domu: kje je to? Kam damo? Kateri ključ? ... Elektrika, prosim klešče ... Jože je vedel za vse. Samo njega si vprašal in zadeva je bila rešena.
Pomagal je pri maši, ministriral, bil desna roka duhovnika pri procesijah, praznikih, ...
Brez dvoma so še mnoga druga Jožetova dela, gotovo je bil še v kakšni skupini, ki je trenutno ne omenjam. Lahko pa trdim, da je Jože Štirn pri vseh odsekih pomagal. Povsod sodeloval, vedno bil pripravljen na pomoč.
Toliko si naredil za Slovenski dom! Živel si za Slovenski dom!
Zato sem napisala skromno priznanje tvojemu velikemu delu. Vsaj malenkost se oddolžimo.
Več ko eno leto je že od tvojega odhoda. Veliko časa smo pustili iztekati, brez da bi omenili hvaležnost, ki smo ti jo dolžni.
Vsi vemo za tvoja dobra dela - ki jih šteješ na veliko -; torej želela sem navesti delo, ki si ga velikodušno opravljal v prid slovenske skupnosti v Mendozi, da vsi zvedo in slišijo o njem, tudi če te niso poznali.
Čeprav po enem letu. Eno leto ni nič proti večnosti, katero že uživaš s pravičnimi.
Marjana Šmon Žumer
obeh pesmih smo lahko zasledili melanholijo argentinskega gavča. Tokrat je bila pri klavirju Marjanka Grohar, ki je zahtevno spremljavo izvedla brezhibno. Zbor je nastop zaključil s slovenskimi narodnimi Bog je ustvaril zemljico in V nebesih je lušten kraj, obe v priredbi A. Gaser, in z znano zdravico Primi ga (S. Orel). Za izvedbo teh je zboru dirigirala Marjanka Grohar, Anka Savelli Gaser pa je spremljala na klavirju.
A s tem še ni bilo konec petja. Medtem, ko so nam postregli z vinom in piškoti, so nas pevci povabili, naj se pridružimo zboru in vsi skupaj zapojemo nekaj narodnih napitnic. Zadonele so En hribček bom kupil, Oja, zmeraj vesel, Majolka bod' pozdravljena in Bratci veseli vsi.
Pa še nekaj besed o zboru. Sestavlja ga trideset pevcev in pevk, članov našega društva. Nekaj jih je rosno mladih, večina pa so pevci v letih, ko so glasovi na višku.
Zbor lepo, polno in ubrano zveni, dobro se podredi dirigentkama in ima visoko izrazno moč. Kakor pravimo Slovenci, poje s srcem in dušo. Veseli smo bili, da smo do-
živeli tak lep večer, ki se pa še ni končal. Ker je bil prav ta dan rojstni dan dirigentke gospe Anke Savelli Gaser smo ji zapeli v pozdrav in se ji iz srca zahvalili, ker smo občutili, kako nas petje globoko povezuje med seboj. Priprava takega večera zahteva veliko dela. Ni ga lahko pripraviti, a ljubezen do petja premaga vse težave.
G. Anki je pomagala pomožna voditeljica zbora Marjanka Grohar. Da je
glasbeni večer lepo potekel, so pripomogli tudi Snežna Batagelj Klemenčič, ki je napovedovala, Andrej Golob, ki je pripravil scenski prostor, Marko Čop, ki je skrbel za luči ter Adrijan Gaser, ki je prevzel odgovornost za zvok. Marjana in Matjaž Rožanec pa sta oblikovala zelo posrečen program.
Po koncertu so bili vsi sodelujoči povabljeni na večerjo. Pridružilo se jim je še lepo število gostov in tako smo v prijetni družbi zaključili naš glasbeni večer.
S.K.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
Slovenci v Argentini
BUENOS AIRES Prvo sveto obhajilo slovenskih otrok
Slovenski otroci, ki obiskujejo slovenske šolske tečaje, so imeli iz vseh tečajev, razen iz Slovenske vasi, skupno prvo sv. obhajilo na Marijin praznik dne 8. decembra zjutraj v kapeli sester domini-kank v Ramos Mejii. Sv. mašo in pridigo je imel direktor g. Anton Orehar. Med sv. mašo so peli otroci iz šol. tečaja Franceta Balantiča v San Justu pod vodstvom učiteljice gdč. Klanškove, na harmoniju jih je pa spremljal g. Rudi Bras. Sv. obhajilo je prejelo v vsem 85 slovenskih otrok, za katere so gospe in gospodične nato pripravile tudi pogostitev. Vsi otroci so dobili tudi lične spominske slike.
OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Staneta Kunca in njegove žene ge. Jožice roj. Stanič, se je rodil sin, kakor tudi v družini Mihe Iglič in njegove žene ge. Mire roj. Draksler. Družino Pavla Malovrha in njegove žene ge. Jelke roj. Božnar je pa razveselila hčerka Marjeta Marija. Srečnim staršem naše čestitke.
SLOVENSKA VAS Na praznik Brezmadežne je bilo v tukajšnji cerkvi Marije Kraljice prvo sv. obhajilo argentinskih otrok, v nedeljo 9. decembra pa prvo sv. obhajilo slovenskih otrok, katerih je bilo letos samo 6.
IZLET SLOVENSKE MLADINE
Preteklo nedeljo so fantovski odseki združeni v SFZ in dekliški krožki združeni v SDO, organizirali skupen izlet v Parque Pereyra.
Zjutraj ob 8. je bila najprej sv. maša v Slovenski hiši, nato pa odhod. Naši prijatelji iz Slovenske vasi do pa odšli kar od doma, da jim ni bilo treba delati prevelikega ovinka.
Krasen pomladanski izlet je privabil okrog 180 slovenskih fantov in deklet ven v prosto naravo.
VSAK TEDEN ENA SLOVENSKA ZEMLJA A. Debeljak
Zemlja slovenska, žemljica sveta, tujec po tebi sega z roko. Meni je tožno, meni je težko, kot da mi pšica meri v oko.
Zemljica rodna, zemljica plodna, majhna si, majhna, pa te dele. Kdaj že od grude kos so ti vzeli, vedno še rane sveže skele.
Veli moj Joža, Krpan moj krepki, svet bi na dlani nesel v zavetje, da mi je dana vajina pest, cela bi stala naša posest.
Zemljica zlata, kri zdaj namaka bolj te kot truda biserni znoj. Če prihajajoča prejmeš na grudi, večni naj sanja v Tebi pokoj.
Svobodna Slovenija, 13. decembra 1962 - št. 50
RESUMEN DE ESTA EDICION
DEBELA SNEžNA ODEJA
Obilno sneženje in močna burja sta vso soboto, 8. decembra, povzročala preglavice v prometu. Promet po primorski avtocesti je bil pri Postojni več ur zaprt v obe smeri vožnje zaradi zdrsa avtobusa na regionalni cesti Postojna-Pivka. Večji del dneva je bila odrezana tudi Vipavska dolina. Sneg, ki je zajel tako rekoč celo državo in ga je največ zapadlo na Kočevskem, se je obdržal tudi ob morju. Zaradi burje pa je bil priprt tudi ladijski promet v koprsko pristanišče. Naslednje dneve pa so se temperature gibale med -15QC in 0QC.
INDEKS ZAZNAVE KORUPCIJE
Transparency International pripravi vsako leto indeks zaznave korupcije. V letošnjem letu se je med 176 državami Slovenija uvrstila na 37. mesto. Na prvih mestih so Danska, Finska in Nova Zelandija. - Med leti 2002 in 2010 se je Slovenija uvrščala med 25. in 27. mesto, lani pa je skočila na 35.
PRIZNANJA ZDRUžENJA NOVINARJEV IN PUBLICISTOV.
Publicist Viktor Blažič je letošnji dobitnik Častnega priznanja Boruta Meška za življenjsko delo pri osveščanju slovenske družbe, ki jih že drugič podeljuje Združenje novinarjev in publicistov. Meškovi priznanji za medijsko osveščanje slovenske družbe sta prejela novinar Tino Mamic in fotoreporter Primož Lavre. (Borut Meško je bil odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. S te funkcije ga je po dolgotrajnem šikaniranju pod Pahorjevo vlado razrešil direktor STA Bojan Veselinovič, Meško pa je ostal tudi brez zaposlitve; umrl je maja 2010).
SINDIKALISTI SO VEčNI
Delegati kongresa Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so za predsednika zveze (spet) izvolili Dušana Semoliča, za sekretarja pa Milana Utrošo. Semolič in Utroša sta bila na teh funkcijah že doslej, izvoljena pa sta za petletni mandat. Kongres je med drugim podprl zahteve udeležencev protestov po Sloveniji in člane pozval k udeležbi na protestu 21. decembra.
PO SVETU
IZSTRELITEV SPORNE RAKETE
Severna Koreja bo, kot kaže, v teh dneh le izpeljala izstrelitev rakete dolgega dosega. Njena južna soseda je namreč sporočila, da satelitski posnetki kažejo na zamenjavo enega od delov rakete, kar bi lahko pomenilo, da bo izstrelitev izvedena po načrtu, in ne z zamikom, kot so v Severni Koreji omenjali v nedeljo. Za kakšno izstrelitev sploh gre? V Pjongjangu vztrajajo, da je poskus miroljubne narave, z raketo naj bi utirili satelit, medtem ko mednarodna skupnost ocenjuje, da gre za poskus izstrelitve balistične rakete, kar je v nasprotju z resolucijami Združenih narodov. Japonska je že v polni pripravljenosti, njeni sistemi za obrambo bodo raketo uničili, če bi se izkazalo, da lahko pade na japonsko ozemlje.
ITALIJA
Medtem ko odhajajoči italijanski premier Mario Monti še ni jasno povedal, ali bo kandidiral za premiera prihodnje vlade ali ne, se trgi v ponedeljek že negativno odzivajo na morebiten odstop. Če bi novi premier spet postal Silvio Berlusconi, se namreč pojavlja strah, da bo Italija zapustila pot reform, s pomočjo katerih je Monti uspel stabilizirati državne finance. Izjemno kritičen je bil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz. Dejal je, da vrnitev Berlusconija v politiko predstavlja grožnjo stabilnosti Italije, ki ima mnoge probleme prav zaradi politik, ki jih je v minulem desetletju kot premier sprejemal Berlusconi. Dodal je še, da je vnovičen vstop Berlusconija v politiko tesno povezan z njegovimi osebnimi interesi.
NAGRADA ZA MIR EU
Evropska unija je v ponedeljek v Oslu prejela najpre-stižnejšo Nobelovo nagrado - nagrado za mir. Predsednik norveškega Nobelovega odbora Thorbjoern Jagland je na podelitvi pozval, »naj gre kljub krizi naprej«. Nagrado so prejeli predsedniki Evropske komisije, Evropskega sveta in Evropskega parlamenta, Jose Manuel Bar-roso, Herman Van Rompuy in Martin Schulz, navzočih pa je bilo tudi okoli 20 voditeljev članic unije, med njimi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande.
MEJA KOSOVO-SRBIJA
10. decembra se je kljub protestom kosovskih Srbov začel izvajati skupni nadzor meje med Kosovom in Srbijo. Tako je po koncu tretjega kroga pogovorov med
predsednikoma srbske in kosovske vlade Ivico Dačicem in Hashimom Thacijem sporočila njuna gostiteljica, visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Catherine Ashton. To je pozitiven korak pri reševanju kosovsko--srbskega spora je dejal direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Zijad Becirovic.
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Veronika Rožanec, Urška Makovec in Marjana Šmon Žumer Miha Bajda.Medji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
PROTESTAS EN ESLOVENIA
Eslovenia tampoco se salva de las protestas en las calles de sus ciudades contra los privilegios de la elite polfti-ca. Estas se vienen sucediendo desde fines del mes pasado y continuaron esta semana en varias ciudades del pafs. La mas fuerte fue a fines de noviembre cuando exigieron la renuncia del alcalde de Maribor Franc Kangler que final -mente cedio a las presiones y el 5/12 anuncio oficialmente su renuncia. El alcalde dejara sus funciones el 31 de dici-embre y esto implicara elecciones anticipadas en Maribor. Las protestas tambien se sintieron el domingo 2 de diciem-bre, dfa de la segunda vuelta, donde los reclamos se en-focaron contra el gobierno, sus medidas de austeridad y sus polfticas. Algunas de las protestas padficas convocadas desde las redes sociales, se convirtieron en violentas; hubo heridos y detenciones. (Pag. 1)
PREMIO PARA LOS EMPRESARIOS ESLOVENOS
El pasado 4 de diciembre en el teatro de Maribor, se anuncio a los ganadores del Premio Esloveno de Responsa-bilidad Social HORUS 2012. Entre ellos - en colaboracion con la Oficina del Gobierno para los eslovenos en el extra-njero - se reconocio especialmente a los eslovenos en el exterior. El premio para la empresaria con rafces eslovenas fue para Barbara Antolič de Croacia (Dom Sveta Ana) y el reconocimiento postumo fue para Jože Kastelic de Toronto, Canada (J. Kastelic Limited). Entre los finalistas tambien estuvo Borut Meršak (Kovintrade Bratislava s.r.o.) de Eslo-vaquia. (Pag. 2)
FIN DEL ANO ESCOLAR EN RAMOS MEJJA
El sabado 1Q de diciembre el curso de idioma esloveno Slomškova šola (Ramos Mejfa) cerro su ciclo lectivo con sus 58 alumnos regulares y 2 alumnos no-regulares. El 2012 les presento un esfuerzo extra: la puesta en escena de la obra Cesarjev slavček (El ruisenor del emperador) con todo lo que ello implico (estudiar, ensayar, preparar el ve-stuario, la escenograffa, etc.) Este ano se despidieron del ultimo ano del curso Slomškova šola ocho alumnos que recibieron ademas de las palabras de aliento de su docente y del parroco, los boletines y un libro de regalo. Todos los alumnos prepararon con sus maestros un numero que mostro el trabajo realizado durante el ano. En horas de la noche los visito San Nicolas que entrego regalos, junto a los angeles. El domingo 2/12 comenzo el proyecto: "flores en primavera" con el objetivo de embellecer el Dfa de los Eslovenos que se realizara en Slomškov dom en 2013. Por eso, las familias se llevaron macetas con geranios, con la tarea de que juntos se encarguen de convertir el plantin en un frondoso arbusto. (Pag. 3)
NOCHE DE RIMAS
La Accion Cultural Eslovena organizo recientemente un concurso de poesfa para todos aquellos, que nacieron fuera de Eslovenia, pero tienen sus rafces en la patria de origen. El lema del concurso fue "Noche de rimas bajo la Cruz del Sur". En una velada especial fueron presentados los poemas, ganadores y otros, lefdos por nuestros artistas. Los amantes de las rimas tuvieron su oportunidad de apre-ciar y degustar de las nuevas creaciones poeticas. (Pag. 3)
UNA VELADA COLMADA DE MUSICA
El viernes 23 de noviembre proximo pasado el centro esloveno de Pristava (Castelar) invito a todos a disfrutar de una velada de musica clasica y popular eslovena. La ideologa de la noche - en fecha cercana a Santa Cecilia, la patrona de la musica - fue Anka Savelli Gaser que con-voco una gran cantidad de cantantes de diversas edades. En la primera parte - instrumental - el publico oyo musica para piano y violrn. La segunda parte del concierto se centro en las canciones populares eslovenas y participaron di-versos coros compuestos por los integrantes de una familia, un sexteto femenino, el coro masculino y el coro femeni-no. Y despues, el coro mixto (compuesto por 30 cantantes) invito a todo el salon a cantar canciones conocidas por todos. La velada concluyo con una cena. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenje: Za Argentino, $ 500.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 635.-; beli papir $ 710.-; Bariloche; $ 560.; obmejne države Argentine, 215.- US dol.; ostale države Amerike, 225.- US dol.; ostale države po svetu, 235.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 165.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenja izhaja s podporo Urada za Slovence v zamej'stvu in po svetu RS.
čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
MALI OGLASI
tm
turizem turismo bled
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 Gregor BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
zobozdravniki Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
advokati Dobovšek & asociados - odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel./Fax: 4602-7386.
E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. Ana C. Farreras de Kocar - Su-
cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y Jueves de 15 a 18 hs. Belgrano 181 - 6° B (1704) Ramos Mejfa. Tel.: 4469-2318 Cel.: 15-6447-9683
e-mail:farrerasanac_te@yahoo.com.ar
gastronomija
od torka do vključno sobote od 19. ure
DAROVALI SO
SLOVENCI IN SPORT

sabor *
OSEBNE NOVICE
v dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so darovali: NN Hur-lingham 200.- pesov; NN 300.- pesov; NN San Martin 500.- pesov; družina Rovan namesto cvetja na grob pok. Zalki Trpin 100.-pesov . Bog povrni!
valutni tečaj v slovenji
11. decembra 2012
1 EvRO 1,30 US dolar 1 EvRO 1,28 KAD dolar 1 EvRO 6,36 ARG peso
SLABI REZULTATI ODPIHNILI selektorja
Selektor slovenske nogometne reprezentance Slaviša Stojanovic je po neuspešnem začetku kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2014 sporazumno prekinil pogodbo z Nogometno zvezo Slovenije. Stojanovic je na se-lektorskem mestu nasledil Matjaža Keka 24. oktobra lani. V tem času je Slovenijo vodil na devetih tekmah. Od tega jih je bilo pet prijateljskih. Septembra pa je slovenska vrsta začela tudi nov cikel kvalifikacij za svetovno prvenstvo 2014, ki bo v Braziliji.
OBVESTILA
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Krst
V	cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi v Lanusu je 2. decembra bil krščen Gonzalo Zarnik, sin Andreja in Mariele roj. Urba-nija. Botra sta bila Monika Urbanija Koprivnikar in Aleksander Zarnik. Krstil ga je mons. Franci Urbanija.
Srečni družini iskreno čestitamo!
Nova diplomantka
V	ponedeljek, 10. decembra je na univerzi Mai-monides v Buenos Airesu končala študije Lučka Čeč in diplomirala kot Tecnica Superior en Consultoria Psicolögica (Counselor). Čestitamo in želimo obilo uspehov!
OBVESTILA
SOBOTA, 15. decembra:
Božični koncert v priredbi Ex Corde in MPZSJ,
ob 20.30 uri v Slomškovem domu.
NEDELJA, 16. decembra:
Duhovna obnova za žene in može v Slovenski hiši, začetek ob 7.30. Lepo vabljeni starejši in mlajši možje ter žene!
Božični koncert v priredbi Slovenskega pevskega zbora iz San Martina ter otroške in dekliške skupina, ob 19. uri v kapeli zavoda Srca Jezusovega (nasproti Slovenskega doma).
SREDA, 19. decembra:
Sestanek staršev z voditelji šolske kolonije, ob 19.30 uri v Slomškovem domu.
četrtek, 20. decembra:
ZSMZ San Martin lepo vabi na mesečni sestanek
v Domu ob 16. uri. Imeli bomo božičnico.
NEDELJA, 23. decem-
bra:
v letu vere: duhovna priprava za mladino na Jezusovo rojstvo. vodi p. Miran žvanut DJ, ob 9.
uri v Slovenski hiši.
Koncert MPZSJ ob 150-letnici sanjuške župnije, ob 20. uri v stolni cerkvi (Arieta 3030, San Justo)
PONEDELJEK, 24. decembra:
Božična polnočnica v cerkvi Marije Pomagaj TOREK, 25. decembra: Božič
SREDA, 26. decembra: Potovanje mladcev in mladenk v Merlo San Luis. Odhod ob 20. uri iz Našega doma San Justo; vrnili se bodo 30. decembra.
PONEDELJEK, 31. decembra:
Silvestrovanje na Pristavi
SREDA, 2. januarja: Odhod šolske kolonije v Cordobo, ob 21.30 uri iz Slovenske hiše.
PETEK, 11. januarja: Prihod šolske kolonije, ob 6,30 uri v Slovensko hišo.
Šolska kolonija v Hanželičevem domu 2013 sporoča: Odhod iz Slovenske hiše v sredo 2. januarja ob 21,30 uri. Prihod v Slovensko hišo v petek 11. januarja ob 6,30 uri.
Sestanek staršev z voditelji kolonije bo v Slomškovem domu v sredo 19. decembra ob 19,30.
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na naših straneh objavite svoje voščilo in za majhen strošek pokrijete celotno slovensko skupnost.
Stopite v stik z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
SILVESTROVANJE NA y PRISTAVI
31. decembra ob 21. uri večerja
V prijetni in veseli družbi se bomo poslovili od starega in sprejeli novo leto. Ob ognjemetih in orkestru Zlatorock bomo preživeli lep večer.
Vas pričakujemo!
Prijave: Helena (e-mail: elenadol@hotmail.com) in družina Kenda (tel. 4627-4935).
Po štirih tekmah je v skupini E je na predzadnjem mestu. Premagala je zgolj Ciper, izgubila pa proti Švici, Norveški in Albaniji.
ZLATI PRISTANKI
Slovenska padalska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v Dubaju v skokih na cilj osvojila ekipno zlato medaljo in tako svoji bogati zbirki medalj dodala novo najbolj žlahtno odličje. Slovenija v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Domen Vodišek je v pravi srhljivki prvo mesto osvojila pred Rusi za vsega centimeter. Slovenska padalska ekipa v skokih na cilj je ponovila uspeh izpred štirih let v Lučencu na Slovaškem in se v skokih na cilj ponovno povzpela na svetovni prestol.
Po naslovu ekipnih svetovnih prvakov je naslov najboljšega na svetu osvojil še Domen Vodišek med posamezniki.
SPET IN SPET TINA
Tina Maze je zmagala na superkombinaciji za svetovni pokal alpskih smučark v St. Moritzu ter se še utrdila v skupnem vodstvu v pokalu.
Potem je bila na super-veleslalomu zasedla drugo mesto, za nameček pa spet prvo na veleslalomu. S tem se je število prvih mest v njeni karieri povečalo na 15.
TUDI JAKOv POBIRA NAGRADE
Slovenski biatlonec Jakov Fak je na sprinterski tekmi svetovnega pokala v avstrijskem Hochfil-znu zasedel tretje mesto.
Tina Maze
A ni se zadovoljil s tem. Na zasledovalni tekmi na 12,5 km je dosegel drugo svojo zmago v svetovnem pokalu. Na prvih dveh streliščih je bil brezhiben, na tretjem in zadnjem je po enkrat zgrešil, vendar pa so grešili tudi njegovi izzivalci.
Nagrada Petru Kosu
V Ljubljani so podelili nagrade Slovenskega arheološkega društva - nagrado za življenjsko delo je prejel Peter Kos, ki je svojo kariero posvetil numizmatiki slovenskega prostora in sosednjih dežel.
Medtem ko si je Peter Kos s svojim posvečanjem širšim problemom numizmatične vede prislužil nagrado za življenjsko delo, sta priznanji prejela Dragan Božič in Branko Kerman. Kot je zapisano v utemeljitvi nagrade, je Kos ustvaril izjemen raziskovalni opus, slovenska numizmatika pa je pod njegovim vodstvom dosegla vrhunsko raven in ugled v mednarodnih raziskovalnih krogih. Med letoma 1976 in 1987 je bil vodja numizmatičnega kabineta Narodne banke Slovenije, nato je prevzel vodenje numizmatičnega kabineta Narodnega muzeja Slovenije, 15 let je bil tudi njegov ravnatelj. Od leta 1979 je na oddelku za
arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani predaval antično numizmatiko in leta 2000 postal redni profesor. Je avtor in soavtor 13 monografij ter več kot 50 izvirnih znanstvenih člankov in prispevkov. Pionirska študija Keltski novci Slovenije iz leta 1977 še danes velja za eno referenčnih del keltskega novčništva v širšem prostoru. Kos je tudi začetnik in dolgoletni oblikovalec registra numizmatične dediščine Slovenije, ki danes vsebuje več kot 60.000 novčnih enot. V 90. letih preteklega stoletja je med prvimi v slovenski humani-stiki vzpostavil računalniški sistem podatkovnih baz -NUMIZ. Sodeloval je tudi pri različnih mednarodnih referenčnih leksikonih oziroma atlasih.
Dragan Božič je priznanje prejel za knjige Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu, Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo. Božič je velik
del svojih raziskav posvetil proučevanju latenske dobe na območju jugo-vzhodnoalpskega prostora. Delo je nadgradil z monografijo, v kateri je objavil dva sklopa grobnih najdb iz Novega mesta, ki sta bila izkopana že v letih 1890 in 1902 in ju hrani Narodni muzej Slovenije. Branko Kerman je priznanje prejel za razstavo Tü mo, slovanska poselitev Prekmurja. Kerman je sodeloval pri arheoloških zaščitnih raziskovanjih na trasi pomurskega odseka avtoceste, ki so potekala pod okriljem Skupine za arheologijo na avtocestah Republike Slovenije med letoma 2000 in 2006. Po koncu terenskih raziskav se je posvetil analizi materialnih pričevanj prve slovanske poselitve Pomurja. Rezultate je leta 2011 strnil v razstavo, ki kompleksno prikazuje čas zgodnjega srednjega veka od 6. do 11. stoletja.
Dva Ivana povezana s Škofjo Loko
V Loškem muzeju v Škofji Loki novi stalni postavitvi posvečajo dvema znamenitima Slovencema Ivanu Groharju in Ivanu Tavčarju, ki sta zaznamovala prelom 19. v 20. stoletje in bila tesno povezana s škofjeloškim območjem.
Na Loškem gradu jim je uspelo najti primeren prostor za celovit pregled Groharjeve ustvarjalnosti. Koncept razstave je zastavljen kronološko, temelji pa na Groharjevih zgodnejših delih. Pretežno gre za njegov portretni opus, ki so ga predstavljali že lani ob stoletnici impresionistove smrti. Postavitev pa poživita Groharjevo slikarsko stojalo in slikarski kovček.
Ker Loški muzej tipičnih Groharjevih impresivnih krajin ne hrani, jih pri pregledu njegova opusa zajema prek reprodukcij. Oba segmenta Groharjevega ustvarjanja pa povezuje najnovejša pridobitev muzeja - doslej neznana slika žetve. Na sliki
je razviden zametek Groharjevega posvečanja krajini, po kateri je tudi najbolj znan.
Muzej je sliko kupil lani od zasebnika in opravil rentgensko analizo, s katero potrjuje pristnost slike. Ta je brez signature, vendar pa to v Groharjevem opusu ni izjema. Podpis pa bi lahko bil tudi odrezan, saj je bila slika sprva drugačnega formata. Umetnikovo potezo tako potrjujeta način slikanja in barvna paleta.
Ob novi Groharjevi postavitvi so odprli tudi prenovljeno stalno razstavo pohištva in del pisatelja Ivana Tavčarja, ki se mu bodo na Škofjeloškem še posebej posvetili prihodnje leto, ko mineva 90 let njegove smrti. Ob tej obletnici pripravljajo nove učne ure in tematske poti na podlagi Visoške kronike, kot novost predstavljajo tudi poenostavljeno različico Visoške kronike, namenjeno otrokom s težavami pri branju.