— 111 —
Vabilo k učenim natoroslovskim pogovoram v Ljubljani.
V nedeljo, 10. dan t. m. opoldne se je več pri-jatlov muzeumske družbe in natoroslovetva na pri-jazin pogovor v muzeumu *) zbralo.
*) Od Ljubljanskima muzeuma, kije bogata shramba lepih reči, posebno domačih, iz rudarstva, živalstva in zeli št va, so »Novice« že v letu 1843 govorile* Bog daj, de bi začeti vse hvale vredni p o m enki učenih mož
Gosp. Morlot, rudarske družbe komisar iz Gradca , je zbrani množici razložel , kako je rudarski svetovavec gosp. Haidinger na Dunaji zbirališa za učene pogovore in razklade natoroznanstva vvodil; kako so se tudi taki shodi začeli v Gradcu, Celjovcu in v Lincu, de je veselje njih pogovore slišati ali po časopisih razglašene brati.
De bi tudi poglavno mesto naše domačije, Ljubljana, v natoroslovski učenosti in vednosti mcmo drugih mest ne zaostalo , je tedej več posebnih prijatlov natoroznanstva sklenilo, vsako nedeljo ob dvanajstih opoldne v spodnjih izbah muzeuma v gori razloženi pomen sku-pej priti. Ker pa imajo ti pomenki občno koristni biti, zato so vsaki mu vrata odperte in vsaki mu je pristop dovoljen, kteriga veseli, kaj umniga v na-toroznanstvu slišati, ali kaj modriga povedati v rečeh, ktere muzeum iše in shranuje v poduk in razširjenje vednosti.
Nadjamo se, de znanje domačije, domačih krajev, kaj se tukej posebniga vidi, najde, ali kaj se je poseb-niga tu in tam v starih časih godilo, tudi imenitne zdej-šine prigodbe nabirati in jih pozabljenju oteti — bo gotovo vsaciga praviga domorodca serčno veselilo.
Pomenki in sklepi teh prostovoljnih zbirališ, pri kterih ni nič plačati, ki nimajo posebniga predstojnika, pa tudi posebniga pisarja ne, bojo v Ljubljanskih časopisih na znanje dajani.
Gosp. Morlot je v pervim shodu ob kratkim povedal, kar mu je od naše dežele znaniga, kako se kamniša na Krajnskim eno za drugim verste in ločijo. Pred 60 leti je Dr. Hacqnet našo deželo prehodil in pregledal. Njegove bukve lega popisa so močno ob-rajtane. Od tistiga časa pa se je učenost silno pomnožila j in terja bolj na tanjko se ozirati po stvarjenih rečeh in misli zastran posebnih prigodb vedno bolj raz-jasnovati. Nekoliko je že gosp. Haidinger v obrazu zemljiša našiga cesarstva z naznanilam vsih rudnih jam in kamnitniga krila nase dežele odkril. Naša Krajnska dežela je pa, kar to učeno znanje vtiče, še zlo v tami skrita ostala. Koliko draziga blaga še v zemlji zakopaniga in neznaniga leži! To z umnim pod-ukam in trudam na dan spraviti, ni lahka reč, in po-terbuje pametniga raziskanja in veliko veliko truda polnih stopinj po hribih in dolinah.
(Konec sledi.)
tudi k malo kmalo pot odperli, de bojo lepi muzeumski zakladi prišli v občinski prid in korist posebno ukaželne in ukapotrebne mladosti.                               Vredništvo.
—   117   —
Vabilo k učenim, natoroslovskim pogovoram, v Ljubljani.
(Konec.)
Rudarska družba je gosp. Freyerju priložnost dala, pri gosp. Haidingerji na Dunaji za take deželne preglede se zbrihtati, in mu je pregled Krajnske dežele naklonila , ki je tacih trudov že vajen.
V nedeljo 17. t. m. so se zbrani domorodci zmenili in sklenili, de namest ob nedeljah skupej priti, se bojo prihodnjič raji, kakor na Dunaji, o petkih ob šestih zvečer, v muzeumu zbirali.
Gosp. profesor P etru zzi je v drugim shodu razlagal podobe hribov okoli Ljubljane, kako se verhi in herbti hribov po potokih verste ali se ograjajo, kako se je blatna goša vode posedla, s časam do terd-niga kamna se sterdila i. t. d*
Gosp. Frever, muzeuma varh, je ni davnej na Gorenskim okoli Ovsiš, pod Cesnjico, pri Pol-šici okamnjene polže in druge morske reči, avšterge, koravde i. t. d. izkal in poberal; tudi se je najdel en kos ene škarnice morskiga okamnjeniga raka. Veselje je bilo te reči viditi. Oj! kje so tisti časi, ko so go-renske doline in hribi v morji ležali!
Pod laporjem, iz kteriga se mlinski kamni sekajo, v ti sivi glini se najdejo v spranim pesku grozovitno majhni polžki, kteri se z golimi očmi brez posebnih očil-nic (speglov), ktere te drobne zerna 60 ali 100 krat veči pokažejo, še ne vidijo ne. Ravno take male okamnjene reči se tudi v Toplicah (JJaden^, pri cegelni-cah zraven Dunaja najdejo, kakor v gojzdu za Pol žic o.