ZMAJZMAJZltAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJafAJZMAJZliAJZlIAJZMAjaiAJZKAJZM' ZMAJ ZMAJ aJAJZMAJZMAJZMAjaCAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJZMAJ ZMAJ 2MAJZMAJaiAjaiAJl ZMAJI ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ ZMAJ Glasilo delovne organizacije ISKRA Industrija baterij ZMAJ glci> zmaja 11234326 Številka 6 JUNIJ 1985, leto XX ■ 03 [a [g [a [a (afa [a (a [a [a [a [a [a [a [a [a [s [a [a [a [a [a[H [a [H [3 [s [a[3 [3 [a [a [a [a [a [a Ob skorajšnji prelomnici dveh srednjeročnih obdobij Ob koncu tega leta se bo izteklo srednjeročno obdobje 1981-85 z našimi temeljnimi razvojnimi cilji in ki smo jih kot temelje planov delovne organizacije sprejeli na referendumu 16. decembra 198o. Tedaj smo med drugim sprejeli tudi usmeritve v modernizacijo tehnološke opreme, izboljšanje kakovosti izdelkov, razširitev proizvodnega programa, povečanje izvoza in nadomeščanje uvoženih surovin z domačimi, da spomnimo le na nekatere usmeritve, ki naj bi jih dosegli tudi z realizacijo investicijskih programov, kot na primer modernizacija tehnološke opreme in povečanje proizvodnje baterij sistema Leclanche, uvedba proizvodnega programa alkalnih in miniaturnih baterij ter svetilk ter modernizacija proizvodnje specialnih baterij. O rezultatih doseženih usmeritev na osnovi sprejetih ciljev tekočega srednjeročnega plana bomo ob izdelanih analizah pisa- li šele v prihodnjem letu. Že zdaj, ko se izteka peto leto, pa je možno navesti nekatere grobe ocene in ugotovitve in tudi razmišljanja kot izhodišča za pripravo novih usmeritev za naslednje srednjeročno obdobje v letih 1986 - 199o. i Iz dosedanjega pregleda uresni-| čevanja tekočega srednjeročnega 1 obdobja je razviden potek glav-| nih elementov poslovnega proce-I sa, na osnovi katerih lahko ocenimo vzroke za odstopanja od zastavljenih ciljev in ugotovimo nerešene probleme. V tem obdobju se je v celoti utrdila 1979 leta uveljavljena samoupravna organiziranost obeh temeljnih organizacij in delovne skupnosti. Odpravljena so neskladja pri pogojih pridobivanja dohodka temeljnih organizacij, kar je doseženo z uveljavitvijo samoupravnega sporazuma o delitvi skupnega prihodka in uveljavljena nova proizvodnja baterije 4B 25 ter pripadajočih svetilk v TOZD Specialne baterije. Dosežena je lo % povprečna rast proizvodnje kar presega načrtovani cilj za obdobje 1981 - 1985. Rast proizvodnje je bila zaradi uvedbe novih investicij (linija 4R 25 in mešalnica) precej večja v TOZD Specialne baterije kot v TOZD Baterije. To povečam j e proizvodnje je bilo namenjeno predvsem izvozu, ki bo v 5 letih dosegel cca 7,6 milijonov dolarjev. Kljub temu bo doseženo le 54- % petletnega planiranega izvoza. Vzrok za izpad je v zakasnitvi osvajanja novih programov, predvsem alkalnih baterij. Pri tem tudi obseg realiziranega uvoza s 65 % občutno zaostaja za planiramim. Domača prodaja je potekala precej neenakomerno in je bila zelo odvisna od redukcij električne energije in padajoče kupne moči potrošnikov. Povprečna nominalna rast domače prodaje bo dosegla 49 %, kar je nižje od inflacije. Vzroki so v razkoraku rasti nabavnih in prodajnih cen. Dosegli bomo cilj povečanja udeležbe Zmajeve prodaje baterij na domačem trgu od 42 % na 45 %. Potrošnja klasičnih Leclanche baterij realno stagnira, zato lahko pričakujemo možnost povečanja fizične proizvodnje le z novimi izdelki in večjim izvozom. Na področju razvoja novih izdelkov in izboljšanja obstoječih bo doseženo izboljšanje kvalitete z izvedbo hermetizacije okro- z naslovne strani Z iztekom meseca junija se prične pravo dvomesečno obdobje letnih dopustov. Delavci v TOZD Baterije bodo pričeli s kolektivnim dopustom v ponedeljek 8. julija. Skratka, poletje je tu in želja ter načrtovanj je dovolj. Vprašanj kdaj in kam na dopust je še zlasti ob dopoldanskem odmoru na pretek, sploh pa ob prijetnem počitku na zelenici ob ZMAJU. Posnetek je iz druge polovice letošnjega vročega maja. glih baterij s kovinskim opla-ščenjem. S tem se bo povečala konkurenčna sposobnost na domačem trgu in ustvarili pogoji za večji konvertibilni izvoz. Uvedbo oplaščenja v proizvodnjo omogoča odkupljena investicijska oprema Lumina. V začetku srednjeročnega obdobja smo dosegli velik uspeh z uveljavitvijo 8 različnih tipov svetilk na domačem trgu. V zadnjem času obseg domače prodaje svetilk upada, kažejo pa se povečane možnosti v izvozu. Razvoj novih izdelkov je opravljen na alkalni bateriji LR 6, 2 tipih gumbastih baterij, litijevih baterijah, 2 tipih specialnih ZMR baterij, novih zračno depo1arizacijskih baterijah in fluorescenčni svetilki. Problem tega obdobja je prepočasen prenos novih proizvodov v redno proizvodnjo, čemur je potrebno dati v bodoče poseben poudarek. Opravljena so raziskovalno razvojna dela na osvajanju uvoženih materialov kot so elektrolitski papir, cinkov klorid, cinkov prah, naravni mangan. Dobre rezultate pričakujemo od uvedbe domačega elektrolitskega papirja, z ostalimi deli bo potrebno še nadaljevati. Razvoj domače tehnološke opreme ima v pogojih omejenega uvoza zelo veliko težo. Najpomembnejši dosežki preteklega obdobja so uvedba mešalnice depol. paste, II. faza montažne linije 3R 12, montažne linije 4R 25, pričakovana osvojitev stroja za papirne stročnice ter izdelava večjega števila orodij in montažnih naprav. Za hitrejše uvajanje novih proizvodov je potrebno močneje razviti orodjarno tako v pogledu priprave kot investicij in kadrovske okrepitve. Zaposlovanje je potekalo zelo umirjeno, tako bo dosežena po- Dobimo se na ..dan Iskre"! K® ^DuQ®C^(1[]uQ9 OsfcraSO Om p?flj]atkšDj]Q # # e ©D §5 5 e si 6 Po še nepolnih podatkih pred zaključkom redakcije je pričakovati, da bomo Zmajevci napolnili avtobus, ki nas bo v soboto 29. junija popeljal na veličastno manifestacijo, na prireditev dneva borca in dneva Iskre v Novi Gorici, v mestu cvetja in mladosti. Glasilo ISKRA nas je v zadnjih tednih izčrpno obveščalo o vseh pripravah na to naše skupno srečanje s tisoči in tisoči Iskra-šev. Organizatorji so mislili na vse in mi želimo le, da bi nam bilo naklonjeno tudi vreme. V Zmaju po zbranih prijavah do 15. junija ugotavljamo, da bo najboljša udeležba prav iz TOZD Baterije. prečna stopnja rasti 1,8 %. Pri tem se je nekoliko izboljšala kadrovska struktura. Povprečna rast nominalnih osebnih dohodkov bo dosegla cca 53 %, kar pomeni močan padec realnih osebnih dohodkov. Posledica tega je visoka fluktu-acija. V tekočem srednjeročnem obdobju so bili zaradi menjajočih se pogojev poslovanja in administrativnega urejanja cen doseženi zelo različni poslovni uspehi. Najuspešnejše smo poslovali v letu 1981, nakar so se rezultati slabšali do kritične meje, ki je že mejila na izgubo v letu 1984. V letu 1985 pričakujemo izboljšanje in doseganje povprečne akumulacije. Investicijsko je bilo to obdobje nezadovoljivo. Kljub 95 % odpisanosti opreme, ki v večini primerov obratuje že preko 15 let, pretežno v dveh izmenah, znašajo investicijska vlaganja cca 2oo milijonov din, kar je manj od obračunane amortizacije. V tej vsoti sta zajeti režijska zgradba "Franko" v Šentvidu in skladišče v Pančevu. Osnovo za nadaljno rekonstrukcijo predstavlja dvigalo s prizidkom v Šentvidu. Uspešnejše so potekale investicije v družbeni standard z ureditvijo družbene prehrane v Ljubljani in Šentvidu ter rekonstrukcija počitniškega doma v Bašaniji. Postavljena bo linija za pol-industrijsko proizvodnjo litijevih baterij. V Specialnih baterijah je pričel obratovati prvi stroj za brizgam je plastičnih izdelkov in nova mešalnica depol. paste. Za hiti^jšo posodobitev proizvodnje in osvajanje novih izdelkov so nujna večja vlaganja v opremo. Del sredstev je možno pridobiti z amortizacijo, predvsem pa je potrebno doseči večjo akumulacijo, kot smo jo dosegli v zadnjih treh letih tekočega srednjeročnega obdobja. To so le nekateri elementi iz naše globalne ocene dosedanjega razvoja in razvojnih možnosti z izhodišči za pripravo novega petletnega plana, o čemer bomo poglobljeno razpravljali proti koncu leta na vseh ravneh in marsikaj zapisali tudi v naših glasilih. My KJER CVILI IN ŠKRIPLJE se mora govoriti glasneje!!! V zadnjem glasilu GLAS ZMAJA maj 1985 smo na tretji strani ponatisnili "delegatsko vprašanje naslovljeno vodstvu SOZD -Iskra s podpisom delavskega sveta delovne organizacije ISKRA - BATERIJE ZMAJ, v katerem med drugim omenjamo naše nezadovoljstvo nad sedanjo organiziranostjo prodajne funkcije ter razmišljanje o dezintegracijskih posegih na tem področju. To delegatsko vprašanje, ki se ni porodilo "čez noč", ampak je odraz daljšega ugotavljanja in že večkrat izrečenega negodovanja, tako tudi na sestanku s predstavniki SOZD-ISKRA, ko so 14. decembra lani obiskali našo delovno organizacijo, je že dobilo p mri odmev v obliki 12 tipkanih strani dolgega odgovora z datumom 51.5.1985 in podpisom glavnega direktorja ISKRA - COMMERCE Vipotnik Janeza. Odločitev v prvem hipu, da v našem glasilu objavimo odgovor le s prvih sedmih strani, kjer se konkretno nanaša na postavljeno vprašanje, smo ob prebiranju teksta začasno odložili. ZAKAJ ? V Zmaju se zavedamo, da je na celotnem področju prodaje, od našega skladišča do prodajnega pulta treba marsikaj storiti in spremeniti. Zaradi sedanjih gospodarskih razmer, padca kupne moči, agresivnosti konkurence na tržišču in še bi lahko naštevali, je sedanji način "golega" razdeljevanja naših izdelkov na prodajna mesta treba preusmeriti v višjo, strokovno in angažirano obliko tržništva. Ob takšnih ugotovitvah pa smo večkrat samokritično presojali tudi naše lastne delovne razmere na Zmajevem ko- mercialnem področju in na katerem bodo morali čimpreje slediti neki novi posegi. Vendar pa, ker je naša prodaja v Zmaju le en člen celotne trgovske mreže, smo mnenja, da je- treba tržništvo z našimi izdelki obravnavati celovito - tudi in predvsem z Iskra Commercom. Kljub dobremu sodelovanju med predstavniki Zmaja in Iskra - Commerce na različnih ravneh, so redno spremljajoči rezultati prodaje povod za ugotavljanje neučinkovitosti, obenem pa močna podlaga za burne razprave o poslovanju na skoraj vseh sejah organov upravljanja in pri slehernem delavcu še zlasti v proizvodnji, kjer posamezne strojne linije v krajšem ali daljšem obdobju popolnoma mirujejo. Vse to pa je tudi privedlo do oblikovanja delegatskega VPRAŠANJA, s katerim smo hoteli opozoriti vodstvo SOZD-a na naše kritične razmere in ki je odgovorno za vsklajeno delovanje integriranih poslovnih funkcij. S tem vprašanjem smo tudi pričakovali, da bi naj kot pobuda privedla obe strani do opredeljevanja ustreznih ukrepov za večjo učinkovitost na tem področju. Žal pa se je - vsaj tokrat -zgodilo drugače. Gledano v celoti, je ODGOVOR oblikovan na pozicijah samoobrambe tako, kot da "nadrejeni" z iztegnjenim prstom kaže na "podrejenega" in ga obtožuje. V ODGOVORU kar mrgoli obtoževanj na naše kršitve, nespoštovanja dogovorov /tudi v grupaciji/, o nekih možnih načinih prodaje, kar ni karakteristika ISKRE, o napačni predstavitvi decembrskega povišanja cen, o neusklajevanju letošnjega plana prodaje, akcij, sejmov in še kaj, da omenimo celo očitek, da "delajo predstavniki ZMAJA nam nerazumljive akcije, vključno z reportažo o prekinitvi dela v tovarni ZMAJ, kjer smo javnosti povedali, da imamo slabo kvaliteto in polna skladišča starih zalog". ODGOVOR na delegatsko VPRAŠANJE močno izziva komentar in ki tudi mora slediti, saj bo ta tema obravnavana na centralnem delavskem svetu. V našem glasilu bo kasneje. Kajti, sam po sebi bi ODGOVOR na postavljen problem, če bi ga objavili zdaj in celo brez komentarja v junijskem glasilu, ne predstavil celovite informacije, kar pa bomo storili v naslednji izdaji po dopustih v mesecu septembru. Kljub temu lahko damo še nasled- Na tržišču je še prostor njo misel. Če bi Iskra - Commerce vse zbrane podatke in ugotovitve naslovila na delavski svet ZMAJA, bi to razumeli kot njihovo pripravljenost, da po operativni poti razčistimo nekatere medsebojne probleme in da skupaj zasnujemo nadgradnjo obstoječe trase prodajne dejavnosti. Ker pa je svoja obtoževanja v pretežni meri vključila v ODGOVOR na delegatsko VPRAŠANJE, s katerim bo informirana tudi širša javnost v SOZD-u /in ki je navsezadnje tudi potrošnik lastnih izdelkov/, je lahko kaj hitro in upravičeno najti v vsebini teksta sledi "nizkih udarcev". Poleg ocene Iskra-Commerce, da se tržna situacija do konca leta ne bo izboljšala in poleg naše ugotovitve, da v ODGOVORU niti malo ni nakazana ali celo ponu-dena volja, da lahko s skupnimi močmi kaj storimo in še poleg predlaganih ukrepov v sedmih točkah, ki bi jih morali uresničiti v /samem/ Zmaju bi sodili, da je bilo delegatsko vprašanje, čeprav tudi pozno, upravičeno postavljeno. Vse skupaj pa, kar je možno oceniti vsaj danes, za reševanje problema na že omenjenem področju poslovne funkcije ne kaže imeti preveč optimizma. Čeprav je pred nami še skoraj ves mesec junij, pa z rezultati poslovanja za prvo polletje ne bomo zadovoljni, saj pričakujemo, da bodo znatno slabši, kot smo jih načrtovali in sprejeli z letnim planom. V takšno ugotovitev lahko strnemo obširne razlage in razprave na sestanku s predsedniki družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov skupaj s člani kolegija, ki je bil v petek 7. junija z namenom, da ocenijo poslovanje v drugem polletju. Čeprav so bili nanizani tudi vzroki kot na primer povečane obrestne mere, večje zaloge obratnih sredstev in precej več angažiranih sredstev pri kupcih, pa so prisotni dokaj kritično ocenjevali več ali manj dosedanji način prodaje kot "distribucije" naših izdelkov, ki bi že morali imeti višjo obliko trž-ništva. Seveda pa smo slišali tudi nekaj konkretnih primerov prizadevanja na vseh področjih poslovanja, ki bi lahko vplivala na ugodnejši rezultat ob izteku leta. V tej smeri je potekal drugi del sestanka s poudarkom direktorja Vavpotiča, da obveznosti do plana v drugem polletju moramo izpolnjevati. Vsekakor se bo za drugo polletje treba temeljito pripraviti in nadaljevati ter dopolnjevati že pričete akcije. Kakorkoli pa so se oglašali razpravijalci, so dovolj poglobljeno in samokritično obravnavali naše notranje probleme vključno s kakovostjo izdelkov, niso pa mogli ostati samo v teh okvirih, saj je vzrok za že nekaj mesecev zmanjšano proizvodnjo zlahka naprtiti nezadovoljivi prodaji, ki pa je, kot je bilo že večkrat rečeno, kaj togo vpeta v široko komercialno mrežo. In da je na trgu še dovolj prostora za zadovoljevanje potrošnikov z našimi izdelki, je tudi že znano. Prav zato si je treba naložiti veliko breme predvidenih nalog in jih izpolnjevati agresivno in prodorno v skladu z našo poslovno politiko. Na sestanku izrečena misel o rebalansu plana pa trenutno še nima prave in utemeljene osnove. My Eno izmed izložbenih oken trgovin v Osijeku v času Zmajevega seminarja namenjenega prodajalcem in poslovodjem naših izdelkov. Posnetek 21. maja 1985. Izobraževanje trgovskih prodajalcev baterij Od Osijeka do Zrenjanina V ponedeljek 20. maja letos je ekipa iz našega komercialnega področja odpotovala na enotedensko turnejo na področje Vojvodine in Slavonije z namenom, da v smislu reklamne akcije za naše izdelke izvede v Osijeku, Novem Sadu in Zrenjaninu izobraževanje trgovskih prodajalcev baterij. To pomeni, da bi s takšnim načinom ali kot smo rekli demonstracijo, približali oziroma seznanili prodajalca za prodajnim pultom v klasični trgovini, v kioskih ali veleblagovnici z našim obstoječim programom in še posebej z novostmi, kot na primer z litijevimi in gumbastimi baterijami ter svetilkami ter med drugim še posebej z Z40. Izvedenih je bilo 5 seminarjev in sicer 2 v Osijeku, 2 v Novem Sadu in 1 v Zrenjaninu, v povprečju pa je na vsakem sodelovalo kakih 40 poslušalcev. Seminar je potekal v treh delih. Dopoldne ob 9« in popoldan ob 16. uri so si povabljeni prodajalci in poslovodje trgovin najprej ogledali film "Iskra danesj', potem pa jim je bil s pomočjo diasov predstavljen ZMAJ kot tovarna z dolgoletno tradicijo ter njenim proizvodnim programom. Za tem pa so sledili razgovori, predstavniki ZMAJA so jim odgovarjali na vprašanja, predvsem glede kakovosti, pogojev plačila, dobav blaga in nastopa pred kupcem. Vsak udeleženec je na koncu seminarja prejel reklamno darilce, izvedena pa je bila še nagradna igra za sprostitev. V vsakem mestu je bil organiziran tudi sestanek s komercialisti z namenom, da utrdijo medsebojno poslovno politiko in na katerem so izmenjali dosedanje izkušnje s področja prodaje naših izdelkov. Velja poudariti, da je bil sprejem izredno ugoden. Našemu vabilu so se prodajalci z veseljem odzvali in izrazili željo, da naš obisk ne bi bil zadnji oziroma, da bi takšno srečanje ob neki kasnejši priliki ponovili. Tedaj bi morali, kot je bilo slišati, naredili kaj več za popularnost Zmajevih proizvodov tudi v obliki aranžiranja izložb, objave v tisku in še kaj, kar bi znatneje prispevalo k boljšemu spoznavanju proizvodnega in prodajnega programa ZMAJA, ki ga dnevno ponujajo končnemu potrošniku. Zanimanje za nove izdelke in obenem tudi nov način pakiranja v blister embalažo je bilo pogosto v ospredju pogovorov, v katerih pa smo zasledili izredno prefinjeno oceno naše kakovosti. Kajti, res ni nihče kritiziral kakovost naših izdel- SKRB ZA TRŽIŠČE IN KUPCE: Iz razgovora s prodajalci in komercialisti. Takšen je bil podpis pod sliko v časopisu GLAS SLAVONIJE z dne 22. maja letos poleg daljšega članka o naši tovarni baterij ob priliki strokovnega seminarja za prodajalce in poslovodje v Osijeku. Posnetek je iz Doma željezničara. kov, pač pa je bilo slišati, da kupci zahtevajo baterije z boljšo kapaciteto /trajnostjo/. Prav baterije konkurence pa zahtevam kupcev zadovoljujejo. Izvoljeni so predsedniki... Z enotedenskimi demonstracijami v Vojvodini in Slavoniji je bil naš namen dosežen. Posledice vidne v rezultatih kot boljši prodaji na teh območjih pa bodo znani kaj kmalu. Ksenija Musič LITIJ BATERIJE IZ LJUBUARE Komercijalni razgovori "ISKRA-ZMAJ" Litij baterijske uloške za sada proizvode samo četiri tvornice u svijetu, a sada im se pridružuje i "Iskra-Zmaj" S takšnim naslovom in podnaslovi je GLAS SLAVONIJE z dne 22.maja letos objavil na skoraj polovici strani članek o poteku naše akcije v Osijeku ter predstavil ZMAJA z vidika obstoječe proizvodnje ter razvoju novih proizvodov. Oglejmo si le zadnji odstavek tega zapisa: Kako ističu stručnjaci "Iskra-Zmaj", u njihovo;, se tvornici puno znanja i sredstava ulaže u razvoj i stvaranje novih proizvoda. Medutim, uz sve to vodi stalna briga o kvaliteti proizvoda. Oni moraju biti na razini koju propisuju medunarodni standardi koji su nešto "oštrji" od domačih. Briga za tržište i kupce posebno je poglavlje u kompletnem radu "Iskra-Zmaj". To su potvrdili i današnji razgovori gdje su prodavači i komercijalisti na stručan način upoznati sa svim novinama i dostignučama te tvornice. Seznam izvoljenih samoupravnih organov in komisij, objavljenem v zadnjem glasilu delno dopolnjujemo z navedbo predsednikov, ki so bili izvoljeni kasneje ob konstituiranju oziroma sklicu nekaterih prvih sej. Na ravni delovne organizacije: KOMISIJA ZA DRUŽBENI STANDARD: Frišek-Mirjana, predsednik v TOŽB Baterije: SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA: Gorše Franc, predsednik Sluga Slavko, namestnik KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA: Jelen Jože, predsednik Tomšič Miran, namestnik v TOZD Specialne baterije: SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA: Dremelj Jože, predsednik Verbič Lojzka, namestnik KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA: Pajek Franc, predsednik Zadel Peter, namestnik STANOVANJSKA KOMISIJA: Mostar Nada, predsednik Medved Ivan, namestnik Delovna skupnost skupnih služb: SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA: Zaletel Peter, predsednik Zrimšek Veljko, namestnik KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA: Sedej Zalka, predsednik Končan Jure, namestnik STANOVANJSKA KOMISIJA: Germšek Simona, predsednik Kopač Marija, namestnik Na prvi seji samoupravne delavske kontrole delovne organizacije dne 17. junija se prisotni člani niso mogli zediniti za izvolitev predsednika, kar bodo storili na prihodnji seji, pač pa sta izvoljena dva namestnika: MARGUČ Milan KONČAR Anton ooooooooooooooooo Cene baterij v maloprodaji Kolikšna je maloprodajna cena naših izdelkov, smo si za baterije izbrali vrtljivo stojalo na prodajnem pultu Iskrine prodajalne na Titovi 19 v Ljubljani dne 15. junija 1985. R 6 34,80 din LR 6 180,46 din R 14 P 106,99 din LR 14 270,69 din R 20 C 104,41 din R 20 P 163,70 din 3R 12 E 128,90 din 2R 10 58,01 din 6PF 22 154-,68 din Levo: V času izobraževalne in reklamne akcije je bil vhod hotela "Vojvodina" v Zrenjaninu v obeležju ZMAJA. Desno: Z našimi izdelki aranžirane izložbe nekaterih trgovin so vzbujale pozornost mimoidočih . ..Baterijada '85" je bila v Gospiču Letošnje športne igre baterijcev so bile tokrat v Gospiču v soboto 25. maja. Že vrsto let namreč poteka organizacija prireditve izmenoma med "Zmajem" in "Croa-tio" ter "Nikola Tesla" in letos so bili kot organizatorji na vrsti gospičanci. Polti avtobus Zmajevcev kot tekmovalcev in gledalcev je krenil iz Ljubljane že v petek popoldan proti Šentvidu pri Stični, kjer so se nam pridružili sodelavci iz TOZD Specialne baterije . Po dolgotrajni vožnji z obveznim vmesnim postankom smo prispeli v Gospič šele po 25. uri in se nastanili v hotelu LIKA. Sredi sobotnega dopoldneva smo se izpred hotela odpeljali v delovno organizacijo "N.Tesla" in naključje je hotelo, da so istočasno prispeli kolegi iz zagrebške "Croatie". Z zaniman- jem smo si ogledali tovarniške prostore in proizvodne linije, ki pa na žalost mnogih niso obratovale. Za njih je bil namreč prost dan in tako je bil marsikdo prikrajšan za pogled na posamezne delovne operacije, s katerimi se sicer v Zmaju dnevno srečuje, ni pa jih mogel praktično primerjati med seboj. To možnost pa smo Zagrebčanom in Gospičancem mi že večkrat ponudili in ne samo pred dvemi leti. Po ogledu tovarne in krajši zakuski na prostem so se tekmovanja pričela približno ob 11. uri in so trajala do petih popoldne . Zvečer pa smo se vsi skupaj zbrali v hotelu LIKA na razglasitev rezultatov, večerjo in prijeten družabni večer, ki se je zavlekel nekako do ene ure zjutraj, ko smo se vsi zadovoljno poslovili in si rekli: drugo leto nasvidenje v Ljubija- I ni ! Nas pa je Ljubljana zjutraj sprejela s soncem. Kljub utrujenosti' smo bili prijetno zadovoljni z vsem in ne nazadnje tudi z vremenom, saj smo se dodobra preznojili še zlasti na nogometnem igrišču. Treba pa je reči še to, da je glede na vložena sredstva in priprave ter poleg odličnega vzdušja (pa tudi obnašanja) bila predstavitev in prisotnost Zmaja na visoki ravni, kar pa je kalil le eden izmed naših udeležencev. Od vodstva delovne organizacije ZMAJ so se "Baterijade" udeležili tudi Čope Rado, Kajdiž Andrej in Primožič Bojan z namenom, da se srečajo s kolegi iz Zagreba in Gospiča, za kar je bila dana pobuda na grupaciji. Tokrat bi si lahko izmenjali prenekatere izkušnje in spoznanja. Mi smo sicer ta dogovor spoštovali, zelo pa so nas začudile opravičene odsotnosti prav s tiste strani, ki je pobudo predlagala. V tem primeru pa res ni bilo dovolj resnosti. Rezultati športnih tekmovanj: Mali nogomet: 1. mesto CROATIA 2. mesto N.TESLA 5. mesto ZMAJ Kegljanje /moški/: 1. mesto ZMAJ 2. mesto CROATIA 5. mesto N.TESLA Kegljanje /ženske/: 1. mesto CROATIA 2. mesto N.TESLA 5. mesto ZMAJ Ker z letošnje BATERIJADE v Gospiču nimamo nikakršnega slikovnega spomina, smo segli v arhiv po 11 let staro fotografijo s skupino udeležencev športnih iger v Zagrebu, ko so trajale kar čva dni 18. in 19. maja 197A. leta. Zanimivo pa je predvsem s slike ugotavljati, koliko in katerih takratnih sodelavcev danes ni več v ZMAJU. 1. mesto ZMAJ 2„ mesto N.TESLA 3. mesto CROATIA Streljan,je /moški/: 1. mesto CROATIA 2. mesto ZMAJ 3. mesto N.TESLA Streljanje /ženske/: Namizni tenis: 1. mesto CROATIA 2. mesto N„TESLA 3= mesto ZMAJ Šah: 1. mesto CROATIA 20 mesto N.TESLA 3o mesto ZMAJ Vlečenje vrvi: 1. mesto N.TESLA Dne 22. junija leta 194-1 so se v stanovanju Filipa Bernarda na Vodnikovi cesti 27 v Ljubljani sestali nekateri člani CK KPS in odločili, da ustanove glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet. Ta zgodovinski dan so si občani izbrali za svoj občinski praznik Ljubljana - Šiška. Skoraj 14 dnevne prireditve pa so dosegle svoj vrhunec prav na občinski praznik s slavnostnim zborom v Mostecu. Ker je naše glasilo mesečnik, nismo mogli pravočasno opozoriti na prireditve in zato, četudi z zakasnitvijo na ta način zabeležimo praznik občine, v kateri je tudi naš ZMAJ. SMO* 2. mesto ZMAJ 3. mesto CROATIA In kako so se odrezali Zmajevci posamezno? Od tekmovalk v streljanju je prvo mesto zasedla Kocman Marija, Vehar Snežana pa je bila tretja. V streljanju za moške je bil drugi Bavdež Matjaž. V kegljanju za moške je bil prvi Bijec Janez in tretji Končina Stane. Iz rezultatov je razvidno, da so izmed osmih šporcnih panog bili na prvem mestu moški v kegljanju in ženske v streljanju. ^YWYYYYYYVYrMYMYmYAYmYxYAY^ Bo drugo leto Baterijada v Šentvidu ? Za organizacijo "Baterijade 86" je drugo leto na vrsti delovna organizacija ZMAJ. Kazalo bi razmisliti in tudi že načrtovati, da se športne igre v prihodnjem maju predvidijo v Šentvidu pri Stični. Treba je namreč vedeti, da bo prihodnje leto TOZD Specialne baterije v obeleževanju Na kratko... V aprilu pred štirimi leti smo sprejeli akcijski program stabilizacijskih ukrepov in o njegovem izvajanju razpravljali že avgusta istega leta. Zaradi zadnjih izrazitejših nesoglasij na področju komercialne mreže si oglejmo takratno ugotovitev /Glas Zmaja julij-avgust 1981/: Potniška mreža Iskra-Commerca ni dosegla zastavljenega cilja glede deleža naše prodaje na domačem trgu. Le ta še vedno rahlo upada. Predlagano je povečanje števila potnikov za dve osebi in pregled kadrovske strukture potnikov Iskra-Commerce pri prodaji baterij. Pa še to:0b prebiranju športnih rezultatov velja opozoriti, da so izredno pomanjkljivi. Že lani smo zapisali, da bi poleg uvrstitve morali omeniti število zadetih krogov in podrtih kegljev. Da pa je letos prikaz rezultatov še slabši, ni niti zabeleženo število golov. V jeseni bomo šli no piknik ... in kljub vsemu mislimo tudi na piknik. Bo ali ne bo in kje in kdaj. Vprašanja so, odgovora pa, vsaj točnega v tem trenutku še ni. Eno pa je sigurno. Po zagotovilu predstavnikov sindikata piknik za vse delavce Zmaja bo in sicer jeseni. Dogovoriti se morajo med drugim še za točen datum in lokacijo. Seveda so pri tem upoštevane že lani izrečene želje, da bi se ponovno dobili na Uskovnici. 30 letnice obstoja in da bi takšna športna manifestacija popestrila določene aktivnosti. Če pa se ob tem predlogu pojavijo vprašanja KAKO in KJE, potem se spomnimo, da smo z BATERIJADO že počastili 20 letnico "Šentvida" v soboto 22. maja leta 1976 "Dobrodošli na Baterijadi" smo goste pozdravili s transparentom razpetim nad cesto in dvemi mlaji. Veliko lepih vtisov ob dobri organizaciji smo zabeležili v našem glasilu, o športnih rezultatih pa je poročal "celo" ljubljanski DNEVNIK z naslovom : Croatia pred Zmajem. Naj bi tako bilo tudi prihodnje leto? "Veliki zlati zmaj Papirkonfek-ciji" je bil neslov članka v BILTENU SOZD Slovenija papir, iz katerega smo zvedeli, da je veliki zlati zmaj najvišje priznanje, ki ga poslovno združenje Grafoimpex in v katerega je vključenih 150 organizacij združenega dela. Podelitev je na tradicionalnih mednarodnih sejmih Intergrafika. Lipa že od naših praočetov spada v del slovenske kulturne in naravne dediščine. Pod vaško lipo in ob kamniti mizi so modrovali naši očaki, lipa pa je prešla tudi v zakladnico slovenske ljudske pesmi. Zato tudi ni čudno, da se je lipov list znašel v napisu Slovenija, ki je del projekta celotne podobe slovenskega turizma, ki so jo pripravili delavci Studia za marketing iz Ljubljane. Slovenila ...rekli smo in zapisali... pred 15 leti Vodstvo tovarne ZMAJ ,je 11. junija 1970 sklicalo tiskovno konferenco z namenom, da javnost seznani o vzgojno izobraževalnem filmu "Od bliska do baterije", ki ga je ZMAJ poklonil vsem slovenskim osemletkam. Zvočni film je bil izdelan v črno-beli tehniki na 16 mm filmu, dolžine 260 metrov in s trajanjem predvajanja 24 minut. Prikazuje tudi običajno in avtomatizirano proizvodnjo baterijskih členov v naši proizvodnji. V soboto 6. junija 1970 je bilo v počitniškem domu "Zatišje" v Bašaniji slavje ob otvoritvi asfaltne dovozne ceste in obnovitvi našega doma /asfalt, luči, parkirni prostori, nasadi borovcev in drugo/. Bilo je veliko navdušenja nad novostmi in izrečenih mnogo pohvalnih besed o skrbi za delovnega človeka na letnem oddihu. V okviru programa izdelovanja naprav na_baterijski pogon smo v obratu Šentvid pri Stični začeli izdelovati oziroma montirati ročne prenosne gramofone. Od 25. julija do 2. avgusta je potekal v Šentvidu pri Stični prvi kulturni teden. Na zaključni proslavi je pomočnik direktorja ZMAJA ravnatelju šole v Šentvidu izročil listino o pokroviteljstvu šole. Tedaj smo šoli poklonili tudi zvočni kinoprojektor. Družbena denarna pomoč otrokom Zaradi samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialno varstvenih pravic, ki je nekoliko razširil število družin, ki prejemajo otroški dodatek, delavci,. do srede junija še niso dobili sklepa, čeprav ga mora pristojni organ izdati najpozneje v 60 dneh Otroški dodatek se ne izplačuje več po dohodkovnih kategorijah kot doslej, pač pa je vsak otrok upravičen do pomoči, če stvarni osebni uohodek na člana družine ne presega 43 % čistega OD v SBS v preteklem letu, torej do 11.938,- din. Višina pomoči je razlika med 43 % in stvarnim me- pred 10 leti Investicija - da ali ne? Pričetek gradnje nove tovarne, ki naj bi se pričela v juliju, je ogrožena. Z investiranjem smo se znašli v obdobju novih in ostrejših predpisov. Razpisali smo interni natečaj za najbolj uspešne racionalizator-ske in inovacijske predloge v naši tovarni in določili višino treh nagrad. Razpis je našel odmev tudi v nekaterih časopisih. Skupščina občine Zemun je 13. maja 1975 odločila, da se prične postopek redne likvidacije fa-brike "LUMINA". V soboto 14. junija 1975 smo po nekajletnem premoru imeli občni zbor članovvblagajne samopomoči imenovane "Čebelica". Za potek občnega zbora je organizator določil Zajčjo dobravo - vrt gostišča v rekreacijskem centru pri Polju. Na športnih igrah "Baterijada" 24. maja v Gospiču je ZMAJ osvojil tretje mesto. S 1. junijem 1975 je za 30 delavcev - predvsem v skupnih službah začel veljati premakljiv delovni čas. Poskus naj bi trajal polnih 90 dni. sečnim osebnim dohodkom na družinskega člana. Do povečane pomoči so upravičeni le zmerno, težje in težko duševno in težje telesno prizadeti otroci v višini 7 % čistega osebnega dohodka. če pomoči ni mogoče izplačati v funkcionalni obliki (prehrana, varstvo v vrtcu, prehrana v šoli) jo izplačamo v gotovini, vendar ne sme presegati 15 % (oz. 25 % za prizadete otroke) čistega OD - torej je letos lahko izplačano največ 4.164,- din (oziroma 6.94o,- din) otroškega dodatka. Če otrok nima ustreznega varstva oz. ga starši brez razloga vzamejo iz vzgojno varstvene organizacije se v sodelovanju s centrom za socialno delo ponovno ugotavlja upravičenost do pomoči. Novorojeni otrok je upravičen do pomoči od rojstva dalje, pravico pa mu je mogoče priznati največ za 3 mesece za nazaj od vložitve zahtevka. Zaenkrat se bo otroški dodatek izplačeval v gotovini, že jeseni, najkasneje pa prihodnje leto pa bodo starši v gotovini prejeli le morebitno razliko, ki nastane po nakazilu prehrane v šolo ter prehrane in varstva v šoli in podobno. Sami lahko natančno izračunate kakšen otroški dodatek boste dobili za otroka: - 43 % čistega OD = 11.938,- - stvarni mesečni OD na družinskega člana - dohodek 4 članov družine v letu 1984 = 48o.ooo,- din deljeno z 12 in deljeno s 4 = lo.ooo,- din - torej za 1 otroka = 1.938,- din. K.B. S kolikšno odpravnino v upokojitev Uvajanje vsakega novega sistema nagrajevanja spremljajo različni "krči" in druga "presenečenja" v učinkovanju sistema, ker si jih nekateri pač po "svoje” razlagajo ali pa spremljevalnim elementom in oblikam nagrajevanja, denarnim prejemkom, nadomestilom in drugim dodatkom skozi javno obravnavo nismo posvečali zadostno mero pozornosti. Da je temu res tako, je živ dokaz nepotrebno razburjanje zaradi učinkovanja MATHIKE MERIL pri delavcih v neposredni proizvodnji, ko je merilo "kvaliteta izdelkov" začelo neposredno delovati ali pri drugih delavcih, ki so se čudili "nerealnosti izbranega merila". Želel bi posebej poudariti, da se bomo na učinkovanje sistema pač morali privaditi, ker je smoter novega nagrajevanja v uresničitvi načela "nagrajevanje po delu in rezultatih dela". Za to postopno privajanje pa smo vgradili v Pravilniku možnost postopnega usklajevanja v prvem obračunskem obdobju in v vsakem na-daljnem kvartalnem obdobju, zato je te možnosti potrebno le na demokratičen način izrabljati, ne pa reagirati na najbolj žolčen način. Da je temu res tako, garantira tudi določba 181. /178/. člena Pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne Jugovič Rudi Božič Breda Miličič Ljuba Smrekar Katarina Kusari Darinka v obratu družbene prehrane v Ljubljani 26. marca letos dohodke in skupno porabo, ki zagotavlja vsakemu delavcu, ne glede na učinkovanje novih nepreizkušenih kriterijev, najmanj takšen osebni dohodek kot ga je imel pred uvedbo novega sistema oziroma enostavnejše povedano, novi sistem ne sme nobenega delavca prikrajšati za tisto, kar si je pridobil z dosedanjim delom v delovni organizaciji. Ker novi sistem v skladu z obveznostmi iz panožnega sporazuma elektrokovinske industrije Slovenije določa tudi drugačne osnove za izračun odpravnin delavcem, ki odhajajo v pokoj, objavljamo neposredne zneske, ki jih bodo prejemali delavci: po 10 letih delovne dobe 27.915.- din po 20 letih delovne dobe 55.830.- din po 30 letih delovne dobe 83.740.- din A.K. Za malico tudi hladen obrok S ponedeljkom 17. junija je bil v našem obratu družbene prehrane v Ljubljani po sklepu komisije za družbeni standard uveden hladen obrok za malico. To sicer ni nič novega, če se spomnimo, da smo že lahko izbirali med toplim in hladnim obrokom in za to uporabljali dve barvi žetonov zaradi evidence. Poskus uvedbe dveh vrst obrokov se je vedno izjalovil in kako bo tokrat. Zavisi pač od nas samih, v kolikšni meri bomo strpni in razumni, če bo kak dan zmanjkalo enega od teh obrokov. HURA, gremo na morje... Končno si bomo lahko oddahnili. Končno nekaj tednov brez Zmajeve tempirane naglice in naveličanih obrazov sodelavcev. Hitro proč od sivega vsakdanjika. Gremo na morje. Pazite, počasi! Počasi. Saj se ne mudi tako zelo. Čeprav se vam zdi, da veter že prinaša vonj po borovcih in oleandrih ter morju; da že slišite udarjanja vala ob obalo, da vidite prosojno sinjino Jadrana. Ampak potrebujete napotnico. Pa ključe, pa rjuhe. Pa plačati po 600,- din na dan (5oo,- izven sezone) za prikolico; po 79o,-oz. izven sezone pa 7l0i- din v Bašaniji za Zmajčke, bivše -upokojene Zmajčke in nepreskrbljene družinske člane ter 553,-din (oz. 497,-) na dan za otroke rojene 1978 - 1983, letnik 84 in 85 pa dnevno le loo,- din. Ker so penzioni za boljše polovice nekoliko dražji - po 880,- z sezoni oz. 79o,- din na dan, dobro premislite, če se jih splača vzeti s seboj. Hame, tete in ostalo sorodstvo pa je sploh drago: I.600 oz. 1.4oo din na dan, otroci pa 1.12o oz.98o,- din izven sezone. Vedeti morate, da je potrebno prikolico lepo pospraviti, pa sobe tudi, pa na Uskovnici očistiti tudi hladilnik. Pa sploh "najti" Maredo, Umag, Dajlo, Novigrad. Ne STOP. Za Dajlo 4 km pred Ifovigradom je avtokamp Mareda. Hrastov gozd, peščena in kamnita plaža, trgovina, samopostrežna, restavracije, taverna, plesna terasa. V bližini nudistični kamp, pa nagice... Počasi. Kam se vam pa mudi. Sicer je res že vroče, ampak ne bodite nestrpni. Najprej na recepcijo z napotnico. Nato naravnost, prva ulica levo, vrata prva desno. Da jo že vidite. Prikolica 928. Ampak vi imate prikolico 927-Od recepcije kar naravnost, ... in ne samo morje. Tudi gore nas vabijo. Pogled na hišo in okolico na Uskovnici, kjer bomo številni' Zmajevci preživeli letošnji dopust. druga ulica levo - zavijete torej levo pred restavracijo, pa naravnost do prve ulice desno, pa kar naprej naravnost, ne po ulici levo, ampak naravnost, malo naprej od nje na levi strani ceste - Iskra Zmaj - 927. 12 km pred Porečem je Lanterna kamp. Od recepcije prva ulica levo, ampak pazite vendar kje vozite. Sicer res dobre vroče hlačke, toda vi iščete prikolico 681. Nasproti trgovine na levi strani ceste. Kaj? Sosed vam ni všeč. Ampak privoščite tudi ženi nekaj veselja. Stoja, kjer so tri prikolice je blizu Pule. Filmski festival, zgodovinske znamenitosti, da, da pa "naravne" lepote. Najprej pa hladen špricar. Saj smo dobili navodila. Ampak žejen se še skoncentrirati ne moreš. Pivce za živce. Hladno, točeno v Bašaniji. Počitniški dom "Zatišje" Savudrija. Lani novi pogradi, letos 6 ležišč, torej 6 še neizprobanih jogijev. Izkažite se vendar kot ZMJ. Tikijevci, pa tisti iz Elme in Žita sicer pravijo, da se delamo važne, pa kaj. Pri nas vsaka soba s kopalnico (s tušem in WC) oni pa čisto zeleni od zavisti. Brez panike, vaš malček je zadaj na gugalnici, žena pa na kavici pri sosedi. Kaj? Spet na pivo? Seveda je bilo kosilo zopet "tako dobro", da ste si nabasali želodček, pa ste spet žejni, ampak kaj bo storila očarljiva plavolaska s plaže ob pogledu na vaš okrogli trebušček? Eni so za morje, drugi pa za vroče. Sicer pa na Uskovnici prijetno pihlja svež gorski veter. 7 ležišč in kuhinja ter blažen nir si kupite za vsega 5oo,- din na dan. Idealni vikendi. Mimo Bleda in Koble se povzpnete na Pokljuko, kjer je malo naprej od Hudnega polja odcep za planinsko kočo na Uskovnici. Posteljno perilo obvezno. Vse ostalo v koči, ne pozabite da v hribih brez "šnopsa" ne gre. Pometi. Počisti, Prezrači. Pobriši. Izprazni, počisti hladilnik. Ampak pomagajte vendar boljši polovici! Vroče? Ne morete več? Saj ni treba pretiravati. Da, da, toda tisti za vami bo rade volje povedal v Zmaju kakšen "pacek" ste. Pa mnogo sončnih dni na dopustu Avtokamp tlAREDA Restavracija Sanitarije ... in ko se bomo ustavili na vhodu kampa, opravili formalnosti na recepciji, se bomo po črtkani poti na skici zapeljali proti prvi in drugi Zmajevi prikolici Recepcija Market ...ah, ti sestanki Ko sem se tisto popoldne, tako kot ponavadi po živce parajočem in prenapetem delovnem dnevu vrnila domov, sgloh nisem imela več občutka za cas, niti za karkoli drugega. Sestanek ob deve„ tih, komisija ob enajstih, seja sindikata pa mi je zapolnila se zadnje ure nadvse delovnega dne. Res je sicer, da sodi tudi opravljanje delegatskih funkcij v človekovo obveznost, a sredi poplave vseh mogočih sestankov se mi je tudi- ta dan, na poti domov vse močneje oglašala vest, da nas vse to sestankovanje mora lepega dne pripeljati v propad. Sestanki morajo biti, a lahko so kratki, jedrnati, dobro pripravljeni in hitro končani. Dogaja pa se prav nasprotno: čakanje na večne zamudnike, klicanje delegatov po telefonu, da sploh dosežejo potrebno sklepnost... Frazarjenje in nakladanje brez konca in kraja, nemalokrat pa tudi brez bistva, vse to nam po nepotrebnem jemlje čas. Krademo, dobesedno izigravamo zaupanje, ki smo ga dobili istočasno s funkcijami, le da se tega nočemo ali pa res ne zavedamo. In kadar sem takole sredi premišljevanja o potrebnosti vseh teh sestankov, se nehote zalotim ob vprašanju, ali sem mar zaradi tega nesmiselnega dogovarjanja po sejah hodila v solo, gulila šolske klopi zato, da si danes uničujem živce in zdravje po sestankih. Navsezadnje hodimo v službo, da delamo, da si prislužimo vsakdanji kruhek. Koliko dragocenih ur in denarja poženemo skozi okna, ko posedamo po sejnih dvoranah in se dobesedno gremo samoupravljanje, ko vendar že vnaprej vemo, da je veliko tega le pesek v oči, nam bazi, odločitve pa potem tako veš ali manj krojijo pri vrhu. In čeprav se človek zaveda, da_je njegov glas le krik vpijočega v puščavi, ti neka notranja sila - lahko da je to tudi vest, ne da, da bi slepo gledal mimo, kimal predlogom, ki tako vpijoče govorijo, da tako ne gre in ne gre in ne sme iti. Tako se vsakič znova spuščaš v boj brez konca in kraja, načenjaš problematiko, ki jo premleva ves aparat . Toda včasih se le zgodi čudež in je tvoj predlog podprt, sprejet - in to ti da moč za nov spopad. Napaka. Tako minevajo meseci, tečejo leta... In ko sem tako dvakrat, trikrat prebrala odlomek iz ljubezenskih zgodb številka 90 kot posebne priloge Antene, sem se zamislila z vprašanjem, le kateri literat je tako doživeto in prizadeto vrgel na papir svoja razmišljanja, ki bi lahko bila tudi naša, skupna in ki so, kot se temu reče 'pisana nam na kožo’. 35 delovnih let v Zmaju Upokojila seje Škof Marija Čedalje redkejši so primeri starejše generacije delavcev, ki so vsa svoja delovna leta zapisali samo eni delovni organizaciji. Priti v tovarno kot mlad in še ne polnoleten človek in dočakati starostno upokojitev, ne da bi medtem kdajkoli prestopil prag neke druge tovarne, je posebna vrsta osebnostne odlike, ki se odraža izključno in v celoti v pripadnosti enemu samemu kolektivu. Med takšne sodelavce pa sodi tudi naša Mimi, kot smo jo vedno klicali. "Ne, to pa ne! Niti enkrat", je odgovorila na vprašanje, če je kdaj v teh 35 letih pomislila, da bi šla kam drugam, da bi se zaposlila kje drugje izven Zmaja. "Ne, niti na misel mi ni nikoli prišlo, da bi kdaj zapustila to tovarno", je odločno zatrdila tisti dan 24. maja, ko je dokončno slekla plavo haljo pred nastopom njenega zadnjega letnega dopusta. Upokojila se bo 29. junija letos. Vabilo k sodelovanju Upamo, da niste prezrli naše želje v zadnjem glasilu, kjer omenjamo težnjo po zbiranju arhivskega predvsem slikovnega gradiva starejšega datuma prvih začetkov Zmajevega šentviškega obrata. Naj na kratko ponovimo, da želimo v jubilejnem letu, ko bo TOZD Specialne baterije praznoval 30 letnico obstoja, osvetliti še nekatere neznane drobce iz zgodovine tega obrata od nas- Skromno in prisrčno slovo v pisarni glavnega direktorja, kateremu so prisostvovali predstavniki vodstva in drugih organov in organizacij, je potekalo v znamenju zahvale za njeno 35 letno delo v baterijski proizvodnji in obujanju spominov tja do prvega dneva 6. marca 1950, ko je še ne petnajstletno dekle prvič sedlo v ročno vezalnico k črnim mošnjičkom. Tedaj je bilo obdobje izključno ročnega dela in delavci niso poznali še nobenega stroja v baterijski proizvodnji. V svojih spominih pravi: delale smo od 5» ure zjutraj do 6. ure zvečer. Imele smo normo in če smo delale dalj časa, smo tudi več zaslužile. Nihče nas ni nikoli podil domov. Prišli pa so časi pomanjkanja dela in tedaj sem morala poprijeti za marsikaj. V teh dolgih 35» letih je bila Mimi vklopljena v vsa naša doga- tanka do nekako leta 1968, ko smo preko našega glasila začeli redno spremljati vsa dogajanja v proizvodnji. Čas pred tem letom je morda ujet na kakšni fotografiji, ki morda leži pozabljena v predalu in bi jo radi pokazali sedanjemu krogu sodelavcev. Prav bi bilo, da "vabilo k sodelovanju" še enkrat prečitate v zadnjem glasilu in da se v akcijo vključi tudi sindikat. Še zlasti pri sodelovanju računamo na šentviške upokojence. In kot smo že rekli, ponovimo: NE DOPUSTIMO, DA LEŽE PRAH POZABE NA ŠENTVIŠKO ZGODOVINO ! Urednik Zadnjih 16 let do letošnje upokojitve je ŠKOF Marija opravljala naloge operativnega kontrolorja janja, občutila je vzpone in padce ter uspehe in neuspehe. Tudi v krizi, čeprav zaskrbljeni, smo prenašali težave in vedno izšli z uspehom. K temu so prispevali rezultati, to pa je naše delo. Njeno slovo na zadnji delovni dan je bilo sproščeno in nasmejano. Morda se bo kasneje doma zjokala. Namignila je na to. In kaj lahko se zgodi, da po 35. letih dela s sodelavkami, še zlasti v tako dobrih medsebojnih odnosih, ki jih je imela in tudi znala gojiti, ne bi prišel trenutek spoznanja, da odstopaš svoje delo drugim, mlajšim in da se umikaš v zasluženo upokojitev. Brez dvoma, da jo je naša Mimi upravičeno zaslužila. In to samo v ZMAJU...! Rojstni dan praznujejo... !!n!!i!!li!iii!!:i!!!iiiii!:l!i!:!!!H!!!i!i!i!!!!::!!l!!!!:i:ii:ii!liil!ii:^HIi!i!l!!!i!:i!i! Število zaposlenih ^OZD Baterije Ljubljana v juliju Gabrijela ^DRAB Anton 0ROŽIM Marija HRANIČ Marta FELDI Silva PORŠ Boris SENICA Cilka JERLAH Perunka KASAPOVIČ Samo BUTKOVIČ Anka HAJDAROpČ Andrej KAJDlŽ Marija vKERZNAR Anton ŽAGAR Šefik BOSNIČ Jožica PERME Anica KOLENC Rozalija VIDIC Sufada BOSNIČ Dragan LEBAN Fanija FILIPOSKA Marija GRČA Viktor GROŠELJ Anica NOVAK Milena PETERLIN Majda RECEK Stanislava KORBAR Marjan SVETEK Vida ŠEME Ružiča PERKOVIČ Anton HUS Anton GROJZDEK Agata STRAH Desanka ŽNIDARŠIČ Matjaž BAVDEŽ Anica MAVRIN Suada LIVADIČ Frančiška GORIŠEK Darinka KUSARI Vojka ILIČ v avgustu Anica TRDIN . Nevenka MIRJANIČ Justi MRAMOR Anton NERAT Jožica JERŠIN Janja PAJEK Alojzija KUTNAR Avgust GRABLJEVEC Olga KOBETIČ Safeta FERATOVIC Fadil ALIBEGOVIČ Franjo ŠTIGLEO Marjan BOŽIČ Zineta ČORDIČ Aleš SMRDEL Anton KONČAR Alojz OMAHEN Iris HRVAT Bojan PRIMOŽIČ Dobrosav _VOJSKIČ Franc ULČAR Anica BIVIC, Jovanka MOIČEVIČ Ljiljana PETROVIČ Marija ŠTEFANČIČ Rozalija KLEMENČIČ Rasim MESIČ Anton RUS Aleksander JAKOMIN Marija MEDVED Anica KASTELIC Fikreta SINANOVIČ Marija KOPAČ Genovefa ZORC v septembru Anica PUC Terezija VINKLER Vesna STRAŽIŠAR Zoran ŠMIGIČ Obrenka STOJKOVIČ Jožica KALIŠEK Marija SITAR Anica FORTUNA Cvetka ERZIN Alojzija KLEMENČIČ Vera SIRNIK Bernarda MOSTAR Stanka DIMITRIJEVIČ Jože DROBNIČ Stane KONČINA Terezija KENDA Avgust KASTELIC Emica GARDLA Fani PAVLIHA Ivanka SREBRNJAK Edvard BOMBEK Borut GRČAR Venčeslav MOHORKO Vidak MARINKOVIČ Jelka LOKAR Nataša SIREC Rudi FRANCELJ Kati SMREKAR čestitamo V mesecu maju so bili sprejeti v delovno razmerje: SRŠEN Janez, orodjar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 6.5.1985. PERHAJ Jože, strojevodja v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 6.5.1985. PULJIČ Blaženka, administrator v skupnih službah za določen čas dne 7.5.1985. JAKOMIN Aleksander, orodjar v TOZD Baterije za nedoločen čas dne 9.5.1985. Delovno razmerje so prekinili: HVALE Milan, varnostni inženir v skupnih službah dne 5*5.85. TEREAR Jože, strojevodja v TOZD Baterije dne 51.5.1985. OBAL Janez, ključavničar v TOZD Baterije dne 5.5.1985 /odhod v JLA/. KOPANJA Svetozar, manj zahtevna opr. kov. v TOZD Baterije dne 5.5.1985 /odhod v JLA/. moških 76 žensk 158 Skupaj 214 TOZD Specialne baterije moških 45 žensk 92 Skupaj 155 Delovna skupnost moških 44 žensk 53 Skupaj 97 Dne 51. maja 1985 je bilo v delovni organizaciji ZMAJ skupaj 446 zaposlenih, od tega 165 moških in 285 žensk. Zahvala Ob smrti moža ozj roma očeta sredi meseca maja se za prejeto socialno pomoč za pokritje pogrebnih stroškov zahvaljujeva kolektivu ZMAJA. Zahvaljujeva pa se tudi vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so poklonili venec, izrazili sožalje in z nama sočustvovali. Hasan agič Sevda in Ruzbina LAZENDIČ Nada, izdelava baterij v TOZD Baterije dne 12.5.1985. JERAJ Sergija, izdelava baterij v TOZD Baterije dne 12.5.1985. IHAN Milan, zahtev.proizv.baterij v TOZD Baterije dne 14.5.85. BAKIČ Margita, izdelava baterij v TOZD Baterije dne 15.5.85« BURSAČ Nada, izdelava baterij v TOZD Baterije dne 19.5.85. Bovvlingaši na tekmovanjih beležijo vidne uspehe Na prvenstvu SHS za dvojice, ki je potekalo v dveh delih, sta v drugem nastopu, ki je bil IJ. aprila letos, dvojica Končina -Tratnik zasedla drugo mesto. Čeprav sta po prvem nastopu vodila, pa sta v drugem zaigrala malo slabše in se morala na kraju zadovoljiti z drugim mestom. Rezultati dvojic in nato še dva nastopa pa so se šteli tudi za tekmovanje posameznikov. Tu je od naših tekmovalcev imel naj-več uspeha Jani Tratnik, ki je na koncu zasedel drugo mesto s samo 14 keglji zaostanka za zmagovalcem. Ostali naši igralci pa so zasedli: Končina 14. I. Tršan 18, Križaj 24, Perdigal 27* in Vezjak 58. mesto. Dne 20. aprila je bil na sporedu že deseti turnir, ki ga prireja B.K. TRIGLAV, na katerem je od naših igralcev dosegel najboljši rezultat Križaj s 4. mestom. Ostali naši igralci se niso uvrstili v finale. Na evropsko prvenstvo tudi trije ..zmajevci"? Letošnje evropsko prvenstvo v bowlingu bo v mesecu juliju na Dunaju. Selektor jugoslovanske reprezentance je po končanem državnem prvenstvu že sestavil in objavil 12 kandidatov. Med temi so kar trije igralci kluba Iskra - Zmaj in sicer Igor Tršan, Tomaž Križaj in Jani Tratnik. Do zaključka redakcije pa še nismo zvedeli, kdo bo iz naše ekipe v 6 članski reprezentanci, ki bo zastopala jugoslovanske barve. J.T. Redakcijo glasila smo zaključili 20. junija V soboto 11. maja je bil že 10. tradicionalni prvomajski turnir, ki ga prireja B.K. TIVOLI. V tekmovanju petork je naša ekipa ZMAJ osvojila 1. mesto, za kar je prejela dva pokala, enega v trajno last in prehodni pokal. Med posamezniki je Tratnik zasedel 4. mesto, I. Tršan 6. in Križaj 7. mesto. Ostali pa se piso uvrstili v finalni del. Na Dan mladosti 25. maja pa je naša ekipa nastopila na desetem turnirju ALPE-ADRIA v počastitev dneva mladosti. V tekmovanju trojk je z velikim naskokom zmagala naša trojka v postavi I. Tršan, Križaj in Tratnik. Med posamezniki je Tratnik osvojil 2., Križaj 6. in I.Tršan 7* mesto. V tekmovanju mladink je bila najuspešnejša naša igralka Jana Vlah s prvim mestom. V konkurenci žensk pa je zasedla 3. mesto. Na državnem prvenstvu za dvojice in posameznike, ki je bilo v Ljubljani od 31.5- do 2.6. sta od naših dvojic imela največ uspeha I.Tršan - Križaj, ki sta na koncu zasedla odlično 2. mesto. Ostali dvojici Končina - Tratnik sta zasedla 8. ter Vezjak - Perdigal pa 23• mesto. Med posamezniki je najbolje zaigral I.Tršan, ki je na koncu zasedel 3. mesto, Križaj je bil sedmi in Tratnik deveti. T m V dopustniških dneh vam želimo mnogo sonca, dobre volje in prijetnega počutja. "GLAS ZMAJA" izdaja mesečno v nakladi 550 izvodov delovna organizacija ISKRA - Industrija baterij ZMAJ n.sol.o. Ljubljana, Stegne številka 23. Glasilo ureja uredniški odbor: Jovanovič Milivoj, Krek Antonija, Matič Silva, Musič Ksenija, Tratnik Jani in Zrimšek Veljko. Odgovorni urednik: Mayer Marijan. Tiska tiskarna LJUBLJANA Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu številka 421-1/73.. Nasvidenje v septembru Pred nami so letni dopusti in izmenoma bomo odsotni v juliju in drugi v avgustu kar pomeni, da bodo nekatere aktivnosti zamrle. Tako se tudi z izidom junijske številke našega glasila pričenja, kot vsa leta doslej, dvomesečni premor za delovanje uredniškega odbora. Po dopustih pa, ko se bomo spočiti in založeni z novimi močmi vrnili na delo, se bomo spet lotili oblikovanja glasil, ki naj bi v naslednjih desetih mesecih izhajala tudi tako redno proti koncu vsakega meseca, kot so doslej. Naslednje glasilo torej izide konec septembra. -Ur.