JUTRO
SODELOVANJE MLADIH
Reševanje problemov v mladinski organizaciji, vključevanje mladih v samoupravni sistem in vse tisto, kar teži mladega človeka, je laže rešiti z izmenjavo medsebojnih izkušenj in s sodelovanjem med mladinskimi organizacijami. Predlog za sodelovanje so nam poslali mladinci iz Gorenjske predilnice Škofja Loka in mi smo ga z veseljem sprejeli. Tako so nas 14. 9. 1975 obiskali mladi iz Škofje Loke. To je bilo naše prvo medsebojno srečanje. Po pogovoru so si gostje ogledali Belokranjski muzej. Ob slovesu smo si obljubili, da srečanje ni bilo zadnje in da bi bilo potrebno sodelovanje mladih razširiti tudi na druge delovne kolektive v Sloveniji in Jugoslaviji.
BOŽA KOLENAC
MESTO ZA MLADINCE
Mladinska ekipa je uspešno končala tekmovanje v ljubljanski ligi. Mladinci so se dobro borili s svojimi vrstniki iz Ljubljane, Kočevja, Zagorja, Litije. Mladinci so pristali na odličnem tretjem mestu. Od petnajstih tekem so izgubili le štiri, kar je brez dvoma velika zasluga trenerja Dragana Kljajiča. Od igralcev so izstopali:	Jankovič,
Gršič, Kremesec in Grbec. Pohvaliti gre tudi Orliča, Nemaniča, Bradico, Gršiča in seveda vse druge. Kot kaže, bo v Metliki košarka še dolgo dobra.
STEVICA MEDEK
>XVVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXV
wvcvxxxxxxxxxxxxxxxxxvoovxxxxxxxxxxxxxxvvw
Vsako jutro srečam fantička, ki ga mama pelje v vrtec. Ko opazi moj avto, prične veselo mahati iz materinega naročja, usta se mu raztegnejo v brezskrben nasmeh in če sem še tako slabe volje, mu odmaham. Fantiček vsrka kanček mojega nezadovoljstva in dan se mi zazdi lepši, težave manjše. Dolg čas mi je, če fantička kakšno jutro ne uzrem. Dnevno srečaš sto ljudi, ki ti z mrtvašnico svojega obraza zbijajo voljo do življenja in enega, ki ti jo vme. Več je vreden od tistih sto. Več!
Dan se mi zdi pust, ko ne srečam mahajočega in smehljajočega se fantička.
T. G.
Metlika bo tudi do leta 1980 precej napredovala, kar vse bo zasnovano in zapisano v srednjeročnem
razvojnem načrtu občine. S planiranjem se zadnje čase ukvarjajo na vseh ravneh, pa tudi v našem kolektivu.
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Vsak naj prispeva svoj del
KX>X\NW**^XSXXXXV^>XXV>>X>XXXXXVSX^V«W>XVCS>^X>>XV^XXXXXXXXX>X*NCC*NVVV*
V^NXXXXXXXVXXXXXXXV^^^^^^^^^^XN\^^X^X^X^XXXXXX\X^XV^XXXX^^^XXXXXV^V^XXXX^X^XXX^X^XXXXXXXX^XVXXXXXX^XXXV^^XXX^X^XXXX^X^XX^^^X^XXXV^^XV^XV
XXXXXX\NX>XXXVVXXXXXXXXXX>XXXVV'' .s\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\>A\\\\WV\\\\
V okviru prizadevanj celotne
družbe za stabilizacijo gospodarstva smo tudi v BETI ponovno temeljito proučili dosedanji akcijski načrt in ga dopolnili. Ugotavljamo, da je široko zastavljena družbenopolitična akcija za stabilizacijo dosegla v našem kolektivu vso podporo delovnih ljudi. Medtem ko so ljudje smernice političnih aktivov, stališča in sklepe osnovnih organizacij Zveze komunistov, sindikata in delavskih svetov po TOZD podprli, so se zavzeli
Jutro. Treba se je izvleči iz postelje, ko bi človek najraje spal. Velikokrat se odpravimo v službo s kletvijo na ustih. Nihče ni kriv, da smo slabe volje, zato nimamo pravice stresati svoje ne-razpoloženje na druge. Velikokrat naredimo to, ne odzdravimo prijaznemu „do-bro jutro", ne nasmehnemo se smehljajočemu, jezni na ves svet in nase. Delo nam gotovo ne bo teklo od rok.
tudi za doslednost pri izpolnjevanju novih ukrepov.
V stabilizacijska prizadevanja smo se v BETI vključili že v začetku leta, ker-.smo to akcijo upoštevali kot sestavni in trajen element v sistemu gospodarjenja. Dobro se zavedeno, da pot k stabilizaciji vodi samo-^preko večje produktivnosti. Prav zato so naši novi ukrepi začrtani v tej smeri.
Naši strokovni delavci so prispevali k stabilizacijskim ukrepom pomemben delež, saj so novi projekti v sedanjem položaju za BETI nujni. Ti projekti se bodo z metodo „di-vorg“ sistema (dinamičnega vodenja) vgradili v poslovanje podjetja. Nobena akcija ni zastavljena brez merljivih elementov, zato bo sistem vodenja pod
posebnim poudarkom osebne
odgovornosti vseh vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev. Ti so namreč zlasti vezani na naloge, ki izhajajo iz stabilizacijskega načrta. Menimo, da bomo lah^.o edino na tak način obvladali položaj in zajezili slabosti. Konkretne naloge, ki smo jih tokrat sprejeli, so:
1. manjšanje zalog v vseh proizvodnih fazah:
2. izboljšanje kvalitete;
3. izboljšati odnos med uvozom in izvozom v korist izvoza;
4. natančneje opredeliti porabo časa in materiala;
5. točneje opredeliti ekonomske odnose med TOZD;
6. racionalizirati poslovanje;
7. opredeliti finančni odnos do kupcev in dobaviteljev.
VERA KOSTELEC
POMLAD - POLETJE 1976
(■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H
Ves september in nekoliko več so potekale na Vinomeru naše interne modne revije, na katerih smo prikazovali kupcem iz Slovenije modele iz pomladno-poletne kolekcije 76.
Revijo smo pričeli s kombinežami, jo nadaljevali s spalnimi srajcami in pižamami, bluzicami in majicami. Veliko pozornost so vzbudili modeli, narejeni iz tiskanega diolena, še posebno pa kostimi, obleke, plašči in šali iz volne astracan in boucle. Revijo smo zaključili z velikim številom ženskih, moških, dekliških in deških kopalk.
Prikazovanje modelov s pomočjo manekenk in manekenov se je pokazalo kot zelo uspešno, kajti kupcu se model na telesu veliko bolje predstavi. To se je pokazalo tudi pri zaključevanju, ki je veliko uspešnejše kot lani.
Tudi prijetna sredina Vinomerja ugodno vpliva na naše poslovne partnerje. Domala vsi so odhajali z Vinomerja zadovoljni z obljubo, da se ponovno vidimo ob zaključevanju ješensko-zimske kolekcije 76, na katero se že zdaj pripravljamo. Prav bi bilo,akoJ>i dekleta, ki jih zanima manekenstvo, nekoliko premislila in bi se javila v prodajnem oddelku. Poziv velja tudi za fante!
T. G.
Sklepi na papirju niso dovolj
Na zborih delovnih ljudi smo bili podrobno seznanjeni s stabilizacijskimi ukrepi, sprejeli pa smo tudi zahtevne naloge, ki jih bo potrebno uresničiti. Da bi akcija res dobro obrodila sadje potrebna tudi budnost, odgovornost in delovna zavest vsakega delavca. Tudi na zborih komunistov smo že v začetku leta govorili o istih nalogah. Zdaj smo jih dopolnili in rekli smo, da jih bomo dosledno uresničili.
Kakšni so ti sklepi v posameznih TOZD?
V MS, predstavništvu Ljubljana, so dali poudarek zlasti delovnim metodam, ki opozarjajo na odgovornost pri kvaliteti ter pravočasni racionalni študijski zavzetosti vsakega posameznika. Rekli so, da se je treba študijsko lotiti že kreiranja modela, iskanja možnosti za porabo pomožnega materiala in pletiva domače proizvodnje. Pri modeliranju bi morali iskati možnost, da bi zamisel lahko uresničili z domačimi zalogami. Predvsem pa morajo v tem delu kolektiva skrbeti za pravočasno izdelavo sezonske kolekcije, kajti zakasnela ponudba na domačem in tujem tržišču lahko propade.
VINJENIM delavcem VSTOP NA DELOVNO
MESTO
PREPOVEDAN
Tale lepak malce duhovito visi pri vstopu v tovamo. Nekdo je že pripomnil: „Na delovno mesto je vinjenim delavcem vstop prepovedan, ampak na drugi strani vratarnice bi moral viseti še en lepak, kjer bi pisalo, da je tudi z delovnega mesta prepovedano iti vinjen.” Je v tem kaj resnice? (Foto: Riznič)
V TOZD konfekcija Metlika
so se zmenili, da bodo uredili primopredajo materiala iz TOZD barvarne tako, da bodo v konfekciji sprejemali blago samo v dolžinskih merah in ne več v utežnih kot doslej. Pri trošenju pomožnega materiala bodo skušali doseči čim manj odpada, strože bodo ukrepali proti kršiteljem delovne discipline. Mišljeni so prihodi in odhodi z dela ter zadrževanje na malici. Ustanovili bodo tudi komisijo za kontrolo bolniških dopustov.
TOZD konfekcija Črnomelj
se pritožuje nad slabo preskrbo z delom, tudi tu pa si bodo prizadevali izboljšati red, disciplino in kvaliteto izdelkov. Sprejeli so sklep o izdelavi pravilnika norm, v katerem bodo točno določeni vsi dodatni časi, način premeščanja in uvajanje novega artikla v proizvodnjo. Sekretariat 00 ZK je zahteval boljšo informiranost o ustvarjenem dohodku v TOZD.
Tudi v TOZD konfekcija Mirna peč so sprejeli stabilizacijski program, v katerem se med drugim zavzemajo za večjo produktivnost in čim manjše stroške, za boljšo kvaliteto in delovno disciplino.
V TOZD kodranka in volna
so sprejeli konkretne sklepe. Tako so dali zadolžitve za zmanjšanje zalog volne do konca leta. Postopoma bodo iskali možnosti za proizvodnjo z domačimi surovinami, povečali bodo izkoristek strojev in delovnega časa, kar pa bo mogoče doseči le, če bodo deležni pravočasne oskrbe s surovinami in rezervnimi deli.
Sekretariat OOZK je izrekel kritiko mladinskemu aktivu, ker se ni čutil dolžnega vključiti se v to akcijo. Razen tega so redlagali mladini v BETI, naj i organizirala akcijo za urejanje in čiščenje okolice tovarne.
Na zboru delovnih ljudi v DSSS je bil sprejet stabilizacijski načrt na ravni podjetja, predvsem pa so se tu zavzeli za dosledno uresničenje še ne izvršenih sklepov z zbora komunistov.
Tudi v TOZD pletilnica so v
svoj stabilizacijski program zapisali, da bodo izboljšali kvalite-
to in povečali proizvodnjo in da
bodo več pozornosti posvetili delovnim sredstvom in njihovemu vzdrževanju. Poleg tega bodo disciplino in odgovornost spravili na višjo raven. Kritizirali so delegate, naj se bolj odgovorno zavzamejo za opravljanje funkcij. Sklenili so tudi zmanjšati zaloge surovega pletiva.
Iz nekaterih navedenih sklepov je videti, da so naloge obsežne, potrebno pa je tudi ugotoviti njihov finančni učinek. Koordinacijski odbori v TOZD in na ravni podjetja naj bi skrbeli, da bi bilo nadaljnje delo povsod usklajeno in da bi nemoteno teklo. Ti odbori morajo vztrajati, da bodo akcijski programi konkretni ter opredeljeni
z roki in nosilci posameznih nalog.
Zbori po TOZD so bili doslej dobro ocenjeni in pripravljeni, kar pa ne velja za zbor v DSSS. Tuje bilo čutiti mlačnost in nezainteresiranost, za kar pa so odgovorni predvsem komunisti v DSSS.
Delavci so ob tej priložnosti povedali tudi svoje težave, hkrati pa so poudarjali, daje skrajni čas začeti z uresničevanjem stabilizacijskih načrtov. Če bo vsak pokazal malo več zavzetosti in delovne zavesti, bo pripomogel k hitrejšemu uresničevanju zastavljenih nalog.
MILENA PAVLOVIČ
Ugled lahko zapraviš
Kakršnokoli udejstvovanje izven delovnega časa je človeku v veselje, nikakor pa ne sme preiti v privilegij, ki porodi v nezrelem človeku domišljavost, napihnjenost, predrznost, neobvladovanje jeze, izbruhe vulgarnosti in huliganstva. Uspehi, ki jih dosegamo izven delovnega mesta, so trenutni, lahko se razpočijo kot milni mehurček in zavoljo njih res ni potreba nositi glave više kot je to sicer v navadi Če se zavedamo tega in še česa drugega, na primer, da s svojim delom predstavljamo podjetje, mesto, pokrajino, bomo ostali skromni, pa čeprav zadenemo koš, damo gol na delavskih športnih igrah ali recitiramo na pomembnejši lokalni proslavi.
Če smo odkriti, bi morale prav te dejavnosti, ki niso v tesni zvezi s strogim delom, vzgajati mladež k poštenosti, vzdržljivosti, k lepemu vedenju, k tovarištvu, k moči prenašati tudi poraze in ne morda nasprotno. Kajti v skrajni meri taka udejstvovanja nekaj stanejo in od kod gre denar kot iz našega žepa? In če zvemo od časa do časa za nekaj, kar ne sodi niti k športu niti h kulturi,
nas to zapeče, razjezi; nehote pomislimo, da bi bilo veliko bolje igrati v nižjem razredu, toda igrati in se obnašati športno, kulturno!
Človek se lahko vrsto let trudi, da doseže uspeh in ugled, toda že majhna nepremišljenost zabriše vse svetlo, vse uspehe, ker smo pač takšni, da raje vidimo in si zapomnimo slabe kot dobre stvari. Ne gre nikomur odrekati zaslug, toda zakaj ne bi bili v doseženem uspehu še boljši, zakaj ne bi služili za primer strpnosti, lepega obnašanja, požrtvovalnosti in še vrste lepih značajskih potez, ki nič ne stanejo, store pa veliko za mišljenje o nas. Saj je človek, takole površno rečeno, to, kar drugi o njem mislijo in ne morda to, kar si sam predstavlja o sebi v svoji, včasih preveč razgreti glavi, v vase zaverovani glavi.
Mar ne bi bilo škoda, če bi ljudje izgubili zaupanje v nas zaradi prevmjnenega koša za odpadke, katerega smo zabrisali po tleh, ker smo menili, da bi se nam moral ogniti in ne da sami zakoračimo mimo njega? Majhen, ne težak korak je to.
TONI GAŠPERIČ
Stabilizacijski program
2. optimizacija zalog — za kontrolo tega projekta so predvideni koeficienti in vezava zalog po vrstah materiala in fazah;
3. planiranje proizvodnje — kontrolira se uspešnost tega dela z mesečnim koeficientom izkoriščenosti	tehničnih	in
subjektivnih	kapacitet	po
TOZD;
4. sanacija kvalitete — za ta projekt se mesečno ugotavlja odstotek prve, druge in tretje kvalitete po blagovnih skupinah in po TOZD;
5. stabilizacija normativov — kontrolira se odstopanje specifične teže pletiva v pletilnici in barvarni ter odstopanje pri odpadku v konfekcijah.
Če se bo vseh pet sestavnih in funkcijsko odvisnih sestavnih delov našega proizvodno-poslovnega sistema gibalo v planskih okvirih in če bomo znali določiti pravi recept za takojšnjo preprečitev negativnih pojavov, potem ne bo treba imeti velikih skrbi za doseganje dobrih rezultatov.
ing. NIKOLA PODREBARAC
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
O štipendijah, cenah in kvaliteti
iiiinimimniiiiiiimiiiiiiiimiiiimiiiiiHiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiii
Povsod so v ospredju akcije za stabilizacijo gospodarstva v naši družbi. Pri nas smo pred mesecem imeli zbore delovnih ljudi, kjer so bili nakazani osnovni problemi nacionalnega gospodarstva, ki izvirajo v glavnem iz osnovnih celic gospodarskega sistema, to je delovnih organizacij in TOZD. Razložena je bila resolucija družbenopolitičnih organizacij, ki naj bi bile osnovna gonilna sila za vse ukrepe. Sleherni delavec vsak dan sliši preko sredstev javnega informiranja, kako se ta in oni kolektiv vključuje v to splošno družbeno akcijo. Prav pa bi bilo, da se naši delavci seznanijo tudi z našimi napori za stabilizacijo. V javni razpravi je bilo posredovano sedem osnutkov programov, ki pa je vsak zase projekt v celoti. Ker pa je vsak program v smislu funkcij podjetja tesno odvisen od ostalih, je bilo potrebno vzpostaviti enotno vsebinsko vez med vsemi projekti.
Beti je že prej delala različne akcijske programe, ki so imeli vsekakor pozitivne rezultate, samo nismo mogli ugotoviti, za koliko so se stvari izboljšale in ali se sploh so. Vsi ugotavljamo, da pri nas ni vse tako, kot bi moralo biti. Za tako domnevo strokovnost res ni potrebna. Preprečiti negativne pojave v celotnem poslovno-proizvod-nem	sistemu pa ni lahko!
Osnovni korak, ki smo ga pri nas uvedli, je enoten informacijski sistem, ki sumarno prikazuje rezultate poslovanja podjetja iz vseh	zornih kotov. Na pet
osnovnih vsebinskih komponent	upravljanja in vodenja
podjetja smo vezali pet projektov stabilizacijskega programa, za katere smo izmerili sedanje stanje, nastavili merljive cilje ao konca leta 1975 in določili kontrolne točke za vsak mesec posebej. Začrtane so vse aktivnosti in dogodki ter poimensko določeni nosilci, kaj in kdo ima napraviti v določenem roku. Mesečno ugotavljamo rezultate in podvzemamo dodatne nove ukrepe.
Osnovna vsebina in kontrola petih projektov:
1. povečanje izvoza in domače prodaje — kontrola je mesečno stanje realizacije in doseženega čistega dohodka;
Konec avgusta smo imeli štipendisti informativno-družabni sestanek v sejni sobi podjetja, nato pa še v restavraciji. Takrat je bilo izrečenih tudi veliko besed o materialnem položaju dijakov in študentov. Škoda je le, da smo bili mi štipendisti bolj malo zgovorni. Molk navadno potrjuje, zato si lahko nehote dobil občutek, da je vse v najlepšem redu in da se dijaki in študentje sploh ne srečujemo s problemi, ki nosijo označbo: materialni položaj.
Odločil sem se, da napišem kaj več o tem. Iz preprostega razloga zato, da bodo delavci iz neposredne proizvodnje videli, kam gre njihovega 0,5 % ki ga odvajajo za naše štipendije.
Študiram v Zagrebu, zato vam lahko postrežem s podatki iz tega mesta. Najceneje je seve-
da stanovati v dijaškem domu, ki ti poleg strehe nad glavo nudi tudi tri tople obroke hrane na dan. Mesečna oskrba v domu je reci in piši - 1100 dinarjev! Iz žepa pa je treba potegniti še 60 dinarjev za mesečno tramvajsko vozovnico in življenje teče. Mineva, da si človek ne more kupiti niti beležke, svinčnika, knjige, da na vstopnico za kino ali gledališče niti ne pomisli. Nenazadnje si želi mlad človek pojesti kakšno jabolko, banano, popiti kapljico sadnega soka, rad zaide v muzej, na razstavo, koncert, revijo, želi si pokukati v kakšno knjigo, prelistati časopis, napisati pismo dekletu .. . Toda - vse to stane. Danes je živeti velik luksus.
Veselim študentskim dogodivščinam se meša kaplja pelina. Mladi ljudje smo polni energije in radi obračamo stvari —
resne in včasih žalostne - v šalo. Tako se šalimo, ker po študentskih domovih ni zajtrka in moramo zajtrkovati belo, največkrat premalo sladko kavo po zatohlih gostilnah in ko si privoščiš košček peciva, meniš, da je praznik. Študentje, ki imajo petične starše, lahko „frajerisa-jo“, nas je pa veliko takšnih, ki imamo le štipendije in nikakršno jadikovanje ni, če zapišem, da s tem ne moremo izhajati. Cenimo vas, ki nam omogočate pridobivati si znanje za nas, vas in za našo Beti, prav pa je tudi, da vas seznanimo z nekaterimi našimi problemi in težavami. Res je tudi, da ni vse v denarju, da so nekje še neke druge, višje kvalitete. Toda, kako naj s to višjo kvaliteto plačamo vstopnico za v kino, ko pa denarja niti za večerjo ni?
STEVO HAUPTMAN
Enote teritorialne obrambe, pri katerih sodelujejo tudi zaposleni iz BETI, nastopajo z vajami ob večjih borčevskih proslavah. Nazadnje so uprizorili napad na Radovico, kjer pa so se pošteno zmočili.
Sindikalni izlet v Sečo
Srečen dan za nekatere
Pred kratkim so v novem 52-stanovanjskem bloku v Črnomlju razdelili tudi 21 solidarnostnih stanovanj, med srečnimi dobitniki le-teh pa je tudi nekaj zaposlenih delavcev v naši TOZD Črnomelj.
V nova solidarnostna stanovanja so se vselili: Darinka Filipčič, Stanka Šikonja, Barka Kovač in Marija Klobučar.
Razume se, da je bilo ob predaji ključev slovesno in da so bili novi stanovalci solzni od sreče. Iz starih, neprimernih stanovanj so prišli v svetla, zračna in centralno ogrevana stanovanja. S tem se je domala vsem izpolnila naj večja želja.
V letu 1976 bo v Črnomlju spet nekaj solidarnostnih stanovanj za delavce z nizkimi osebnimi dohodki in za mlade družine, zato je upanje, da bodo za nova stanovanja prišli na vrsto še drugi čakajoči.
V_________________________ /
Utemeljitelj znanstvenega socializma
{■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■•■■■■■■■■■■■a
Konec avgusta je organizirala Sindikalna organizacija izlet v naš počitniški dom v Sečo pri Portorožu. Na splošno smo bili zadovoljni z izletom, čeprav bi bilo v bodoče boljše, če bi se vnaprej dogovorili, kako bo potekal naš izlet, ne pa da smo med potjo neenotni in sitni. In kaj menijo udeleženke izleta?
Delavke iz konfekcije Mirna peč so bile na prijetnem izletu v Seči. Z nasmejanih obrazov je razbrati, da je bilo počutje v redu in da jim je izlet všeč.
faza v družbenem razvoju, ki pa se neprestano razvija.
V svojih delih je razvil Marx teorijo znanstvenega socializma, hkrati pa je tudi širil veliko dejavnost kot aktivni organizator mednarodnega proletariata. Na-
pisal je mnogo del, med katerimi je najpomembnejši KAPITAL, v katerem je razkril ekonomsko teorijo kapitalizma, analizo njegovega delovanja in nujnost njegovega zloma.
MIT.AN BRAČIKA
Štefka Avguštinčič: „Že drugič sem bila na izletu v Seči in imam o domu lep vtis. Pohvaliti moram hrano, strežno osebje. Na izlet želim iti še večkrat. Če ne drugače, grem drugo leto v Sečo na dopust.
Zali Kumer: „Z izletom sem bila zadovoljna. Glede doma me moti le oddaljenost od plaže. V domu sem bila že večkrat in ga bom še obiskala."
Vida Mrazovič: „Na izletu mi je bilo zelo všeč in želim, da je kaj podobnega večkrat. Edino, kar lahko pripomnim, je to, da bi morali obroke hrane nekako drugače razporediti: zajtrk bi bil lahko nekoliko prej ali pa bi bilo kosilo pozneje. Tako bi se lahko dopoldne dlje časa kopali."
Marija Dragan: ,,Zelo sem zadovoljna. Všeč mi je, daje dom oddaljen od morja in je tako več miru. Osebje v domu je zelo prijazno."
Marinka Pust: „Ker nisem imela časa za dopust, sem šla s toliko večjim veseljem na izlet. V domu sem bila prvič, a sem zelo zadovoljna. Spoznala sem, da je premalo poskrbljeno za rekreacijo in za razvedrilo. Oddaljenost od morja me ne moti, saj se mora človek od časa do časa tudi sprehoditi. Če bi bili na izletu bolj enotni, bi bilo še lepše."
IRENA KOSTEVC
Karl Marx se je rodil v Trierju v Nemčiji leta 1818. Po končani gimnaziji je odšel študirat filozofijo na univerzo v Bonnu, a nato v Berlin. Že takrat je sodeloval v političnih akcijah naprednih študentov. Z disertacijo iz grške filozofije je postal doktor filozofije. Kmalu zatem je postal član redakcije in sodelavec Reinskega časopisa v Koelnu. Kmalu je prevzel uredništvo časopisa, kateremu je dal zelo radikalno usmeritev. Ker je pretila nevarnost prepovedi izdaje časopisa, je Marx zapustil redakcijo in odšel v Pariz. Tu je začel študirati spise francoskih utopičnih socialistov. Nato je nekaj časa bival v Belgiji, nakar je odšel v Anglijo, kjer je živel do konca svojega življenja, to je do leta 1883.
Na idejno oblikovanje Marxa je vplivala nemška filozofija, predvsem Heglova dialektika. Tudi vse tisto, kar je bilo pozitivnega v delih utopičnih socialistov, je sprejel. Proučeval je tudi dela angleških političnih ekonomistov (Adam Smith in David Ricardo), ki so odkrili razredni značaj kapitalističnega gospodarstva in dejstvo, da buržoazija (kapitalisti) dobiva profite na račun neplačanega dela delavcev. Medtem ko sta si le-ta teoretika razlagala kapitalizem kot končni družbeni sistem, je prišel Marx skupaj z Engelsom do spoznanja, daje ta sistem (kapitalizem) samo ena
Garderobne omarice
ra mi
Spoznavajmo se med seboj
Zahvala
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem iz TOZD pletilnica za dolgoletno prijetno sodelovanje. Lepo mi je bilo, ko so me sodelavci v času bolezni obiskali, mi prinesli cvetje in darilo. Ko odhajam v pokoj z najlepšimi spomini, želim vsem kar največ uspehov, v osebnem življenju pa sreče in predvsem zdravja!
EMILIJA KOKALJ
TO SO ODLOČITVE
SKLEPI ODBORA ZA SPLOŠNE ZADEVE IN INFORMIRANJE
— Združenju zveze borcev Suhor pri Metliki se za sre-čolov ob razvitju prapora krajevne organizacije nudijo naši izdelki v vrednosti 500 din.
— Za izgradnjo vodovoda na Radoviči se odobri prispevek v obliki reklamnega oglasa v vrednosti 5.000 dinarjev.
— Dijaškemu domu Črnomelj se odobrijo sintetični trakovi in odpadni diolen loft v skupni vrednosti 200 dinarjev.
— Odboru Rdečega križa Beti se odobri materialna pomoč v vrednosti 1.400 dinarjev.
— Prostovoljnemu gasilskemu društvu Slamna vas se pri nakupu nove motorne brizgalne nudi finančna pomoč v višini 1.000 dinarjev.
— Osnovni organizaciji ZB NOB Rogaška slatina se nudijo za srečoiov naši izdelki v vrednosti 300 dinarjev.
Katalog
Ekonomsko propagandna služba Pavlihe nam bo tudi letos izdelala katalog z modeli pomladno-poletne kolekcije 76. Oblika kataloga bo takšna kot lani, tudi obseg, so pa obljubili, da se bodo letos še posebno potrudili. Katalog bo natisnjen konec decembra.
V novembru bo izšel zbornik Prazniki slovenskih občin, posvečen 30. obletnici zmage nad fašizmom in 30. obletnici osvoboditve naše domovine.
Zbornik izdaja Skupnost slovenskih občin. Za pripravo in natis zbornika je bil sklenjen poseben dogovor s skupščinami slovenskih občin in mesta Ljubljane, ki so tudi izbrale avtorje in nato v sodelovanju z družbe-no-političnimi organizacijami sestavke verificirale. Poleg avtorjev, ki so jih sestavljali udeleženci NOB, raziskovalci in poklicni zgodovinarji, so pri pripravi in urejanju zbornika sodelovali tudi drugi znanstveni sodelavci in poseben uredniški odbor. Zbornik obsega poljudno-strokoven opis vseh dogodkov, ki so bili izbrani za občinske praznike in praznik mesta Ljubljane, avtorji pa so po svoji presoji vtkali v opisovanje tudi dogajanja pred dogodki in po njih ter dali s tem širši vpogled v zgodovino našega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilne borbe.
Zbornik je pisan mozaik dogodkov iz naše revolucionarne
preteklosti, saj posega z opisi praznikov, npr., prav v čase protifašističnega boja v Marezigah v letu 1921, spopada revolucionarnega delavstva z orjuna-ši v letu 1924 in revirske stavke leta 1934 ter prek ustanovitve in organiziranja Osvobodilne fronte, formiranja prvih partizanskih enot, organizacije ljudske oblasti pa vse do osvoboditve in zadnjih bojev v drugi svetovni vojni na našem ozemlju.
To je prva publikacija pri nas, v kateri bodo predstavljene vse slovenske občine skozi dogodke posebnega pomena, ki so bili izbrani za občinske praznike, in tudi prva, ki na tak način obravnava in osvetljuje del naše revolucionarne zgodovine in s tem daje bogat prispevek k oživljanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in revolucionarnega delavskega gibanja.
Zbornik je bil izbran med tiste publikacije v letošnjem jubilejnem letu, ki bodo imele posvetilo, da so izdane v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Imel bo format 22 x 22 cm in bo obsegal 200 strani.
Zbornik je rezultat prizadevanj vseh slovenskih občin in mesta Ljubljane, organov skupnosti in nad 60 neposredno angažiranih sodelavcev.
Želimo, da bi ta publikacija prišla med čim širši krog naših delovnih ljudi in občanov. Šolam in mladini bo zbornik koristen učni pripomoček pri obravnavanju zgodovine revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilne borbe, delovnim organizacijam, krajevnim skupnostim, družbenopolitičnim organizacijam in drugim pa naj bi služil še posebej kot spominsko darilo zaslužnim delavcem, delegatom idr. ob raznih spominskih, jubilejnih in podobnih priložnostih. Vsakomur bo knjiga tudi lepa dopolnitev njegove knjižne zbirke.
Prednaročniška cena zbornika je 100..-din, prednaročila pa sprejemamo do 10. novembra 1975 na naslov: Skupnost slovenskih občin, Ljubljana, Cankarjeva c. 5, žiro račun št.: 50101-67848155.
TOZD kodranka in volna je dobila nove upravne prostore in moderne sanitarije ter garderobe z
omaricami. Seveda je od zaposlenih v tem kolektivu odvisno, koliko časa bodo prostori tako lepi in čisti. fFoto: Rizničl
VODORAVNO:
1. Oblikovalci; 8. Sin mikenskega kralja Agamemnona in Klitemnestre; s pomočjo sestre Elektre je ubil rodno mater in njenega ljubčka Egista, ker sta mu umorila očeta; 9. Avstrija;
10.	Vzklik; 12. Del posode; 13. Predel Ljubljane; 16. Zolajev roman; 18. Red: 19. Eden od
aspirinov (proti temperaturi); 21. Navodilo; 23. Inicialke znanega slovenskega političnega delavca; 25. Ekvinokcij; 28. Začetnici imena in priimka sodobnega slovenskega pesnika; 29. Mik; 30. Vršilec dolžnosti; 31. Italija; 32. Vrednostni papir; 33. Delavec v livarni; 34. Jug; 35. Pozitivni ion; 36. Bog sonca
pri starih Egipčanih; 37. Najmočnejša karta; 38. Karcinom; 39. Latinsko: k, pri; 40. Mednarodna oznaka za sever.
NAVPIČNO
1.	Prireditev kjer se prikazujejo novi modeli; 2. Okrasek; 3. Odsek (na cesti) — hrvaško; 4. Ime črke; 5. Vpiši: LTT; 6.
Nahrbtniki — hrvaško; 7. Rimska 1; 10. Samci domače živali;
11.	Angleško žensko ime; 14. Oborožena tatvina; 15. Skandinavski drobiž; 17. Smešna prigoda; 20. Služi za oporo; 22. Pripomoček za sekanje drv; 23. Vrsta solate; 24. Redkejše moško ime; 26. Tesen (morska); 32. Nočno zabavišče; 35. Konjska sila; 40. Nemčija.
REVIJE V BEOGRADU NE BO: tako so se odločili v marketing sektorju iz preprostega razloga, ker takšna revija stane, varčevati pa je treba na vseh koncih in krajih.
Kronika
Avgusta so v TOZD konfekcija Metlika prišli: Ivan Malešič, Marija Kosič, Dragica Rajako-vič, Anton Vergot, Dušan Rus, Ljubica Matešič, Ana Radako-vič, Mira Markovič, Vida Klemenčič, Nevenka Judnič in Katarina Petrič.
V TOZD DSSS sta se zaposlili Anica Lasič in Tatjana Hrste, v TOZD kodranka pa so prišli: Ana Beg, Jože Malešič, Ankica Jakovac in Branka Ljubanovič. Nova v TOZD pletilnica sta: Slavko Majzelj in Nikola Sopčič, odšel pa je Mijo Maršič.
Standard
Po parkirnih boksih sodeč bi človek rekel, da imamo v Beti same cadilace. Boksi so namreč tako veliki, da skoraj brez težav spraviš noter dva „navadna‘ avtomobila.
Stari del Metlike ostaja neizpremenjen in ga čuvamo kot zgodovinsko znamenitost, medtem pa na vseh obronkih mesta rasto nove hiše cela naselja. Trenutno gradijo blizu tovarne BETI doslej največji stanovanjski blok, v katerem bo tudi prvo metli&o dvigalo.
RAZPOSAJENA MLADOST - Končno je nastopila prava jesen. Še pred dnevi so dijakinje poklicne
tekstilne šole telovadile na prostem kar v lahnih dresih, tedni pa je že marsikatera v zimskem plašču. Glede na to, da v Metliki še nimajo primerne telovadnice, se bodo morale dijakinje za nekaj časa posloviti od „prave telovadbe". Na sliki: dijakinje med šolsko uro telesne vzgoje. (Foto: Janez Pezelj)
CVVVVVXVvVVXXVVXXXXXXXXXVVVVXXVVX^XXXXXXXV^XVVV^^^^XXV^XXX^X\^X^^^XV^XXV^VvXXx^XXXXXXXV^X‘
OLD BOYS - BETI 79 : 73 (31:47)
Zahvala
Ob smrti očeta Petra Barbiča se zahvaljujem za podarjene vence in besede sožalja. Hvala vsem, ki so imeli mojega očeta radi in ki so ga: spremili na njegovi zadnji poti!
ANICA BARBIČ
JEZICA : BETI 84:78 (36:39)
Igrali so v Ljubljani na igrišču Ježice pred priblišno 300 gledalci. Sodila sta Strickberger in Zule.
JEŽICA: Komat 18, Mali 2, Todorovič 1, Resman 20, Zalokar 32, Jakopič 2, Rožič 7, Klep 2.
BETI Kremesec 2, Jankovič 4, Lalič 21, Švinger 24, Jezeri-nac 9, Medek 18.
Tudi v tretji tekmi drugega dela Metličani niso dosegli zmage, četudi bi io lahko, saj so imeli tekmo takorekoč v svojih rokah. Pet minut drugega polčasa je bilo dovolj, da so izgubili prednost desetih košev.
BETI - TRNOVO 79 : 63 (35:29)
Beti: Kremesec 1, Vergot A. 2, Švinger 20, Gršič 1, Jezeri-nac 20, Lalič 8, Jankovič 2, Medek 25.
Trnovo: Gruden 8, Lenard 8, Matičetov 17, Avsenik 12, Kozak 12, Možina A. 10, Možina M. 2.
Pred približno 250 gledalci sta dobro sodila J. Kavčič in Bolka iz Ljubljane. To je bilo zadnje letošnje srečanje. Igra ni bila najboljša, saj so domačini zaigrali dobro le od časa do časa. Odlikoval se je center Švinger, v napadu pa sta bila dobra Jezerinac in Medek, ki je bil najboljši strelec srečanja, hkrati pa se je prav s to tekmo za nekaj časa poslovil od košarke, ker je odšel v JLA.
V pokalni polfinalni tekmi so Metličani igrali z veterani Olimpije. Igra je bila zelo lepa, saj so se srečali stari in mladi igralci oziroma izkušnje in mladost. V prvem delu je igrala Beti odlično in je imela v začetku veliko prednost. No, izkušeni Daneu je kmalu preobrnil potek tekme v korist OLD BOYSEV. Sodnika Hojs in Vičič sta bila zelo naklonjena domačinom, še posebno pred koncem srečanja. Več kot 500 gledalcev je bilo zadovoljnih z lepo igro.
Za Beti so igrali: Lalič 6, Švinger 8, Jankovič 4, Kreme-
BETI -PRULE 85 : 54 (36:30)
Beti: Kremesec 4, Ž. Vergot 8. Lalič 20, Švinger 11, Jezerinac 20, Gršič 1, Medek 30.
Prule: Mezek 12, Milič 10, Gvardijančič 4, Jošt 2, Jerič 2, Kosi 6, Skale 13, Vidmar 2, Colarič 3.
Začetek igre sicer res ni kazal, da bodo domačini tako visoko zmagali, vendar je zmaga popolnoma zaslužena. Gostje so bili dokončno strti sredi drugega polčasa. Domačini so bili hitri in so odlično pobirali žoge pod koši. Dobro sta sodila Ko-lendo in Vičič.
BETI - KOVINOTEHNA 79 : 83 (37:40)
Beti: Jankovič 2, Vergot A. Vergot Ž., 4, Gršič, Lalič 18, Kremesec, Švinger, 5, Jezerinac 17, Medek 24, Kljajič 4.
Kovinotehna: Pipan 15, Erjavec 10, Štefanec 10, Subotič 4, Sagadin Z. 9, Sagadin T. 21, Jug 6, Kralj 8.
Gostje so bili zbrani v odločilnih trenutkih. Domači so igrali neborbeno, veliko napak pa so delali tudi pri podajah. Tokrat sta sodila Burja in Ribnikar.
sec, Gršič, Vergot š., Vergot Ž. 1, Jezerinac 14, Medek 35, Kljajič 5. - Pri OLD BOYSIH so bili najuspešnejši: Daneu 29, Logar 22, Potočnik 12,Wajble 4, Mueler 2, Jelnikar 10.
STEVICA MEDEK
BETI - FRUCTAL 76 : 65 (36:29)
Beti: Jankovič 4, Gršič, Ž. Vergot 6, Kremesec, Lalič 14, Švinger 8, Jezerinac 20, Medek 24, Vergot A.
Fructal: Štancar 14, Šagar6, Rakovec 8, Likar 16, Slokar M. 13, Slokar A. 3, Jurišič 3.
Tekma je bila nezanimiva, saj so bili gostje več kot poprečni. Domačini so bili veliko boljši in so z duhovito igro navdušili preko 300 gledalcev.
BETI : RUDAR 68:71 (36:29)
Igra je bila na Pungartu pred približno 300 gledalci. Sodila sta Kobilica in Hojs.
BETI: Nemanič 2, Jankovič 10, Lalič 10, Švinger 9, Jezerinac 8, Medek 19.
RUDAR: Peterka 9, Knavs 8, Savšak 12, Deželak 23, Udrih 16, Planšek 2, Oberčak 11.
To je bila zelo slaba igra. Gostje so zasluženo premagali neborbene domačine. Metličani so igrali zavzeto le prvih deset minut.
VRHNIKA - BETI 71 : 73 (67:67 - 33:29)
Vrhnika: Gorenc 14, Kočevar 19, Mekinda 8, Seljak 8, Pahor 12, Sivka 2, Kukec 8.
Beti: Vergot A., Kremesec 3, Jankovič 6, Gršič 2, Vergot Ž. 10, Lalič 8, Švinger 24, Medek 22.
Naši fantje so zmagali v podaljšku. Tako so prišli na 4. mesto.
ILIRIJA : BETI 92:68 (56:37)
Tekma je bila v Ljubljani na igrišču Ilirije. Sodila sta Oblak in Kveder.
' ILIRIJA: Tomaževič 13, Na-veršnik 2, Dakič 6, Babnik 3, Čop 3, Mišič 14, Mencin 5, Lu-kovac 14, Macura 32.
BETI: Kremesec 6, Jankovič 4, Vergot Ž. 1, Sajovic 2, Lalič 10, Švinger 14, Jezerinac 12, Medek 19.
Ilirija je z visoko zmago upravičila vlogo favorita. Igralci Ilirije so bili bolje pripravljeni, zato so tudi zmagali.
BETI : OLIMPIJA 88:101(53:50)
Igrišče na Pungartu, gledalcev je bilo okrog 800, sodila pa sta Delič in Antunovič.
Beti se je pomerila z zveznim ligašem Olimpijo. Domačini so se predvsem v prvem delu igre pokazali kot enakovreden nasprotnik. Za Beti sta zaigrala tudi Rožič in Davtovič. Srečanje je navdušilo številne gledalce, ljubitelje košarke v Beli krajini.
Zadetke za Beti so dosegli: Švinger 21, Rožič 2, Jankovič 2, Kremesec 8, Davtovič 4, Vergot Ž. 10, Lalič 12, Jezerinac 6, Medek 18, Kljajič 5.
Za Olimpijo so bili_ najučinkovitejši: Polanec 18, Žorga 10, Križnar 8, Nanovič 25, Subotič 13.
NOVOTEKS - BETI 59 : 86 (30:50)
Novoteks: P. Seničar, 4, Bajt 2, Cukut 10. Ž. Kovačevič 6, Kopač 2, Ivančič 6, Seničar 2, Janežič 8, Platan 4.
Beti: Ž. Vergot 4, Lalič 13, Kremesec, Jankovič, Gršič, Švinger 20, Jezerinac 15, Sajovic, Medek 34, Kljajič.
Dolenjski košarkarski derbi je prinesel popolnoma zasluženo zmago Beti, ki je tokrat zaigrala odlično in po zaslugi visokega Švingerja in natančnega Medeka ter dobrega vodstva trenerja Bassina občuteno porazila Novoteks. Novomeščani so pokazali nekoliko več šele proti koncu srečanja. Sodila sta Gombosi in Šegina.
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Slevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biičan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gaiperič, tehnična urednica: Ria Bačar. Izdajo Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZI LO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.