LISTEK. ffanmfi G»leo. ?t  Pozdravi rojakov. (Dalje.) Zenska družba jc prisiljeno potihnila pri našem Tstopu. ko so pa spoznale v meni domafiega rojaka , je kmalu zašumelo po krčmi, zaoril je ženski smeh , in že so začele pri dveh mizah: ,,Sestre vesele vso , tra—Ia—la—la." Vojak domačin z medaljami na prsih, ki je sedel v krogu žensk, je razkladal poslušalkam, da zavzemam jaz kako presneto nizkotno šaržo, ker nisem prinesel prav nobene kolajne, ki jo že ima, saj ono ta bronasto ali železni križec, vsak konjuh pri vojakili. Požrl sem domnevano vojaško zaplankanost moje malenkosti, motril sem rajajočo družbo, nisem se mogel uživeti in verjeti: ti vsled obilo popitega vina razposajeni ljudje bi naj bili moji domačini in rojaki sedaj v preresni in prežalostni dobi svetovne vojne. Na vseh obrazih razgretost, razposajenost, surovo kihetanje in neubrano zaokrožena vinska pesem iz ženskih grl. Pri tem pogledu sem se postavil takoj pred vprašanje: Kaj bi rekli, ako bi videli to sliko rajajočih žensk moji bratje iz graške.ca invalidnega doma? Ne, ne, do one nedelje se mi niti sanjalo ni, da pozablja tudi kmetska vas: V vojnem fiasu snio , na tisofte jih umira ali ohromeva vsaki dan: mi pa popivamo, razgrajamo in se ravsari ter puli po ve6 žensk za enega voiaka, ki se je iztrgal iz vojnoga meteža za par dni oddiha. Žonske kro;f mizo se res niso zadovoljile samo s petjeni in razposajenim krohotanjem, navile so hrežčeči gramoron, zače! se j;j ples. Vrtelo se ,je ženstvo samo mcd seboj, ker mo,-kih ni bilo in se jira niti ni Ijubiio, krožiti po nepotrebnem v julijski vročini.  Mati so silili na odhod iz te lahkomiselne druž-  be, 6akal sem še. da vidim koneo te ženskopivske komedije. Ali vam ni zlodej prhiesel skozi duri ono či'nuhasto babnico z dvema otrokoma, kateri smo se navlašč izognili na razpotju ob cesti. Kar brez vsakega vprašanja za morebitno dovoljenje je prisedla tik mene, si nalila kozarec in pila na naše zdravje. Menila je samo, saj gospoda že itak poznam iz cerkve Marije v Pugfiavi. Nikakor se nisem mogel načuditi, kako je ta vojna zastrupila rojstno vas in osobito ono omoženo ženstvo, ki je vleklo podpore za možmi, ki so neizmerno trpeli in umirali po raznih bojiščih. Nisem utegnil na dolgo razmotrivati o tem vojnem pohujšanju v obsotelski dolini, ko je razpotegnil prijatelj Joško svoj od let že razbrazdani obrnz v strašne prepade bojazni in začudenja. Sedel sem s hrbtom tik ob sobnih duriK, da nisora raogel videti, kdo prihaja, kaj se godi pred vrati, ker razodeva moj  prijatelj že na življenjsko preizkušenem obrazu tnliko  strahu.  Vsa družba v sobi je trenutno utilmila, a med mene in ono zraven raene sedečo baburo je nekdo udaril z dolgo, široko in novo sirkovo metlo. Kozarci so zacingijali, liter- se je prevrnil . . . cela ženska dmžba je zopet buknila v glasni kroliot in possieh . Ogledal sera se. O ti strali bo?.ji! Starikave ženske mačje ofti so se zasadile v mone, starka ,je porinila svojo brezzobo spodnjo čeiiust za |-.edcnj na dolgo izpod zgornje, Iresnila z nogo ob tla in zarežala: ..Tako, ne^imurnica, sodaj popivaš s soldatom, jaz (o [in čakam že ure pri križu ob cesti!" Sodaj sem pa tičal v gnojnici babjega ]>rereka po nedolžnera in pahnjen v obfini posmeh 6isto prisiJjono. Gadje razkačeno bable je sikalo v mojo sose^o z vsemi psovkami, sirkova metla je i^ofiivala na mizi med i)ro.rn,ronimi kozarci in litrom, mi vsi krog mize smn ostrmeli, ženstvo krog sosedniJi miz se je Skodoželjno kiolmtalo meni in oni črnuhasti tnjki, ker nas ,je udrihnila s sramotno sirkovo metlo starka sambognasvaruj — Falotova Urša. Moja mati se je zavedla prva. Falotki je zalu« ftala v obraz: ,,Kaj, starjafia, pa tepež mojega sina z metlo?" Urša pa se je odrezala hladnokrvno: ..Kaj zlodeja, tvoj sin je vendar gosped, ne pa •soldat, ki popiva z našo Mico!" Res nisem znal, ali bi naj ostal in vztrajal na sramotnem odru, ali bi s»; naj branil in zagovarjal, ali jo popihal iz te družbe proti domu. Babnice so se prerekale med seboj, druge so se smejale, jaz pa sem sedel kot štor na svojem stol< cu v strahu. da me oplahne Falotka še enkrat s sirkovo metlo. Iz celega ženskega propira sem posnel toliko, da je moja črnomufasta soseda snaha stara Falotove Urše in doma od Sv. Lovrenca na Pohorju. — Danes se je namenila na postajo in proti domu na Pohorje, s taščo ste >si dali sestanek pri križu ob oesti. Urša je čakala na snaho, da jej da novo metlo, katere ni dobiti na Poborju, a Cakala je zaman, snaho |e dobila mpsto pri križu, v krčmi poleg soldata. Zenske so se pa konečno po dolgem prifikaiiiu sporazumele v toliko, da je pregledala Urša celi po -» ložai, pobrala z mize metlo, se vsedla zraven snahe, in si hotela naliti še ona Cašo iz našega litra, katerega je prevrnija z metlo. Niti z eno besedico se ni opravičila radi zamaha z metlo, le z mačjimi očmi je bliskala po nas vseti v gotovem pričakovanju, da ji kateri izmed nas postreže s polno Cašo. C«Ie komedije, katero je zakljufiila stara Falofova Urša z metlo na raojo ramo, mi je bilo dovolj. OjunaSil sem se toiiko, da sem pobral svoio zbogane nde, se dvignil iz stolca in jo ubral skozi duri med ženskim posmehom na [>rosto. Tako sera bil si>rejet od vojak6v in domacinov v \a§ki krčmi z metlo izpod roke same Falotove Ur« še, ko sam so vrnil med nje po dolgih letih Irpljenja in gorja kot usmiljenja vreden invalid. Za menoj sta jo tudi prikurila mati in Joško« Joško se je smejal pritajeno, mati pa ,jo bila mncnja, da sem si cele sramote in za vojaka poipževalnogn udarca z metlo kriv sam, ker sem silil v krfmo na — Gospodov dan. Nisem se pral ali opravifieval, bil sem prepričan. da govori mati prav: kar sem lskal v raitovednosti, sftm tudi konefino iztaknil in okusil. namrefi staro Falotovo UrSo io njeno novo. Siroko. doig.i sirkovo tr.etlo. Niti jed. niti pijačd mi nista diSala iia dcinu varii polomije. katero sem doživel prvič v ži^ljenjn od rojttkinje / raetlo pred obfinstvom, ki je bilo poverini žensko klepetavega polonistva. ki ne zna rahiti jeziftne zavore. 1'otolažili, spravili ier porinili sr. nio v fcolovoz ravnotežja in boljšega dušnega razpo!o/-cuia nmti s prispodobo: Kaj je udarec 8 sirkovo metlo v primeri z udaroem sanie kajionske krogle! Kaj pa je *enako jezifna vojna neznatne vasi v o?igled svetnvH« morije! Tako je, mafi razume nbrati pra-. a st^-oiio švetovneg8 raodrovanja. sem menil in se spravil poifli.pjen iV poftitku. IMarca s sirkovo metlo se nis^iizav<*dal oelo noč. Sklep sera pa Htoril: doraaCa krfiroa mf> ne vidi veA ob Gospodovih dneh! Drugflga dnp. po tem prisilienern aestanki. s ?irkovo metln me Je obiakal in posetil moj stanosvik? in pre&ragi fovariS Franoe. Pravi balzam rni ie »>;t (n obisk, ki mi ,jo razblini! vse Črnoglede pomufc^? o r,PS}>odobnem sprojemu giede lastno malenkosti ml sfrani rojakov. Pa tako popoldne enkrat je zmaujkatr> Francetu onih njemu življenjsko ]>otrebnih oigaret. HoCeS, nočeš. moral sem ? niirn prav v ono krftmo. kjer ro« jfl na predveCer otepla. Falotova UrSa s sirkftvo motlo. Omilil sem svoj trdni sklep v zarl^vi obiska. domafte krfime r izgovorom: saj danes je delav»il in v gosfilni nft bo gotovo žive dufie., ker so l'udje r«a im delu. Sia sva. Krftma pa je bila zaprta, raoraln, sv.r fjočafiati, da se pripcljo krfimarica s pošto, na kfclero {• ba^ ftakala v vasi. Zleknila sva s» po dolgem tu v i'*A\t), v Franoetu s« jft porodil nasvet: ,,Ti, J*auiš, IDtftp, ki prid« po eesti. povabiva. naj stopi z nama t irftmo nft kozareo vinn. Rova vsaj videla. v kakSno m*vš!txi s»|(i«va dan«?." Jaz sem tovariSu prikimal, cakala sva dolgo . da se je pokazala na cesti v daljavi v oblaku pralm orjaška človeška postava. Proti nama je stopal mož- velikan prav v dostojanstveno odmerjenib. počasnih korakih. v rokab je nese! ceker. Spoznal sem ga že oa daleč. Kdo bi ga ne prepoznal Bindekovega Janža. kateremu so naprtili in usilili dokaj nelepo iu nedostojno ime kuzla (psica). Bil \c meSetar: konjski, živinski in svinjski, sploli povsod pri kupCijji in proda.ji. kjer se je trgovaio s ftetveronožci in se je dobilo kaj mokrega za pu grlu za uslugo par dobrih be sed. Ravno radi njegovega lefanja in tekanja so mu izmi.slili razni zlikovci, da jp kuzte. Bindek tudi ni zamerjal tpga priimka, ker je bil dobroduSne, potr pežljive in do skrajnosti nezamerljive narave. Podal naraa ,je roko, kar niP se ni obotavljal, da bi ne bil voljan slediti prijaznemu povabilu dveh gospodov. Krflmarica se je pripeljala, posedli smo za mixo in kupioe so zakrožile. Janža je bil dostojno bvaJožnega obnaSanja. le (nintam mu jo siknil in ušel izza zapaha mešetarskih ust kak vrag in ziodejgavzemi onega slražmojstra, ki ga je b'I ovadil zahrbtno na vojaSko oblast, da je šverear in brezdelni stepub, ki bi pa prav laliko služil pri kaki delavaki kompaniji. Na to ovadbo je moral nekam na Zgornie-Stajersko,kjer so pa presodili, da ima za hojo preveč ravne podjilate in so ga poslali domov. Sedaj jp zopet doma pri mešetariji, pa ob 70 gld. katere ie potroSil pri vojakih, ga je le spravil presneti ovaduh. Po tej poves;(i o svojem vojaSkem pohodu je mož potegnil iz ko zaroa in jft bil renenja, da o kakih kanonskib kuglah in strcljanju ni ful nifi. ker ni bil nn fronti. Precej ^Rsa smo si bili dobri vsi trij«, lo^ili bi se bili v vsej zaatopnosti in bratski Ijnbeznl, <la ni pribrenčala v sobo Stnklova Lenka. Cokato zastav ljona in na debelo prikrojena ženska Je bila vidett razigrane volje in prav napredno in podjetno od ntf §«j zavezani robM }¦ sv«doiil vsak«m«. op*sK>vale«i , mati so sainozavestnega značaja in razvito klopotavega jezika. Zavrtela so je na peti na sredi sobe, se obrnila proti nara in raenila: ,,Kako pa io, toliko je žensk sedaj, pa sedite okrog mize sami ruoški. Vsaj 21 babnic bi se vam lahko pridružilo, pa še edne niraate." ,,No, no, kaj boS ropotala z jezikom, Lenka, !• pij, sedi in tiho bodi", jo je tolažil Bindek. Lenka j« prisedla, pila in bili smo šlirje krog mize. Stukla se je venomer opikavala v meSetarja, ga zbadaJa in povpraševala, kod neki se je tepel po lari, da je zašel med gospodo, kjer pije zastonj in kolikor hoče. Bindek se je odrezaval slabo, v jeziku ga jc prekašala in nadkriljevala Lenka. Najbistroiiranejšf Janžetov \ odgovor na vsa Lenkina jezifna poleim pa je bii predlog: ,,No, Lenka, pa daj še ti za en iiter, ie imaš i"68 toliko, da \x ni tfeba popivati zastonj ia pri dru- «ib.6 i Štukla je bušnila po koncn, se podprto. v bok , \ udarila z desnico ob mizo s krepko zatrditvijo: | ^Kaj, stepuh mešetarski. dan«s iahlco piješ A& aezavesti, vse plačam jaz." Lenka je odbrzela s praznim litrom, Uolgo ie ni bilo nazaj. Postavilo jp nn mizo polnega, dtegnila « nogo Bindeka, 5eš: ^1'oskusi. če bo za Ivoje grlo in želodee}" Bindek je pokusil, odstavil, pogledal zapeljiTO emehljajoCe sosedo jn jo pobožaJ s toplo pohvalo: ,,Len5ica, ti moja Lenka, }a pafi fa. Bolj&i j& od oneg«. ki smo ga pili poprej z gospodoraa.* Lenka si jc ponosno nategnila gkEhM jrjat ruti» trčili smo vsi Stirji in menili. da smo se sieec seSli t tera žalosfnera vojnem Času preko rrc\wAoy i* z rarpotij, pa se zabavamo dobro in v bratefeT ^ub»Bnii , kot b» biK t *amt Kani aa Galilejskem.