GLASILO OBČINE DOMŽALE 19. decembra 2003 - letnik XUI, št. 16 m..... Vsem občanom in občankam čestitamo ob dnevu samostojnosti, želimo prijetne božične praznike m ter veliko sreče, zdravja in uspehov v vseh dneh leta 2004. Županja Cveta Zalokar Orazem Občinski svet Občine Domžale Občinska uprava Občine Domžale Uredništvo Slamnika JUL <) I > i i 11 ;■ je letos namesto voščilnic poslovnim partnerjem, podjetjem in institucijam finančna sredstva namenil« socialno ogroženim. Praznično in srečno 2004 UredniStvo Forto: Marko Senica Stopite v leto 2004 skupaj z nami! Občina Domžale ter Radio HIT vabita na SILVESTROVANJE NA PROSTEM Z OGNJEMETOM v sredo, 31. decembra 2003, zvečer v centru Domžal Za sproščeno in prijetno vzdušje bodo poskrbeli SLAPOVI in Radio HIT Pridite in se pustite presenetiti! Vabimo vas na tradicionalni 33. novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik nedelja, 28. 12. 2003, oh 20. uri -Dom kulture Kamnik ponedeljek, 29. 12. 2003, ob 20. uri -hala Komunalnega centra Domžale solisti: IVlva IVANOVA - sopran laki IURGEC - bariton j Matej ZUPAN - flavta dirigent: Štefan C JARKOV Prcdprodaja vstopnic: GOIJTURIST Domžale tel.721-96-80 DOM KULTURI'! Kamnik tcl.839 76 06 TRAPIKA CICA, TIC Kamnik Polepšajte si praznične dni in skupaj z nami vstopite v leto 2004! SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE PRIREJA V DVORANI KOMUNALNEGA CENTRA Smučarski sejem nove in rabljene smučarske športne opreme. Organizirana je komisijska prodaja rabljene opreme in nurznost individualne prodaje. Sejem bo potekal: - petek, 19.12., od 12. ure do 20. ure - sobota, 20.12., od 9. ure do 20. ure - nedelja, 21.12., od 9. ure do 17. ure. Čestitamo! Mladim članom PGD Domžale - center prvo mesto v državi Gasilska zveza Domžale ter njena Komisija zu delo z mladimi, ki jo vodi Florjan Zabrel. je bila v začetku decembra gostitelj 2. državnega tekmovanja gasilske mladine v kvizu. Na dobro organiziranem tekmovanju je med mlajšimi gasilci zmagala ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Domžale - center, za katero so tekmovali: Urban Braunc. Nina Moneta in Klavdija Kovač, njihov mentor pa je Klemen Zabret. Čestitamo! tudentski ervls Domžale P Uublj.niki c. /o M 01/7111790 l*m. 0)1/8,1 «41 izberi delo iz velike ponudbe in si privoli ugodne Zimske radosti. < poslovalnicah ali na www.studentski-servis.com Ljubljana | Bežigrad | Kamnik | Litija | Zagorje | Sevnica PODLOGE za računalniško miško www.s-graf.si 01 721-91-70 wt-gral(u siol net RADIO nn 2004! 9 5 . e F M Občina Domžale in (iodha Domžale vabila na OSREDNJO OBČINSKO SLOVESNOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI in TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE petek, 26. decembra 2003, ob 19.00. uri, v dvorani Komunalnega centra Domžale Slavnostni govornik: Toni Dragar, podžupan Občine Domžale Sodelujejo: Godba Domžale Dirigent: prof. Gregor Vidmar Basist Zoran Potočan in dramski igralec Pavle Ravnohrib Povezovalec programa: Niko Robavs Iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti, vesel božič ter veliko sreče, zUravja in uspehov v letu 2004 vam želita Občina Domžale in Godba Domžale Kot boste lahko prebrali na tej strani, se znana trgovina SAM s Krakovske ceste v Domžalah seli v velik Trgovski center SAM v Industrijski coni Jarše. Tam jih najdete od 12. januarja 2004 dalje. Stran VOŠČILA 7-8 Voščila za praznike ter novo leto so razJre sena po celi današnji številki Slamnika, na tej strani /< u iski svet ()hčine Domžale ugota-vlja, da je predlog Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 21104 primerna osnova za nadaljnjo obravnavo. Knjižnica Domžale bo Daljšo uvodno obrazložitev je k točki Obravnava in sprejem Investicijskega programa za novogradnjo Knjižnice Domžale podala Kristina Slapar, načelnica Oddelka za druža;bcnc dejavnosti, v razpravi je Anton Preskar, 1,1 )S. ielel pojasnilo V zvezi s povečanjem levadrature ter števila zaposlenih v novi knjižnici, opozoril pa je tudi na. po njegovem mnenju prenizko ocenjene slroške notranjih del. Simon Mavsar. LDS. je postavil vprašanje o možnosti nesprejema programa. Lovro Lončar. SDS, pa je vprašal, kako bodo dejavnost nove knjižnice sofinancirale ostale občine, skoraj enako vprašanje pa je postavila tudi mag. Majda Rudi Pučnik, SDS, ki jo je zanimalo tudi število parkirnih mest. Franci Gerbec. ZLSD, jc podprl gradnjo nove knjižnice, saj jo bomo dobili za bistveno nižjo ceno, kot bi bila sicer, ler predlagal, da Mercalor v trgovskem cenim zagotovi prostore /a knjigarno lei predlagal dodatni sklep, povezan z dosedanjo stavbo knjižnice; Saša Kos, LDS. je menila, da je Predstavljamo svetnico Darka Bitenc, LDS Kdaj ste se odločili, da boste kandidirali na volitvah v krajevno skupnost in občinski svet? Nobene posebne strategije nisem imela, kar se tiče tega ali bom sodelovala na volitvah. Pravzaprav je do tega prišlo kar nekako samo po sebi. Seveda pa me jc vedno zanimalo dogajanje v naši občini in še bolj ozko - v krajevni skupnosti in le kdo si nc bi želel kaj spremeniti, posodobiti, izboljšati..; Ste bili že kdaj izvoljeni v Krajevno skupnost, ali je to vaš prvi mandat tako kot v Občinskem svetu? Na obeh položajih sem prvič, sem pa dosti delovala v vseh mogočih organizacijah, odborih, komisijah... Konce koncev je že moja služba takšna, da moram sodelovati na nivoju občine, krajevne skupnosti. Zakaj se zavzemate v krajevni skupnosti in v občinskem svetu? Bi kaj spremenili, izboljšali... Zelo veliko je različnih vsebin, ki se obravnavajo na občinskem svetu ali pa tudi v krajevni skupnosti. Rada sodelujem tam, kjer se počutim strokovno podkovano. To je pri šolstvu, vzgoji, sociali.. .Nikakor nc morem dovolj konstruktivno sodelovati pri problemih npr.kanalizacijc.obnovc cest. ker tukaj pač nisem strokovnjak, čeprav sc zavedam pomena novih cevi za vodovod, nove kanalizacije. Rada bi kaj spremenila v zvezi z. izgledom Domžal, pri ozaveščanju v zvezi z odpadki, večjo varnostjo v cestnem prometu. Zelo me veseli, da bo v Domžalah lepa nova knjižnica - za kar sc ravnokar dogovarjamo in komaj čakam novo Mercatorjcvo trgovino. Z veseljem opazujem prenovo parka pri bivši tovarni »Univcrzale« in srčno upam, da se bo dalo kaj pametnega dogovoriti v zvezi z. novo namembnostjo te bivše tovarne. V naši krajevni skupnosti bo v naslednjih letih kar precej novosti in upam, da bodo prinesle dovolj pozitivnega, da bomo znali prenesti tudi tisto, kar bo slabše - npr. povečanje prometa. V Domžale je potrebno zanesti več kulture, razumevanja in strpnosti in bolj tople človeške odnose. To bo samo od sebe prineslo tisto »dušo«, ki jo sedaj vsak po svoje iščemo po Domžalah. Dokler ne bomo znali ceniti tega, kar imamo, dokler nc bomo držali skupaj, ko sc za kaj odločamo, nc bo nič. Včasih imam občutek, da občani Domžal sploh ne vedo kaj bi radi. Razvijajoče se moderno mesto ali malo gnezdeče s čim manj spremembami? »Krizam da,« da bomo sodobni in da pridobimo nove prebivalce, ampak zavzel je preveč površine, zastira pogled, preveč leze na cesto....»Mercator da,« ampak jc predrag, preveč bo prometa, preveč direndaja, nesklada se z okoljem.... Ste zadovoljni z delom občinskega sveta, s pripravo gradiv za seje, z delom uprave, delom samih svetnikov in svetnic? Tisti, ki so v občinskem svetu Že »stari mački« bi lažje ocenjevali, jaz kol začetnica, pa ležko komenliram tO vprašanje. Sicer pa, v začetku je bilo nekaj manjših »organizacijskih« problemov, sedaj pa mislim, da smo sc kar našli. Prav hvaležnega dela uprava nima. Potrebno seje precej prilagajati in to zelo različnim ljudem. Vsem ustreči je skoraj nemogoče. Imate zahtevno službo, kako vam uspe kot ženski-liili uspešna tudi v politiki? Zelo malo žensk se odloči za politično kariero. Saj teh funkcij nc jemljem kot političnih. Politična kariera je zame čisto nekaj drugega in nikoli ne bi želela »delati« politične kariere. Sem pa zelo delaven človek in vedno pripravljena sodelovati v reševanju problemov.Rada odločam in rada prepoznavam situacije, ki bodo prinesle dobre rešitve. Prepričana sem, da jc dober občinski svel lak, v katerem je tudi nekaj žensk ženske vidimo nekatere stvari drugačc.Imamo tudi drugačne interese, želje, potrebe. V občinskem svetit je tako bolj široko zastopana paleto pt itreb občanov m paleta reševanja problemov, iskanja rešitev.... Tudi v našem občinskem svetu se ne moremo ponašati z velikim številom svetnicle potrebno v eliko samodiscipline, odrekanja, poguma ali še česa? Sploh ne, če to delaš z. veseljem in te tovrstno delo vzpodbuja k temu, da si na tekočem z določenimi situacijami, ki vladajo npr. v naši občini, krajevni skupnosti... mene to veseli in kar te veseli, pravijo, daje dobro. Res pa je, da mije večkrat dan prekratek in pa tudi to, da včasih malo slabše spim, ker se obremenjujem s kakšnim problemom, za katerega ob drugačnem načinu življenja sploh ne bi vedela. Vas družina podpira, glede na to, da vas velikokrat ni doma. Kako se odzivajo na vašo odsotnost? Doma sem čislo navadna mama in žena. od mene sc pričakuje vse, kar »klasična« žena in mali počne.Nič nc opazim, da bi kaj drugače skrbeli zame, odkai imam več dela z novo funkcijo.Pa Se bolj zastarele nazore imam glede gospodinjskih del. Veliko mi pomeni doma skuhano kosilo oh nedeljah, klepet po kosilu pa še več. Malo drugače se je potrebno orgaruziratJ In ka gre, Ce bi imela majhne otroke in mlado diužino, hi verjetno več časa posvečala tem stvarem, tako pa si to tudi z vidika družine lahko privoščim. Kaj hi svetovali ženskam, da hi se v večjem številu pojavljale na kandidatnih listah? Naj si le naredijo nek koncept, po katerem sc bodo trudile živeti. Tudi preživljanje lastnega življenja je I* tvezant> z načrti. Naj ne lx > vse prepuščeni i naključju. Pa tukaj ne mislim takšnih stvari, kol je ljubezen, poroka,., Potrebno pa je le načrtovati, kdaj otroka, kdaj kariera, kdaj resnega partnerja....in še koliko otrok, da jih bomo lahko kvalitetno preživljali in jim malo več nudili in da bo ostalo še kaj za nas! Danes to nebi smel bili problem' Poleni pa včasih vidim takšne klizc ko pridejo mame v vrtce in tožijo, da so same, da ne morejo preživeli olrok. da nimajo službe, niso naredile šole in podobno. Uonti se je potrebno za BtatUS in me se ne naredi samo |*i sebi!! In največji cilj mlade ženske nc more bili le poroka in družina! Do sprememb, kar se tiče življenja žensk, ne pride kar čez noč. Me mame, smo že zasejalc seme v svojih hčerah, te ga bodo naprej.. .in do sprememb bo prihajalo. V razmišljanju in v dejanjih in v samem načinu življenja teh mladih žena in deklet ter mam. Samo lepo počasi in strpno, potrebno se jc tudi zavedati, da vse, kar izhaja iz. zgodovine, le ni bilo slabo. ..nekaj naj le oslanc! I hala Saša Kos Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki jc izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki). 1934 (1 številka), 1935 (I številka). Domžalec je izšel še v letu 1958(1 številka), nato pa je 5 11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik. Medij SLAMNIK jc pisan v razvid Medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS. pod zaporedno številko 355. Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.; 72 20 100(041)634 505. Pomočnil odgovorne urednice ŽIGA ČAMERNIK, člani uredništva: SAŠA KOS, JANEZ STIliRK', BOGDAN OSOLIN, DARJA ANDREJKA, IIKUAN /NIDAKŠK , MI TKA ZUPANEK in ROK RAVNIKAR, lektorica: IRENA STARIČ Uredništvo glasila SLAMNIK jc na Ljuhljanski cesti 61 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOĆAR. 722-50-50, fax: 722 50 55. e-mail: infofcr kd-domzale.si. URADNE URE; od ponedeljka do petka od 9. do 13.ure,oh sredah tudi od U.do 16. Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji 8.5 7<. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., C. 24. junija 23. 1532 Ljubljana. Tisk: Sel d.d.. Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje. preunnjeno določili število zaposlenih te sedaj. Po pojasnilih Edvarda Ješelnika. direktorja občinske uprave ter tajnika občine, in Marjana Gujtmana, direktorja Knjižnice Domžale, ter prisotnih projektantov, jc Pavel Cerar. LDS, predlagal etapno graditev knjižnice ter opozoril na slabo gradivo k točki, zato je predlagal odložitev odločanja; mag. Milan Pinnan, LDS. je menil, da je potrebno uporabo sedanje slavbe knjižnice preučiti in se nc odločiti takoj; Simon Mavsar, LDS. pa je razpravljal o možnostih občine pn dogovarjanju o ceni prostorov ter dinamiki plačila. Po posredovanju še nekaterih kar Oražem ter direktorja občinske uprave ter tajnika občine, Edvarda Ješelnika. so svetniki in svetnice z 12 glasovi zavrnili prošnje .Štefanije Klopčič. Silve Milic. Danijela Sušnika ter Marije Rajšter za izjemno ckriclitev sraalnega stanovanja v najem. Ker je bila ura že 21. se je seja prekinila in se bo nadaljevala v januarju 2004. Odgovorna urednica Pojasnilo Ker je II seja Občinskega iveta Občin* Domžale potekala po zakljurku redakcije, bomo irr 0 sprrjrlih sklepih pitali v naslednji številki. Hvala :u razumevanje Odbor za občinska priznanja, prosla v i in prireditve v skladu z 6. in 11. členom Odloka o priznanjih občine Domžale (Uradni vrstnik Občine Domžale, štev. 23/95) objavlja Razpis za posredovanje predlogov za podelitev priznanj občine Domžale v letu 2004 Na podlagi citiranega odloka v občini Domžale razpisujemo naslednja priznanja: Naziv častnega občana Naziv častnega občana se podeli osebi, ki je s posebnim dekrvanjem ali stvaritvami ali življenjskim delom na raznih področjih dela in ustvarjalnosti prispevala k napredku občine Domžale in širše skupnosti. Plakete občine Domžale Plaketa občine Domžale sc podeli posameznikom, organizacijam in skupnostim v občini, prijateljskim, pobratenim mestom in ptxljctjem. organizacijam in posameznikt)m iz tujine, ki s posebnimi prizadevanji in uspehi na poxJročju gospodarstva, družbenih dejavnosti in drugih podredjih dela pomembno prispevajo h gosrxxJarskemu ter političnemu razvoju občine in k razvijanju družbenih dejavnosti ter medsebojnih prijateljskih odnosov, V skladu z odlokom občina v |>isi«i«'zi»iiik1iiMiki>i»»Hiiiar.ci: 1 zlato plaketo, 3 srebrne plakete, 5 bronastih plaket Nagrade občine Domžale Nagrada občine Domžale se podeli zaslužnim osebam, organizacijam, podjetjem, skupnostim in društvtjm za izjemne uspehe na posameznih fjodročjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k ra/voju in ugledu občine Domžale, žjvI jenja v njej, njeni ptxiobi in ugledu v domovini in v svetu. P< deljenih bo največ sedem nagrad, njihovo višino in obliko bo določil Občinski svet Občine Domžale. Predloge posredujejo politične sranlvx.pt)same77iiki.pravne<)sebe. druge organizacije, skupnosti in društva ter drugi najkasneje do vključno .31. januarja 2004 na naslov: OBČINSKI SVET OBČINI DOMŽA1 l Ljubljanska 69 1230 DOMŽALE Ustrezne obrazce lahko dobite v Uradu županje, katerih uporaba pa ni obvezna. Predlogi morajo vsebovati naslednje podatke: točen naslov predlagatelja, ime. priimek, rojstni podatki, naslov predlaganega kandidata oz. naziv in točen naslov organizacije, skupnosti, podjetja, društva, ki ga predlagate za priznanje, - vrsto priznanja, podrobnejšo obrazložitev predloga. Predk >gov, ki bodo prispeli pc > mku sc pn pripravi predk >ga za p« delitev nc bo upoštevalo. PREDSEDNICA ODBORA ZA OBČINSKA PRIZNANJA. PROSLAVE IN PRIREDITVE Mag. Jožica POLANC t Rotary klub Domžale povabil rejence na miklavževanje Dobrodelno leto 2003 Območna obrtna zbornica Domžale Novi obrtni mojstri 0 S Heliosovo pomočjo Obnovljene nekatere koče Kljub temu da se je letošnja glavna se/ona pohodništva v slovenske gore končala konec septembra, pa bo tudi v prihajajočem zimskem času na nekaterih kočah, predvsem v srednje in nižjegorskem svetu, še naprej živahno. Od 165 koč v gorah so nekatere letos obnovili. Med kočami, ki bodo v tem letnem času še odprte, sicer le ob koncu tedna, so tudi nekatere koče. ki so bile letos temeljito obnovljene. Planinska zveza Slovenije je letošnjo akcijo obnove planinskih koč. ki jo je izvajala skupaj I Olimpijskim komitejem Slovenije in poslovnim sistemom Helios, ocenila za zelo uspešno. Koče. gre za: Triglavski dom na Kredarici, l)om na Peci. Kočo na I .oki pod Kaduho, Kranjsko kočo na Ledinah in Mozirsko kočo. so dobile barve in premaze, s katerimi so jim vrnili lepšo podobo. Za izvedbena dela na kočah so poskrbela planinska društva, ki so takšno obliko pomoči in sodelovanja z veseljem sprejela, saj sc vedno srečujejo s finančnimi težavami, ko gre za obnovitvene posege. Po ocenah Planinske zveze Slovenije je bilo v okviru akcije obnovljeno približno štiri tisoč kvadratnih metrov notranjih in zunanjih lesenih površin. V okviru Heliosovega sklada za ohranjenje čistih slovenskih voda pa so slavnostno odprli znameniti slatinski vrelec mineralne vode v Ivanjševcih in Mestkov vodnjak v Novi vasi. V. Miklavž je v imenu Kntarv kluba Domžale v Kulturnem domu v Lukovici obiskal blizu 200 rejencev in rejnikov, pozabil pa ni niti otrok družin, ki skrbijo za rejence. Nad obiskom in veseljem otrok je bil presenečen, saj so rejenci in rejenke, pa tudi domači otroci (stari do j? let i in njihovi starši do vrha in še čez napolnili dvorano. Prvi del je bil namenjen kulturnemu programu, predvsem pa pripravam na prihod Miklavževega sprevoda. V kar malce poučni igrici so otroci z zanimanjem spremljali iskanje lastnika največjega paketa in ob koncu podobno kot igralci na odru ugotovili, da sc vedno splača hiti priden in pošten. Navdušil jih je ples snežink, predvsem pa Miklavž, ki je tudt letos prav vsem namenil darila. V pisanih vrečkah so bili brezrokavniki ter knjižna darila, izbrana glede na starost obdarovan-cev, manjkalo pa ni niti sladkarij. V kratkih Domenkih a Miklavžem smo izvedeli, da so bili vsi po vrsti pridni. Sicer pa Rotarvjanci leto 200.1 ocenjujejo kot dobrodelno leto. saj so v njem zbrali več kot šest milijonov tolarjev ter jih namenili naslednjim akcijam: - dobrodelni golf turnir, skupaj /. dražbo umetniških del. izkupiček so namenili Kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo za nakup infuzijske črpalke Life cater 5000 za dovajanje hranilnih mešanic v globoke žile pri otrocih, ki zaradi obsežnih operativnih skrajšav črevesja ne morejo uživati normalne hrane; - sodelovali so pri svetovni akciji združenja Rotarv klubom za eliminacijo bolezni polimielitis - otroška paraliza v svetu; - finančna pomoč za letovanje rejniških družin; - pomoč društvu Sožitje ter INCE za poletni tabor in druge akcije; - skupaj z Lions klubom so pripravili dobrodelni koncert, katerega izkupiček je bil namenjen akciji PODARIMO OČEM NASMEH, v okviru katere pridobivajo sredstva za nakup aparatur Kliničnemu oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kliničnega centra v Ljubljani. Ob kuncu dr. Franc Hahe, predsednik Rotun klubu Domžale, želi V imenu kluba vsem občanom in občankam prijetne praznike ter srečo in zdravje v letu 2004. Vera Vojska Tretje leto zapored je Obrtna zbornica Slovenije razglasila nove obrtne mojstre in jim podelila mojstrske diplome. .Za pridobitev naziva so kandidati morali pokazati visoko strokovnost na svojem področju, saj so izpitni odbori preverjali njihovo praktično znanje, pa tudi strokovno teoretična, poslovno ekonomska ter pedagoško andragoška znanja. Ta trenutek pomeni mojstrski naziv priznanje in ugotovitev visoke strokovnosti mojstra, že naslednje leto pa ho. s sprejemom sprememb obrtne zakonodaje, omogočal opravljanje obrtnih dejavnosti. Predvideva se, da ho mojstrski izpit pogoj za opravljanje obrtnih dejavnosti za vse liste, ki bodo z dejavnostjo pričeli. Letos je bilo podeljeno 326 mojstrskih diplom, tako da je v Sloveniji že 834 obrtnih mojstrov za 48 mojstrskih nazivov. Čeprav številke same po sebi nc povedo veliko, dajo slutiti, da se vsi, ki delajo ali želijo delati v obrti, zavedajo pomena strokovnosti, kakovosti in širokih znanj tudi na tem področju. Med novimi obrtnimi mojstri je nekaj naših članov ali pa so vsaj iz. območij, ki jih pokriva naša zbornica. Prav je, da jih predstavimo vsaj z osnovnimi ptxlatki. Tisti, ki boste z njimi poslovali ali delali, boste lahko preverili njihovo mojstrstvo tudi praktično. Naši novi mojstri so: I . Hribar Mija. Levčeva 17. 1234 Mengeš - frizerska mojstrica Mija Hribar frizerski salon Mija s.p.. Ljubljanska cesta 91, 1230 Domžale 2. Kosec Andreja. Liparjcva cesta 14. 12.34 Mengeš - frizerska mojstrica Kosec Andreja frizerstvo Kosec s.p., Zadružniška cesla IX, 12.34 Mengeš 3. Vidmar Roman. Dragomclj 3. 1230 Domžale - avtokleparski mojster Vidmar Roman Avtokleparslvo s.p., Dragomclj 3, 1230 Domžale 4. Vojska Pavle. Ljubljanska cesta I bi 12.3.3 Dob - mojster preoblikovalec kovin Vojska Pavle Ključavničarstvo s.p.. Ljubljanska cesta 16, 1233 Dob 5. Abram Patra. Dragomclj .35, 1230 Domžale - frizerska mojstrica 6. Hribar Srečko, Krožna pot 25, 1230 Domžale - mojster avtomehanik 7. Panec Karol, Bišče 21, 1230 Domžale - mojster avtomehanik X. Per Cecilija. Levčeva 12. 1234 Mengeš - slaščičarska mojstrica 9. Turšič Andrej. Ljubljanska 72a, 12.30 Domžale - mojster avtomehanik 10, Žmavc Darja. Šolska ulica 16, 12.30 Domžale - frizerska mojstrica. Čestitamo naštetim obrtnim mojstrom in mojstricam ter tudi vsem. ki so pridobili mojstrsko diplomo v preteklih letih. Ostale, ki o mojstrskem nazivu šele razmišljate ali sc nameravale podati v obrtne dejavnosti, pa obveščamo, da Obrtna zbornica Slovenije najmanj enkrat letno objavi razpis za opravljanje mojstrskih izpitov, praviloma v mesecu februarju v reviji Obrtnik in na Internetu. 00Z Domžale Mag. Mitja Bricelj, M0P, v sredini: Janez Jesenko, Helios d.d., desno: Slavko Oragovan, župan Metlike. Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Kamnik - Domžale - Mengeš je v letu 2003 praznovalo 40.obletnico ustanovitve, tedaj so se namreč ljubitelji in gojitelji malih živali iz okolice Kamnika povezali v društvo. Začetek je bil težak, saj so bili brez osnovnih rekvizitov i kletk in vali jer I, ki bi jim omogočile prirejati razstave in tako širšemu avditoriju razkazovali svojo dejavnost. S požrtvovalnostjo iu v tistih časih imenovanim udarni-štvom so pripravili prvo razstavo malih živali - v času prireditve narodnih noš v Kamniku. I godne ocene in številne pohvale so krepile delo društva, v katerega se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja v ki jučilo tristo šestdeset članov. »Če danes razmišljam o tej številki tedanjega velikega članstva, se sploh nc eiidim. \ tistem času v Sloveniji ni bilo kmečkega dvorišča brez petelina in kokoši, v hlev ih pa so se pod lesenimi jaslimiv luknjah, izkopanih v zemljo, kotili kunci, takrat imenovani zajčki. Na skednjih in lesenih nadstrešjib so domov ali golobi, ljubitelji zrnja, ki so ga nabirali na bližnjih njivah,« razmišlja oh jubileju predsednik društva Franc Burnik. Kmečka dvorišča je začel prekrivati asfalt, hlevi so postali modernizirani in v njih ni bilo mogoče gojiti malih živali, pa se pravi ljubitelji niso dali. Po zgledu gojiteljsko bolj razvitih držav so si zgradili zaprte golobnjake. pokrite valijere za gojenje perutnine in praktične zajčnike, v katerih se lahko doseže čistost in higijena. Tudi njihove gojene živali so se zelo spremenile, z evropskih razstav so pridobili vrhunske živali, ki ustrezajo evropskim standardom, ustanovljena je bila Slovenska zveza društev gojiteljev, formiran sodniški zbor. prav sodniki pa z ocenjevanjem pasemskih malih živali na razstavah usmerili pravilno in strokovno vzgojo malih živali. Uspehi slovenskih gojiteljev so vidni in priznani, saj sc udeležujejo številnih mednarodnih razstav po Evropi in Sloveniji. V letu 1994 so v Evropski standard golobov uspeli vnesti tudi edino avtohtono pasmo slovehske gojitve, slovenskega beloglavčka. ki je edina pasemska mala žival in tako tudi svetovno priznana. Praznovanju 40. obletnice društva je bila namenjena tudi jubilejna razstava pasemskih mali živali, ki so jo v šotoru v Športnem parku Domžale pripravili od 21. do 23. novembra 2003. Obiskalo jo je več kot 1600 obiskovalcev, med njimi, več kot polovica otrok, nad živalmi pa so bili navdušeni tudi otroci iz domžalskih vrtcev. Razstavljenih je bilo 790 pasemskih živali, ki so jih ocenili sodniki Zveze društev gojiteljev malih živali, njihove stroge ocene so bile zelo ugodne in so v celoti presegle društvena pričakovanja. Lastnikom najboljše ocenjenih živali je bilo podeljenih 84 pokalov, razstavo pa so popestrili z. bogatim srečolovom, kjer so bili srečni dobitniki najbolj navdušeni nad mlado kozico, kunci, perutnino in golobi. Poleg domačega društva so sodelovala društva iz Grosupljega. Jesenic, Kranja. Ljubljane in Trbovelj. Vodstvo društva je. ob upoštevanju velikega števila obiskovalcev ter njihovih mnenj, organizacijo in izvedbo razstave ocenilo kot zelo uspešno ter kot pravi zaključek praznovanja 40. obletnice Društva gojiteljev malih živali Domžale - Kamnik - Mengeš, njegov predsednik Franc Burnik pa je zatrdil, da bodo člani društva tudi v prihodnje predvsem veliki ljubitelji živali in narave, ki vsak dan znova spoznavajo tudi tiste, mnogim ljudem skrite lepote življenja. Če ste tudi vi med njimi, ne pozabite, da se člani društva srečujejo vsako prvo nedeljo v mesecu v lokalu »Pr Ježeve« v Komendi. Glavni pokrovitelj razstave je bila Občina Domžale, ki se ji društvo iskreno zahvaljuje, hvala pa tudi Občinam Kamnik in Komenda ter Mengeš, glasilu Slamnik, Radiu HIT. avstrijskemu podjetniku Ladislavu Šikretu, proizvajalcu hrane za živali ter Nogometnemu klubu Domžale, ki je omogočil, da je bila razstava v šotoru. Vera Vojska Med najbolj uspešnimi podjetniki v naši občini zanesljivo lahko izpostavimo g. Antona Sedeljšaka, ki ga najbolj poznamo kot direktorja TOPDOM, v Domžalah pa je njegovo ime povezano s trgovino z gradbenim materialom V teh dneh je prvih pet let uspešnega delovanja praznovala Ambulanta za bolezni dojk. O prehojeni poti so sc pogovorili na krajši slovesnosti. Ob tej priložnosti sem Janeza Svoljšaka, dr. med. spec, direktorja Zdravstvenega doma na Kratko povprašala o delu omenjene ambulante. Kdo je bil pobudnik začetka dela ambulante? Pred šestimi leti sc je v Sloveniji formirala mreža ambulant za bolezni dojk. Tedaj smo podali pobudo, da bi bila takšna ambulanta tudi v Domžalah. Pobudo smo strokovno utemeljili in s pomočjo občin opremili ambulanto ter jo po zagotovitvi teh pogojev tudi (Klprli. Ali lahko po petih letih delovanja Ambulante za bolezni dojk ugotovite, ali je izpolnila svoje pričakovanje? SAM, ki jo trenutno še najdemo v Krakovski ulici v Domžalah. Trenutno zatt >. ker jc že vse pripravljeno za začetek selitve omenjene uspešne trgovine v Industrijsko cono Jarše, kjer naj bi novi SAM prve kupec sprejel že 12. januarja 2004. Velik prodajni center Ambulanta za bolezni dojk je v letih delovanja izpolnila našit pričakovanja. Pregledano je bilo 6.347 pacientk, pri približno 1.5 odstotka smo mlkrili začetne oblike raka na dojki. Kaj bi svetovali ženski populaciji? Poudaril bi, daje kot na vseh ostalih podpičjih, bistven odnos posameznice do svojega zdravstvenega stanja. Zato pri poročamo redno samopivHcdova-njedojk in ob vsaki nejasnosti posvetovanje z ginekologom ali izbranim zdravnikom. I jc tako lahko v ambulanti za bolezni dojk pravočasno pregledajo vse potencialne bolnice Kako in kdaj se dekleta in žene lahko naročijo? Potrebe po pregledih v naši ambulanti se / leti povezujejo, tako da tudi tu ne gre brez naročanja. Žene se lahko naročijo osebno ali po telefonu na številko 7245 220 ob ponedeljkih med 8. in 9. uro. ob sredah med 13. in 15. v velikosti 13 600 m2 bo sprva nudil le osnovni gradbeni material, kasneje pa se bo ponudba dopolnjevala, laku da lahko pričaka jemo, da bomo na enem mestu našli prav vse, kar iščemo v modernem prodajnem centru s pulročja gradbeništva, urejanja okolice, vrtnarstva ter tehničnega pnigrama za dom. Izvajalci, med katerimi so tudi Primorje Ajdovščina, Graditelj Kamnik in Urankard.o.o. ter vrsta rxxl izvajalcev hitijo z deli. Vegih težav ni, saj ugotavljajo, da je infrastruktura debat izvedena, so pa še manjše zamude pri plinu, telefonskih napeljavah in kabelskih dovodih, vendar bo po zagotovilu pristojnih vse rešeno do konca leta. Ker se pri SAMU, kjer nikoli nisi sam, saj so s teboj vedno prijazni in strokovno usposobljeni trgovci, zavedajo pomembnosti odnosa do strank in pestre ponudbe, so sc odločili, da bodo v času od 15. januarja do 27. marca 2004 posebno skrb namenili polnjenju prodajne;.';! centra, izobraževanju zaposlenih in vsemu ostalemu, kar jc potrebno za popolni zagon pr »nižale, trenutno pa pripravlja fotografije Za sodelovanje na l(*)Sjidskctnri;iteta|uAthitcktumideti|li Plečnikovih Zal. Je tudi glasbenik in kot kitarist igra v glasbeni skupini Egida. Tanja POTOČNIK iz Domžal, je študentka tretjega letnika dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Za njo je žc več uspešnih nastopi iv na odru, med drugim jc žc prejela Scvcrjcvt t rutgradt i za najbi iljši > amatet\ki i igralko v letu 1997. Prvo stransko vlogo jc igrala v televizijski ntKialjcvanki Dr. France 1'rcšercn. videli smojo v filmu Varuh meje. trenutno pa igra v SncgulIjčSci. Ukvarja pa sc tudi s tradicionalnim orientalskim plesom. Mojca POVIRK iz Prologa, je dijakinja 1. letnika Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani, hkrati pa obiskuje tudi Sesti razred klavirja. Doslej je osvojila vrsto različnih priznanj na državnih tekmovanjih iz matematike. z.g(xJovine. slovenščine ter dobila tudi priznanje za izbrano likovno delo Otroci (xiraslim 2(X)2. Poje tudi v več pevskih zborih. Adela RAM( )VŽ iz Krtine, jc študentka 4. letnika Filozofske fakultete. Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, glasbenica, ki igra flavto. diibitnica več glasbenih priznanj, vodi Študentsko etnološko gibanje, opravila je mnogo raziskovalnega dela. igra v [Domžalski gixlbi ter jc aktivna članica Kulturnega društva Miran Jan; iz Škocjana. Speh SAJE iz Ihana obiskuje 2. letnik Gimnazije Dimžalc. V osnovni šoli je dosegala lepe uspehe na tekmovanjih v skivcnskem jeziku, zgodovini in angleški bralni znački. Obiski ivala jc tudi glasbeni > št )k).igradcklrični klavir!Sixldujevra/ličnih krožkih, pridružila sc je cerkvenemu pevskemu zboru Junu Uči sc ruščine ter je z Ginmazjk) D imžalc zck izadovi i jna Manca ŠTRUKELJ iz Domžal, obiskuje 2. letnik Gimnazije Domžale in je članica plesne skupine Sove. s kalem jc dosegla vrsto naslovov državnih prvakinj, letos pa skupaj z. ostalimi članicami postala evropska prvakinja. V osnovni šoli jc sodelovala pri različnih krožkih, sedaj pa ji treningi in nastopi zapolnijo skoraj ves pmsU čas. V šoli sodeluje v astronomskem krožku. Vsem prejemnikom štipendij želimo uspešen študij. Odgovorna urednica V okviru praznovanja ljubljanske univerze so razglasili tudi nove zmlu&ie profesorje. Med njimi je letos U> visoko priznanje prejel tudi Domijalčan prof. dr. Miroslav Stiplovšek. Čestitamo U rad županje Zadnja tiskovna konferenca v letu 2003 Tradicionalna praznična tiskovna konferenca, ki jo za novinarje vsako leto pripravi županja Cveta Zalokar Oražem, je bila letos že v začetku decembra Prvi del je bil namenjen predstavitvi gradiv l l.sejeObčinskega sveta Občine Domžale, šc zlasti predlaganim povišanjem tako povprečne gradbene cene, kot nadomestila za uporabo stavnega zemljišča, povprečnih stroškov komunalne opreme, precej vprašani pa je bilo povezanih (udi s predlogom za povečanje cene gospixlarskc javne Obveščamo vse, da bo zaradi SILVESTROVANJA NA PROSTEM 31. decembra 2(X)3 zaprta Ljubljanska cesta od križišča Savska -Ljubljanska - Karantanska do Križišča pri Majhcniču in Kolodvorska cesta od križišča Ljubljanska - Kolodvorska pred Vele do železniške postaje. Zapora bo predvidoma l. januarja 2004 do 6. ure. Prosim za razumevanje. Občina Domžale in Radio HIT službe oskrbe s pitno vodo ter gospodarske javne službe odvajanje odpadnih in padavinskih voda, podana raje bila tudi tnltmnacijaorckiinstnikeiji knžišča Novi Dragomclj. Novinarji m novinarke i/ naslednjih medijskih hiš: Delo. Dnevnik. TV Slovenije. Radio Slovenije. Gorenjski glas, Novice ter Radio Hit so z zanimanjem prisluhnili tudi predstavitvi dosedanjega enoletnega dela Mladinskega kulturnega centra I )oii ižalc. tiskov na konlerenea pa se je zaključila z informacijo o letošnjih prazničnih prireditvah, katerih vrhunec bo silvestrovanje v centru Domžale, ki bo točno ob polnili pospremljeno z velikim ognjemetom. Ob koncu se jc županja zahvalila vsem novinarjem ih novinarkam za korektno sodelovanje v letu 2003 ter jim zaželela VSe dobro tudi V prihodnjem letu. 0.U Za izvedbo rekonstrukcije križišča v Dragom lju je bilo na javnem razpisu izbrano Podjetje CP Ljubljana, d.o.o. inanciranje rekonstrukcije je razdeljeno na Ministrstvo za promet in zveze in Občino Domžale. Občina domžale plača približno 49 mio SIT -sredstva se črpa« > iz izven* dne poravnave, MPZpa 19mio sr I V teku je priprava gradbišča. Rok izvedbe gradbenih del je sedem mesecev. Rekonstrukcija križišča obsega: križišče, lokalni i cest«», del meteorne kanalizacije, semaforizacijo križišča in javno razsvetljavo. □ OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69, 1230 Domžale Na podlagi 28. člena Zakona 0 urejanju prostora (Uradni list RS št- 110/02. 8/03) Občina Domžale, Oddelek za prostor in varstvo okolja, sklicuje PR( >S TORSKC) KONFERENCO, ki ho 15.01.2004 ob 14. uri v sejni sobi ()bi ine Domžale, Ljubijanska 69, Domžale, L nadstropje. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave Lokacijskega načrta za poslovno cono Zelodnik. Pobudo za pripravo je podtua t >i« ina i tanžale, Postopek bo vodil (tddelek za prosti n m varstvo okolja Občine i lomžale. Naročnik jeObčina Domžale. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Domžale I Idelcženci pioslorskc koiilciciicc. ki predloži jo pisltodokuzilo. da zastopajo OTgl in. organizacijo, di ušivo ali drugo pravno osebo, lahko na konici eni i pt idajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. (iradivo, (osnutek programa priprave) jc na vpogled na Občini Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2, II. nadstropje, v času uradnih ur (ponedeljek X"-14". sreda 8h -13" in 14'' -18\ petek 81' -131') od 1.1.2004 in na spletni strani Občine Domžale http://vvvvvv.domzalc.si v rubriki Aktualno. Cveta Zalokar Oražem Županja Občine Domžale OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja Ljubljanska 69, 1230 Domžale Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS št- 110/02. 8/03) Občina Domžale, (Iddelek za prostor in varstvo okolja, sklicu je PROSK)RSK() K()NFEREN( (), ki bo 15.01.2004 ob 12. uri v sejni sobi Občine Domžale. I juhi janska 69, I lom/alt'. L nadstropje. Na prostorski konferenci bo prodsjavljcn osnutek programa priprave I .okacijskega načrta za območje Škrjančevo zahod I \ ibudi i za pripravi i jc ptxlala skupina lastnikov zemljišč v območju. Postopek bo vodil Oddelek za prostor in varstvo okolja Občine Domžale. Naročnik akta je skupina lastnikov, kiji zastopa podjeije Karo d.o.o. Namen prostorske konference je pridobitev pripon>čil. usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupni isti. gospixJarsrva. interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev LN za območje Skrjančcvo zahod. Udeleženci prostorske konference, ki predkiži jo pisno dokazilo, da zasti >pa|c i organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Gradivo, (osnutek programa priprave) jc na vpogled na Občini Domžale. Oddelek za prostor in varstvo okolja. Savska 2. ll. nadstropje, v času uradnih ur (ponedeljek 8"-14\ sreda 8h -13h in 14h -18". petek 8" -13" j od 1.1.2(XW in na spletni strani Občine Domžale httpV/vvvvvv.domzalc.si v rubriki Aktualno. . Cveta Zalokar Oražem Županja Občine Domžale Pojasnilo občinske uprave Zakaj povišanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2003 Kar nekaj občanov in občank s področja podjetništva in obrti je na občinsko upravo naslovilo pritožbe zaradi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2003, pisno stališče pa je v imenu Območne obrtne zbornice Domžale na 11. seji Občinskega sveta posredoval Stane Kovač, ki ji želel pojasnilo zaradi višine in povečanja nadomestila pri nekaterih zavezancih, poznega pošiljanja odločb o višini nadomestila ter odločitve, da je potrebno nadomestilo plačati v enem obroku, čeprav je z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Domžale omogočeno plačilo v več obrokih. Vzroki za višino oz. povečanje nadomestila ter pozno pošiljanje odločb ter položnic za plačilo so naslednji: 1. Za leto 2003 se je točka za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča z vrednosti 27sit povečala na 29. kar jc pomenilo 7 odstotkov oz. uskladitev z inflacijo. Ostalo povečanje je posledica vzpostavljanja nove ba/c pixJatkov. kar jc pomenilo povečanje za več kot Tn za vse tiste, ki so pridobili komunalno opremo, pa jo pred ažuriranjem baze podatkov niso plačevali. S tem je zagotovljena enakost med davčnimi zavezanci, ki je bila zelo krivična, saj mnogi vsa ta ieta novozgrajene komunalne opreme niso plačevali. Drugi del podražitve je posledica določitve novih območij, ki so osnova za obračun nadomestila. 2. Ob tem pa ugotavljamo, da so individualni uporabniki s spremembami in dopolnitvami omenjenega odloka manj obremenjeni (pri 100 m2 stanovanjske površine je obremenitev približno 4.(XX) sit). saj jc bila upoštevana usmeritev, da se posameznike razbremeni, bolj pa obremeni poslovne subjekte. 3. Glede poznega pošiljanja odločb ter položnic za plačilo nadomestila za stavbno zemljišč za leto 2003 pojasnjujejo, da je (žbčina I> »mžale v letu 2(X)1 ugotovila, da baza podatkov, ki je osnova za obremenitve ni bila ažurirana najmanj 10 let, zato se je v letu 2fX)2 pristopilo k ažuriranju te baze podatkov, v kateri je bila upoštevana v posamezno zemljišče vgrajena komunalna oprema (kanalizacija, ceste.javna razsvetljava, idr). S tem je bilo odpravljeno ik>lgt>leun > stanje baze iz < »semdesetih let. Ker je bilo potrebno vsa zemljišča obravnavati individualno glede na zgrajeno komunalno opremo, vmes pa je Občinski svet Občine Domžale maja 2(X)2 sprejel spremembe in dt»polnitvei>menjcnegaodk>ka, konec leta 2(X)2 pa seje spremenil tudi Zakon o stavbnih zemljiščih, je občinska uprava potrebne podatke Davčni upravi posredovala šele v septembru 2(X)3. Vse to je povzročilo, da Davčna uprava iKjločb in položnic ni mogla posredovati posredovati v času, ki bi omogočil posameznikom nadomestilo plačati v dveh. pravnim osebam pa v štirih obrokih. Glede na vzpostavljeno bazo podatkov v lanskem letu se to v prihodnje ne bo več dogajalo. 4. Ob tem bi radi pojasnili, da se v globalu znesek višine nadomestila za stavbna zemljišča v proračunu povečuje le za 6f/r v primerjavi z leti >m 2(X)2. občinska uprava pa je pridobila tudi primerjalne podatke o nadt >mestilu za uporabi) stavbnega zemljišča v drugih primerljivih občinah in ugotovila, daje višina nadomestila v naši občani povprečna, saj je to višje v občinah Celje. Nova Gorica. Novo mesto. Trzin, v Mestni Občini Ljubljana pa je višje skoraj za su> odstotkov. Tudi zaradi omenjenih podatkov menimo, da je višin nadomestila v Občini Domžale primerna. Občinska uprava zagotavlja, da bodo odločbe skupaj s položnicami v letu 2004 zavezancem posredovane pravočasno, hkrati pa se opravičuje, ker v letu 2(X)3 ni bila upoštevana možnost plačila nadomestila za stavbno zemljišče v obrokih. Urad županje 2. držjcivno tekmovanje gasilske mladine v kvizu PGD Domžale -center prvo mesto t.asilska zveza Domžale ter njena Kmnisijazadilo/iiiladiinif liiki v soboto fcjdecemhni 21X13. gostitelj 2. državnega tekmovanja giisitske 11 lUlim v k vini. S tem je biki naši gasilski organizaciji, predvsem pa Kimriji m mladino, ki ju vi«I i mag, Fk r jan Zahret i/kazai m veliko zaupanje, predvsem pa polivala za njihovo odlično organizacijsko in stn ikov m ilek i. Ob tem je treha povedati, da je prav gasilska orgaiizacija v naši ol« im na tem pndmčju dela z mladini orala Mino in se lahko pohvali s štev ilimui aktiv mislim, med katerimi je tudi zelo odmeven tradkiooalii tabor v I .il »-lie.il i. 32 ekip iz skoraj vseh skivenskih gasilskih regij, med njimi tudi ekipa mlajših gasilcev (od 7 do 10 let. skupino starejših so sestavljali gasilci, stari od 11 do 14 let) iz Prostovoljnega dništva Domžale - center, ki so jo sestavljali Nina Moneta. Urban Braunc in Klavilija Kovač, njihov mentor pa je Klemen Zabret. je najprej v telovadnici OŠ Domžale pozdravila županja Cveta Zak >kar ()ražem, jim izrekla dobrodošlico v naši občini, zaželela vsem veliko uspeha na tekmovanju, posebej pa pohvalila tudi našo gasilsko organizacijo in njeno delo z mladimi. Dobnxk)šlico je tekmovalcem in tekmovalkam ter njihovim mentorjem in številnim spremljevalcem izrekla tudi mag. Jožica Polanc. ravnateljica OŠ Domžale ter ob tej priložnosti predstavila tudi njihovo Plesno skupino, letošnje evropske prvakinje, ki so popestrile uvodno sk ivesnosl Pop: izdravih in najbi iljših željah rxidpredsednika Oasilske zveze Domžale. Marjana Kučigaja. predsednika Gasilske zveze Slovenije. Ernesta Eonja. ter predsednice Mladinskega sveta pri GZS, Ivanke Hočevar Istenič. je šlo za res. Mladi gasilci so najprej preverjali svoja znanja o preveriti vi v gasilstvu. < xlgi >varjal i na vprašanja o gasilskih onidjih pri gasilski abecedi, nato so se podobno kot pn TV oddaji Male sive celice preizkusili v splošnem poznavanju živali, krajih in športu, oz. starejši v zgodovini sk "venskega gasilstva, športu in poznavanju glasbe, slediki je vezanje vozJov. sestavljenka ter prav na koncu šaljiva igra. Mladi so pokazali veliko znanja in spretnosti ter so bili navdušeni nad gostoljubjem naše gasilske. irganizacije. pa tudi nad darili. ki jim jih ni pozabil v Domžalah pripraviti Miklavž. Čeprav je obveljalo, da so zmagovaki vsi. ki so prišli, za vsemi so bili namreč že odlične uvrstitve na regijskih tekmovanjih, zapišimo najboljše: Med mlajšimi so bili najboljši Dimžalčani. med starejšimi pa so največ znanja in spretnosti prikazali mladi gasiki iz Zaka. Ekipi iz PGD Domžale center ter njihovemu mentorju, ki jih je županja povabila tudi na ik >v< »letni sprejem, iskrene čestitke. Vera Vojska SLAMNIK ■ december *003 V Urši so zbirali igrače Lansko leto smo prvič pričeli z akci,jo zbiranja igrač za otroke, katerim starši iz takšnih ali drugačnih vzrokov ne morejo nuditi vsega, kar bi le ti potrebovali.Poseben problem za takšne družine so vsekakor bližajoči prazniki, ki zahtevajo nekaj več pozornosti prav do otrok. V sodelovanju z ga. Anko Zdovc iz Centra za socialno delo smo se odločili za 14-dnevno zbiranje. Pravilo je bilo le, da so te igrače čiste in »še uporabne«. Zanimivo je bilo, da so otroci in pa naprej starši akcijo takoj podprli in že dan po razpisu akcije se je začelo po vrtcu zbirati na kupe igrač. Na koncu smo v Center odpeljali res veliko. Ga. Anka nam je povedala, da so že lansko leto razdelili vse igrače in da je bila marsikatera družina hvaležna pomoči. Upamo, da bo tudi letos tako. in morda bo še kakšen Božiček ali Dedek Mraz na ta račun bolj otovorjen. In prav je tako! Velika moč je v tem, da pomagamo drug drugemu. Pravzaprav pa nikoli ne vemo, kdaj bomo tudi mi kaj potrebovali. Morda pa se bo takrat našel kdo... Začeti je potrebno pri otrocih, da potem, ko odrastejo, že poznajo ta način solidarnosti in negujejo vrednoto, ki so jo nekoč pridobili v vrtcu. Ob tej akciji pa nisem mogla drugače, kot da sem razmišljala, kaj vse so pripravljeni nekateri starši nudili svojim otrokom! Predvsem preveč igrač, mnogokrat pa tudi nepravilno izbrane igrače, iz nepravih materialov, po starosti otroku neprimerne... Od meseca novembra dalje poteka v našem vrtcu izposojevalnica igrač. V njej lahko dobile v izposojo igrače, ki sicer niso na voljo v trgovini ali pa so predrage, prevelike za vsakodnevno igro in podobno. Ob izposoji vam nudimo strokoven nasvet glede igrač, pa tudi možnost nakupa.Morda ne bo odveč, da se kdaj oglasite pri nas! Z veseljem vam bomo pomagali z nasvetom, skupaj pa bomo lako pripomogli k dvigu kakovosti igre vašega in našega otročka. Darka Bitenc Domžalčani najboljši logiki v Sloveniji 15.11.2003 je bilo v Ljubljani državno prvenstvo v logiki za osnovnošolce, srednješolce in študente. Tudi letos so se še posebej izkazali učenci in učenke iz OŠ Domžale, saj seje iz te šole uvrstilo na državno prvenstvo največ učencev, in sicer 8. 7 pa jih je prejelo zlato priznanje. Med sedmošolci je že drugo leto zapored slavil Peter Kolar, med osmošolei sta priznanje osvojila Žiga Kos (2. mesto) in Anja Komatar (6. mesto), med devetošolci pa so priznanja osvojili še Andraž Šmon (12. mesto). Lucija Penko (18. mesto). Andraž Trošt (18. mesto) in Katja Vozel (24. mesto). Če k temu dodamo še velik uspeh učencev iz. OŠ Preserje pri Radomljah, in sicer 5. mesto Luka Bašiča (9. razred) in 6. mesto Filipa Kozarskega. potem lahko s ponosom trdimo, da je največ dobrih logikov iz. občine Domžale. Uvrstitve do desetega mesta so ključnega pomena za tekmovanje v naslednjem šolskem letu, saj le ta prinašajo dodatna mesta za tekmovalce na državnem prvenstvu. Vsako zlato priznanje pa je tudi velik korak učenca za osvojitev Zoisove štipendije za nadarjene dijake in študente. Bela Somi Likovna razstava Daše Kankaraš L oktober. Bila je sreda. Navadna sreda? Pri nas, na OŠ Janka Kersnika ni bila. Zjutraj ob 8. uri smo odprli L samostojno razstavo Daše Kankaraš. učenke 4. razreda. Daši likovno ustvarjanje predstavlja velik del življenja že od najzgodnejših otroških let. Razstava na šoli je z likovnim motivom predstavljala konje. Konje kot igrive, modre, razposajene, plemenite in pokončne živali. Tako jih vidi tudi Daša. kar mi je povedala tudi v intervjuju, ki sva ga izvedli v tednu po razstavi. Živali, ki zrejo v prihodnost. Kot mlada ustvarjalka. Ko ji zmanjka besed, nam spregovori z risbo ali sliko. Čestitke Daša. še veliko uspehov ti želimo in ostani takšna, kot si. taka kot te poznamo in predvsem, ... tako prisrčna. Daša, kako bi se predstavila? Sem Daša. pišem se Kankaraš. Stara sem 10 let. Živim v Imovici. Imam kratke lase in rjave oči. Hodim v 4. b razred. Kaj rada počneš v prostem času? Rada smučam, plavam, jaham, igram badbinton in košarko in seveda rišem m slikani. Kaj ti pomeni likovno ustvarjanje? Pomeni mi zelo veliko. Ob likovnem delu se sprostim in zabavam. To mi je v veliko veselje. Kaj najrajši rišeš ali slikaš? Živali, predvsem konje, pa tudi rastline. Kakšna žival se tebi zdi konj? Lepa, plemenita, navadno prijazna. včasih pa tudi neprijazna. Kje si se že strokovno izpopolnjevala na likovnem področju? Prvič že pri šestih letih pri Bredi Podbevšek v Domžalah. Potem kasneje še pri Veri Trstenjak tudi v Domžalah in pri Igorju Reharju v Ljubljani v Prometeju. Kje vse si že razstavljala svoje izdelke? Dvakrat sem imela razstavo v Kobilami Lipica, potem v Domžalah v centru Breza in tokrat na šoli. Kaj ti pomeni samostojna razstava na naši šoli? Vesela sem. da sem lahko razstavljala. Zelo v redu se mi je zdelo. Pedagoginja Nina in psihologinja Julija sta program zelo lepo povezovali. Kako bi opisala šolo. ki jo obiskuješ? Všeč mi je. ker je v zelo naravnem okolju. Tudi odnosi v njej se mi zdijo lepi. Katere vrednote ti veliko pomenijo? Sreča, ljubezen do slikanja, delavnost in prijateljstvo. TinaUštar OŠ Domžale 11 medalj Na OŠ Domžale je konec novembra potekali) medobčinsko prvenstvo v šahu za posameznike. Da je bilo prvenstvo na pravem mestu potrjuje število medalj, prav tako pa število udeležencev, saj jih je skoraj polovica bila prav s le šole. Medalje so osvojili: Deklice do letnika 1995: I. Neža Kolar (OŠ Domžale), 2. Maša Planine. 3. Manca Topole (obe OŠ Trzin) Dečki do letnika 1995: Matevž Kokalj. 2. Gregor Zabret, 3. Jernej Kokalj (vsi Oš Domžale) Deklice do letnika 1992: I Katja Jus, 2. Urška Gregorič, 3.Leja Zajca, 3. Zala Hribar (vsi Oš Domžale), 3. Stina Ajda Turek (OŠ Venclja Perka) Dečki do letnika 1992: I Andrej Kobold (oŠ Mengeš), 2. Dejan Klander, 3. Aleš Klander (oba OŠ Venclja Perka) Deklice do letnika 19X9: I. Špela Orehek (OŠ Domžale). 2. Kozarski Lara (OŠ Preserje pri Radomljah). 3. Katja Vozel (OS Domžale) Dečki do letnika 1989: I.Andraž Šmon (OŠ Domžale), 2. Filip Kozarski (OŠ Preserje pri Radomljah), 3. Matjaž. Kos (OŠ Domžale) Bela Somi Gozd Otroci iz skupin Zvezdic in Lunic smo se odpravili na potep v črnuški gozd. Peljali smo se z vlakom. Za večino otrok je bila to nova izkušnja, sama vožnja pa prijeten dogodek. V gozdu nas je čakalo veliko presenečenj. Kot pravi pohodniki se nismo odpravili po uhojeni ravni potki z majhnim naklonom, ampak po strmem klancu. Ta nam je povzročil precej težav, ki pa smo jih uspešno premagali s pomočjo vzgojiteljic in pomočnika, pohodniških palic in hoje po vseh štirih. Na vrhu smo imeli pravo raziskovalno akcijo. Pri tem smo uporabili vsa naša čutila, vdihavali smo gozdni zrak. poslušali petje ptic in tipali debla, listje, tla. plodove... Edino okušati nismo smeli, saj se vzgojiteljice bojijo za naše zdravje. Pri raziskovanju smo odkrili veliko žuželk, opazovali pa .smo tudi veverice, kar je bilo se posebno doživetje. Plodove, vejice, listje in rastline smo nabrali v majhne vrečke in jih odnesli v vrtec. Narisali smo ludi odtis debel, vsak pa si je tudi izbral svoje drevo, ga objel, tipal, duhal in pogledal v njegove krošnje. Material, ki nam ga ponujajo gozdna tla, smo uporabili kot instrumente in kar v gozdu zaigrali in zapeli pesmice. V vrtcu srno se že pred odhodom v gozd pogovarjali o primernih oblačilih, zdravju in ekologiji. Ker želimo ohranjati svoje zdravje in zdravje gozda, smo v vreče za smeti pobrali vse odpadke, ki ne sodijo v gozd, in jih nato odvrgli v smeti. Za nagrado nas je Andreja povabila na svoj dom. kjer smo se posladkali z grozdjem in odžejali s sokom. Ker smo gozd doživljali s celim telesom, z. vsemi čutili, ob Icm veliko novega doživeli in spoznali, smo bili že pošteno utrujeni in smo komaj čakali na povratek v vrtec. Mateja Pakiž in Monika Brodarič vzgojiteljici v zasebnem vrtcu Mali princ Z vlakom v Hermanov brlog Slovenske železnice so letos razpisale že 33 likovni in literarni natečaj. Odziv je vsako leto zelo velik. Letos so prejeli 1874 literarnih in 5935 likovnih del iz 227 osnovnih šol oziroma njihovih podružjiii ter zavodov. Zato smo bili maja še toliko bolj veseli, ko smo izvedeli, da je bil med nagrajenimi izdelki tudi naš vlak prijateljstva, ki smo ga v La razredu slikali s tolikšnim navdušenjem. Za nagrado smo dobili brezplačno vozovnico za razredni izlet. Tako smo se 22. oktobra peljali v Celje. Obiskali smo edini otroški muzej v Sloveniji, imenovan Hermanov brlog, ki deluje v sklopu Muzeja novejše zgodovine Celje. Je muzej za otroke, ki svoje vsebine črpa tako iz preteklosti kol tudi iz sedanjosti, iz vsakdanjosti in prazničnosti. V muzeju smo srečali Hermana Lisjaka, lik ilustratorice Jelke Reichman, ki nas je spremljal na vsakem koraku. Prijazna kustosinja nas je popeljala na ETNOPOTEP, kjer smo izvedeli veliko zanimivega in si ogledali razstavljene predmete o, nekdanjem domu, delu, noši, glasbi, šegah, navadah, likovni ustvarjalnosti ter otroških igračah in igrah. Ugotovili smo, da je bilo vsakdanje in praznično življenje naših prednikov malce drugačno, kot je naše. Vendar so kljub težkemu življenju in skrbi za preživetje znali živeti v sožitju z, naravo. Bili so ustvarjalni, Mheu so veliko znanja in modrosti ter lepotne ideale, ki nas lahko navdihujejo še danes. Potep smo nadaljevali v Hcrmanovi delavnici in igralnici, kjer smo izdelovali cvetlice in "stare" igrače. Posladkali smo se v slaščičarni Pri Lisjaku, kjer so bile še posebno dobre kokosove kroglice in Hcrmanovi čokoladni bonboni. V Hermanovi hranilnici smo zavzeto gospodarili z. denarjem, v lutkovnem gledališču pa zaigrali hudomušno lutkovno predstavo. V galeriji smo občudovali likovna dela otroške ustvarjalnosti. Na koncu smo lahko v Hcrmanovi trgovini kupili še kakšen svinčnik, radirko, zvezek, lonček, majico in še kaj z motivom Hermana Lisjaka. Dve uri in pol sla kar prehitro minili. Po starem mestnem jedru smo se sprehodili do železniške postaje. Še zadnjič smo sc ozrli proti staremu celjskemu gradu, kjer so nekoč gospodovali mogočni celjski grofje. Polni lepih vtisov in novih spoznanj smo sc domov odpeljali z, željo, da še kdaj dobimo takoj prijetno nagrado. Najlepše se zahvaljujemo Slovenskim železnicam in prijaznim železničarjem, ki so za nas lepo poskrbeli, saj smo potovali varno in udobno. Ani Jeretina OS Rodica Živalski vrt v jeseni S člani našega biološkega krožka OŠ Rodica smo se neke oktobrske sobote zbrali in se odpeljali* v živalski vrt. Počakali smo vodičko, ker pa je bilo zunaj mrzlo smo se odločili, da najprej obiščemo terarij. Na poti do tja smo videli enogrhe kamele, ki prihajajo iz Afrike, in se poučili, da dvogrbe kamele prihajajo iz Azije. Ogledali smo si opice z dolgimi repi in takšne brez njih. Končno smo prišli do terarija, v katerem je bilo toplo. Na žalost pa imajo živali v lerariju specifičen in za naš nos ne ravno prijeten vonj. Kmalu srno sc navadili vonja in si ogledali želve. Ugotovili smo, da so kopenske želve počasnejše in okornejše od vodnih želv. Videli smo ogromne pilone in udave. Smeli smo podržali rdečega goža, o katerem smo sc največ pogovarjali. Vodička nam je najprej povedala, da kače ugriznejo in ne pičijo, ter, da niso tako nevarne, kol jim pripisujejo nekateri. Prijetno je bilo čutiti, kako po tvojem telesu drsi kača, a vsega je enkrat konce. Poslovili smo se od vodieke in jo mahnili pogledal še ostale živali. Videli smo krasne pliče, leve, tigre, celo risa smo ugledali. Zabavali smo sc največ pogovarjali, se ob norčijah mladih Simpanzov in sočustvovali z ubogo žirafo, ki jc ne davno izgubila družbo. Tudi starega morskega leva Miška ni več. Povzpeli smo sc vse do višjerogih koz in celo do orla, ki pa ni hotel razpreti svojih velikih kril. Kar prehitro je minilo dopoldne in ostalo jc Se veliko živih ki si jih jc vredno ogledati. Šoferje že čakal na nas in pohiteli smo nazaj, Icr se razburjeno pogovarjali o čudovitem dopoldnevu. Katja Pirnat iz OŠ Rodica "Moj Prešeren " v Knjižnici Domžale Ustvarjalna delavnica Naš največji slovenski pesnik se jc rodil 3. decembra. Na »TA VESELI DAN KULTURE« smo v naši knjižnici ustvarjali rta temo »MOJ PREŠEREN«. Direktorju knjižnice MARJANU GUJTMANU seje porodila ideja, da bi si otroci pobarvali »svoje Prešerne«. Naloga je bila zelo težka. Kje dobiti pravi kalup za vlivanje? Na pomoč nam je priskočil akademski kipar JURE SMOLE. Naredil nam je kalup in pokazal tehniko vlivanja. Kipce smo izdelali iz, hitro sušečega mavca. Kot se spodobi za velikega pesnika, so bili kipci veliki, zato smo jih kar nekaj časa sušili. Prišel je 3. december - »TA VESELI DAN KULTURE« in vsi smo ga že nestrpno pričakovali. Otroci so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Barvali smo s tempera barvicami. I .cpo so se »prijele« na mavčni kipec in se hitro sušile. Med delavnico smo se pogovarjali 0 pesniku in njegovem ustvarjanju. Skupaj smo ludi zapeli ZDRAVLJICO. Čas pa jc hitro tekel in naši »mladi umetniki« so imeli pred seboj unikatne kipce. Nekaterim seje zdelo, da ga morajo odeli bolj v črno barvo, drugi so dodali tej še malo sive, nekdo gaje obarval živo zeleno... Vsak i ili i k si gaje predstavljaj po svoje in ga tako tudi pobarval. Obroci so odhajali domov s kipcem v roki, sijočimi očmi, njihova srca pa so »prešernotiktakala«. Popoldan, ki smo ga skupaj preživeli v knjižnici, jc bil ustvarjalen in kulturno obarvan. Ostal nam bo v lepem spominu. Nives Podmiljšak Otrokom prijazna galerija Modra galerija - Pevec s.p. se je zelo ukoreninila v domžalski prostor. Za mnoge izmed nas je postala nepogrešljiva in svojstvena med galerijami, saj s številnimi in pestrimi razstavami različnih avtorjev - poklicnih in ljubiteljskih - bogatijo naš likovni svet. Pa ne le naš svet - svet odraslih -ampak tudi svet otrok, saj jim na široko, s prijaznostjo in pristnostjo, odpirajo svoja vrata. Od 24.10.2003 do 26.11.2003 so v omenjeni galeriji razstavljali slike in kipe ganskih slikarjev Bennel Jacob Kvvcsi Domprch in Danicla Manfreda Kobina ter kiparke Bcatrice Gyima. Z učenci 3. E razreda OŠ Domžale smo si razstavo ogledali. V galeriji so nas prijazno sprejeli in z. razlago popeljali skozi razstavišče. Slike so učenec zelo prevzele. V njih so bili prikazani ganski običaji v živih toplih barvah, v kalerih sc: otroci tudi sami radi likovno izražajo. Posebno sliki Iržnicc in sprevod kralja in kraljice sla jim bili zelo všeč. Tudi maske, ki so bile izdolbene iz lesa in so predstavljale moškega in žensko, so pritegnile njihovo pozornost. Njihovo in mojo pozornost pa jc pritegnila tudi prijaznost družine Pevec.V času obiska so sc učencem v celoti posvetili. Povedati, pokazati so jim želeli kar največ. Poleg razstave, ki je bila na ogled, so jim pokazali tudi svojo zbirko slik in kipov v zgornjem prostoru. Tako so se učenci srečali z različnimi tehnikami, materiali in orodji ter različnimi avtorji - domačimi in tujimi. Bili so tudi pogoščeni. Družini Pevec sc za ta njihov prispevek k uram likovne vzgoje in njihovemu toplemu sprejemu učencev zahvaljujem, Prepričana sem, da se bodo učenci v to galerijo radi vračali. Mira Smrkolj Spet prišla je k nam jesen Vsak letni čas izžareva svojo čarobnost, a le če jo znamo opaziti. Naši otroci iz vrtca Dominik Savio Karitas Domžale so jo odkrivali na več načinov. S pomočjo knjig, pogovorov, obiskov in sprehodov so spoznavali pojme sadovnjak, vinograd, gozd, polje, sadje, zelenjava, se preizkušali v prepoznavanju gozdnih plodov, jesenskih listov, v prepoznavanju in poimenovanju dreves v gozdu, razlikovali med toplimi in hladnimi barvami ipd. V vrtcu smo organizirali kostan jčkov piknik. Poleg sladkan ja s kostanji smo izdelali gozdne deklice in kostanjeve možice iz gozdnih plodov, sc učili jesenskih pesmic in prisluhnili pravljici: RAZBITA BUČA. Otroke je izredno pritegnila tema o GOBAH. Obiskala nas je ga. Ivanka Rižnar, predstavnica Gobarskega dnišlva Ljubljana. Skupaj z. njOSOCjtroci raziskovali svet gliv, spoznavali življenje v gozdu ter se učili vrednotili naravo. Ker so bili otroci navdušeni nad temo, smo jih vzgojitelji v vrtcu povabili, da sodelujejo pri različno pripravljenih dejavnostih, pri katerih so izdelali "gobe" z različnimi likovnimi tehnikami. Kmalu je nastala prava zbirka gob (gobe iz penc, odpadnega materiala, časopisnega papirja, klobučki ipd.), ki smo jih kasneje razstavili na t iosjmidarskem razstavišču v Ljubljani; na sejmu NARAVA - ZDRAVJE. Lotili smo sc tudi projekta TRŽNICA. Otroci so v vrtec prinesli domačo zelenjavo, sadje, različne plodove, sladkarije, nismo pa pozabil) tudi na predpasnike, tehtnice, kalkulatorje, telefone, s katerimi so otroci pričarali vzdušje, ki ga vidimo na tržnicah po mestih. Otroci so spoznavali pomen denarja (denar smo zamenjali za žetone v različnih barvah) in varčevanja, se učili prodajali, kupovali. Staršem Icr ga. Ivanki Rižnar se zelmi zahvaliti za pomoč pri izvedbi različnih pro|cktov. sj| brez njihovega sodclova nja ne bi uspeli uresničili zastavljenih ciljev. Naj vsak letni čas v nas pričara lislo čarobnost, ki nam bo prinesla novih moči in volje za vsakdanje življenje. Barbara Likovič •LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Vesele decembrske praznike, čestitke ob dnevu samostojnosti ter veliko sreče, zdravja in uspehov v novem letu 2004 vam želi Občinski odbor LDS Domžale. Lista obrtnikov - podjetnikov vošči svojim stanovskim kolegicam in kolegom, ter občankam in občanom Občine Domžale, vesel Božič, ter zdravo, mirno in uspešno leto 2004. Slovenska demokratska stranka, Občinski odbor Domžale (SDS Domžale) vsem bralkam in bralcem Slamnika vošči blagoslovljen Božič ter prijetno praznovanje 26. decembra, Dneva samostojnosti, v letu 2004 pa predvsem veliko zdravja in osebne sreče. Nova Slovenija o novem volilnem zakonu za dravni zbor N Si Novo siovrnlla Naslednje leto bomo vsaj dvakrat volili. Spomladi bomo volili naše kandidate v evropski parlament, pozimi pa bodo zopet volitve (po dolgih štirih letih) v državni zbor, ko bomo volili nove(stare) poslance in hkrati ludi novo vlado naše države. Vendar pa najbrž volitve ne bodo takšne, kot smo bili do sedaj navajeni, ampak se obetajo spremembe. V spreminjanje volilnega sistema se je aktivno vključila tudi Nova Slovenija, krščansko ljudska stranka. O Čestitka Občinski odbor Nove Slovenije krščansko ljudske stranke, Domžale -V prepričanju, da bo sporočilo v Slamniku doseglo našega dragega naslovnika-iskreno čestita gospodu Lojzetu Peterleta. podpredsedniku stranke, za zmago in laskavi ter imenitni evropski naslov Dosežek leta po glasovanju uglednega tednika Evropian voke, in sicer med petdesetimi zavidanja vrednimi kandidati (med njimi sta bila italijanski premiet Berlusconi in novi direktor Evropske centralne banke Trichet). Občinski odbor N.Si Domžale Predsednik dr. Marko Starbek nekaterih predlogih sprememb govorijo tudi naslednje vrstice članka. O teh mnenjih naj vsak pri sebi razmišlja! Pravičen volilni sistem je izjemno pomemben element demokracije. NSi se zavzema se /,i CUT1 bolj neposreden vpliv volivca na volitve in za čim bolj pregleden sistem. Državo naj vodijo tisti, ki so jih ljudje zares hoteli izvoliti. v polni meri mora biti zagotovljena enakost volilne pravice. V NSi bi podprli spremembo ustave tako. da bi se volilni prag povišal na 6% oziroma vsaj na Vi. Dokler pa velja tu ustavna ureditev, mora zakonodajalec upoštevati štiri odstoten volilni prag. zato stranka nasprotuje določbi tega predloga zakona, po kateri se postavl|a nižji prag, s.ij n.i M pri prvi delitvi mandatov v posameznih volilnih enotah dobila neposredni mandat vsaka stranka, ki v tej enoti dobi vsaj eno trinajstimi od vseh glasov, ki so bili dani v tej volilni enoti. Pri povprečno 1M (M)(j veljavnih glasov, kolikor jih jc v posamezni volilni enoti, to pomeni, da bi tudi neka neodvisna lista, ki nastopi samo v eni volilni enoti, v tej volilni enoti dobila eno poslansko mesto, če dobi vsaj 10 (XX) glasov. To pa na ravni cele države ne pomeni niti enega odstotka glasov, nikakor pa ne dosega štirih odstotkov, kolikor je v ustavi določeno koi volilni prag V volilnih enotah imajo torej pravico do sodelovanja pri delitvi neposrednih mandatov samo tiste stranke oziroma liste, ki so v celi državi dobile najmanj snu odstotke vseh veljavnih volilnih glasov. Na volitve v naslednjem km bi bilo nujni iti z novim volilnim sistelhom, sicer bo ustavnost volitev postavljena pod vprašaj. i >o naslednjih volitev moramo zato popravili volilni sistem, da bi vsakemu volivcu omogočili voliti kandidata, ki bo resnično izvoljen, To izhaja tudi iz starejše ustavne odločbe v zvezi z referendumi o volilnih sistemih. Simpatizer določene stranke ne izbira DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Zeli oh koncu starega leta vsem članom, somišljenikom ter občanom in občankam Občine Domžale prijetno praznovanje ter veliko zdravja, sreče in uspehov v novem letu. Občiaski odbor DeSUS Domžale. vesele Božične praznike in srečno v letu 2004 bodimo strpni... strankamladihslovenije SMS www.sms.si 3H Sboetovane občanke in občani! Želimo Vam vesele Božične praznike in srečno ter uspešno Novo leto! strankamladihslovenije S/VS Domžale Nova Slovenija ttmtartBtto IJvdmka »tranka Drage bralke in bralci Slamnika! Želimo vam blagoslovljene in vesele božične praznike, veliko sreče, zdravja in osebnega z.adovoljsn>a v letu 2004. Iskremo vam čestitamo ob pomembnem slovenskem prazniku Dnevu samostojnosti! Občinski odbor N.Si Domžale Slovenska ljudska stranka Vsem občankam in občanom želimo blagoslovljen Božič ter srečno in uspešno novo leto 2004, v katerem se tudi pri SLS nadejamo novih uspehov! Iskreno vam čestitamo tudi ob dnevu samostojnosti! Občinski odbor SLS Domžale omžaJ želimo vsem šk\ Tobčankam in ^^^^Jtf občanom obilo sreče, zdravja in uspehov v Jetu 2004 ter vesele in prijetne božično-novoletne praznike. Hkrati pa vam čestitamo tudi ob prazniku samostojnosti. med več kandidati, temveč lahko le potrdi tistega kandidata, ki ga je strankarska centrala postavila v njegov volilni okraj. To slabost sedanje ureditve predlog zakona rešuje na ustrezen način, z. ukinitvijo volilnih okrajev. Volivec bi torej lahko izbiral med listami, ki bi jih v njegovi volilni enoti postavile posamezne stranke. Na vsaki od teh list naj bi bilo toliko kandidatov, kot jc poslanskih mandatov, ki se volijo v tej volilni enoti. V NSi podpiramo predlog za uvedbo absolutnega preferenčnega glasu. Volivec naj torej dobi na volilnem listu za vsako stranko, ki bo sodelovala v njegovi volilni enoti, listo s toliko kandidati, kolikor jc poslanskih mandatov. Volil ho tako. da Ni obkrožil rimsko številko pred imenom liste (stranke, neodvisne liste) in arabsko številko pred imenom kandidata. V takšnem primeru bo njegov glas štel kot glas za to listo in kot preferenčni list /.i tega kandidata Veljavne bodo ludi glasovnice, na katerih bo obknižil samo rimsko številko pred imenom liste, oziroma samo arabsko številko pred imenom kandidata. V primeru, če bo obkrožil le številko pred imenom kandidata, bo veljalo, da je dal svoj glas za listo, na kateri je ta kandidat in preferenčni glas za tega kandidata. Če pa volivec obkroži samo številko pred imenom liste, sc njegov glas šteje kot glas za listo, vsak kandidat na listi pa dobi eno enajstimi preferenčnega glasu. To pomeni, da ho s posamezne liste, ki bi dobila zadosti glasov za en mandat, izvoljen tisti kandidat, ki bo dobil največ preferenčnih glasov, ne glede na njegov vrstni red na listi. Predlog je absoluten, kar pomeni, da se bodo glasovi volivcev, ki bodo na volilnih lističih označili samo ime liste, ne da bi obkrožili še ime izbranega kandidata, v nekih delih podelili na vse kandidate s te liste. Ob predlogu za spremembo volilnega zakona jc nujno rešiti tudi vprašanje združljivosti funkcije poslanca z drugimi funkcijami. Zlasti pereče jc vprašanje županov, ki so tudi poslanci. Glede na zasnovo tega zakona bi bilo to vprašanje bolje rešiti v kakšnem drugem zakonu, ki bi preprečeval ali omejeval možnosti, da bi ista oseba lahko istočasno zasedala funkcije, kjer je možen konflikt interesov. Bogdan Osolin Nezadovoljni s predlogom proračuna Svetniška skupina Slovenske demokratski' stranke homžale (SDS Domžulel je v okviru razprave in obravnave predloga 1'roraiumi Občine Domžale za telo 2IHM županji ter vodstvu olirinr izrekla v rvto pomislekov in zahtev po dodatnih pojasnilih, ker v predlogu občinskega proračuna za leto 2004 niso bila upoštevana že sprejeta dokK'ila iz Stratege razvoja t Hm ini I ><>m/ale in ker predlog proračuna ni razvojno narav nan. sklepa o primernosti za nadaljnjo obravnavo predloga Proračuna (»brine Domžale za leto 2IMM nismo podprli. Naj naštejemo nekaj naših pnpomh na predlog občinskega proračuna za leto 2U W. K< t jc že bik i napisani >. ugotavljam« i. da županiiikutpatllacaielin. pniračuna ni sledila sprejetim razvojnim programom Občine Domžale ter neg« malncmu programu. V teh dveh aktih je nanizanih cela vrsta pmjektov. nekateri od njih (npr. izgradnja Doma za ostarele na Viru pri Domžalah, pndohitev certifikata ISO ^tMtl, zmanjšanje čakalnih vrst v zdravstvu, varčevanju z vodo in še bi lahko naštevalo, bi morali biti že v zaključni lazi. pa sploh niso zajeti v nobeni od proračunskih postavk za leto 2(104. Na splošno lahko ugotovimo, da so proračunske postavke ovrednotene s precej nižjim indeksom napram letu 2(X)3, izjema so le nekalerc postavke, ki pa bistveno odstopajo I npr. plače županje m podžupanov Icr občinske uprave, promocija občine ipd). Posebno smo bili pozorni na postavko Sanacija in ureditev deponije, saj je obstoječe odlagališče komunalnih odpadkov na Dobu žc polno in bi jo btlo potrebno sanirali ter zajnvli. i vhčinska uprava pa bi vsekakor žc pral leti mc irala p »skali ni iw >. ustavne |ši > lokacijo ter pripraviti cele »vilo rešitev rmiblcmatikc odlaganja komunalnih m ostalih odpadkov v naši občini. Namesto tega pa sc predvideva celo nasprotno obstoječo deponijo naj bi celo širili, in to nc samo za potrebe obilne Domžale, temveč za celotno ljubljansko regijo!!! Hri pripravi predloga pn "računa za leto 2(104 ugotavljam >. da županja ni upoštevala predlogov iz posameznih KS. čuti se izredno igntrantski odnos do KS in do občinskega sveta. Menimo, da bi morala županja vsekakor bolj upoštevati mnenja in predk>ge KS. saj so proračunska sredstva davkoplačevalski denar in bi morala biu v prvi vrsti namenjena reševanju pniblematike na terenu (v vseh KS v naši občini nimajo zagotovljene niti neoporečne pitne vode). Ugotavljamo tudi premajhno rxidr«irt>r)redšolskemu varstvu in osnovnošolskemu izxibraževanju ter reševanju pn ihlematike mladih (stopnja knminala med mladoletniki tudi v naši občini vztrajno narašča) Očitno je. da so bili nekateri projekti v pretekk >su zastavljeni preširoko in jih nikakor ne bo možni > realizirati Na to smo svetniki SDS opozarjali vrsto let. a nas vladajoča garnitura ni hotela poslušati V SDS še vedno menimo, da bi morala biti ena od pne mtetnih nalog cekistna zasnova in rirostorska ureditev centra Domžal, ki bi imela vgrajene vse potrebne sestavine za mestno jedn >(med drugim ludi za muzej. park. kavarno itd. I. Ugotavljamo, da sc sedanja občinska < Mast st van loteva preveč patualnt i in pn tem ne vidi celi tt Pod« ibno sc seda| dogaja s projektom nove domžalske knjižnice - projekt sicer podpiramo, ker se zavedamo nujnosti ureditve knjižnične dejavnosti v naši občini, a hkrati tudi ugotavljamo, daje zastavljen preširoko in bi bilo morda bolje, da bi se urejal etapno. Poleg tega pa se nam ne zdi prav. da knjižnico, ki jo bodo uporabljali tudi prebivalci občin, ki so nekdaj sestavljale Občino Domžale, financiramo le prebivalci sedanje Občine Ižomžale. Svetniška skupina SDS Domžale Redna letna konferenca (lani Slovenske demokratske stranke Občinskega odboru Domžale lOO SDS licini/.ilei so se zbrali na redni letni konferenci ter na njej pregledali in ocenili delu v letu 2(HM ter pripravili tudi osnutek delovnega programa za leto 2004. Slaviiostna gosta sta bila. oh opravičeni odsotnosti opazovalca v I v ropskrm |Kir 1«i n •nliidi. Mihe Itn k~.i.dr. IMerVcrlk". predsednik Obljubi janskr regijske korriinaci jc SDS ter mag. Marjan ( ci ar. predsednik Slovenskega narodnega foruma v okviru SDS SDS Kot jc za vsako takšno prireditev potrebno, so prisotni člani najprej izvolili delovno riredsi\lstv()UT(>stiiJe(irganck'tnckimfeaTx;c. Nalogo predsedujočega je tako prevzel predsednikt K) SDS Domžale. Aleksander Kabaj. zapisnik je vodil tajnik SDS Domžale Janez Stibrič. Po uvodnih pozdravnih nagovorih gostov so zbranim o svojem delu poroč ali predsednik Izvršilnega odbora SDS Domžale (Aleksander Kabaj). vodja svetniške skupine SDS Domžale (Roman Kurmanšekl. predslavnica mladih članov ' SDS Domžale (Tjaša Jančigaj) ter predsednica Nadzorne komisije SDS Domžale (Doroteja (irniekl Poročila so podali tudi predsedniki krajevnih odborov. Po sprejetih poročilih sta bila k besedi pozvana slavnostna gosta Kot prvi je spregovoril dr. Peter Verlič Icr v nagovoru med dnigim opozoril na bližajoče se volitve v letu 2(XV4. ko bomo v Sloveniji prvič volili tudi predstavnike v Evropski parlament ter pri tem izpostavil dr. MIho Brejca, npazovaka v Evropskem1 mi I.ni u i u 11 in tudi nosilca liste SDS za volitve v Evropski parlament, kije domžalski občan in de jal. da imamo domžalčani veliko srečo, ker imamo v naših vrstah tako eminentno in v evropskih krogih zelo znano ter uveljavljeno osebnost. Mag. Marjan Cerar je v svojem nagovoru zbrane med drugim opozoril tudi na celo vrsto manipulacij, ki jih izvajajo mediji v naši državi, ljudje pa jim slepo nasedajo. Slej ko prej pa bodo morali spregledati, da celotna slika le ni povsem takšna, kot nam jo javna občila skušajo prikazati. Sledila je priprava pn igrama dela za leti 12(KM Večina bo podrejena volilnim opravilom, zanemarili pa ne bomo družabnih aktivnosti in sc bomo. tako kot v letošnjem letu. podali na izlet, organizirali bomo nekaj piknikov in ostalih družabnih prireditev ler tematskih okroglih miz. V okviru točke spremembe poslovnika o delu SDS [žomžak-. je tajnik 00 SDS Domžale Janez Stibrič prisotne seznanil z nekaleni i n pi itrebniii u spren.......mu internih aktov, ki so jih prisotni soglasno sr«:jeh.I^^k(inleTCncačlaniivSlžSI>inižak' se je zaključila slavnostno s podelitvijo priznanj najbolj zaslužnim članom SDS Domžale. Priznanja so prejeli, dr. Miha Brejc. «• »nan Kumumšek.dr. Komuna Jordan ' i" 11 mag. Majda Pučnik-Kudl. I i ■ 1 oiKiir I.iim z Stibrk Skivkiit iglai I rasa Jančigaj, Korl Narobe. kotiert 11i • i ■ .u in Vinko Kvas. Po uradno končani lelru konferenci je sledilo še družabno srečanje SDS Domžale Nagovor predsednika območne organizacije ZLSO, Mirjan Trampuž Zbor članstva in prednovoletni žur ZLSD ^ ZBMJUNA um V Območnem odboru ZLSD smo se odločili, da letošnje delo zaključimo na /bom članstva in prednovoletncm žuru v gostišču Furman v Lukovici. Predsednik Območne organizacije ZLSD. Mirjan Trampuž. je uvodoma pozdravil vse prisotne in podal poročilo o delovanju območne organizacije. Poudaril je pomen akcij v sodelovanju z Društvom za ohranjanje tradicij NOB in Mladim forumom, kot so ohranjanje in skrb za spomenike NOB na tem območju, kije naletela na pozitiven odziv tako med starejšimi občani in bivšimi partizani, kot med mladimi, ki so v akciji s svojimi rokami tudi sodelovali. Skupaj z Mladim forumom je stranka organizirala odmevno akcijo pred referendumom za vključitev v Nato, kjer smo predstavili stališča ZLSD in Mladega foruma. Skupaj Z Ženskim forumom smo proslavili 8. marec, dan žena, v sodelovanju z Alenko Kov.šca in Dejo Mušič. Organizirali smo srečanje ZLSD v Moravčah in jeseni izlet na Gosposvelsko polje. Na republiškem nivoju stranke smo sodelovali pri ustanovitvi konference ZLSD in sodelovali v strokovnih svetih stranke. Tudi predsedniki občinskih organizacij so podali poročila o delovanju in programe dela za prihodnje leto, ki sc bodo vrteli v glavnem okoli priprav na volitve ter okoli zdravstvene reforme. Izvolili smo novega tajnika stranke, Goraz.da. Križaniča. ki bo odslej opravljal funkcijo namesto Petra Pristovnika. Priznanja kot zahvalo za opravljeno delo so prejeli Peter Zibert. Martin Rebolj in Primšič Mitja. Med pobudami je Ana Zaje iz Lukovice predlagala preimenovanje stranke v socialistično, na predlog Almirc Žemljic bo zbor poslal čestitke Janezu Stanovniku ob izvolitvi in na predlog Francija Gerbca bo svetniška skupina dala pobudo, da sc Glasbena šola Domžale poimenuje po preminulem častnem občanu in dolgoletnem članu stranke. Stanetu Habetu. Rajko Hafner je predlagal, da naj člani stranke prispevajo za zmago nad fašizmom z. udeležbo na spominski slovcstnosti ob 60-letnici ustanovitve Šlandrovc brigade, spominske slovesnosti na Rudniku. 10. januarja in v Dražgošah, I I. januarja, kjer ho kol slavnostni govornik nastopil predsednik stranke, Borut Pahor. Prehod v neformalni del zbora je bil v prednovoletncm času lažji ob zvokih ansambla Vrhovcc in pevke Teje Gubcnšck. ZLSD Domžale Novi predsednik SLS - Slovenske ljudske stranke je JANEZ PODOBNIK Na izrednem volilnem kongresu SLS, 15. novembra v Rogaški Slatini, so delegati izvolili novo vodstvo in sestavo organov SLS. Janez Podobnik, kije med tremi kandidati za predsednika zmagal že v prvem krogu, je dejal: »Velika podpora, ki sem jo dobil na kongresu, pomeni priznanje mojemu dosedanjemu delu. Prepričan sem, da je naša SLS dobra izbira za prihodnost mm*W Oblikovanje liste SLS za volitve v Evropski parlament bo ena prvih nalog novoizvoljenih organov. Ključni kriterij oblikovanja liste ne bodo "zasluge v sedanjosti ali preteklosti", ampak presoja, ali lahko posamezni kandidat pritegnevolivee. Podobnik je napovedal, da bo SLS v koaliciji še posebej dosledno vztrajala pri gospodarskem delu Programa z.a učinkovit vstop Slovenije v EU. ki so ga štiri vladne stranke poleti sprejele na Brdu pri Kranju. Brez "manjših žrtev" pri tem ne bo šlo. je ocenil Podobnik in dodal daje treba bremena reform pravično porazdeliti med vse sloje prebivalstva. Kongres je dal zeleno luč usmeritvi stranke, ki ne bo predvsem zastopnica stanovskih interesov in ki bo izvajala desnosredinsko politiko, primerljivo z evmpskimi ljudskimi strankami. SLS je v minulem obdobju "konsolidirala finance", i/boljšati pa mora še povezanost centrale stranke in lokalnih odbomv ter bolje izkoristiti dejstvo, da ima od vseh strank največ županov. Takoj po izvolitvi je Janez Podobnik povedal: »Danes je svojo prihodnost izbralo članstvo SLS. Kot novi predsednik bom skupaj z. novim vodstvi m delal tako. da nas bo lahko v prihodnjih mesecih izbiralo vse več Slovenk in Slovencev. Razširili bomo pmstor in izkoristili izkušnje, znanje in širino naših ljudi. Moj prvi cilj je izboljšati sodelovanje v stranki, drugi pa stranko posodobiti, tako kot to trenutno počno evropske ljudske stranke, pripraviti SLS na širitev njenega vpliva in spektra ter uspeti na prihajajočih volitvah. Izbirali Stališča zelenih do Jadranskega morja smo med več kandidati - SLS je ena izmed redkih strank, ki to zmore. Že takoj po kongresu pa bomo vsi dosedanji tekmeci poslali sotekmovalci v moštvu SLS. Naša vodila naj bodo: enotnost, inovativnost; vztrajnost do konca -zagotovo bodo prinesla uspeh. To želim tudi slovenski nogometni reprezentanci na nocojšnji tekmi. Naj zmagajo tudi oni!« Posebna zanimivost na kongresu SLS je bilo spremljanje tekme Slovenija: Hrvaška v živo na velikem platnu. Za čas nogometnega spi ipada jc bi lo ki mgresne akti vni isti pi itrcbn« i prekiniti, saj je večina delegatov z vsem srcem navijala za naše fante, na koncu pasmo bili zadovoljni tudi z rezultatom, kar je še dodatno dvigovalo navdušenje po razglasitvi novega predsednika. Iz Domžalskega odbora SLS smo se kongresa udeležili Jakob Rado Smolnikar, EdoRems in Rok Ravnikar. OO SLS Domžale je kandidiral svoje člane tudi v večino strankinih organov, Janez Pevce pa je bil izvoljen za predsednika strankinega razsodišča. Rok Ravnikar Zeleni Slovenije smo sprejeli naslednja stališča do ravnanja z Jadranskim morjem v prihodnosti: 1. Načrt ukrepov v primeru nesreč v severnem delu Jadranskega morja, kjer sinlelujejo Slovenija. Italija in Hrvaška je v nastajanju. Vključena je tudi posebna agencija REMI (Regionalni center za hitri odziv v primeru pomorskih nesreč in onesnaženja morja), ki delujejo v okviru Združenih narodov. Predlog: projekt in načrt ukrepov razširiti na področje celotnega Jadrana, linančno lahko prispeva tudi EU. 2. Ni sprejemljivo, da bi katera država ob Jadranskem morju pri velikih posegih in projektih ogrožala celotni ekosistem Jadranskega morja. Predlog: Pred posegi jc potrebno obvezno izdelati celovite študije 0 vplivih na okolje. Pri tem je potrebno vključevati tudi druge oblike strokovnega sodelovanja vseh držav ob Jadranu. Vedeli moramo, da se v zaprtih ekosistemih. kakršnega predstavlja tudi Jadransko morje, voda popolnoma zamenja šele X* 20 letih. Iz tega razloga so enostranske odločitve nesprejemljive, saj bomo morebitne negativne posledice posegov, ki se sicer žc dogajajo, plačevali vsi. nastane pa lahko tudi nepopravljiva škoda. J. Progam celovitega upravljanja z obalnim območje Slovenije je gotovo projekt, ki ga velja podpirati in je delo slovenske stroke. Tudi v ostalih državah ob Jadranskem morju imamo pozitivinc primere reševanja ekološke problematike našega skupnega morja. Takšne pozitivne primere velja izpostavljati ter zraven pritegniti še odgovorne in zainteresirane v okviru mednarodnega sodelovanja na nivoju stroke in politike. Jadransko morje kot zaprt sistem s številnimi obmorskimi pasovi in teritorialnimi vodami je mogoče primerno zaščititi, če ga bomo vse države obravnavale kot enoto. Ob tem pogoju in pravilni trajnostni rabi bo vsem dajalo tudi več koristi, ob ohranitvi polne funkcije lega naravnega bogastva. Prav je, da se išče hitrejše rešitve za skupno dogovarjanje in sprejem skupnih projektov v smislu programa celovitega upravljanja. 4. Beneška ministrska konferenca o razvoju ribištva v Sredozemskem morju, ki je bila 25. in 26. novembra, bi morala spodbuditi sprejem takšnih sklepov, ki bodo omogočili dobro medsosedsko sodelovanje vseh držav ob Jadranu in Sredozemlju. V ospredje mora priti usmeritev k trajnostno naravnani rabi naravnih virov in celovita obravnava jikoljskih problemov tega območja. Zagotoviti je potrebno ratifikacijo s strani vseh držav o sodelovanju pri preprečevanju onesnaževanja z ladij in ob izrednih dogodkih ter Protokol o strateški presoji vplivov na okolje, ki mora biti obvezna podlaga pri izvedbi večjih projektov na Jadranu (npr. naftovodi, terminali...). Države Jadransko-Jonskc pobude naj čimprej (takoj) začnejo izvajati potrebne standarde za prevoz, nevarnih snovi po morju in ukrepe, ki jih nalaga Mednarodna pomorska organizacija (IMO). 5. V okviru dobro sosedskega sodelovanja sc jc potrebno najprej uskladiti in potem razglašati interesna območja. Podpiramo politiko dogovarjanja in takšne rešitve, ki odpirajo perspektivo evropskega povezovanja in ki ho lahko drugim območjem s podobno problematiko za zgled. Nacionalnistično podpihovanjc strasti in dobri medsosedski odnosi ne gredo skupaj. Takšna politika deluje v nasprotni smeri od interesa ljudi na tem območju, kjer si moramo skupaj prizadevati za večji in boljši kos kruha. b. Pomorsko pravo daje obmorskim državam tudi pravico do razglasitve izključnih ekonomskih con. V primerih, ko meje še niso določene, so enostranske rešitve nezaželene, saj otežujejo konstruktivno dogovarjanje. ZELENI SLOVENIJE Predstavljamo predsednike svetov KS Janez Mivšek, predsednik Sveta KS Dragomelj-Pšata Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata se v zadnjih letih velikokrat omenja. Največkrat zaradi gradnje nove Osnovne šole Dragomclj, ki bi se že morala, pa se še ni začela, pa zaradi gradnje kanalizacije, v zadnjem času pa tudi zaradi realizacije zazidalnega načrta Dragomel j, ki seje začel uresničevati prav v teh dneh. Svet Krajevne skupnosti, katerega člani so: Jože Rozman, dr. Janez Grčar, mag. Ivan Grčar, Mojca Grčar, Dragomir Hafner in Vinko Setnikar, vodi Janez Mivšek, ki je na prvo vprašanje, zakaj je prevzel funkcijo predsednika sveta KS povedal. Funkcijo predsednika Sveta Krajevne skupnosti Dragomclj -I "Sata sen i prevzel, ker Želim, da bi čim prej doki inčali v prejšnjih letih dobro zastavljeno delo na različnih področjih življenja in dela v KS. Pričakujem dobro sodelovanje in pomoč. Kako ocenjujete dosedanje sodelovanje s člani sveta? S sodelovanjem in pomočjo članov in članice Sveta KS sem zelo zadovoljen. Vsi mi pomagajo, me podpirajo in mi dajo tudi kakšen nasvet. Pomembno jc, da odločitve sprejemajo skupaj in da so usklajene. Kako sodelujete s krajani? Sodelovanje je v redu. Občani in občanke mi zaupajo, dajejo predloge, tudi naloge, ki naj bi jih uresničili. Lahko rečeni, da sem s sodelovanjem in odnosom krajanov in krajank zelo zadovoljen. Kaj je bilo opravljeno v KS v letu 2003? Nadaljevali smo z. gradnjo kanalizacije na Pšaii. Zgrajenih je hi Id nekaj sekundarnih kanalov. S tehničnim prevzemom dela kanalizacije na PSati jc bil omogočen priklop posameznih gospodinjstev na ž,c zgrajeno kanalizacijo. Načrtovali smo asfaltiranje ceste Pšata -Podgorica, od cesarje približno 500 metrov ceste v naši občini. Zal investicija ni bila realizirana, vendar sc zadeva v zvezi z Odstopom zemljišča rešuje in pričakujemo, da bo rešena še letos, tako da bi cesto lahko asfaltirali v prvi polovici leta 2004. Kaj načrtujete v naslednjem letu? Upam, da sc bo nadaljevala gradnja kanalizacije na I Sati in da bodo čimprej doseženi dogovori tned lastniki zemljišč in Občino Domžale in da bodo to gradnjo omogočili. Od Občine Domžale pričakujem, da bo v proračunu zagotovila finančna sredstva, ki bodo omogočila tO nadaljevanje gradnje in s tem realizacijo pogodb medt tbčino in krajani, ki so prispevali znaten delež k investiciji in sedaj pričakujejo, da bodo podpisane pogodbe realizirane ter da se bodo na kanalizacijo lahko priklopih v letu 2005. Zadovoljen bom, če bon u i < ibnovi I i že omenjeno ccsli i, naasfallintnjcaika tudi cesta skozi I )nigomclj Zavili; z rešitvijo lastništva zemljišč ob pokopališču Šentpavel si ukini pogoji za pričetek aktivnosti za njegovo razširitev, največja želja pa jc-začetek gradnje nove i »snovne šole. Kako ocenjujete dosedanje aktivnosti v zvezi z gradnjo osnovne šole? Vsi novo šolonestrpno pričakujemo in nas odlaganje začetka gradnje, čeprav vemo. da v/roki niso le na strani občin, zelo moti. Želeli hi, da bi naši šolarji čimprej imeli novo šolo, o kateri sc pogovarjamo že več let. Vsi, ki sedanje pogoje naših šolarjev poznajo, vedo, da so povsem nemogoči, saj šolo ogroža kar nekaj prometnic, ki ne povzročajo prometne varnosti, temveč onemogočajo normalni pouk. Občina je doslej sicer že nekaj postorila, pričakujem pa njeno še večjo zavzetost pri ureditvi pogojev, ki bodo omogočili gradnjo nove osnovne šole. Morda na kratko o društvih? Gasilsko društvo Pšata - Dragomclj je zelo uspešno, z njim sodelujemo zgledno, ne nazadnje nam odstopajo prostor v času uradnih ur, sicer so seje sveta v Osnovni šoli Dragomclj, kjer je tudi uradni sedež KS. Enako uspešno je tudi Športno društvo, s katerim ima KS dobre odnose. V vseh akcijah sodelujemo skupaj za dobro cele krajevne skupnosti. Kaj želite krajanom in krajankam v letu 2004? " Vsem krajanom in krajankam želim vesele božične praznike in veliko Zdravja v letu, ki prihaja, obenem pa želim občinsken m vodstvu veliko skupnih aktivnosti in razumevanja za potrebe Dragctmlja in Pšate. Vsem skupaj pa tudi, da bi ob koncu leta 2(XW ugotovili, daje naša krajevna skupnost napredovala. Hvala in srečno tudi vam. Pogovarjala se je Vera Vojska Zveza Svobodnih Sindikatov lw Slovenije Naj bo srečno, in uspešno! Spet je novo leto pred nami, novo loto, polno načrtov in pričakovanj, Razpravljamo lahkoo tem, ali je 1. januar res neka prelomnica, ali sc takrat res začenja spet vse znova. V neizmernem toku časa pa jc samo drobna točka kot tisoč in milijon dmgih. (elo v življenju posamezni ka jc to le eno stotih (upaj n ii >!) stičišč med včeraj in jutri. Pa vendar je novo leto nekaj posebnega! Ob njem sebi in drugim želimo samo najboljše: zdravje, uspehe in srečo. Da, tudi srečo je treba imeti, da sc najlepše želje i/.|X)lnijo. Za tiste, ki živijo v svetu izobilja, ki jih jc ne le znanje, ne le njihovo delo, pa tudi kanček sreče postavil v svet tistih, ki socialnih stisk ne poznajo, šc več, jih ne priznavajo, o njih nočejo nič slišati -ker jih to moti v njihovem mini , si i želje Za leto 2(X)4 takšne, da jih tisti, ki živijo v svetu pomanjkanja, socialne revščine, strahu pred izgubo zaposlitve in mizernih plač, težko razumejo. Pa vendar- v letu, v katerega vstopamo, bi lahko vsi živeli bolje. Umi želja, zapisana kartako, kc-rsete /;i pr:ixi liini-f lin s|k xl< jbj. Če bodo tisti, ki lahko ugodni > vplivajo s svojimi odločitvami na življenje v državi, v podjetjih in v ustanovah, upoštevali nc le interese bogatih, da bi postali šc bogatejši, še vplivnejši, pač pa tudi interese dmgih, ki želijo, da bi obdržali službo, da bi se plače dvignile vsaj /a nekaj tisočakov, da bi ohranili šc nekaj človeškega dostojanstva, bo novo leto boljše, prijaznejše za vse, ne glede na razlike, ki nas bodo spremljale še naprej. Del mojih želja in pričakovanj je usmerjenih na nas Sindikaliste, Ho nase delo postalo še težje? Bomo šli po poti socialnega partnerstva, dialoga med delodajalci in oblastniki, ki bo pomenil medsebojno spoštovanje, iskanje ttpnihpoti iz problemov-iili pa bomo prisiljeni iti po poti zaostrovanj 7 Odgovor na to vprašanje ni odvisen zgolj od sindikatov. Naša želja je biti v središču, kjer sc sprejemajo usodne odločitve, jih sooblikovati in S tem prevzeli tali večjo odgi >vi irni isl. V letu, ki prihaja, želim vsem našim članom in kolegom veliko dobrih priložnosti, uspehov pri delu ter/zdravja in osebne sreče. Justi Arnuš, sekretarka 00 ZSSS Domžale Tudi v Tosami podpisan dogovor Zaradi prenehanja veljavnosti nekaterih splošnih aktoV in zavarovanja »padca--pravic delavcev v Tosami, jc bil med sindikatom in predsednikom uprave sprejet dogovor o uporabi določil iz dosedanjih splošnih aktov. Tako je bil vzpostavljen temelj za dialog med socialnima partnerjema, ki ga bosta izkoristila za prcniišljenodogovarjanje o novi podjetniški kolektivni pogodbi. J.Arnus Je deklaracija o delavskih pravicah le papir? Desetega decembra mineva petiinpetdeset let, ko je (ieneralna skupščina OZN sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Petinpetdeset let je, odkar te pravice živimo, se zanje zavzemamo, borimo. Pa vendarle se vsepovsod, v družbi, na ulici, v medijih vse bolj pogosto sliši, vidi in piše o nespoštovanju zakonov, o nemočnih klicih na pomoč tistih, ki se jim godi krivica, in listih, ki zaman iščejo pravico. In med njimi je vse več delavcev, ki so ostali brez dela, in tistih, ki so zaposleni pri delodajalcih, ki so si zakon vzeli v svoje roke in niso pripravljeni popuščati za nobeno ceno. Čeprav živimo v demokratičnem sistemu, kjer naj bi posameznik imel zagotovljene temeljne človekove pravice, pa sc za marsikatero od njih izkaže, da jc le papirnate narave. Jc sicer zapisana, kljub temu pa se, zaradi »objektivnih' ali dmgih razlogov, ne izvaja. 'laka je tudi pravna do dela, "lii je ena izmed temeljnih pravic .slehernega za delo sposobnega posameznika. Čas, v katerem živimo, je sicer res prinesel nekaj novosti na področju človekovih pravic, pravica do dela pa je za marsikoga iz aktivne pravice, ki se jc dejansko izvajala, napravil le za papirnato, pasivno pravico. Pravica do dela ludi ni neka abstraktna in obrobna pravica. To jc temeljna pravica, ki omogoča preživetje družine. Toliko bolj temeljna. sa| so z njo povezane tudi ostale pravice, kot na primer pravica do vzgoje otrok, do šolanja, do socialne varnosti, zdravstvenega varstva ... JjArnuš Ta veseli dan kulture 3. december - kulturni trenutek - praznik - beseda prijetnih občutkov in dobrega razpoloženja. Vse to smo doživeli tudi sindikalisti ob odprtju razstave akademskega slikarja Jurija Krueova v galeriji BcsedA. Odpuščanja v Lipu in Grastu December, mesec pričakovanj, veselja in praznikov. Praznovanje se pričenja z miklavževun jem. Pričakovanje Miklavževega prihoda je vedno predvsem vznemirjalo otroško domišljijo. Letos pa je prihod Miklavža zelo vznemiril tudi delavce podjetja LIP Radomlje in Grasto Domžale. Delavcem ni prinesel, kol je v navadi, sladkih daril, pač pa grozeče pisno sporočilo o odpovedi pogodbe «> zaposlitvi. Odločitev za odpuščanje delavcev v LIPU jc vodstvo sprejelo zaradi upada naročil in posledičnega zmanjšanja proizvodnje. V podjetju GRASTO pa so sprejeli odločitev, da opustijo dejavnost izvajanja upravljanja več stanovanjskih objektov, izvajanja ogrevanja in izvajanje pogrebne dejavnosti. Delavci, ki so predvideni za odpust v omenjenih podjetjih, so sc obrnili na sindikat, saj menijo, da njihov odpustni potreben, ker obstaja možnost zaposlitve na dmgih delovnih mestih oz. pri delodajalcu, ki je prevzel del dejavnosti njihovega podjetja. Otvoritev festivala vizualne umetnosti v MKC - Akumulator V mesecu novembru je pod okriljem M KC Akumulator potekal Festival vizualnih umetnosti. Namen festivala je bil, v prvi fazi, risanje slik, ki je bilo tematsko in generacijsko razdeljeno na tri področja: osnovnošolci so risali na temo "Moj planet čez 50 let", za srednješolce je bila tematika "Hitrost časa", starejša in izvcnšolska mladina pa je ustvarjala risbe "Z ulcc." Vse slike ste imeli priložnost videti v Domžalah v tednu od 7.11 do 16.11. na kar desetih lokacijah: Klub I ranca Kemika, občina, knjižnica, kavarnica Florjan, pošta, pred Vele, Študentski klub, Železniška postaja, restavracija Repovž in Akumulator. pO leni datumu pa naj bi zaokrožile po MKC-jih Sirom Slovenije. Potrebno je priznati, daje naša mladina vse pametnejša in krcalivnejša. Posamezne slike, predvsem pa stripi, ki s" jih tudi risali, kažejo na visoko stopnjo (samo)zavedanja življenja v današnjem času. Tudi nekdaj samoumevna otroška in mladostniška nedolžnost počasi izginja in se transformira v drugačno, bolj zrelo držo. Da ne bo pomoto, otroci so Še Vedno Otroci, Z vsemi emocionalnimi in psihosocialnimi implikacijami, vendar tiste prostodušne naivnosti, za katero se je zdelo, da krasi prejšnje generacije, ni več. kar jc hkrati dobro in slabo. Slabo zato. ker si želimo, da bi naši otroci, podobno kol mi sami, odraščali V kar sc da brezskrbnem okolju, da si podaljšajo lepoto odraščanja. Vendar kakšno lepoto? ((draškanje že dolgo ni več enostavno, če je sploh kdaj bilo. Pozitivna plat lega pa je. da imamo danes opravka z nekimi novimi najstniki, ki res. ila ne vedo, kaj hočejo (kol tudi mi nismo vedeli), vendar dobro vedo, česa nočejo. V veliki večini so spregledali "sistemsko pranje možganov", ki iz ljudi dela zgolj uporabnike in potrošnike. Nikoli ne bom razumel učiteljev in profesorjev na univerzah, ki pridigajo o moralni oporcčnosli današnje mladine, ki je nagnjena k nasilju in uživa dmgc. Kot da ne bi razumeli, da so bili otroci vedno zrcalo družbe in bodo to tudi ostali. Družbe je strtih same sebe, vsak strah pa ima nagnjenost iskati krivca v zunanjih vznikih. Cilj sodobne družbe bi moral biti avtonomen posameznik, ki sc ga spodbuja k razmišljanju z. lastno glavo. Mi pa vse od šolskega sisetema nadalje počnemo ravno obratno. V otrocih "zatolcemo" tisii kreativen potencial, ki se potem kaže skozi nedolžne risbice. Vendar, upajmo, da sc ne bodo dali odpraviti kar tako. Naj živi utopija o lepšem jutri, ki se začenja že danes! Na otvoritvi, ki je bila v Akuiniilaloriti. je bil poseben gost večera priznani umetnik Ludo .lakša, ki je prek video projektorja predstavil kolekcijo svojih lolografii ki so sc hipnotično ])iclivciilc druga v drugo, vse skupaj pa je podkrepil še z glasbeno spremljavo v živo; in sicer na delu sta bila saksofon tet naprava za zvočno simulacijo. (rlavna zvezda pa je biki kljub nesporni kvaliteti povabljenca. Katarina Goltcz. po domače Keli. organizatorka festivala. Projekta se je lotila z cntii/iazmom in neverjetno delovno vnemo, kttrje pokazal tudi rezultat. We vvant more! Žiga Čamernik Delavnica Boj proti drogam na SŠ Domžale Blazno resno zadeti Studentski klub Domžale že vrsto let deluje, izvaja in sodeluje na domžalsko kamniškem področju. V svoje okrilje želimo povabili čini več mladih, da se nam pridružijo pri različnih aktivnostih, ki jih ponujamo. Program je zastavljen po malem za vse, predvsem ker se želimo tako prilagoditi širši množici različnih okusov. Z delavnico Hoj proti drogam sinu želeli vstopili v obdobje najstništva iu pozne pubertete, kjer Je svet velikokrat videti obrnjen na glavo, predvsem pa je izrazito pomemben del naše mladosti, kjer se začenja proces snmozitznnvunja. Mlajši so predvsem dovzetni za okušanjc novosti in vsaj večina od njih rada raziskuje in sega po neznanem. Pomemben del odraščanja je osveščanje o vseh možnostih, ki vplivajo na razvoj osebnosti. Tukaj Stropi V dejavno obliko nacionalni program naše države, javne službe na področju preprečevanja in obravnave odvisnosti od prepovedanih drog, vse nevladne organizacije, strokovno izobraževalne institucije in manjše skupnosti, ki skrbijo za dobrobit družbe kol eeloie. Študentski klub Domžale se je odločil govoriti o dntžbenih tabujih in sekati predsodke. Delavnica Boj proti drogam je bila zasnovana lako, da niso čakali na odziv mladih saj In pri lako delikatni tenu. kot so droge, čakali zaman. Zato smo v sodelovanju s Srednjo šolo Domžale izvedli delavnice na šoli, kjer imajo posluh za tovrstne aktivnosti in se zavedajo, kako pomembna je preventiva. Na delavnice smo v okvini. pouka povabili k pogovoru I. in J, letnike vseh smeri. Študentki Medicinske fakultete in Fakultete za socialno delo sta vrteli kolo pogovora, izbrani področji pa smo izbrali zato. ker sc mučno povezujeta in zajemata lako zdravstveni kol družbeni nivo. Delavnice so bile osredotočene na sistematično Ifl načrtno preventivo, saj je pri iako specifični temi za vse nadaljnje informacije in pomoč potrebna strokovna razlaga. Tako smo po študentsko poskušali spodbuditi dijake naj razmišljajo o posledicah, ki jib prinašajo uživalcem drog - tako alkohola, tobaka kot vseh ostalih, predvsem najbolj aktualnih tako imenovanih party drogah, Nas cilj je bil zajetij reakcijsko verigo, ki vpliva na psiho-fizične sposobnosti in se kasneje kaže pri volji, koncentraciji in zavzetosti za uresničevanje ciljev. Sicer pa smo bili nad vednostjo in razumevanjem dijakov presenečeni v pozitivnem smislu. S svojo aktivnostjo in »vključevanjem v pogovor so pokazali, ne le pripravljenost k spremembam, ampak tudi določeno zrelost, da se je o stvareh potrebno pogovarjati, zaupati in razmišljati. Studentski klub Domžale se zaveda dejstva, da so droge med nami, tet da prepoved nima vidnih rezultatov v praksi, še manj pa v teoriji. Dejstvo je. da besede imajo svojo moč. še večjo težo pa dobijo takrat, ko so povezane s pozitivno naravnanostjo in pogledom v smeri jasnih in odkritih realnosti. Informiranost, ustrezno izobraževanje, vzgoji in jasen šolski režim povezujejo v celotni razvoj mladostnikov v osebnosti z zdravim odnosom do živl|enj9 Radi bi sc zahvalili Srednji soli Domžale za sodelovanje. Tako ravnatelju g. Skoficu kot socialni delavki ga. Strojnikovi. predvsem pa dijakom, da so tako zavzeto poslušali in sodelovali. Tjaša Kuzmič v/ Literarni večer v Železni jami V mesecu novembru se je pod okriljem gledališke skupine I iipinicc. ki jo vodi Mateja Lojen, zgodil veličastni dogodek. Namreč literarni večer z deklamiranjem osebno-izpovednih pesmi kar sredi Železne jame. Veličastnost ambicnta sta dopolnila še vokal I lici onima Vilarja (tudi kitara) ter kitara Matjaža Strebarja (tudi vokal). Štirje člani Lupinic (Katja, Anja, Ana in Simon) so bili na kraju dogodka razporejeni na različnih lokacijah ter tudi nadmorskih in valovnih dolžinah. KoncC vsake posamezne izvedbe je pomenil začetek nove, nekje na cisto drugem koncu prostora. Po vsakem krogu recitalov sta zadeve v svoje roke vzela Roni in Matjaž ter z nekaj skladbami, ki jih je krasil družbeno kritičen podton, prijetno zazibala 20-glavo publiko. Če smo pozorno poslušali glasbo, predvsem pa izpovednosl najstnikov, nas je to morda ponovno opomnilo, kako krivično pokroviteljsko se včasih vedemo do mlajših generacij, saj nam mnogokrat lastna pogojenost preprečuje, da bi v njih prepoznali že mlade ljudi, kalenh zahteve in želje so utemljenc bolj kol pa bi si to morda hoteli priznati. Tudi časovno je bila prireditev odmerjena \ % "Blažen med ženami - edini moški predstavnik Lupinic, Simon" ter foto: Mojca Maselj pravšnji meri. uro kulture pa je zaokrožila le pogostitev v Jamarskem domu ob neobveznem izmenjavanju besed. Žiga Čamernik S čopičem na podeželje < enter za mladeJe konec novembri izvedel projekt, poimenovan "s čopičem tiii pode/vije". I deležih so se ga mladi, ki so ludi sicer aktivni udeleženci likovnih delavnic v petek, 28.11,2003, so se polni pričakovanj / Matejo m Nado odpravili na Notranjsko. V vasi HruSkarje, ki je od Cerknice oddaljena 12 km. so se nastanili v apartmaju "Dialog", kjer je lastnica, gospa Ivanka Zalar, do ponedeljka. 1.12., kn so projekt zaključili, skrbela ludi /a njihovo prehrano. Med hivanjem na Notranjskem so obiskali vas Dolenje Je/ero, kjer so si v Kehctovem "Jezerskem hramu" ogledali maketo Cerkniškega jezera s prik i/om poplavljala m ponikan|a vode, Mulhvizija |im |e približala vse Štiri lelne čase in s tem vse lepote in možnosti izkoriščanja ler naravne dohrine. Zanimivosti so se samo še nadaljevale, Pavletnikovata je v lujlrnik vprcgel svoji kobilici Cveto in Piko ter skupino mladih likovnikov popeljal na ogled jezera. Prav zanimivo, da je ravno listo nedeljo, po večdnevnem dežju, posijalo sonce in tako pričaralo čudovit dan. Sicer pa so bili mladi ves čas ustvarjalni. Nastalo je veliko slik. ki bodo v okviru likovnih razstav kmalu na ogled v prostorih Centra na Ljubljanski 70, Vmes so se zabavali z raznimi družabnimi igrami, ki so izzvale obilo smeha in dobre volje. Nažalost je vsega lepega enkrat konec, zalo mladi že iščejo možnost, kako bi kaj takega še kdaj ponovili. Mogoče pa bi bilo sedaj, koje čas Miklavža. Božička in Dedka mraza, potrebno na pravi naslov spel poslati kakšno pisemce. Za konec pa še nekaj vtisov mladih udeležencev; Kim: Ful luŠtn", konji, jahanje, vsi so o.k, Skoda, da gremo že domov, Martinu: Pttl dob'r. zabavno, spoznavanje dmg drugega, hvala Mateji in Nadi za skrb in pripravljenost, kaj bi morali storiti, da bi lahko še ostali' Maja: Veselje je risati v skupini, čisto sem izključila šolo in skrbi, rada bi Sla še kdaj ponovil lo izkušnjo, Alma: Nikoli ne bom pozabila praznovanja svojega osemnajstega |o|stiuga dne. T\ina: Všeč mi je. da smo lahko risali, kar smo hoteli. Amadej: Puncam hvali /;i pozornost. Mama: Hrana je bila kil uredu. Pa hišnega psička Bobija bom pogrešala /Jva: Meni pa ni bi lo vScč. ker je čas s prijatelji prehitro minil m da moram Že domov. Lmja: Zanimiva pozitivna izkušnja v skupini mladih različnih starosti. Dokaz, da se lahko prijateljstvo spleta ne glede na leta. I>a:.,, Se ne bi Sla domov! Nada Dalan foto: Lili Jazbec V prihajajočem letu vsem želimo veliko sreče, miru in notranjega zadovoljstva Sankukai karate klub Domžale Vsem krajankam in krajanom^ J* prijetne praznike ter vse dobro v letu 2004 Krajevna skupnost loma Brejca Vir Brucovanje v Domžalah v Športno, zanimivo, zabavno! Tokratno Itriieovanjc v Domžalah je privabilo množico študentov in tudi dijakov željnih zabave, ki so le-to tudi dočakali. Studentska kluba Domžale in Kamnik, organizatorja enajstega Krucovanja, sta ponovno pripravila pester program, ki je prinesel za vsakogar nekaj. Tako veliko število obiskovalcev nas je presenetilo, zaradi česar je izpadla tudi ena izmed načrtovanih zabavnih igric - žogobre. so bile pa zato druge toliko bolj zabavne. Ogrevanje z. D.I Magicom je popestrila tudi polna dvorana balonov, ki so jih "Brucovajci" uporabljali za uvod. nekateri kot žogo. drugi kot sredstvo za pokanje... Ko je balonov zmanjkalo, pa smo za vas že imeli pripravljeno nadaljevanje zabave. Simpatična voditelja Riki in Ruško, sicer ju lahko poslušate vsak ponedeljek v oddaji Sodr na Radiu Hit. ki sta ta večer povezovala program, sla imela za študente pripravljene zabavne igrice, najprej pa sta napovedala govor predsednice domžalskega študentskega kluba Tine Močnik, ki je vsem zbranim zaželela veliko zabave in užitka. Se nekaj glasbe z DJ Magicom in sledili so trenutki, ki so nekatere šokirali, večino pa razveselili. Prišli smo namreč Klubovei. pripravljeni na zabavo z. brezplačnimi slammerji. za njimi pa - trobentači! Zastonj pijača in malo drugačna glasba - to je užitek! Po nastopu lokalne skupine Skat -predskupine velikega finala večera, pa je sledil krst brucev. Strogi rahelj. je imel tudi to leto težko delo. saj je bilo brucev kar nekaj, a njegovo delo je bilo na koncu vendarle uspešno - bruci so z velikim veseljem za njim ponavljali študentski zakonik... Če sc ga bodo držali, pa je to že druga pesem. In za konec še veliki finale - nastop ročk skupine Big Foot Mama. In zabava je trajala dolgo v noč... Naslednji dan pa na prcdavania'.' Mateja Kegel Dogodki V SKD in ŠKK v decembra Zadnje vzdihljaje 2003 preživite v družbi študentskega kluba V Študentskem kluhu Domžale in Kamnik v mesecu decembru pripravljajo kar nekaj stvari in novosti H svoje člane, pa tudi tiste, ki to niste. Pa gremo kar lepo po vrsti. Glasbena scena Najprej se je v petek. 5. decembra zgodilo kopalkanje takt* imenovani Sensual clubbing v sodelovanju z Društvom Technoteque. ki je bilo v klubu Lite v Domžalah, z zvezdami večera Aleksij. |-ddy The Lish iz Slovenije in Dave Manali in Nick Tonut iz Italije. Se ena tovrstna zabava pa se bo dogajala 26. decembra, prav tako od 23. ure dalje, kjer fiodo gostje DarrenČhristian iz Ukrajine, Crazy lemon iz Hrvaške. Robert G. Roy iz Slovenije in Jimithesun iz Italije. Decembrska Kišta. ki bo potekala v KUD Franca Kotarja, vam predstavlja: D-Fact. Cancel in C.R.A.S.H. Dogajalo se bo: 19. december 2(103. Vstopnice v pn-dprodaji po samo 300 SIT za člane in S00 SIT za nečlane. Začetek ob 21. uri, /:\ vsnkojiiir nekaj Že drugič zapored pa smo se zabavah v soju modrih luči. v družbi flurescentnih krogel, nikjer drugje kot na Cosmic Bovvling, V klubu 300 smo ludi tokrat dobili vvelcome drink. 2 uri "bovvlanja". party starter. simpatične čeveljčke, dobro glasbo in daleč najboljšo zabavo v mestu. Medtem ko smo se mi v Ljubljani potili pri "kegljanju", pa so v klubski sobici računalniški nadebudneži sodelovali pri Night LAN partyju. Naj omenimo, da bo 17 januarja v KUD Franc Kotar potekal MLC.A LAN partv1 \ osel je na IMga Kdor je zamudil letošnje Kope. Še ne pomeni, da je zamudil vso zabavo na snegu. V sodelovanju s smučarskim klubom Kamnik SKD in SKK organizirala Prednovoletni smučarski Žur na Veliki planini. 21. decembra bo avtobus ob 7.30 iz D<*mŽal popeljal najbolj fanatične smučarske žurerje do Kranjskega Raka. kjer vas bo čakal "ratrak". ki vas bo dostavil v osrčje neokrnjene narave - v Tiho dolino. Za le 3.800 imate zagotovljen prevoz, smučarsko karto in okusno enolončnico. Za popestritev vam obljubljajo vožnjo z zračnicami, za dobro vol|o pa bo skrbel DJ. Napovedujemo pa Se divjanje z motornimi sankami, ki se bo dogajalo v januarju, kjer vam bo pri hitrosti do KM) km/h adrenalin zagotovo naraščal... Informacije dobite v SKD in S'KK. Kulturni dnevi Studentski klub Domžale in Mladinski center Akumulator Domžale razpisujeta razpis za prijavo za Javno razstavo likovnih in lotografskih del na kulturnih dnevih v Domžalah. Javna razstava v Štirih razstavnih prostorih, namenjena ustvarjalcem, ki se ukvarjajo s fotografiranjem, likovnimi deli (slike in grafike), kiparjenjem in konceptualno razstavo bo objavljena v januarju 2004. Rok prijave je bil 10 december 2003, dela pa naj bodo poslana na fotografijah. Poslati je potrebno najmanj b fotografij, za razstavo pa bodo morali avtorji pripraviti vsaj 8 svojih del Decembrski Filmski maraton bo lokral tretjo soboto v mesecu (20.12.). Dogajal se bo v dnižbi Salme Hayek. Ashley Judda. Johna Malkovicha. Cameron Diaz. Johna Cusaka in drugih, ki se bodo predstavili v filmih Fnda, Biti John Malkovich in Jaz pa tebi mamo. Začne se ob 18, uri. trajalo pa bo do polnoči. Vse. ki bi bih pripravljeni imeti Potopisno predavanje v Študentskem klubu Domžale, vabimo, da se javite na inlofcTstudenstki-klub.com. Pokažite svet Se drugiid. Novo - Studijsku pomoč! V Študentskem klubu Domžale dijakom in osnovnošolcem od decembra dalje nudimo Studijsko pomoč po ugodni ceni' Za člane kluba in za osnovnošolce po 900 SIT na šolsko uro. za nečlane pa 700 SIT na šolsko uro. Vse dodatne informacije lahko dobile v S K D-ju oz, na telefon 041-757-727 ali 721-97-10. Za vas pa imamo tudi Ekskluzivni popust za ogled domačih tekem košarkarjev Heliosao samo 400 SIT m karte za K K l inion Olimpija v Lvmligi po 1 !200SIT. Število kart je omejeno. Bratislava - Partvslava. Sludentski klub v sodelovanju i TA Planetom organizira novo leto v Bratislavi, po izjemno ugodni ceni za člane SKD/SKIC. tri dni za neverjetnih 15.900 SIT Zabava je zagotovljena. Cene na Slovaškem neverjetno ugodne. Preverjeno. A le ena težava je.. Število mest je omejeno' Za študentski klub Domžale Mateja Kegel o r z.r. z.itji ri.i |zt z' obletnico ju ia.03 in vam ^<*li srečno novo D*to' Hvala za sodelovanje v jubilejnem letu 2003 ter vesel božič ter veliko zdravja, sreče in športnih užitkov v letu 2004 7T Težkoatletski klub Domžale Vabilo Centra za mlade za december in januar Z Božičkom po Ljubljanici V ponedeljek, 22.12.2(X)3 ob 16.(X) uri. se bomo z ladjico v družbi Božička popeljali po Ljubljanici in si ogledali praznično okrašeno mesto. Mladi mladini za zabavo V lorek. 23.12. ob I7.(X) uri. bo v CZM prcdpra/.nična zabava za mlade, z družabnimi igrami, glasbo, plesom in srečelovom. Šola za starše Predavanje na temo Prisotnost drog v našem življenju, ki ga bo vodila Lili Jazbec, bo v torek. 23.12.2003 ob 19.00 uri. v Knjižnici Domžale. Kotnjjralska razstava avtorice Mirni Pollak jc na ogled do začetka januarja. Obenem vabljeni tudi na ogled fotogalerije mladih. "S čopičem na ptideželje". Torkovi kulturni večeri V torek. 13.1.2004 ob 2940 un. bo imel svoj pesniški večer Rok Brajkovič. V torek. 20.1.2004 ob 20.00 un, bo otvoritev likovne razstave mladih ustvarjalcev z naslovom *'S čopičem na podeželje" pod mentorstvom Mateje Absec. Nadaljevalni tečaj španščine vsako nedeljo od IX.30 do 2().(X) ure poteka v CZM nadaljevalni tečaj španščine pod vodstvom Irene Grmek. Pomoč pri učnih težavah Vsak pondcljck med l6.(X)in l9.(X)un>se lahko posvetujete s specialno pedagoginjo Bojano Mirtič. ki bo pomagala tako otrokom kot njihovim staršem reševati težave z učenjem. Za termin seje potrebno predhodno dogovoriti na tel.: 722-66-(X). Svetovalnica je namenjena mladim in staršem. Če se želite pogovoriti o svojih stiskah, smo vam pripravljeni prisluhniti, anonimno in brezplačno pomagati, iskati odgovore in usmerjati vašo prihodnost na bolj prijazno in svetlejšo pot. Dobrodošli vsak dan med 8.(X) in 16.00 un>. ob torkih in sredah do I X.(X) ure. Oglasili se bomo tudi na telefon: 722 - 66 - (X). I Istvarjalne delavnice Ob torkih med I6.(X) in 19.30 uro potekajo ustvarjalne delavnice za mlade. Ob sredah med 15.00 in 16.30 umse ustvarjalno izražajo mladi s posebnimi potrebami. Delavnice vodi MatejaAbsec. Skupina za samopomoč odvisnikom in njihovim svojcem, prijateljem Vsak drugi ponedeljek v mesecu med 19.30 in 21 .(X) uro pod vodstvom Lili Jazbec. Vesele božične praznike ter veliko zdravja ter skupnega sodelovanja v letu 2(H)4 želi Medobčinsko društvo invalidov Domžale Utrinki s poti v (pre)redko obiskane kraje naše zgodovine in slovenstva Enajst duš za enega vola Gospa Sveta - polje srca in spominov Mrzla, vendar deviško bela, na novo zasnežena gorenjska pokrajina je bila v jarkem soncu z veličastno kuliso Triglava in Julijcev na levi ter Stola in Karavank na desni srani najlepše vabilo in uvod za naš obisk zadnjo oktobrsko soboto na avstrijskem in slovenskem Koroškem. V dveh avtobusih nas je bilo 82 dobro razpoloženih in novih Spoznanj željnih članov Združene liste socialnih demokratov iz Domžal in okolice. Lukovice, Moravč in Mengša na tradicionalnem jesenskem izletu v manj znane kraje slovenstva. Celovec nas je pozdravil brez snega, nekako majhen, vendar nam blizu in pomalo domač. Mnogi ga poznajo samo iz trgovin in nakupovanj. Kot so nas kasneje opomnili naši gostitelji iz vrst koroških Slovencev, bi bilo prav in za njih spodbudno, če bi najprej v vsaki trgovini vprašali: "Dober dan, ali morda govorite slovensko?" Vedno manj nas bodo gledali začudeno ali zviška, saj je v območju Koroške za šolsko leto 2003/2004 kar 168 čisto nemških družin prijavilo svoje otroke k dvojezičnemu skivensko - nemškemu pouku. Celo nam tako nenaklonjeni deželni glavar Haidcr pri poroča (zaradi Vsem članom in članicam ter občanom in občankam z območja Upravne enote Domžale želimo v letu 2004veliko zdravja, osebne sreče, prijetnih praznikov ter uspešnega sodelovanja. Obenem se zahvaljujemo vsem za moralno in materialno pomoč v letu 2003 ter vas vabimo, da se nam tudi v letu 2004 pridružite. Območno združenje borcev in udeležencev NOV Domžale gospodarskih, trgovskih interesov) učenje slovenščine. Bližnja vključitev Slovenije v Evropsko unijo, aprila 2004, bo po prepričanju naših prijaznih gostiteljev izboljšala njihov položaj kot avtohtone narodnostne in jezikovne skupnosti in stike z narodnostno matico Sloveniji. Na trgu pri celovškem zmaju se nam jc pridružil znani celovški odvetnik mlajše generacije, dr. Franci Screinigg, s katerim slovenski pravniki sodelujemo še iz. njegovih študentskih časov. Deset minut vožnje v smeri Št. Vida in Gospe Svete. Na naši levi Krnski grad, na desni cerkev Gospe Svete, pred nami vojvodski stol. V tem trikotniku je bilo osrednje prizorišče naše (zgodnje) srednjeveške zgodovine, središče države Karantanije in prva postaja pokristjanjevanja .Slovencev. Gosposvetsko polje je izredno bogato tudi s predzgodovinskimi in antičnimi spomeniki, ki dokazujejo, da so se v zadnjih treh tis« vid jih ti i zvrstila številna ljudstva, v zadnjih 1500 letih tudi Slovenci, pred tem pa Kelti. Rimljani in drugi. Na omenjenih treh točkah so slovanski Karantanci iistoličcvaii svoje kneze (knežji kamen ob Krnskem gradu, kije sedaj shranjen v celovškem deželnem muzeju), imeli svoj duhovni sedež. (Svatne oziroma Gospa Sveta) ter sedež fevdalne oblasti (Vojvodski stol). Vojvodski stol je danes ograjen in pokrit s stekleno kletko, ki ga varuje pred propadanjem. Okoli jc lep park, v katerem je edini spomenik na Koroškem, kjer je v treh jezikih - tudi v slovenskem - obiskovalcem opisana zgodovina in pomen vojvodskoga stoki. Naš gostitelj dr. Franci Sercinigg nas je spomnil na to, da je bila izvolitev in usti il ičenje koroških knezov za tiste čase izvedena na zelo dernt»kratičen način, z neposredno voljo ljudstva, kije hkrati volilo tudi deželnega sodnika. Ta je and pravico soditi tudi knezu. Po nekaterih virih je ta običaj izviral še iz. zgodnih slovanskih načinov družbene ureditve. Zato je tudi Vojvodski stol sestavljen iz dveh stolov - eden za kneza in drugi, za njegovim hrbtom, za sodnika. Zadnjič je bil obred ustoličenja in zaprisege pred zbranim ljudstvom na tem stolu po zgodovinskih virih opravljen leta 1414 (z vojvodo Emstom Območno združenje ZZB NOV Domžale vabi na spominsko slovesnost ob obletnici tragedije borcev in aktivistov Kamniškega okrožja v letu 1945, ki ho v soboto,s 10. januarja 2004, ob 10. uri pri obeležju na Rudniku pri Radomljah. Vabljeni! Železnim), in sicer takrat tudi še v slovenskem (in nemškem) jeziku. Vojvodski stol jcbil sestavljen izdelov starih rimskih in keltskih spomenikov, zaznamuje pa ga tudi značilen napis "Ma sveti veri" v slovenščini. Znano je - nas jc spomnil dr. Sercinigg - daje omenjeni način volitve deželnih knezov in sodnikov navdihoval številne zgodovinske osebnosti, na primer Thomasa Jeffcrsona - tretjega predsednika ZDA (1801-1809), pri pisanju ene temeljnih ameriških listin, Dcklaracijco netidvisnosti. Kar prehitro smo sc morali posloviti od tega svetega kraja slovenske zgodovine. Številnim seje kar samo odtrgalo ob slovesu: "Ja, še pridemo, pa tudi otroke in vnuke pripeljemo". Nazaj skozi Celovec, slovo od dr. Sereiniggaz, našo zahvalo in steklenico Štajerca za v ozki > dol ini i Železne kapic, mimo že zdavnaj propadle celulozne (tudi slovenske) tovarne Obir, ki jc z odkupom lesa pomagala preživljati tudi do tisoč pretežno slovenskih kmetov. Pričakala sla nas zakonca Kuhar, doma iz železne Kapic. Peter Kuhar - štirinajst let in pol je štel takrat neštetokrat koi partizanski kurir prehodil vse koroške hribe in doline. Živa priča številnih dogodkov med vojno in po njej. Zadnjih štirinajst let jc predsednik Zveze koroških partizanov. Kljub letom jc še vedno živahen. Pozdravlja se z Dragico Kolcnčovo, Kvedrom iz Moravč in nekaterimi drugimi, ki jih že pozna s srečanj borcev v Sloveniji in Koroškem. Te dni, ko jc pripravljal naš obisk, je moral postoriti marsikaj. Zadnja dva dneva jc zapadlo dvajset centimetrov snega. V petek popoldne je do noči skrbel, da so lokalni komunalci splužili 12 m ceste do višine 1.000 m. k Peršmanovi domačiji, kamor smo bili namenjeni. "Ja, danes zjutraj sem še ob polih dvignil naše komunalce, da so posuli cesto do Peršmana s kamenjem in s< >I j« i, saj sicer z. avtobusi no bi mogli v tiste klance", seje smejal Peter, kot daje to samo po sebi umevno. Nisem prepričan, da bi se z našimi komunalci dalo dogovoriti kaj podobnega za obisk avtobusa ali dveh - in to iz Slovenije (ali Avstrije)! Pri Peršmanu - srečanje s poskusom pozabe nekaterim neljube zgodovine Ko smo se vzpenjali v globoko zarezano in vedno bolj strmo dolino proti severnemu pobočju Pece, sta avtobusa komaj zmogla pot po sicer gladko očiščeni cesti. Zadnjih šesto metrov po očiščenem makodamu do nekdanje Pcršmanovc domačije smo šli peš. Iznenada se je pred nami zasvetila v polni bleščavi zimskega opoldneva lepo obnovljena hiša-sedaj muzej koroškega partizanstva in še posebej ohranjenih slik družine Sadovnik. Na levi od vhoda v hišo je partizanski spomenik, ki so »a leta 195 5 razstrelili nacistični premaganci v Velikovcu, potem pa so ga iz. 23 kosov pomagali zvarih nazaj mladinci iz naših Raven in Kranja. Sedaj kipi v nebo na Prijeten božič ter veliko zdravja \ in skupnih srečanj v novem letu Društvo izgnancev Domžale Naj bo v letu 2004 veliko športa, rekreacije, zdravja in prijetnih praznikov ^^J^r Atletski klub Vele Domžale tem tragičnem, toda za koroške Slovence svetem kraju, kot nemi čuvar spi imi na na vse hudo, kar seje zgodi lo na avstrijskem Koroškem med 2. svetovno vojno in deloma tudi po njej. G. Peter in žena sta nam orisala tragedijo velike kmečke družine Sadovnik. Na večer 25. aprila 1945 so domačijo napadli policaji iz 4. kompanije 13. SS policijskega regimenta. V bližini so kuhali večerjo partizani (pol vola). Policaji oddidejo, domačija in gospodarska poslopja gorijo. Ostanejo le goli zidovi ruševin, sredi njih pa sodom mrtvih otrok od I do 11 let starosti in štirje odrasli iz Sadovnikovc in Kolarjeve družine -postreljeni. Le štirje otroci, težko ranjeni, preživijo. Ena od hčera živi zdaj v Železni Kapli. Morilci pa imajo "pošten" obraz. Njihove roko so čiste, kakor jc ugotovilo po štiriletni sodni preiskavi deželno sodišče. Storilcem naj bi sodili sodniki, po večini sami bivši nacisti. Zato Pcršmanova di imači ju ostaja slepa pega avstrijskega zgodovinopisja in sramota njihovega pravosodja, neomenjena v zgodovinskih učbenikih, odprta rana policijskega polka nad nedolžnimi domačini, ker je v bližini partizanska patrulja nekaj dni pred tem ubila dva njihova pripadnika. Patruljo je vodil obveščevalec iz Slovenije, ki ni poznal tamkajšnjih razmer. Položili smo venec k spomeniku. Harmonika našega prijatelja Janeza iz Jarš je kar sama klicala, da smo skupaj s Petrom zapeli nekaj partizanskih in narodnih. "Tako lepo že dolgo ni bilo na tem mestu" seje razveselil Peter in nas povabil, da se še kdaj vrnemo v mak) odmaknjene kraje. V Peršmanovi hiši - muzeju so številno slike in zbrani podatki o žrvah nacističnega divjanja na Koroškem. Potem srečanje Ž Nemko Tino Lcisoh. pistaljico iz Munehna, ki že od tega 2(X)I živi na tej domačiji kot njena oskrbnica. Usoda žrtev Pcršmanovc domačije in povojno pilatovsko umivanje rok avstrijskega pravosodja nad krvniki joje izzvala, daje napisala dramo "Enajst duš za enega vola", katero premiera je bila 17. oktobra 2003 v mladinskem centru v Beljaku. Štiridesetletna pisateljica nam skupaj s Petrovo ženo in njuno prijateljico iz, doline prijazno ponuja čaj. V treh letih sc jc že kar dobro spoprijela s slovenščino. Pogovarjam se z, njo v mešanici obeh jezikov. "Ja, dvojina in č, pa ž in š ler skloni in spregatve so pa ros ložki", pravi. Tako hrka, pa vendar tako pogumna in močna. Izjemna t Beba na izjemnem kraju. Letos, 15. novembra bo na Dunaju prejela NESTROY nagrado za najboljšo zunaj-teatrskt > pn xlukcijo zadnjega dela Georga Taborija "Mcin KainpL'. Svetla luč v še vedno precej nemškutarsko zabitem območju Železne Kapic. Toda od drugod iz Nemčije. Pa vendar! Kar nismo se znali odgnati v dolino proti našemu zadnjemu cilju - na slovenski koroški Šentanel. Poseben dan za vse nas, ki nas bo vedno spominjal na skupne korenino. Na dobro in zlo.Cc no bi bilo Tine Lciseh inpodobnih, pa Petra Kuharja, prijatelja Francija Sereinigga, bi bilo včasih zelo sivo. Tako pa smo sc vozili domov vznemirjeni, a vendar v srcu mirni. Nasvidenjc - tudi naša Koroška. Franci Gerbec Jubilejna proslava v Dobrniču Vsako leto Območno združenje borcev in udeležencev NOB Domžale skupaj s krajevnimi in občinskimi združenji pripravi obisk Dobrniča prilVehnjem.Takoje bilo tudi letos, ko mineva 60 let od prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču, katerega so se v takratnih najtežjih dneh osvobodilnega boja udeležile delegatke iz vse Slovenije. Med več kot 2000 udeleženci slovesnosti iz, Slovenije in zamejstva je bilo tudi I (X) udeležencev iz Domžal in okolice ter veliko zastavonoš in praporščakov. Preživela delegatka kongresa, Dragica Rome, je poudarila, da so delegatko kongres preživljale, kol sprejemanje novih odgovornih nalog, hkrati pa jc bila NOB prelomnica enakopravnega vrednotenja obeh spolov. Govorili sta tudi ljubljanska županja Danica Simšič ter študentka na FDV v I jubljani. Živa Vrbič, kije v imenu mlajše generacije dejala, da večina Slovencev, tudi mlajših, kljub vsemu priznava NOB in njeno vlogo. V kulturnem programu so sodelovali Občinski pihalni orkester Trebnje, dobntiški osnovnošolci, reeitatorji in tržaški Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Tovariš Stane Pečko pa je za dolgoletno prizadevno delo pri proslavah in ohranjanju tradicij NOB prejel zlato plaketo ZŽB Slovenije. Po kosilu smo se v večernih urah vrnili na svojo domove. Hvala organizatorjem in vodičema za vodenje in obema šoferjema za varno vožnjo. Jože Novak Pri tabornikih RST se vedno kaj dogaja Čeprav se živali že pripravljajo na zimsko spanje, taborniki še zdaleč ne počivamo. Za nami je že tretji letošnji izlet v okviru celoletne akcije Izletnik, ki nas spremlja že deset let. Tokrat smo jo z našimi gozdovnlcami In gozdovniki, taborniki med II. in 15. letom, ubrali na Snežnik, naš najvišji nealpski vrh, ki mu pravijo tudi »notranjski Triglav«. Po precej dolgi vožnji z, avtobusom mimo Ilirske Bistrice smo začeli našo pot s Sviščakov. Pot do vrha jc zelo prijetna in skrbno urejena. Čeprav smo bili vsi dobro opremljeni s kapami, hundami in rokavicami, na tihem takega mraza vseeno nismo pričakovali. V zavetišču na Velikem Snežniku nismo bili prav dolgo, saj oskrbniki niso bili nič kaj navdušeni nad gručo razposajenih otrok, ki so se hoteli pogreti ob toplem čaju, čeprav so vse smeti pridno pospravili in jih odnesli s seboj v dolino. Raje smo vzeli pot pod noge in se vrnili na Sviščakc, kjer nas jc čakal naš prijazni voznik z avtobusom. Našega izleta še ni bilo konce. Odpeljali smo se proti gradu Snežnik v vasi Kozariščc, kar po ozki gozdni cesti čez, čudovite snežniške gozdove, Grad Snežnik, z. vodnim jarkom obdana Irinadslropna stavba po večini iz 16. stoletja, je neokrnjen, z, vso notranjo opremo, kot po čudežu uspel preživeti strahote druge svetovne vojne. Na žalost smo si ga lahko ogledali le od zunaj, saj neprestano gosti skupine obiskovalcev in poroke. Obiskali pa smo Lovski in polharski muzej, ki se nahaja v neposredni bližini gradu. Na koncu bi sc vsi skupaj radi SD Sokol Želi občanom Domžale vesele božične praznike ter zdravje in srečo v novem letu, vsem športnikom pa veliko športnih uspehov. še najlepše zahvalili vozniku Tonetu iz podjetja Kam-Bus, ki nas je"potrpežljivo vozil po ozkih in ovinkastih cestah in se ni pustil motiti petdesetim, včasih precej glasnim in razigranim tabornikom Vsi skupaj smo sc strinjali, da jc najboljši šofer na svetu! V okvini tedna vse življenskega učenja, i. ploščadi pred blagovnico. Vele smo domžnlsi taborniki organizirali zanimive delavnice za otroke, ter se tako predstavljali tudi tistim, ki nas še niso poznali. Skupaj z. našimi najmlajšimi obiskovalci smo iz štirih »štumfov« izdelovali čislo prave lutke, z, malce starejšimi pa smo sc pretegovali in zvijali v zelo atraktivni družabni igri »tvvister«. Ker pravega tabornika ni strah izzivov, smo tekmovali tudi v vlečenju vrvi, tako zmagovalci kot poraženci pa so sc kasneje skupaj pogreli ob vročem čaju in pečenem kostanju, Odkrivali smo tudi skrivnosti pisanja v skriti pisavi, tako da smo na ItSI papirja napisali par besed, vendar ne s čimerkoli, temveč z limoninim sokom. Ko tak list kasneje izpostaviš loploli, sc na njem čudežno pojavi skrilo sporočilo. Malce več spretnosti pa so morali pokazati lisli, ki so se preizkusili v hoji za »A-jem«, kjer gre za preprosto ogrodje iz smrekovih sušic, zvezano v obliki črke A, s pomočjo katerega se taborniki že od nekdaj zabavamo m kratkočasimo, Tiste tri urice sobotnega dopoldneva so minile kot bi mignil in na koncu lahko rečem le, da smo se lako taborniki kot obiskovalci, ki so hoteli izvedeli kaj več o labornišlvu, naučili nekaj novega, predvsem pa smo sc vsi skupaj prav dobro zabavali. Tanja Cirkvenčič Turistično društvo Radomlje želi vsem svojim članom, sponzorjem in prijateljem zdravo, veselo in uspešno leto 2004 4* Čudovita razstava Štirje letni časi avtorice T. Zmavc Naš slovenski svet je tako neznansko k-p in vrečk« občudovanja vsega, kar je t njim povezano,sk>venski IjikI je pa tako hudo obremenjeni z. razdiralno, samoznničujočo mislijo, češ, da Je ničvredno kar je staremu in domačega, s harmonijami okrašenega in kar izhaja iz. harmonike. S luni Insedami je po Kopitarjevi iKMiii "Na slovenski zemlji" v Kl)( iml)(jeclne29.12.otvoril r. izst a ve > naše članke II), larše- Rodica Tatjane Žntavc, radijski novinar g. Matjaž Brojan. Najsamonakratkocitiramck'l njegovega govora: "Novoletni čas je tisto prekratko obdobje, ki je čas pričaki ivanja; najlepše obdobje je to: lepše, kot je praznik sam, lepše od uresničenja in trenutka, ko ga dočakamo. Tedaj se zaleže v nas nekaj dobrega, ki i nekako |x ilisnenii l iz bližnje zavesti \ ozadje vse hiule misli in nam je vprernišljevanjiioilohrcm in v izražanju lepih želja svetli l pa I* ižično in novi ilclm l toplofal prijazno med ljudmi, s katerimi živimo. Zares smo lahko ponosni, da imamo v našem I'() lalr.ino. ki zna z ljubeznijo ohranjali kiilliimoduliščiiii>za|inlii>diiic čase in prihodnje rodove, saj se pod njenimi lokami ob pniznikihoživlljajt) taztii itbičaji. ki so skoraj že tonili v pozabo. Veliko priložnosti nam ponuja živ ljenje, da se lahko sprostimo, poveselimo. nasute jemo. San m vi ilji 1111 željo morat m l [meti. Tudi tedaj, ali pa Se zlasti tedaj, ko nas k tlem pritiskajo bremena \ sikdanje^a življenjna. S Udno v olji miz velikim veseljem so se ji s to razstavo uresničile dolgoletne želje. To je le del govora, s katerim sem seji v imenu TD Jaršc-Rodica zahvalila za požrtvovalno delo, S številnimi narodnimi nošami. priznanjem in dvema tortama s štirimi Icliiimičasi lcrdoiii;ičimi|XvivivsdičiiJtic smo to prireditev še polepšali, (iospa prof. Dušica Kunaver, kulturna ptiblieisika, je bila presenečena nad tc^Tstno razstavo,sajjeTatjanas svojimi izdelki "uprizorila" vsa dogajanja v štirih letnih časih in |x>uilatila, da je naščlovek mesece poimenoval po dogajanjih na poljih, travnikih, vinogradih in gozdi iv ih. Na dvanajstih mizah je za vsak mesec v letu prikazala v slikah in ničnih delih značilnosti in sttire t tbičaje. o katerih nam je pripovedovala ga. Kunaver, kot sledi. Zimski meseci: gruden- v 'katerem zemlja zaledenela leži v grudah, prosince ki prosi pTOSO ter Svečan ki prinaša ledene sveče in si želi svetlobo svečke. Med intcrKivtinjem posameznih mesecev so prireditev popestrili: Boris Kopitar. Silva Kosec, ljudske pevke iz 1 )omžal in ljudski pevci iz Kapele na Dolenjskem lerliarnii mikarica Hreda. I 'i ili la dv on u ta z navili išcnin li obiskovalci je potrdila, da je bila razstav a enkratna; vsi nastopajoči so peli pesmi, značilne za posamezne mesece v letu. Tatjana Žmavc živi bogato osrcčtijričc' življenje. Veseli smo. da smo ta trenutek delili z njo. da lahko vrednote naše dediščine, duhovne, kulturne, narodopisne zapuščine skozi štiri letne čase. muko čuriint I in da nam skozi svoja ilela razgrinja svi >ja občutja I> ivolila n;tm je vstopiti V SVet, kije njen in od lega trenutka tudi naš, Vsi ji želimo, da bi s laku ljubeznijo še naprej ustvarjala in naj ji bo tu enkratna razstava velika vzpodbuda pri njenem nadaljnjem delu in tudi pri krožku, ki ga bo po novem letu vodila skupaj z nami v našem novem prostom v Grobljah. Nevenka Narobe Obletnica ustanovitve Združenja za socialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije 16. obletnica delovanja medgeneracijskih skupin za kakovostno starost Župan jaje na zadnji seji občinskega sveta v I »omžalaJt. pri sprejemanju osnutka proračuna za leto 2IKM. na vprašanje, kaj se dogaja s projektom izgradnje Doma starejših občanov Vir, ki bi naj bil po občinskem planskem dokumentu »Razvojni program Občine Domžale od leta 2001 do leta 2005» zgrajen do leta 2005, odgovorila, da država ne podeljuje nobenih koncesij /a izgradnjo domov starejših občanov, da zato interesa investitorjev ni več. saj je dom starejših občanov brezdržavne podpore prevelik poslovni rizik. V reviji Prepletanja, v s. Številki, str 4,pa i ntnjsterck Dim rvski v intervjuju navaja, da držav a pridni l uresničuje i ibu nacii malna programa: Nacionalni progr.un socialnega varstva do leta 2(X)5 in Nacionalni program socialnega varstva starejših do leta 2(X)5 in da bodo konec tega leta. najkasneje do sredine prihodnjega, zagotovili kapacitete v domovih za 7,5 % populacije, starejše nad 65 let. In pravi: »To bomo dosegli z intenzivno izgradnji ulomov in s podelitvijo koncesij-lz navedenega se vsekakor zelo dobro vidi razhajanje med teorijo in prakso v politiki. Nadalje minister pi uidarja pomen pn istovi iljncga dela in navaja, da je to s slališčaixlnosa do sočloveka skrajno pomembno in plemenito dejanje, predvsem v smislu povezovanju družbe. In si pust i v Ija vpttisanjc. kako imislovoljslvu ilati pravo vcl|;ivo in pomen, kako ustrezno rrtoralno nagniditi prostovoljec in kako za prostovoljstvo vzpodbujati mlade. No. za začetek bi bilo zelo lepo in prav. če bi se med pn isti >vi il jci pojavil kakšen politik ali drugi vodilni, za vzgled in ptitrditev. da se tudi pri nas prostovoljstvu daje veljava in pomen. Država pa bi morala za delovanje skupin nameniti več sredstev, nc pa iz leta v leto manj (v letu 2(X)3 smo prejeli le 4( Wf sredstev iz leta 2( X )2) in tako omogočiti boljše mi ižnosti za delo skupin ludi v revnejših občinah. Pri starih ljudeh se najbolj pogosto piijavlja osamljenost in iskanje smisla bivanja. Življenje brez smisla in osamljenost sta namreč najbolj pogosta povzročitelja socialnih in psihosomatskih motenj. Zato sc v skupinah učimo smiselnega in ustvarjalni > polnega življenja Znani psiholog in logoterapevt Viktor Emil Franki je zapisal: »Človek z duhom kljubuje usodi in veliko laže obvlada telesne, duševne, socialne in druge ri/ične situacije, če v njih odkrije smisel. Smisel bivanja je treba udejanjati kol nalogo, živeti za nekoga in za nekaj«. Za premagovanje osamljenosti, ki stare najbolj obremenjuje, so povečini najbolj pomembni neposredni stiki med ljudmi, vzajemno dajanje in prejemanje izkušenj, nasvetov, inlonnacij. razmišljanje na glas. prijateljstvo, skupni projekti in skupni cilji, pri katerih lahko aktivno sodelujemo in soodločamo. Neposredni stik nam omogoča radost in zadovoljstvo medčloveških odnosov, ki jim pravimo osebni odnosi. Nudi nam možnost občutenja varnosti, pripadnosti, spoštovanja samourcsničevanja. vedrine, radosti in zadovoljstva, možnost za sprostitev in zabavo. V Društvu »Jesenski cvet« di isledni p uresniču jemi > naše pn rgramske cilje. Izbrali srni i dobn > vi rlji i za si ničli >van je z ljudmi in za pomoč ljudem in to tudi uresničujemo. V našem društvu .vemo. da veljava in pomen prostovoljstva najbolj gotovo raste iz vztrajnega in pi ižrtvi ivalnega dela v skupinah. Pi imen prostovoljstva torej niste iz rJrobnih celic ljubezni do sočloveka iz medčloveške solidarnosti, iz vsakokratne sreče in zadovoljstva naših članov, raste s pomočjo zavzetega in poštenega dela voditeljic in voditeljev skupin, za kar sc jim v imenu društva tudi na tem mestu najlepše zahvaljujem. In upajmo, da raste pomen prostovoljstva iz naših skupin tudi navzgor- ki >t i izaveščanjc pnsti ijmh < i tem. da se na terenu opravlja res veliko delo in kot pripravljeni isl na ustrezni i pi ldpon i na državnem ni vi ju Ob tej priliki bi izrazila zadovoljstvo ob dobrem sodelovanju s pristojnimi na Občinah Domžale. Mengeš. Trzin. Moravče in Lukovica ki cenijo naše delo ter moralno in finančno podpirajo naš razvoj. Združenje za v icialno gerontologijo in gerontagogiko Slovenije jc ob dvojnem jubileju vsem voditeljicam in vi iditeljem rx idcltli > priznanja i »bletniei pa pn »slavilo v Kulturnem domu Mengeš, v septembru. Slavnostni govorniki so bili: Zmaga Pn >št_ predsednica Združenji za si »cialni»gerontiiliigij<> in gen intagiigikn Sliivenije. Danica Matjancc. organizatorka nacionalne mreže skupin stitnh ljudi za samopomoč, mag Tone Kladnik. ustanovitelj prve skupine, predstavnica Ministrstva za delo. družino in socialne zadeve, župan mag. Tomaž Štehc in dr. Manca Košir. Ob koncu leta se vsem članom društva ter vsem občinskim upravam, sponzorjem in Centru za socialno delo Domžale, ki podpirate naše delo. iskreno zahvaljujemo /a sodelovanje. Obenem Vam želimo prijetne božične in novoletne praznike ter zadovoljstva, sreče in uspehov v letu 2004! Predsednica Društva »Jesenski cvet" mag. Majda Pučnik Rudi "Nad 70-letniki" pred vstopom v Evropo Ker sov polnem teku priprave na razne prireditve v okviru praznovanja zadnjega leta samostojne državice Slovenije in kar je to mili zadnje leto raznih sanj in ugibanj o vstopu v l\ro|)skoskiipiK>st.l«KnooslaliSlo\eiKi z vsem, kar smo do sedaj ustvarili in I m ilozili na oltar Evrope združeni v v eliki državi, ki seje v tem trenutku niti dobro Občni zbor Društva diabetikov Domžale Društvo diabetikov vključuje bolnike, svojce, prijatelje itd. iz ()bčin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin in se nahaja v Zdravstvenem domu Domžale. Vsaki i leti i pregledat i io nit lecnimo naše delo. Letos smo se. IS. novembra ob 16 uri, zbrali na 17. rednem občnem zboru v Gostišču Kovač na Količevcm. Vse prisotne je najprej pozdravil zdajšnji predsednik, gospod Franc Hrovat. V nadaljevanju jc povedal, da jcdnišivo v celoti izpeljalo program, ki si ga je zastavilo lani ob lem času. Pohvalil je vse. ki so pri tem sulclnv ali. Največ članov je poslušalo predavanja o zdravi prehrani in bolečini v prsih. Zaskrbljeno pa ugotavlja: Ko smo I* isdvj povabili 250diabetikov, ki niso IZVRSNI ODBOR DRI SI VA DIABETIKOV DOMŽALE SI ZAHVALJUJE VSEM, KI STE NAS PRI NAŠEM DELU DENARNO ALI DRUGAČE PODPIRALI. PRAV VSEM PA ŽELIMO VESELE PRAZNIKE, PREDVSEM PA ZDRAVO IN I ISPISNO NOVO LETO 2004. člani našega društva, na predavanje o ustrezni prehrani za sladkorno bolezen, sc |c udeležilo le ') vabljenih. Vprašali smo sc: "Kaj storiti" Predstavnik Zveze diabetikov Slovenije jc menil, da sc s podobnimi težavami srečujejo tudi druga društva diabetikov v Sloveniji. Gospod Maks Grošelj - referent za šport - jc pohvalil številčno udeležbo iiasiliclaiiov.iiailrušlvcnili.kakoi tudi meddruštvenih pohodih diabetikov gorenjske regije ( Kranj. Jesenice. Skorja bika. Tržič). » Prehixlili smo dobršen del Gorenjske. Tudi sankali in smučali smo sc. kolesarili, šli na miting pa tudi obirali češnje in nabirali kostanj, Na izletu po Bell Krajini smo obudili spomin na kulturno zgodovinske dogodke polpretekle zgodovine. Najbolj pogumni smo sc mrzlega jesenskega dne. po prvem sneženju letos, spustili v jamo Pekel pri Žilicu.« Urednik spletne strani vabi mlajše diabetike k bolj aktiv nemil sodelovanju na tem področju. Ker bodo prihodnje leto volitve novih članov v vse odbore društva, povabi predsednik vse prisotne, da že sedaj razmišljajo, koga bodo predlagali. Spomni na dosedanjo slabo ali nikakršno zastiipanost sladkornih bolnikov iz občin Mengeš, Trzin. Lukovica in Moravče pri delu v našem društvu. Predstavniki društev diabetikov gorenjske regije so prijazno pozdravili vse navzoče in vsem zaželeli še boljše sodelovanje pri vodenju skupnih športno rekreativnih dejavnosti. Ob koncu uradnega dela občnega zbora pa stit predsednik društva in predstavnik Zveze diabetikov Slovenije trem članom našega društva podelila priznanje in zahvalni listini za dosedanje uspešno in požrtvovalno delo v Društvu diabetikov Domžale od ustanovitve leta 19S6. Anica Cotman Anžič zavedamo in nimamo prave predstave, kako se bomo v njej znašli. Prav to dobo lahko ocenili starostniki, ki nu to gledajo z določenimi željami in vizijami skozi izkušnje, katerih mladi še nimajo. Prav zaradi tega je bilo to srečanje bolj pomembno in bolj v spomin na preteklo obdobje, kot pričakovanje neznanega. To leto sem bil drugič prisoten na veselem srečanju na Jamarskem domu na Gorjuši. V četrtek 20.1103. Dovolj, da sem lahko potegnil primerjavo od prejšnjega LDS usmerjenega odbora KS Dob. do današnjega SDS. Vsekakor gre za gesto, ki jo sedanja garnitura povsem drugače dojema in obravnava Tudi sicer je duh mlade ganle mogoče čutili v delu za skupno stvar, kot so temu včasih rekli. Čuti se velika energija in posluh za dobre namere izkušenih, ki tako veliko doprinesejo k vodenju neke skupnosti, ki ji rečemo krajevna skupnost Čutiti je sodelovanje med posameznimi odborniki in veliko volje za uspešno siKlcIovanjc. Dogovorili so sc s trii »n M AX. kije zabaval druščino veselih starostnikov in ostalih do poznega večera. Kdor spremlja statistične podatke ve. da število upokojencev narašča, da sc življenjska doba zaradi kvalitetnejšega življenja daljša in da je v Sloveniji preko 400.(KM) tisoč volilcev prav iz. vrst upokojencev. To ni zanemarljiva številka in velja ji posvečati mnogo več pozornosti . kot dosiej. SDS. ki je imela velik vpliv na življenje v kraju, tega ni zanemarajala in je sproti dokazovala, kako naj bi bilo, kadar jc beseda o starejših občanih. Po kosilu sc je pričelo spoznavanje, oživljanje spominov na mlada leta in povabilo na ples Solo nastop pevke in skupinsko prepevanje v improviziranem zboru, k čemur so nato vsi pritegnili Zazvenele so stare domače pesmi kot "Kolkr kupic, tolko let in druge viže. Petje pn Slovencih vedno pritegne in prav ubrano so zazvenele v ambicntu. ki ga ta dom ima. Ob zvokih poskočne glasbe Maksov jc bilo živo in veselo. Robi je zavrtel svojo Orni po plesišču kot mladenko in za tem še vrsto ilrugih osrečil z vabilom na |iles Pogrešal pa sem nekaj zelo pomembnih običajev, ki so priljubljeni tudi pri starejših Nisem bil povabljen v sestavo programa ker bi sicer ta večer, ki je samo ob letu. imel točko podelitve priznanja za posebne dosežke starostnikov v preteklem lestu ali pa za živi jenjskodelo. Pi ivedati je p »trebi* i. da si i nekalen ki juh leti >m še vedru > n* ičm i aktivni v raznih delih v KS Zavedamo se dejstva, da so ti ustvarjali pred nami in jih ne smemo pozabiti, niti njihovih zaslug za razvoj KS Dob Tako bi bila prireditev hol| namenjena povabljenim in bi od nje ostali boljši, trajnejši vtisi. Sicer pa bo ob letu zopet prilika za takšne in podobne podrobnosti. • (kistje si i p ičasi |emal i sk »vo in sc pomikali proti izhodu. Nekateri so imeli prevoz organiziran, druge so pobrali tisti, ki vi imeli pnKlor v avtomobilu. Vreme je hilo zelo ugodno in tako res ni biki razJoga za negodovanje. Nekateri so sc redekeje videvali in so izrabili te trenutke pred (ldhndoTnšezazmeni*, da si še kaj p tvedt>. Pril|ubl|eni predsednik KS Dob. Robi. kot ga vsi kličejo, ni pozabil dati vsakemu nike v skivo. s povabikim za snidenje ob letu. še nekaj besed z iKlhajajočimi in pnreditev je bila zaključena v prijetnem vzdušju. Vsi so izgledali tako dobro, da si lahko obetamo snidenje tudi naslednic leto. Arhitekt Ivo Kranjc Društvo upokojencev Vir v letu 2003 Društvo ii|Mikojcncev Vir je bilo ustanovljeno leta l'W4. torej bo v letu 2004 praznovalo 10 let svojega delovanja. Vsa leta jc bilo društvo aktivno, v njegov o delo se je v ključev ala v cčina članov. Tako smo sc letos udeležili srečanja upokojencev Slovenije in upokojencev gorenjske regije ter organizirali razne izlete po domovini in tujini ter piknike (kostanjev in spomladanski piknik). Imeli smo pestro življenje, saj smo vse naloge, ki smo si jih zadali, tudi realizirali. V društvu imamo več sekcij: izletniško, kolesarsko, pohodništvo in žensko sekcijo. V letu 2003 pa smo ustanovili zelo dejavno balinarsko sekcijo, žensko in moško ekipo, ki sc sestajata dvakrat tedensko. Ustanovili bomo tudi šahovsko sekcijo, ki sc bo sestajala v klubu društva. Kolesarska in pohi>dniška sekcija sc srečujeta vsako sredo. Kolesarijo in hodijo v bližnjo in daljno okolico. Ženska sekcija - gospodinje se sestajajo vsak prvi ponedeljek v mesecu. S svojimi kulinaričnimi izdelki m »delujejona raznih prireditvah, z vrtci in šolami Srečanje gospodinjjc zelo zanimivo, saj si izmenjujejo svoja znanja 0 pripravi raznovniUiih jedi.ozclravilnih zeliščih ipd. tudi 1 > stitnh običajih vedo veliko povedati. Obiskale so (udi Budnarjcvo hišo v Palovčah in Čebelarski center na Brdu pri Lukovici. V Društvu upokojencev Vir je vedno prijetni > in če želite polepšati svojo jesen življenja, sc nam pridružite -pričakujemo vas ob petkih od 9 do 11. ure v naši pisarni v Delavskem domu na Viru. Vsem želimo prijetne božične praznike in vetih) zdravju in prijetnih dni, morda tudi z nami. Društvo upokojencev Vir Vesele božične praznike in veliko sreče, zdravja, veselja in balinanja Športno balinarsko društvo Budničar, Količevo mmmm Želimo vam lepe in prijetne božične in novoletne praznike ter izpolnitev vseh skritih želja v letu, ki prihaja. Comett zavod za pomoč in nego na domu Iskrena hvala za pomoč v letu 2003, vesele božične praznike ter vso srečo v letu 2004. Prostovoljno gasilsko društvo Studa Vsem gasilcem P(il) Žeje-Sv. Trojica ter krajanom, se zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje z zeljo, da bi v času božičnih praznikov podoiivljali družinsko srečo, v novem letu 20(14 pa uresničili vse želje. >i±j< Upravni odbor POD Žeje-Sv.Trojica SLAMNIK - dKMItar S003 Božič 2003 V pričakovanju rojstnega dne Boga s človeškim obrazom Bog je v zgodovini človeka zmerom nagovarjal, ga vedno znova razočaral in presenečal, ker čisto drugače uslišuje, kakor človek od njega pričakuje. Bog je svet najbolj presenetil, ko gaje prišel rešit. Svoje sodobnike, svoje navdušene pristaše je osupnil in razočaral hkrati. Tudi nas je Bog razočaral. Razočara nas vedno znova, vse življenje, medtem ko nas rešuje, medtem ko naše napore in naprezanja, da bi mu ubežali. naravnost prekriža, medtem ko vse naše poskuse ali samovščipe. da bi se ga znebili, enostavno spodnese. Ta nenehna napetost med tem. kar Bog hoče. in tem. kar hočemo mi, je med njim in nami ustvarila prepad, ki ga moramo spet preskočiti ali zapolniti. Da bi se z Bogom »spopadli«, moramo prehoditi vso pot. na kateri smo se doslej upirali, da bi mu sledili, ker smo trdovratno vztrajali pri svojih stališčih in hotenjih. Kajti medtem ko smo se zapirali vase in se držali svojega prav kot pijan plota, nam je Bog obljubil in poslal Jezusa, otroka, nežnega sla velike ljubezni. V naših sreih žal obstaja še danes ravnodušnost, všečnost, interesi, otopelo nerazpoloženje, celo sovražnost, da bomo nekega dne tega otroka odklonili, zavrnili iu križali. Če se hočemo pripraviti, da Boga sprejmemo, če hočemo pripadali tisiim. ki slednje ne smatrajo za nemogoče ali nevzdržno, moramo iti vase. se vreči na kolena, se potrkati na prsi. Reči moramo: Bog, odpusti mi. kajti grešil sem. grešila sem. Obrnil sem li hrbet, obrnila sem se proti tebi. Oprosti mi... Pod tem pogojem, in samo pod tem pogojem, bo za božič tudi za nas lahko prišel Gospodv miru.ljubezni in velikem veselju. Hkrati pa si krepko predstavljamo, da si odrešenika. ki se rodi kot sin neznatnega in podjarmljenoga naroda v Rimskem imperiju, v družini, ki na družbeni lestvici ne šteje nič, ki pride na svet v mrzli noči, v neki pastirski staji.... da si takega odrešenika svet pač ni mogel predstavljati. Takega odrešenika lahko sprejmemo samo v veri, samo ta je namreč sposobna preseči vse ugovore, ki jih naravna pamet postavlja nasproti Božjemu ravnanju. Če odrešenika sprejmemo v veri, se naše življenje napolni s svetlobo, dobimo odgovore na zadnja bistvena vprašanja bivanja in smrti. Usmerjeni smo k temu, kar je pravično, pošteno in dobro, naši dvomi se razpršijo oz. dobijo drugačno podobo. Glav no božično sporočilo se glasi: BOGA NE MOREMO IJUBITT BREZ ČLOVEKA. Boga ljubimo, če ljubimo ljudi, in sovražimo, če ljudi sovražimo, kajti Bog je postal človek v Jezusu Kristusu in od njegove polnosti smo vsi prevzeti. Bog je v Jezusu Kristusu združil zemljo in nebesa. Ob praznovanju nc pozabimo na pomoč bolnim, osamljenim in žalostnim, tistim, ki sc čutijo prevarane in zapostavljene, pa tudi tistim, ki živijo brez upanja in ljubezni. Ruski pregovor pravi: »V gostjah horošo, a doma lučše.« V gosteh je dobro, a doma je boljše. Ali bomo to priznali? Latinski pregovor Confessio est regina probationum bi lahko prevedli s »priznanje je kraljica dokazov.« Kaj in kako pa potem brezdomci? Mislimo v sveli božični noči na vsak način tudi, če ne predvsem nanje. Na božični praznik pa praznujemo tudi dan samostojnosti. Ob tem prazniku poskušajmo razmišljati o odgovorni svobodi. Ker je svoboda veroizpovedi ena od najbolj temeljnih človekovih pravic, je po mojem- pravica oziroma možnost svobodnega izpovedovanja vere v zasebnem življenju in v javnosti preizkusni kamen svobode družbe in naroda. Menim, da mora država skrbeli za ozračje strpnosti in spoštovanja pristnih človekovih vrednost. Na dan samostojnosti Se bomo po možnosti udeležili tudi maše za domovino. In že smo pri novem letu 2(X)4. Poleg običajnih voščil želim vsem, da bi bilo novo leto zlasti MIRNO, preželo z, redom in disciplino, ki sla po besedah biatlonskega trenerja Vladimirja Karolkeviča bistvo demokracije. Demokracija in vojna pa sta nezdružljivi protislovji, kakor je že leta 1912 v'Baslu na III, Kongresu II. Internacionale dejal Karel James Hardic. Predvsem pa naj bi bilo novo leto 2004 LETO STRPNOSTI. Strpnost pomeni, da sprejemam tudi drugačnega človeka, zaradi njegove drugačnosti, od katere se skušam kaj novega naučiti. Strpnost je osnova dialoga. Kjer ni strpnosti, tam ni dialoga, je dejal dr. Vekoslav Grmič, škof, ki ga spoštujejo in upoštevajo tudi ateisti in komunisti. Na poseben način seje letos začel božič že takrat, ko je šlo za (ne) omenjanje Boga in krščanstva v preambuli nove evropske usUtve. Ali sc ne dogaja ravno tako, kakor takrat v mrzli betlehemski noči: V svojo lastnino je prišel, a njegovi ga niso sprejeli... Tu lahko zapojemo kvečjemu tisti pogrebni MISERERE... Vsem bralkam in bralcem, ki niste spregledali teh vrstic, in posebej uredništvu želim v prazničnih dneh in vseh dneh novega leta 2(X)4 spravo z. Bogom in vsemi ljudmi blage volje: stcgljaj roke ne stane veliko, lahko pa veliko premakne. Poskusimo. Ivan Kepic Obiskal nas je sv. Miklavž Mesec december bi bil zaradi svoje temačnosti zelo turoben, saj noč skoraj podaja roko noči, temu pa se preko dneva lahko pridruži še vsa oblačna in meglena sivina. Kljub temu pa je ta mesec po sami vsebini dogajanj zelo živahen. Sivino dneva pa preženejo lepe okrasitve mestnih ulic, trgovin, raznih poslovnih prostorov, pa tudi stanovanj. Za »otroke* vseh starosti, tistih najmlajših in tistih, ki so obrnili že kar nekaj listov v svojem življenju, je to tudi čas pričakovanj in obdarovanj. Kaj mi bo prinesel eden od treh mož sv. Miklavž, božiček ali dedek mraz, morda pa kar vsi trije. V domžalski hali komunalnega centra se že nekaj let ustavlja in razveseljuje zlasti najmlajše otroke sv. Miklavž. Tudi letos sc ni izneveril svoji tradiciji. V kratki igrici, ki sojo izvedli otroci, so prikazali, kako si vsi želijo daril, pa nc tistih najmanjših, vsak bi želel največjega. Da bi se prehitro lotili daril, jim je preprečeval strah pred parkeljni, ki so se potikali za odrom ter se s svojo točko pokazali tudi ostalim v dvorani, da so lako povedali, da res obstajajo. Ker so bili otroci tudi v tem letu sorazmerno pridni, so angeli pripravili pot svetemu Miklavžu, ki je otroke najprej nagovoril, nato pa predvsem predšolske tudi skromno obdaroval. Za ostale pa so angeli razdelili nekaj sladkih dobrot. Ker je njegova pot vodila še v Krtino, pa v Dob... seje iz Domžal hitro poslovil. Ni pa pozabil dodati, da se ob letu osorej spet vidimo. Pri prireditvi so sv. Miklavžu izdatno pomagali Občina Domžale, Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan in Župnijska karitas Domžale. J. K. mj ACO MAJHENIC 1™" - Majhenič Stanislav s.p., Ljubljanska 91, 1230 Domžale Tel./faks: 01 724 10 57, gsm: 041 741 752 www.fotostudio-majhenic.si e-mail: info@fotostudio-majhenic.si IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ VSEH ^ DIGITALNIH MEDIJEV Župnija Domžale Predstavitev knjige Antona Vovka: V spomin in opomin Luč miru iz Betlehema http://lrjtb.skavt.net/ Geslo letošnje akcije je "Ustvari družino!", saj želimo ljudi spomniti na pomen družine in odnosov, ki jo ustvarjajo. Provokativno lahko rečemo, da živimo v času "krize odnosov", vsi pa si jo želimo rešili. Vsakdo si v svojem okolju ustvarja družino v različnih življenjskih razmerah. Od nas je odvisno, kakšne odnose bomo živeli v njej. Družin je veliko vrst: domača, prijateljska, skavtska, slovenska, evropska ali svetovna družina. Družina je praktično vsaka skupnost, kateri pripadamo in si ustvarjamo njene odnose, Z letošnjo akcijo Luč miru iz Betlehema želimo pokazati, da hočemo biti dejavni, odgovorni in aktivni člani družin, katerim pripadamo. Toliko bolj zaradi našega bližnjega vstopa v evropsko družino narodov, kjer bo odgovornost do samega sebe in do drugih še pomembnejša. Organizatorji akcije Luč miru iz Betlehema v letu 2003 so nosilec projekta Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) in soorganizatorji Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS) in Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO). Sodelujejo pa še številne druge mladinske organizacije. Organizatorji želimo,da bi na božični večer Luč miru iz Betlehema gorela v čim več družinah in jim prinašala mir. Želimo, da bi bilo čim več ljudi seznanjenih z njenim sporočilom in poslanstvom. Luč miru iz Betlehema bomo sprejeli na prireditvah 14. decembra 2003 v Ljubljani, 20. decembra 2003 pa bosta večja sprejema v Mariboru in Novi Gorici. Javna prireditev v Domžalah bo 21.12.2003 ob 17 uri, pred blagovnico Vele. Sprejemi plamena Luči miru iz Betlehema bodo tudi pri sv. mašah (od takrat naprej bo Luč miru na volji > tudi na teh sprejemnih mestih) in sicer Rova petek, 19.12.2003, ob 17.00 Radomlje petek, 19.12.2003, ob 18.00 Jarše sobota, 20.12.2003, ob 18.00 Homec nedelja, 21.12.2003, ob 9.00 Brdo pri Lukovici ponedeljek, 22.12.2003, ob 17.30 Mengeš ponedeljek, 22.12.2003, ob 18.00 Domžale nedelja, 21.12.2003, ob 18.00 V začetku decembra smo se v predavalnici našega župnisca zbrali ljubitelji knjig, ki ne segamo samo po leposlovju, ampak tudi po knjigah, ki opisujejo življenje in delo znanih osebnosti. Tokrat smo prisluhnili osebnim zapisom škofa Antona Vovka, ki so zbrani v knjigi z naslovom V spomin in opomin. Zapisi so nastali med letoma 1945 in 1953. To je bilo obdobje, koje bila politična oblast zelo nenaklonjena delovanju Cerkve Knjigo so nam predstavili dr. Janez (hi I j -urednik Družine,dr France M. Dolinar in domžalski rojak, prof. zgodovine Blaž Otrin. Z uvodnimi besedami jc dr. Jitnez. Grilj povedal, kako je prišlo do nastanka knjige. Dejal je, daje bila knjiga zaradi velikega zanimanja bralcev že trikrat ponatisnjena Dr. France M. Dolinar nam je pojasnil zgodovinski okvir nastanka škofovih zapiskov. Poudaril je. daje po ki >ncu vi ijnc kant mik Anton Vovk prevzel zelo nehvaležno službo generalnega vikarja, ki je v tem obdobju v ljubljanski školi ji predstavljal rimokaioliškoccrkev. Takratne razmere »bile zek > težke, saj je politična oblast želela delovanje Cerkve čim bolj skrčiti in osamiti. Samo vsebino knjige namjepodn ihneje predstavil njen urednik, prof Blaž ()trin. ki je škofove zapiske kronološko uredil. Povedal nam je, daje knjiga sestavljena iz treh delov: kroni )li iški zapisu k igajanja med leti 1945 in 1953, razgovori s predstavniki takratne i iblasti in /apisi razgi tvorov, ki jih je imel škof z Upravo državne varnosti. Ob prebiranju knjige naletimo na < idlomke iz škofovih zapisov in pridig, ki so še vedno aktualni. Eden izmed teh je odlomek iz, pridige, ki jo jc imel šk< il ob petstoletnici ljubljanskeŠkofije,leta 1962 in pravi takole: »V petsto letih sc je marsikaj spremenilo; dinžbcni in politični razvi ij jc šel svojo pol in se slednjič pri nas ločil od Cerkve. Ob tej cerkveni slovesnosti bi rad poudaril, kako zelo želimo, da bi taka ločitev nc pomenila sovražnega razmerja, da bi namreč mogli vednt > najti pot pravog: t sožitja. Se zn ier< i j smo namreč z vso dušo prepričan i, daje stuno globoko etično oblikovan človek zanesljiv in doh* državljan, in ki »rislcn ud družbe, Ko smo torej zvesti sinovi Cerkve zato, ker hočemo biti moralno visoki ljudje in krist j;mi, hilčcniohiti hkrati dobri državljani in koristni sodobni družbi.« J. Rotar Skavtinjc in skavti Vam želimo blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspešno novo leto! skavtinje in skavti (; HA L) B EN 0 STA iN () VA N J S K() POJ )J 171.1 K GRASTO d.o.o. ULICA MATIJE TOMCA 1, 1230 DOM/ALI, VSEM UPORABNIKOM NAŠIM STORITEV, . ŽELIMO VESEL BOŽIČ ll\ SREČNO NOVO LETO Miklavževanje v Domžalah delali dobro, tudi letos pripravili miklavževanje za domžalske otroke. Preoblečeni v Miklavža, angele in parkelne, smo sc odpravili po domovih, kjer je Miklavž nagovoril otroke, jim razdelil darila, oni pa so mu v zahvalo zapeli kako pesmi, zmolili molitev, mu podarili risbico... Tako smo preživeli cel petkov večer. Veseli in zadovoljni, daje naša akcija uspela, smo okoli devete ure zvečer zaključevali z našim »obhodom«, mislih pa že kovali načrte za drugo leto; saj veste, maske parkelnov nikoli nc bodo dovolj slrašne in Miklavževa obleka nikoli dovoli lepa... V upanju, da nas dobrota in dobra volja tudi potem, ko dobri možje odidejo, zaključujem svoje pisanje z zahvalo. Hvala vsem. ki sle na s povabili v svoj dom ter za vso prijaznost in Zaupanje, ki sle nam ju izkazali. Ulice so že popolnoma osvetljene, v izložbah trgovin se bohotijo lepo okrašene smrekice, vzdolž ulic z zamišljenimi obrazi, oviti v dolge šale, hitijo starši, ki še komaj premorejo tovor prepolnih nakupovalnih vrečk... Seveda, začel se je december, mesec, ko vse deluje prijazno, mesce, ko nas obiščejo dobri možje, začenši s sv. Miklavžem. Istočasno pa je december tudi mesec, ko še z večjim veseljem naredimo kaj dobrega za sočloveka... Spomin še predobro seže dobri 10 let nazaj, ko smo tudi mi nestrpno pričakovali Miklavžev prihod. Miklavž, s svojo dolgo obleko, zlato palico z lepimi angeli ob strani in pa tisti parkelni, ob katerih nas je stiskalo v grlu..., in darila...Te in še mnoge druge podobe so ostale zasidrane globoko v nas in ostajajo del našega otroštva. In tako smo domžalski skavti, v želji Urška, Nepohodljiva mravlja AVTOKLEPARSTVO (za brc t ) Vam nudi popravila vseh vrst osebnih vozil Partizanska 10/a, 1230 Domžale Telefon: 01 721 41 22 PEDIKURA PANČUR (01/72 45106- "lr Vlasta PANČUR * (v kleti zdravstvenega doma Domžale) Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek Vesele božične praznike in uspešno ter zdravo novo leto 2004, vam želi ŠD Ravbarji! ŠD Ravbarji Navijaška skupina Vesel božič ter srečno, zdravo in zlasti varno 2(XM vam voščijo Gasilci iz Centra požarne varnosti Domžale Prijetne praznike ter veliko sreče in zdravja v letu 2004 TVD Partizan Domžale Vesel božič ter vse dobro v letu 2004 Krajevna skupnost Dob Teden Karitas Z roko v roki Vodilo letošnjega ledna Karitas je bilo »Z roko v roki« - »Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, kije vez popolnosti« (Kol 3,14). Te besede nas spodbujajo, da sočloveku podajamo roko z ljubezni jo v srcu. Kot človek doživljam na vsakem koraku sočloveka, ki mi podaja roko. Alijo sprejemam? Kaj pa sam, jo podajam drugemu? Mariborski škof dr. Franc Kramberger je ob Tednu Karitas zapisal: »Hiti z roko v roki pomeni sprejeti drugačnost ljudi, sobi val i z njimi, z njimi deliti njihovo usodo, prežeti vse odnose do soljudi z ljubeznijo, kije vez popolnosti«. Ali ni naša naloga, da smo odprti do drugačnih, tudi do tistih, ki so morda drugačni zaradi telesnih okvar ali invalidnosti. 1 )rugačne se lahko čutijo tudi tisti, ki so zaradi socialnih stisk oz. pomanjkanja, v katerem živijo, nekako postavljeni na rob družbe. Da bi pokazali našo skupno pozornost do teh ljudi smo tako kot že nekaj let sodelavci Župnijske karitas Domžale ob "Tednu Karitas" pripravili akcijo zbiranja hrane. V nedeljo, 23. novembra, na praznik Kristusa kralja vesoljstva smo po vsaki sv. maši delili vrečke s prošnjo, da naslednjo nedeljo v njih župljani prinesejo osnovno hrano, ki jo bomo delili socialno ogroženim, Na nedeljo so župljani velikodušno prinašali vrečke, napolnjene s hrano, v župnijsko cerkev na Goričici. /. zbrano količino, ki je presegla I (XX) kg. so pokazali, da jim je skrb za bližnjega dobro v zavesti. Ker je bilo v zbrani količini največ osnovne hrane: olja. moke. riža. testenin, ki je tudi najbolj potrebna in jo tudi največ razdelimo, poleg tega še večja količina konzerv in vložene hrane ter kar zajetna količina priboljškov. bo tako s to pomočjo marsikomu brez, velikih besed povedano, da v stiski ni sam. J. Kastelic Akademija na čast Brezmadežni v domžalski cerkvi Sredi razsvetljenih Domžal seje ob mrzlih večernih urah v cerkvi Marije Vnebovzete odvijala Akademija na čast Brezmadežni, z naslovom "NA POTI Z MARIJO", ravno na njen praznik 8. decembra. Polno cerkev poslušalcev je navdušilo prek šestdeset nastopajočih pevcev, instru-mcntalistov in recitator. Spregovoril je tudi g. Janez Šimenc, domžalski župnik, kije na kratko orisal pomen praznika Marijinega brezmadežnega spočetja. Posebej je izpostavil Marijin zgled popolne predanosti Bogu in jo primerjal z zvezdami, ki nam dajejo navdih in kažejo pravo pot. Dogajanje je povezovala ga. Majda Borec, glavna organizatorka tako kulturnega programa kot tudi tehnične izvedbe akademije. Na začetku nas je povabila k pozornemu poslušanju z željo, da bi kulturni dogodek tudi globoko duhovno doživeli. Celotni program je Icpoodražal dejstvo, da lahko kultura vedi k poglabljanju vere in da tudi vera opleminiti in navdihuje kulturo in tudi to. da smo Slovenci res Marijin nantd. kar še posebej velja za Domžalčane. ki imamo tudi cerkev posvečeno njej. Ob sklepu akademije je cerkev napolnila znana pesem Marija skoz' življenje, pri kateri so se pevcem spontano pridružili tudi poslušalci, nekateri na glas. drugi v srcih. Po zgledu prvih kristijanov se je to srečanje nadaljevalo z agape (pogostitvijo) pred cerkvijo in nato v veroučnih prostorih, h katerim so več kot velikodušno prispevali številni sponzorji. Tako ni manjkalo ne pijače ne jedače, vkl jučnt > s prekrasno torto s podobo Marije Brezmadežne. Poleg telesne hrane se je tudi na pogostitvi nadaljevalo pevsko vzdušje, ki ga je dt>poinjeval(> prijetne> kramljanje vseh navzočih. Žc sedaj prav vsi vljudno vabljeni na akademijo 8. decembra 2(X)4. D.P. Križ nas vse posvečuje Na letošnjem tradicionalnem novembrskem dekanijskem srečjuiju članov župnijskih pastoralnih svetov (žm)i ki je bilo letos v nedeljo, 23. novembra v župnišču v Jaršah, se nas .je zhrak>okrog8(1 iz župnij domžalske dekanije. Poudarek srečanja je bil »leto bogu posvečenega življenja«, Po uvodnih litanijah v kapeli smo v sedmih skupinah razmišljali 0 skupnem duJhovništvu kristjanov po svetem krstu nasplošno. o duhovnikii-župniku v primežu pričakovanj vernikov in meril za podeljevanje zakramentov, o duhovniku kol voditelju cerkvenega občestva. 0 naši skrbi za duhovne poklice, o naši skrbi za duhovnikove gmotne dobrine, 0 redovnikih in njihovih kai izmali in mestu in pomenu stalnih diakonbv v Cerkvi, (losi srečanja je bil msgr. dr. Anton Štrukelj. Različne stanove in poklicanosti (duhovništvo, redovnišlvo, zakonsko življenje in samskostjje predstavil kol štiri enake enote kroga, ki se med seboj dopolni |c|o m povezujejo in s svojimi stičišči izrisujejo križ. Vsem kristjanom, ne glede na slan in način Življenja, nam je skupen križ, ki naj ga nosimo po Kristusovem zgledu. In ravno s lem postajamo vedno bolj duhovni, posvečeni ljudje Po plenumu, na katerem so predstavniki skupin predstavili povzetke pogovorov v skupinah, in pogovoru s predavateljem smo zaključili koristno stečanje združenjem ob pijači in prigrizku, in za zaključek: v letu bogu posvečenega življenja vse vabimo k dnevni ali tedenski molitvi za nove duhovne poklice (redovnike, misijonarke. misijonarje, redovnice, duhovnike) in za zvestobo vseh. ki so na poseben božji klic že odgovorili. Janez K. Novo leto (novoletne želje) I ristop na najvišji vrh sveta (Evcrcst 8848 m) in v kopni skali |n'cplczaii sinci X.težavnostne stopnje (Osp: Goba). V spomin na velikega alpinista in pravega prijatelja pa PD Domžale pod vodstvom izkušenega alpinista in Jcgličcvega dolgoletnega soplczalca. Silva Kara, vsako leto organizira spominski memorial, hitrostni plezalni maraton, na katerem se Johanu v čast zberejo najboljši plezalci iz. vse Slovenije. Letošnji 6. memorial. ki seje odvijal v soboto 18. oktobra, pa je organizator Silvo Karo prvič po štirih letih iz previsov Mišje peči premaknil v bele stene Črnega Kala iti tako tekmovanje naredil še bolj zanimivo. Plezalci in plezalke so |k >leg svojih jeklenih mišic ineksplozivnosii morali pokazati tudi izjemen občutek za ravnotežje ter se s prefinjenim gibanjem spopasti z gladkimi in z oprimki dokaj skromno posutimi stenami Črnega Kala. Tekmovanje jc tudi letos potekalo v obliki hitrostnega maratona, kar pomeni, da SO morali tekmovalci in tekmovalke v čim krajšem času preplezati pet v naprej določenih smeri. Da pa bi bil maraton še bolj zanimiv, jc Silvo Karo za tekmovalec v moški konkurenci pripravil dve presenečenji, ki sta tudi najbolj izkušenim plezalcem jemali sapo. Malo pred startom so plezalci, med katerimi sta za glavna favorita veljala stara mačka. Mariborčan Marko Lukič (AAO Kozjak) in Kranjčan Franci Jenstrlc (AO Kranj). izvedeli, da se na trasi plezalnega maratona nahaja tudi povsem nova projektna smer. katere težave segajo do ocene 8a. Druga past. ki je bila namenjena predvsem moškemu ponosu, pa jc bila svetovna prvakinja. Mojstrančanka Martina Čufar. ki se je z organizatorjem dogovorila, da se bo tokrat pomerila v moški konkurenci. Ob 12. uri seje tekmovanje pričelo s polno paro in vse številnejši gledalci so lahko uživali v izjemni predstavi plezalcev in plezalk, ki so v stenah okoli turškega stolpa prikazali zares atraktivno plezanje, podkrepljeno z obilico adrenalinskih vložkov. Pri fantih je prvi za skr< mine oprimke poprijel Domžalčan Klemen Vodlan - Klcmzi. pri dekletih pa sc jc v Črni prusik suvereno pognala Tanja Ccrar. Oba sta pod budnim očesom sodnikov in merilcev časa mojstrsko opravila s prvo prepreko na maratonu in za svoje uverture prejela bučen aplavz navijačev. Tekmovanje je doseglo vrhunec, ko so moški vstopili v zadnjo in najtežjo projektno smer. kije kasneje dobila ime JJJ (Janez Jeglič - Johan). V skoraj povsem gladki, previsni in zares drzno speljani smeri, je najvišje prišel Franci Jenstrlc ki gaje gravitacija premagala mak) pod odrešilnim varovališčem. Kljub temu da jc na maratonu (v 5. smereh) dosegel šele tretji čas. pa je z najvišjo doseženo višino postal zmagovalec 6. memoriala Janeza Jegliča - Johana. Drugi je bil odlični Marko Lukič. ki jc bil daleč najhitrejši, vendar je v zadnji smeri naredil usodno napako in padci le nekaj 10 centimetrov pod zmagovalčevo višino. Odlično se jc v moški konkurenci odrezala tudi Martina Čufar. z malo sreče bi lahko posegla celo po najvišjih mestih, je premagala kar polovico moške konkurence in za nameček po koncu tekmovanja tudi kot prva uspela preplezati projektno smer JJJ. V ženski konkurenci boj ni bil tako zelo oster, vendar zato nič manj atraktiven in razburljiv. Zmago je zasluženo odnesla izkušena alpinistka Tina Di Batista (AO Ljubljana Matica), ki je s petimi smermi opravila v pičlih 32. minutah. Po končanem maratonu se je vsa plezal ska karavana izpod stene prese lila v kulturni dom Rožar, kjer sta nagrade najboljšim podelila podžupan občine Dc>mžale.g.Toni Dragar. in predsednik PD Domžale, g. Borut Peršolja. Po svečani podelitvi je v ok viru kulturnega programa vse navzoče s svojo projekcijo diapozitivov navdušil eden izmed najboljših slovenskih alpinistov Marki i Prežel j. S svt >jo zgodbo in zares čudovitimi posnetki himalajskih tjčakov je v majhno dvorano vnesel mistično vzdušje, ki so ga poprej čutili le tisti, ki jim jc bilo dano stopiti na najvišje vrhove sveta. Dan sc je zaključil povsem v Johanovem duhu. saj je naporni plezanji sledil pravi plezalski žur. ki je dodobra segrel ozračje v idilični primorski vasici. 6. memorial Janeza Jegliča - Johana je tudi tokrat minil v izrednem vzdušju. Tekrm tvalci so na tekmi pokazali pravi i zavzetost, športnost in veliko mero kakovosti, ki jo ta šport v Sloveniji premore. Planinsko društvo Domžale in alpinistični odsek si pod taktirko Silva Kara kot vodje tekmovanja, zaslužijo vse pohvale za brezhibno izpeljano tekmovanje na katerem so uživali taki i gledalci k( »t tudi teknit ivalci. Silvo Kan i pa je s hudomušnimi triki tekmovanje še dodatno oplemenitil in skupaj z ostalimi člani AO Domžale pt ikazal. da se tako velikega alpinista kot je bil Jt ihan. v Sloveniji n e bonikoli pozabilo. Jure Gregorčič Foto: Marko Prezelj Vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno 2004. Društvo vojnih invalidov Domžale jIl j|j Prijetne praznike ter veliko sreče, *r zdravja in pravega slovenskega medu v letu 2004 Čebelarsko društvo Domžale Vesel božič ter veliko zdravja, sreče ter sodelovanja v letu 2004 vam želi Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine Vesel božič in srečno, zdravo ter prijetno leto 2(X)4 - morda tudi v naši družbi Planinsko društvo Domžale ■f I T pisma bralcev PISMA BRALCEV - SREČNO 2004 stran 14 Pošiljam vam fotografijo plošče pomniku Hraniteljem slovenske samostojnosti od 26. juniju do 26.10.1991, ki je bil odkril 25.10.2003 v občinskem parku. Na plošči pogrešam znak policije ali Združenja SEVER (Združenje policijskih vojnih veteranov) - mislim, da so si ga zaslužili, kajti niso branili le slovenske samostojnosti med vojno, temveč so že znatno prej izvajali nekatere osamosvojitvene naloge, ki pa javnosli niso poznane, Ali se homo tudi po tej vojni delili na.....Kaj o lem porečejo odgovorni'.' Janez Rom fldventni venec K nam je prodrl s severa Evrope, kjer so ga začeli kristjani uvajati v prvi polovici prejšnjega stoletja. Spleten je iz mnogih vej in vejic, ki jih je treba trdno povezati med seboj. V tem lahko vidimo množico vernikov, ki jih povezuje pričakovanje Odrešeniko-vega pnheida. Čeprav na začetku zime, je advenlni vence sestavljen iz zelenja, kar pomeni, da kristjanova vera pozimi ne zamre ampak ostane živa. Celo nove poživitve je deležna ob prazniku Jezusovega rojstva. Nenehno navzočnost Božje ljubezni nam adventni venec nakazuje s tem. da je neprekinjen. Nikakor mu ne prideš do konca. Bog. ki ga v adventu pričakujemo in za božič dočakamo, nima ne začetka ne konca. Vijoličasti trak, ki je ovit okoli venca, nas spominja na spokomost in resnost. Štiri sveče imajo več sporočil. Najprej nam lahko pomenijo štiri letne čase. V adventu se končujejo, obenem pa znova začenjajo. Štiri sveče pa lahko simbolizirajo tudi štiri mejnike v človeški zgodovini: stvarjenje, učlovečenje. odrešenje in dovršenje ali dopolnitev. Najbližji pomen štirih sveč pa je, da nam označujejo štiri adventne nedelje. Po izidu pričaujočega Slamnika bomo na 4. adventno nedeljo. 21. decembra lahko prižgali še zadnjo svečo. Prižigali smo jih postopoma, vsako nedeljo eno več. S to rastjo luči. če lahko tako rečem, nakazujemo, da nam je Jezus vsak teden bliže, pričakovanje raste do vrhunca, ki se-razcveti v svetlobi božične noči. Adventni čas nas vabi. naj Gospodu, ki prihaja, pripravimo pot do naših domov, do naših src. Prva priložnost, kjer se je lahko izkazal naš čut za sočloveka in naša dobnxlelnost. je bil OBISK SV. MIKLAVŽA, prijatelja otrok. Sv. Miklavž, škof, izhaja iz druge polovice tretjega stoletja po Kristusovem rojstvu inje kot svetnik, dobrotnik, priljubljen vse do danes in ga tudi dedek Mraz ni mogel premagati, prav pa je. da smo ohranili tudi njega. Nekateri imajo adventni venec res predvsem ali samo za okras, toda pomeni tudi znamenje vključevanja v Evropo in genere suo, česar nc gre zanemariti. Dobro voljo je treba vedno spoštovati. Ivan Kepic Ali so slovenski zdravniki bogovi v belem? Kaj pa domžalski? Najprej je treba reči. da so zdravniki ravno tako ljudje, kakor smo mi, navadni državljani. Drugič je treba reči, da so ravno takšni ljudje kakor ne-zdravniki. Ravno tako so podvrženi napakam, le da imajo probleme s priznanjem le-teh, v kaotičnejših Predupokojenska (Oj starost, ti moja, kdaj prišla boš, kje si?) Rad bi bil starejši, stran naj gre mladost, bil bi bogatejši, a to ni skopost. Rad bi pokojnino, možnost h "za živet", delo je že mimo, manjka pa mi "let". France Cerar primerih. Zdravniki so torej samo ljudje. Toda kljub temu je zdravniški poklic od vseh še najbolj spoštovan, kajti zdravnika potrebujemo tako zdravi kakor bolni, če ne prej. pa na koncu, ko napiše mrliški list. Torej so le zdravniki nekaj posebnega, čeprav žal danes zdravnike (in recimo duhovnike) manj spoštujejo v primerjavi z včasih. Ali upravičeno? Na televizijski oddaji z gornjim naslovom je bilo rečeno, da v tranzicijskih državah naše zdravstvo še najbolje deluje. Pri tem pa so udeleženci Še največ pozornosti polagali na osebno odgovornost zdravnika, a hkrati tudi na organizacijo zdravstvene službe v posameznih zdravstvenih domovih. Tu pa je treba nekako odmisliti kolektivno odgovornost, kajti, če smo za neko stvar vsi odgovorni, ni nihče odgovoren. »Kolektivna odgovornost« je med drugim pokopala Jugoslavijo, pa naj kdo reče, da ne. To tako mimogrede. Pri obravnavi zdravnikov pa je posebno treba paziti na besede Latinski izrek pravi: SEMPER ALKžUID HAERET. kar pomeni »zmerom nekaj ostane« -n. pr. Pri obrekovanju, čeprav je bilo. recimo, vse izmišljeno. In da se zdravniki manj menijo za stare? Ne vem, saj še vedno velja SENECTUS IPSA MORS, starost sama jc bolezen. No zdravniki povedo SUUM CUIOUE. vsakomur svoje, ne pa SEMPER IDEM. zmerom isto. VIRIBUS UNI-TIS, z združenimi močmi: pacient in zdravnik sc da marsikaj storiti, kar sc v solo akciji ne bi dalo. Pogubna pa je miselnost, da je vse nično - VANJTAS VANITATUM, razen če se naslonimo na neko posebno filozofijo, ki pa se tu ne bi obnesla. Tu prej veljajo svetopisemske besede: Zaman zidajo zidarji, če Gospod ne zida hiše - in ne »Gospod« je tu v prenesenem pomenu pacient. Brez. sodelovanja z zdravnikom ne gre. Seveda pa včasih »taprava« beseda bolj zaleže kot vsa zdravila. Če se preselim k domžalskim zdravnikom, najprej omenim dr. Janeza Logarja. Ko se je moja mama ubadala z ginekološkimi problemi in je najprej že pokazalo precej slabo, sem bil osebno seveda zelo zaskrbljen in dr. Logar mi je dejal: DUM SPIRO, SPERO, kar pomeni: dokler diham, upam - in rad priznam, da so me te besede potolažile. Kajpak pa mora tudi pacient imeti do zdravnika soliden pristop. Spominjam se. kako sem neko soboto prišel po recept za isoptin 80 mg. Dežurna je bila dr. Ksenija Šelihova. »Ali vi ne veste, da se ob sobotah ne hodi po recepte?« mi je rekla. »Jaz. to vem, verjamem pa tudi. da mi boste napisali recept, če vas za to lepo prosim,« sem ji odgovoril. In zapisala ga je. Potem jc dr. Tomaž Mušič. ki zna govoriti zelo mehko in nevzbur-ljivo. In tako dalje. Skratka: vsi domžalski zdravniki so solidni, nekateri pa so še solidnejši, dr. Janez Vasle pa je prava faca. naj gre to iz mojih ust v božja ušesa. Ali so torej domžalski zdravniki bogovi v belem? Kakor za koga. Zame so. In za konec VICTRIX CAUSA DIIS PLACUIT, SED VICTA CATONI: bogovi so se postavili na stran zmagovitega, Katon pa na stran premaganega (Pompeja). V domžalskih zdravnikih vidim ljudi, ki ostanejo zvesti svoji stvari tudi tedaj, kadar ni vse rožnato. VIVAT. CRESCAT. FLO-REAT MEDICINA SLOVENKA! Naj živi. raste in cvete domžalsko zdravstvo, UTILE CUM DULCI - koristno s prijetnim. Nota bene: to hi skoraj bila »učna ura« latinščine. Pa ni. hoče pa zdravnike navdušiti za latinščino, sploh pa pred vrati EU. Ivan Kepic Dobrodelnost Mnogokrat slišimo pojem dobrodelnost. Ce razčlenimo to besedo in če jo hočemo razumeti, pomeni - dobro delati. Današnji človek, potrošniško naravnan, to razume kot darovanje materialnih dobrin. Pozabi pa. da človek ne živi samo od kruha. Bolj kot materialnih dobrin jc današnja družba lačna hrane za dušo. ljubezni med ljudmi, strpnosti, medsebojnega spoštovanja, prijaznosti, ko srečaš soseda, znanca, da ti prijazno ozdravi, ko voščiš dober dan. Vsak si želi. da bi bil v svojem okolju sprejet, čeprav je nekoliko drugačen po značaju, mišljenju ali načinu življenja. Vsa čast ljudem, ki delajo kot aktivisti v raznih dobr(xlelnih organizacijah, a če delajo samo fizično, je premalo. K deluje treba pristopiti z dušo, s toplino v srcu. Prijazni morajo biti do darovalcev, kot do listih ki pomoč potrebujejo. Dajati morajo dober zgled, drugače organizaciji delajo škodo. Dovolj škode jc naredila afera RK. Umazala je vso dejavnost, med ljudi je zasejala nezaupanje in to nc brez razloga. Pomoč, ki jc bila namenjena ubogim jc romala za plače, nagrade zaposlenim, ubogi so pa še naprej ubogi. Ministri Gregor (država) pa NIČ! Dejstvo je, da sredstev, zbranih za humanitarno pomoč, nihče ne nadzoruje. Vodstva teh organizacij ravnajo s tem kapitalom po svoji pameti in pravilih, ki si jih sami postavljajo. Na dan jc prišel podatek, da 50 % teh sredstev porabijo za plače in stroške dejavnosti. Delajo po reku: "Bog jc najprej sam sebi brado ustvaril". ŠKODA! Predlagam, da poleg materialnih dobrin darujemo tudi nasmeh, lepo besedo, pri jazen pogled, potalažimo žalostnega, opustimo opravljanje. Skratka, radi se imejmo. Te vrste dobrodelnosti nam ne more nihče vzeti, če prihaja iz srca, osreči darovalca kot prejemnika. Pa brez zamere! Srečno in veliko pozitivne energije vam želim! Alojzija Hribar »Veseli december« Z veliko hitrostjo se bliža čas novoletnih praznikov, velikih nakupov, zabav in pričakovanj. Mesta med seboj kar nekako tekmujejo, katero bo lepše okrašeno, iz. izložb pa se nam že veselo smejijo Miklavži. Božički, dedki M razi. Žal pa je to eden najbolj črnih mesecev v letu, čas, ko naše črne kronike zabeležijo največje število smrtnih žrtev. Alkohol botruje številnim prometnim nesrečam z najhujšimi posledicami. Pomislimo na to, ko se bomo vračali z zabav. Pišimo si usodo sami in nc tisti »kozarček preveč«. Ne pozabimo, da so med nami tudi ljudje, ki jim bližajoči se dnevi pomenijo pravo nočno moro. kajti imajo občutek, da so sami, pozabljeni, zapuščeni, skratka osamljeni, kljub temu, da sc morebiti nam ne zdi tako. Mnogi med njimi obupajo, ko s pričakovanjem zrejo skozi okno v upanju, ali se bo tudi na njihovem dvorišču znašel avtomobil, namenjen k njim. Spomnimo se jih zdaj. koje Se Čas m si vzemimo zanje dragocenih pol ure. Naš trud bo poplačan že s pogledom v oči. iz katerih bo posijalo sonce, usta pa se bodo razlezla v širok nasmeh. Ne pustimo jih čakati predolgo, kajti upanje je kot mleko, če predolgo traja, se skisa. Poskušajmo se izogniti tudi poplavi pirotehničnih sredstev, ki ob nepravilni uporabi lahko povzročijo prav tako nepopravljivo škodo. Prizanesimo gasilcem in policistom, da bi zaradi naše brezskrbnosti ali malomarnosti tvegali življenja. Naj bo ta članek v razmislek vsem skupaj, saj že s temi malenkostmi sebi in še komu polepšamo prihajajoče dni ter pripomorcmo. da bo to tudi v resnici Veseli december. Anja Lekarna Vir ima svoje parkirne prostore Glede na številna vprašanja, ki so bila naslovljena name kot konce-sionarko LEKARNE VIR, vsa pa izhajajo iz pisanja v vnem od biltenov, pojasnjujem, da je bila vsa projektna dokumentacija v zvezi z gradnjo in opremo nove I.LK VRNI-, na VIRIJ izdelana skladno s predpisi in takrat veljavnim Zakonom o graditvi objektov. Na podlagi te dokumentacije je bilo izdano tudi lokacijsko dovoljenje, izdelana projektna dokumentacija ter pridobljeno gradbeno dovoljenje z vsemi potrebnimi soglasji. Zasnova objekta je bila izdelana skladno z možnostmi, ki jih ponuja relativno majhna parcela. (Jede dostopnosti in same lokacije (ob glavni cesti, neposredna bližina bencinskega servisa, urejene kolesarske in DCSpoti, urejen dostop za invalide, bližina dveh avtobusnih postaj) pa ji ni možno oporekati. Lekarna razpolaga s 17-timi lastnimi Apokaliptična književnost Prvi zapisi apokaliptične književnosti nastanejo v 2. stol. pr. Kr. Zadnji apokaliptični spis Razodetje pa nastane med leti 91-96. Knjižvenost se razvija vzporedno v judovskih in poganskih krogih. Judovska apokaliptika ima religiozni vidik. V ospredju jc Jahve in njegovo mesijansko kraljestvo. Poganska apokaliptika pa napoveduje prihod zlatega obdobja. Judovska apokaliptika V odnosu do poganske apokaliptike, ki ni zanemarljiva. Judovska religiozna apokaliptika vpliva na kasnejšo zgodovino. Vpliv rimskega imperija sc voedno bolj stopnjuje. Politični pritisk ima za posledico nastajanje verskih skupnosti, ki zavijejo novo književno vrsto. Med apokaliptične knjige, kijih razvije judovstvo, sodijo: Henohova knjiga. Četrta Ezdrova knjiga in Izaijevo vnebovzetje. Središčna tema teh knjig je božja zavzetost za pričevalce. Kljub človeški hudobiji in zlobi pričevalec uživa varstvo Boga. Bog sam zaščiti pričevalca. Med apokaliptične knjige, ki vplivajo na krščansko apokalipliko pa spadajo: Mojzesovo vnebovzetje, Abrahamova, Elijeva. Sofonijeva in Baruhova apokalipsa. Vse te apokaliptike pomembno vplivajo na nastanek Raz(xletja. Apokarifna apokaliptična literatura Poleg Janezovega razodetja, ki je del Nove zaveze, poznamo apokrifno apokaliptično literaturo. Ta literatura nastaja na podlagi Janezovega razodetja in nosi ime drugih apostolov. Petrova apokalipsa Petrova apokalipsa nastane v 2. stol. po. Kr. V Palestini je del liturjige Velikega petka. Po petem stoletju pa Petrova apokalipsa preide med apokrifno literaturo. V spisu najdemo vzporednice z dragim Petrovim pismom. Pomembnost Petrove apokalipse jc v opisovanju prekogrobnega življenja. Spis opisuje lepoto neba in grozote pekla. V popisovanju grozot pekla je pisatelj zelo sistematičen; posamezne peklenske kazni so posledica različnih grehov. Vsakemu grehu pripada določena kazen. Tudi grešniki so razvrščeni v različne skupine. Petrova apokalipsa vpliva na kasnejšo literaturo, ki opisuje peklenske muke. Osnova je orfistično-pitagorejska. Pavlova apokalipsa Pavlova apokalipsa je gnostieni spis Spis je najden v Pavlovi hiši v Tarzu v času cesarja Trajana. Avtor spisa podrobno opiše, kaj je Pavel videl v času zamaknjenja, ki ga opisuje v 2 Kdor 12,2 si. Pavel dobi naročilo neposredno od Kristusa, da oznani pokoro celotnemu človeštvu. Angel vodi Pavla na mesto, kjer se nahajajo duše pravičnih, pokaže pa mu tudi Kristusovo zlato mesto. Pelje ga tudi do Ognjene reke, kjer trpijo duše brezbožnih in grešnikov. Pisatelj loči med trpljenjem klera, škofov, duhovni- Društvo izgnancev Domžale obvešča vse nekdanje prisilne delavce, ki so v času nacističnega režima delali na območju današnje Avstrije, pa še niso vložili zahtevka za odškodnini >, da to lahko storijo do konca leta 2003. Pomembno je. da bodo do roka registrirani, tudi če še nimajo zbrane dokumentacije. Obrazce dobite na sedežu društva -inf.041 634 505. parkirnimi prostori, ob lega tremi neposredno za lekarno, ostale so locirane ob Čufarjcvi ulici. S takim številom lastnih parkirnih mest sc. kot je meni znano, skoraj nc more pohvaliti nobena lekarna. Blanka Kos, mag. farmacije I* kov in diakonov, predvsem pa heretikov ter trpljenjem brezbožnih in grešnikov. Spis močno vpliva na književnost Srednjega veka, predvsem na Danteja. Posebnost spisa je v izdelavi angelogolije, nauka o angelih. Izdelan je tudi nauk o angelih varuhih. Vsakega moškega in vsako žensko varuje angel varuh. Ta ima tudi nalogo obveščati boga o dobroti in zlu svojega varovanca. Pisatelj pozna rod angelov, ki sc imenujejo "psvhopompi" Ti imajo nalogo, da duše umrlih po smrti vodijo v nebo. Nadangel Mihael vodi duše umrlih v nebo. V spisu najdemo idejo o tolaženju obsojenih. Tomaževa apokalipsa Tomaževa apokalipsa je napisana okrog leta4(X). Celotni naslov spisajc"Epistola Domini noslri lesu Cristi ad Thomatn discipultim". Spis vsebuje razodetju o koncu sveta. Predznaki sodnega dne so razporejeni v sedem dni. Psevdo Janezova apokalipsa Pod imenom Psevdo Janez sta znana dva apokaliptična spisa. Avtorstvo se pripisuje apostolu Janezu. Oba spisa imata niz vprašanj, kijih Janez zastavlja Kristusa. V prvem spisu so vprašanja in odgovori, ki zadevajo konec sveta in dajejo opis Antikrista. V dragem spisu pa avtor prinaša navodila o obhajanju nedelje, o postu, o liturgiji in nauku o cerkvi. Marijine apokalipse Glavni vir teh so legende O Marijinem vnebozetju. Marijine apokalipse govorijo o trpljenju grešnikov v peklu. Marija se zavzema za tiste, ki so obsojeni. Opazen pa je tudi vpliv Petrove in Pavlove apokalipse. Štefan Rozman Neodgovornost mladega odbojkarskega kluba Radomlje Na Škerjančevcni nb teniških igriščih Teniškega kluba Radomlje so mladi krajani Radomelj zgradili dve odbojkarski igrišče za »beach volley« ali odbojko na mivki, kol pravimo slovensko. Ko grem na sprehod ob Kamniški Bistrici sc čudim: teniška igrišča so bila na jesen lepo pospravljena, na sosednjih ixlrx>jkarskih igriščih na mivki, pa sta |C vedno pritrjeni mreži in odtrgani "plastični trakovi in ni nikogar, ki bi mreži in trakove pospravil. Mreži staneta približno200tisočakov in lahko se zgodi, da ju bo pospravil nekdo tretji. Kdo jc kriv za tak malomaren odnos do imovine, se vprašujem na današnji dan, 2. decembra 2003. Prof. Metod Klemene, Radomlje Trgovina z gradbenim materialom Zg Stranje 1a. Stahovica telefon: 01/83 27 030 : 01/83 27 035 fax: 01/83 37 045: e-mail: st@sam.si Bodici Ena domača Kakšna je razlika med Budnarjevo hišo v Palovčah in Kofuternkovo v Srednjih Jaršah ENA DRŽAVNA SKLANJATEV GRE VZPOREDNO Z MODO Prva že kot etnografski se muzej je izkazala, druga pa občinski naj muzej bi še poslala. France Cerar nujni iz pace vzetega ' panirano ocvrtemu in želiran ob gratimranem in prepariranim POPRAVEK POPRAVKA POPRAVKU POPRAVEK POPRAVKU POPRAVKOM poleg zelo koristi prav zato blanSiran danes lahko s sodobno prepasinanim * lepo garniramo in postavimo na mizo ter povabimo vse popravljavce, ki so popravljali Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto 2004! Avto Debevc PE Trzin, Ljubljanska 17, 1236 Trzin tel.: 01/564 23 88, fax: 01/564 14 73 S«r1_ Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b. Domžale telefon: 01/722 05 60 : 01/722 00 20 tam: 01/721 32 88, e-mail: dom@samsi ŽELIMO VSEM NAŠIM KUPCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM stran Pozdravljen sošolec, sošolka 50 let mature na nižji gimnaziji v Domžalah »Kilo ji- pred 50. leti, pomlad je prehajala v poletje. 'I\idi mi smo prehajali i/, nižje gimnazije v srednje šole, /.uključili z otroštvom, se lovili v mlndostništvu, poti od doma do šol in življenja so bik čedalje daljše,« je zapisano v povabilu, ki so na Frane Stražar, Ivan Ručigaj ter Marjeta Merhar Vodnik poslali nekdanjim sošolcem in sošolkam generacije 1949 - 1953 4. h razreda nižje gimnazije v Domžalah. Nekdanji sošolci in sošolke so sicer preskočili nekaj desetletij, se srečali oh 40. in 45. letnici in ugotovili, da sploh ni slabo, če se vidijo in malo poklepetajo. S seboj so prinesli spomine, resne in vesele, oboji pa so del njih in neke dobe, ki sojo preživeli skupaj in vsi ugotovili, da jih šc danes razveseljuje. Skupaj preživeta dobit je pustila močnejši odtis, kot so mislili, nenazadnje jih je več kot polovica ostala v domačem kraju, nekateri pa so kar daleč. Pa jih to ni oviralo, da se ne bi v začetku novembra zbrali v gostilni TRIM BAR Januš na Področju in poskušali sestavili celoto, saj tako so zapisali, se bodo za naslednjo 50. letnico mak) bolj težko zbrali. Bilo je prijetno, ganljivo, srečno in veselo. Svoje vtise s srečanja jc za naše glasilo strnila gospa Marjeta Merhar Vodnik: »Bilo je pred petdesetimi leti. Prva povojna generacija je zapuščala prvič po štirih letih nižjo gimnazijo v Domžalah - med njimi tudi 4. b. Razred, ki jc ob svojem odhodu na dvorišču zasadil lipo. da bi zapustil generacijam, ki prihajajo, senco in merjenje časa. Ko smo odhajali, je bilo vse tako daleč pred nami, šole. življenje, želje... Tudi čas je relativen, ni več šole. ni lipe. odšli smo v prejšnjem stoletju in tisočletju, pa jc le petdeset let. Zakaj ne bi pogledali, kakšni smo? Srečanje, videnje in klepetanje nam ne bo škodovalo. Morda koga začudeno pogledaš. Brskaš po spominu, potem pa nek droben nasmeh ali gib izda ime. topel stisk rok. vesele zgodbe, ki smo jih preživeli skupaj. Naenkrat ni več petdesetih let, stoletja, tisočletja, smo. kakršni smo, zabrundamo predse, rriak) zapojemo, pesmice pišemo, se pogovarjamo, smejimo, diet sc nc držim« > in si rečemo, res smo 4.b. Polovica jc ostala v domačem okolju, vsem pa jc skupno, da se radi vračamo. Ko so že čez nekaj ur obrazi že čisto domači, ko smo stkali in obnovili vezi. ko ne bomo več hodili eden mimo drugega, ker sc nc bi poznali, si rečemo, da nc bi čakali na srečanje naslednjih petdeset let.« Srečno, generacija 1949 - 1953. in veliko zdravja ter najmanj eno srečanje v letu 2004! Odgovorna urednica Ste že bili na Menini planini? Volja jc bila potrebna, da smo ujeli še zadnje tople žarke sonca, ki nc greje več tako kol poleti. Želeli smo poiskati miren kotiček in zadihati zrak, ki veje z bližnjih gora. Z Meninc planine res ni osupljivega razgleda na Kamniško-Savin jske Alpe, vse dokler ne prideš do planinskega doma. Na robu planule pa se odpre prečudovit pogled na celotno verigo Grintavcev. Dve uri hoje iz Okroga v Tuhinjski dolini preko Bibc planine ni bilo malo za najmlajše člane naSega društva. Ti imajo dovolj energije šc za nogomet in druge igre. ki sc ponujajo na travniku v okolici doma pod Vivodnikom. Če tudi vi ne boste imeli prostora šc za žogo v nahrbtniku, si jo lahko izposodite pri oskrbniku koče. Toda previdno, otroci niso za igro nikoli preveč utrujeni. Lahko sc zgodi, da tudi vas premagajo. B.P. Mladi skavti na posvetu o spremembah njihove radijske oddaje na Radiu Ognjišče - v pomoč jim je bil tudi predstavnik (tajnik) Odraslih skavtov Slovenije, ki redno sodeluje in pomaga pri pripravi njihovih radijskih oddaj. Radio Vikend v jarškem župnišču Nedavno so se na dvodnevnem posvetu, ki so ga pOBDMnOvaM Kadio Vikend,v župnišču v Jaršah zbrali mladi skavti, ki pripravljajo skavtske oddaje na Kadili ()gn jisce. (.lavni namen jc bil priprava nacrta oddaj za leto 2004, priprava spremenjene radijske sheme ter vpeljava novincev v svet radijskih skrivnosti (spoznavanje s tehniko itd.). Pa seveda tudi medsebojno druženje, saj so bili prisotni predstavniki iz. številnih krajev naše Slovenije... Posvet je bil vsekakor zelo koristen, saj so mladi skavti precej kritično razglabljali O tem. kaj in kako hi bilo pol i cbiii i spremenili, da bi bile njihove radijske oddaje se bolj poslušane. Posvetih SO se tudi nekaterim dni;'m i temam, seveda pa so vse imele takšno ali drugačno povezavo s skavti ter njihovimi radijskimi oddajami. Matjaž Oerčar Z Vira pri Domžalah je zelo uspešno vodil posvet ter skupaj z ostalimi so kmalu prišli do končnega cilja posveta. Vse tO so vpisali v mesečno razpredelnico lo lakodobili celoletni načrt njihove spremenjene radijske sheme. Kol posebni del dvodnevnega druženja jc bilo tudi krajše predavanje na temo dejavnosti Slovenske skavtske organizacije v tujini t iolovovaszanimajo kakšne konkretne podrobnosti m njihovi zaključki, vcndai vam tega ne bom izdal - poslušajte njihove oddaje na Radiu Ognjišče (vsak rjragj in četrti čculck v mesecu ob 18.15 na frekvenci 104.5 Ml Iz I in sami boste lahko ugotovili, kaj vse so oz. bodo spremenili Tekst in foto: Janez Stibrič DOM2V Tisoč lučk in snežink slaršetit. Obokom in delavkam vrtca želi natdjica Marija Jerina Modelarstvo V novembru smo s pomočjo nežnega spola v občini začeli z modelarskim krožkom na ()snovni šoli Venclja Perka. Začetek je bil videti bolj Žalosten, kajti to dejavnost premalo poznamo, vendar seje število mladih modelarjev iz ure v um ptivečevalti. takt> da danes izdeluje svoje letalske modele kar 17 začetnikov drugega in tretjega razreda, v pmstorih tehnične dejavnosti. Program se jc pričel z enostavno teorijo o letalih, sedaj pa vsak učenec že praktično izdeluje svo| model, l )elah bomo do spomladi, ko bomo pričeli s poskusnimi leti na travniku ter z udeležbo na srečanjih mladih modelarjev ljubljanske regije. Tone CVETLIČARNA Stanka PRASNI KAR PESTRA PONUDBA REZANEGA CVETJA IN LONČNIC! delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure sobota od 8. do 13. ure in od 15. do 18. ure Ul. avgusta 29a, 1233 Dob, tel. 721 43 33, GSM: 040 209 067 Kulturni) društvo Mirun Jure Skocjan vsem ieli blagoslo vi jene božične praznike ter srečno, predvsem \hi zdravo novo leto ter vtis vubi, du si leto 2004 polepšate tudi z obiskom njihovega obnovljenemu poletnega gledališču. In! B&; 1^:1 jfl IVadicionalni koncert citrarke Tanje Zaje Zupan Na predzadnjo soboto, 22. novembra, ob 19.00 uri. nam je citrarka Janja Zaje Zupan v Hali Komunalnega centra pripravila pravi praznik imenitne glasbe. S posebnim zanosom in velikim zadovoljstMint so sc njeni prsti sprehajali po citrah. saj so številni obiskovalci spet dokazali, da cenijo njen trud in prizadevanja za kakovost in profesionalnost na glasbeni poti. Za popestritev pa je v goste povabila svt >jc številne prijatelje, s katerimi sc druži na natopih v mnogih slovenskih krajih. Med prvimi so bili na sceni PRIFARSKI MUZIKANTI, ki s svojimi nastopi ohranjajo bogato slovensko ljudsko izročilo. Prifarski muzikanti so pri nas kar reprezentančni na podmčju etno glasbe in so koncert popestrili z dvema melodijama. Slišali smo tudi dami z edinstvenim glasom ELDO VILER in njeno hčer ANO DEŽMAN, tudi NATALIJA VER-BOTEN jc bila med nastopajočimi, zmagovalka na slovenski popevki, pa ROK KOSMAČ in izjemno pri ljubi jen glasbenik IVICA ŠERFEZI ter ansambel PETRA FINKA in NAVIHANKE. uspešne predstavnice zasedb, ki so preplavile slovensko glasbeni > secnt i v zadnjih letih - i/ključtk > ženska sestava ansambla. »Ti, ti. ti navihanka« - jc postala celo najboljša skladba letošnjega festivala Slovenska polka in valček 2003. Za 17- letnice lep uspeh. Manjkali niso tudi MLADI DOLENJCI. Tanjo pa je spremljal JOŽE BURNIK. Za Tanjo Zaje Zupan jc vsak letni koncert in vsak nova plošča nova vstopnica v vztrajno vzpenjajoči se glasbeni karieri. Sicer pa pravi, da citre niso njena zaposlitev, da so hobi. ki ga pa jemlje skrajno resno. In kaj »žene« damo. mamico, soprogo, zaposleno diplomirano upravno administratorko in glasbenico, ki s citrami razveseljuje slovensko publiki i že 11 let zapored, da se loti tako velikega organizacijskega zalogaja. To je ljubezen do tega instrumenta, ljubezen do glasbe... Rojena pa je bila v glasbeni družini, njeno srečanje z glasbo se je začelo s harmoniko. Pravzaprav je ta instrument skorajda enakopraven član glasbene družine Zaje. Igrata jo njena brat in sestra, pa celo Tanjina mami Nada in stara mama METKA, ki sta prav tako nastopili na koncertu in njena otroka ANA in DOMEN. Posebno doživetje večera je bil nastop družinskega sestava ŠTIRIH GENERACIJ Obe mami sta igrali harmoniko, Ana lončeni bas. Domen ropotuljico. Tanja pa. se-ve. citre! Saša Kos Saj veš, najlepši žar toplina je v dlaneh. Saj veš, najlepši čar je sonček v očeh. Saj veš, najlepši dar prijazen je nasmeh, poklanjamo ga sedanjim in prihodnjim članom UPE za srečo in dobro zdravje v Novem letu. Metal-profil d.o.o., Jorska cesto 30.1230 Domžale. METAL I m tel.: 72 14 105 Vesel božič in vse dobro v letu2004 vam želi ter vas vabi, da čimvečkrat obiščete m uzejske zbirke in Železno jamo. Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale Železna jama v letu 2003 praznuje 40 letnico turističnih obiskov. Da bi povečali zanimanje obiskovalcev za skrivnostni podzemni svet, bomo v jami postavili jaslice, med božičem in novim letom. Ogled jaslic bo vsak dan od 25.12.2003 do 2.1.2004 ob 10.00. 15.00 in ob 17.00. Dobrodošli! Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale VOŠČIMO TOPLO OGNJIŠČE IN SMEH V OČEH. VESELJA V BOŽIČNO PRAZNIČNIH DNEH. DA ZDRAVJA IN SREČNIH DOGODKOV NEŠTETO. V OBILJU NASULO BI NOVO VAM LETO. Svet KS Jaršc-Rodica. Odbor ZB Jarše-Rodica. KO RK Jarše-Rodica. PGD Jarše-Rodica. Župnija Jarše, Kulturno društvo Omhlje. Turistično društvo Jarše-Rodica Predstavljamo Julijano Črnivec, kije skoraj postala kmetica leta Ponosna na kmetski stan V Zgornjih Jaršah, Gregorčičeva 4, je Cernivčeva kmetija, kateri sta temelje postavljala zakonca Alojz in Julijana Černivec. S trudom in pridnimi rokami sta ustvarila prijetno domačijo, ki na zunaj zaradi svoje urejenosti sploh ne daje vtisa kmečkega gospodarstva. Ker so kmetje in kmetice redko gostje našega glasila, sem se odločila, da tudi ob pomoči Upravnega odbora Društva podeželskih žena Domžale, ki je letos gospo Julijano, bolj poznano kot Julko, predlagalo za kmetico leta, predstavim gospo Julko.. Gospa Julka je bila rojena 9. marca 1942 na majhni hribovski kmetiji na Učaku pri Trojanah. Mladosti se rada spominja, čeprav je bila povezana z delom na kmetiji, kjer so vse delali ročno: kosili, grabili, rastiljali in še drugo, kar je kmečkega dela. Tudi v »taberh« je šla, daje zaslužila kakšen dinar, se spominja prijetnih dni. Ob nedeljah so šli v cerkev, popoldne pa ob opravilih v hlevu skušali najti trenutek počitka. Kot dekle, vajeno kmečkega dela in vedno polne kmečke hiše. je spoznala, da na kmetiji na bo kruha za vse. Pa tudi časi so bili taki, da so se mladi odseljevali s hribov in zaposlovali v takrat rastoči industriji v Domžalah in Kamniku. Tako je z 18 leti odšla od doma s trebuhom za kmhom k družini v Presoje, kjer je pet let opravljala delo služkinje in varuške - za stroške stanovanja in majhno nagrado. Sanjala pa je o fabriki, o svojem denarju, predvsem pa o svoji hiši. Te sanje so jo spremljale od mladosti. Njene prijateljice iz društva so zapisale, da je bi la vedno dobre volje in zelo pridna, zato ni prav nič čudno, da jo je opazi I Čemi včev Lojze, ki je ob službi tudi kmetoval in podobno kot mlado dekle sanjal o domu in družini. Vmes seje Julka zaposlila v Induplati, največje delala v »pok cimru«, tudi v oplcmentilnici, prijateljstvo mladih dveh pa je preraslo v ljubezen in leta 1965 sta se poročila. Jc kaj razmišljala o tem, da se bo priženila na kmetijo, kjer je vedno dovolj dela, sem jo vprašala. »Kmcčkodelomcjc vseskozi veselilo in nikdar mi ni bilo žal, da sem ostala na kmetih,« iskreno odgovarja gospa Julka in se spominja, kakostaz možem začela z. majhno kmetijo, devetimi glavami živine in 15 do 20 litri mleka dnevno, pa je bilo vendar vedno pol ne roke de I a. Posebej srečni so bili dnevi rojstva sina Tomaža in hčerke Marjane, ki sta Vesela vseh obiskov, še posebej pa v prazničnih dneh Dober dan, gospa Marija Završnik Praznični dnevi so namenjeni tudi obiskom, ki se jih zlasti razveselijo občani in občanke, ki živijo sami. Čeprav moja današnja sogovornica ni osamljena, se vendar zek) razveseli vsakega prijaznega obiska in teh je kar nekaj - pa ne le ob prazničnih dneh, saj jo tudi sicer redno obiskuje neeakmja Ani in ji pomaga, velikokrat se pri njej pomudi gospa Anamari ja Limbek, pohvali pa tudi sosede z bloka v Krakovski 10, kiji radi pomagajo. Srečali sva se zadnjo soboto v novembru in gospa Marija Završnik seje rada skupaj z mano vrnila v svoje otroštvo, ki seje začelo v letu 1932 v vasi Spodnje Vodale v bližini Tržišča v Občini Sevnica. V družini Rodič sta oče čevljar in mama gospodinja sta skrbela za šest otrok, ki so obiskovali bližnjo osnovno šolo, dokler se ni začela vojna. Čeprav je bila revščina, je bilo otroštvo lepo in razigrano, zato so z njim povezani lepi spomini, vse do vojne, ko seje vse spremenilo. Ker je bilo Tržišče na meji med nemško in italijansko oblastjo, je mati sprva z dvema dekletoma odšla na italijansko stran, ki naj bi bila varnejša. Pa ni dolgo zdržala brez moža in ostalih otrok. Kljub nevarnosti izselitve seje vmiladomov, od koder so 21. marca 1942 Nemci družino odpeljali v zbirno taborišče Rajhenburg, čez dva dni pa v živinskih vagonih v Nemčijo. Dobro se spominja joka in vožnje do Badvcrishofena, prvega taborišča, od koder so jih odpeljali v Lantrah, sledilo je pregnanstvo v Feilbachu, naslednja Spoštovani bralci in bralke. Vzemite si čas in obiščite svoje starejše ali mlajše sosede, invalide, ki večji del svojega življenja preživijo doma. Stisnite jim dlan in jih presenetite z drobno pozornostjo ter se prepričajte, da je še tako dmbno srečo treba deliti. In velika sreča je razveseliti nekoga. postaja je bil Weis pri Daehavu in nato Burghausen, kjer so nekaj časa delali na kmetiji, in gospa Marija se še dobro spomni, kako je raznašala mleko. Konec vojne so dočakali ob bombardiranjih, dnevih polnih strahu pa tudi žalosti, saj so otroke ločili od staršev. Starejšo sestro poslali v Berlin, eden od bratov je bil pogrešan, preostaladmžinapaseje 15. julija 1945 vmiladomov. Hiša brez oken in vsega jc bila varno zatočišče, starejši so si poiskali zaposlitev, gospa Marija pa je do leta 1952 pomagala doma, nato pa se odločila, da zase poišče boljši kos kruha. Našla ga je v naši občini, kjer je na Količevem že živela njena sestra. V letu 1953 se je zaposlila v Papirnici, v (xldclku kartona, kjer je bilo največkrat kar težko delo, pa se ga rada spominja, ostala do leta 1981. kose je upokojila. S tem letom je povezan tudi eden od najbolj žalostnih spominov. Po komaj štirih letih zakonajije umrl skrbni mož in moja sogovornica je ostala sama v sicer prijetnem stanovanju na Krakovski 10 a v Domžalah. Z m< vem sta skrbela za vrt, ki ga je obdržala tudi po njegovi smrti. Kasneje gaje morala pustiti, zaradi obrabljenih kolen, zaradi katerih skoraj ne more hoditi. Lahko se sprehodi do hodnika, do bližnjega soseda, to pa je skoraj vse. Najraje je na zasteklenem balkonu, kjer ji imenitno uspevajo rože, seneoji dajejo vedno zelene smreke, moti pa jo stalen hrup z bližnje trgovine z. gradbenim materialom, v prazničnih dneh pa številne petarde. Nekaj časa staji družbo delala papiga in papagaj, danes se velikokrat pogovarja, včasih tudi krega z. dvema avstralskima eimbrčkon ta, k i ju je dobila ob 70. rojstnem dnevu, pogleda televizijo in je žalostna, ker ne more na možev grob. Dvajset let gaje obiskovala, se na pokopališče vozila s kolesom, danes ne more, čeprav ji nečakinja Ani ponuja, dajo odpelje na možev grob. Zadovoljna jc s skrbjo zdravnice Mojce Zaje Kraševee. prebere Slamnik in reče kakšno besedo s sosedi in obiskovalci. Dnevi pa minevajo in včasih jo je malce strah, kaj bo, ko si nc bo mogla sama skuhati, poskrbeti zase. Najbrž bo treba v dom, razmišlja, ampak dokler se lahko uredi sama ali s pomočjo nečakinje, ho«tstala v prijetnem stanovanju, polnem spominkov, ki jih dobiva za rojstne dneve in druge praznike. Telefon ji omogoča stik s svetom, v katerem ima gospa Marija veliko dobrih ljudi. Nečakinja Ani in vsi njeni, pa gospa Anamarija Limbek z. novicami in revijami, sosedje Papičcvi in Fistrovi, gospa Mlakarjeva in še kdo. Najlepši spomini so povezani z. zdravjem, saj je to največ, kar imaš, pravi in si želi, da bi ji še dolgo služilo. To vam želim tudi sama, gospa Marija, zato veliko prijetnih praznikov in zdravja v vseh dneh leta 2004. Vera Vojska pridno pomagala na kmetiji, še prej pa gradnja hiše. Ker sta zakonca Černivec vedela, daje težko dobro kmetovati in pridnoobdruz.ini še delati v tovarni, sta ostaladoma na kmetiji in začela razmišljati o njeni preselitvi, saj sredi Preserij ni bilo mogoče uresničiti njune želje po povečanju kmetije, v katero sta vlagala vsak »prišparan« dinar. Odločila sta se in kmetijo v letu 1995 preselila na rob naselja Zgornje Jarše. V lepi stanovanjski hiši danes živita dve generaciji, saj že kmetuje sin Tomaž, za katerega sogovornica pravi, da sta Z možem načrtovala, da bo »eden za nama »prijemal«. Pohvali tudi snaho Heleno, v posebno veselje pa so starima staršema vse tri vnučke, Tjaša, Špela in Petra. In kako je videti njen delavnik? »S snaho vstaneva ob petih zjutraj, ob molži 8() krav molznic načrtujeta skupno delo, katerega velik del je tudi vrtin rože, ki jih ob hiši nc manjka. Pozno popoldne v hlevu, kjer je skupaj 170 glav, ponovita. Vse delo, povezano z. molžo, je računalniško vodeno. Včasih se dnevu pridruži tudi noč, kočakajo na teličke. Na lepi kmetiji, kjer jc prav vse na svojem mestu, obdelujejo 20 ha lastne in 60 ha najete zemlje in načrtujejo, da se bo še razvijala. »Če si priden in vestno delaš, mora nekaj ostati, sicer nc bi napredovali,« odgovarja na moje vprašanje; so pa časi težji, saj bistveno manj ostane. Če npr. prodaš kravo, d< ibi.š komaj za dobra dva para čevljev. Od • F.vropskc skupnosti ne pričakuje kaj de isti. I meli Ik >mi >, kar h kIo dale prklne roke, pravi in poudari, da bo morala država vendarle narediti kaj, da bo ohranila p«xležclje in mlade prepričala, da bodo ostal i na kmetijah. N i od visno samo od mladih, ali bodo ostali, država jih mora spodbuditi, sicer bodo zomosti in ljubezni. Na prvi pogled pa tudi zato, ker je bila šola nova istanovljena in zelo modema. Kako si se pripravljala na m: it uro? Priprava so potekale ski >z.i celi i leli i. Ko so nam razdelili vprašanja In vsebine, ki si > piišle v poštev, smo se kttili zbiranja gradi vti, si razdelili naloge kdo ho kaj pripravil ter si medsebojno pomagali. Ko smo imeli zbrane vse vsebine, sem se kitila učenja, kjer pa je šloptulvscn i za ponavljan jcili >l< vcnilt tem, saj smo v vseh štirih letih šolanja osvqjilid()l()čenaznanja ki ti«istancji > nekje v spominu. Nekaterim stvarem sem namenila nekaj več časa za učence. Na koncu pa so sledile še priprave na poklicno maturo in konzultacije pri pTofeSt >rj i h, da smo nizi vsi I i še zadnje pntbleme. Kateri predmet ti je na maturi delal največ preglavic? Posebnih težav mi ni delal noben predmet, še najmanj prepričana v uspeli sem hi ki pri slovenščini. Kaj svetuješ bodočim maturantom? I "ru I vsei 11 je pt >i t lembnt >, da se delak > sproti ter da se dobro pripravijo, vendar pa naj ne skrbijo preveč, saj ni tako težko, kol govorijo. Kako so tvoj uspeh sprejeli starši, prijuk^ji,skiSi ga pričakovala? .Sama uspeha nisem pričakovala, sem si ga pa želela. Starši in sošolci so žc od vsega začetka verjeli vame in se potem veselili z menoj. Ki priporočila srednjo šolo, ki si jo nhisknvala.tiKlidnigiiii (lijakom? Pri|ioročila bi jolistim.ki imajo voljo in Želijo delati z ljudmi in spoznati la poklic, ki je zelo lep, a tudi težak. V šoli sem pridobila veliko življenjskih izkušenj, poslala sem bolj samostojna in odgovorna. Imela sem super sošolce in pt i tfest nje, zato bi se za šolo < x lli vi la še enkrat in bi šc enkrat izbrala enako pot šolanja. Kje nadaljuješ študij in kakšen je tvoj življenjski citj? Studij nadaljujem na Visoki šoli za zdravstvo - porodniško ginekološke smeri,- Kot prvo si želim uspešno končati šolanje in postati dipl. babica, potem pfl še ne vem, kam mc bo nesla |k>i. Kako preživljaš prosti čas? Prostega časa imam bolj malo, vedno pa se najde čas za prijatelje in za ogled kakšnega dobrega filma v kinu. Sproščanje energije na aerobiki seveda zapravljanje denarja, llvati.Klani.iiiizkoiislivMiktninik'k za swjn srečo bi srečo drugih. Vera Vojska Ura za kulturo gledališče ponedeljek, 22. december 20.00 > IZVEN Mestno gledališče Ljubljansko Gregor Čušin: HAGADA monokomedija Pripoveduje, poje, pije, igra. nastopa, upodablja in razgraja: Gregor Čušin Hagada je zgodba. Židovski učitelji so jo uporabljali, da bi nekaj svelega približali preprostim ljudem in jih poučili. Gregor Cušin nas v njegovi Hagadi vodi po svetopisemskih poteh, pa čeprav malce bolj navihanih in hudomušnih. Med njegovim odrskim romanjem spoznamo, da ima Bog smisel za humor in daje religija v resnici hudo špasna stvar. petek, 16. januar 20.00 > IZVEN SNG Nova Gorica Boris Kobal: DRAGI KUČAN TI PIŠKM ... satirični kohiuil Igrajo: Boris Kobal, Miran Košuta, Marko Peri, Aleksander Ipavcc V kabaretni lepljenki se Boris Kobal predstavlja kol edinstven slovenski mojster družbene in politične satire, ki brez dlake na jeziku si testi iz rokava našpičene duhovitosti na račun Slovencev, posebej Primorcev in zamejcev, ler Evrope, ki smo ji - ali nam je - vsak dan "bližje". Rdeča nit uprizoritve je pismo, ki ga zamejski študent Maricto piše Milanu Kučanu, ob tem se predstavi tudi Marietov prijatelj Mujo, ki "je spoznao predsednika Kučana", "eno svojo fusnoto" pismu pa doda še partizan Bcrto. /t glasba petek, 19. december 20.00 > IZVEN končen šansona in niskih noptVOV VITALI.I OSM AČKO in M A R DJANGO Ql A K11 i I Vitalija Osmačka poznamo kot vodilnega člana skupine Mar Django Ouartet in glasbenika, ki je pogosto sodeloval z Zoranom Predinom. Za prvo samostojno ploščo z. naslovom ("asi srečanj Vals Boston je prejel zlatega petelina v kategoriji šansona. Je odličen na ploščah, še boljši pa nazivih nastopili, saj ntislakr.it njegova glasba in karizma popolnoma prevzameta, saj je eden tistih glasbenikov, ki znajo nastopali za vsakega obiskovalca v dvorani posebej. torek, 23. december 20.00 > IZVEN Zasebna glasbena šola Paintis BOŽIČNI KONCERT MLADIH TALENTOV koncert Na tradicionalnem božičnem koncertu, ki ga organizira zasebna glasbena šola Parnas Domžale, se bodo predstavili mladi violončelisli prof. Zdenke Kristl Marink', nadvse prijetno bo prisluhniti mladim kranjskim gimnazijcem, ki so svoje veselje do glasbe povezali v zabavni orkester, sicer pa bo večer božično in novoletno obarvan s klasičnimi skladbami, slovenskimi narodnimi, pa tudi s priredbami popularnih Ucallov in črnskimi duhovnimi. Wr~: i/. - ■ otroci i sobota, 20. december 10.00 > IZVEN Lutkovno gledališče Jože Pengov, I .juhljana I, Zaje: SKRITA PRAVLJICA lutkovna predstavo Skrila pravljica je lutkovna igrica, ki najmlajše gledalce neposredno vključi v nastajanje' in dogajanje igre. Govori o pravljici, ki seje izgubila, med predstavo pa moramo najti način, kako pravljico najti, Nekatere poti so prave, druge ne vikIjjo v pravi smer. S pomočjo lutk in rekvizitov se je treba na novo spomnili pravljične igre. Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 40 minut. sobota, 27. december 10.00 > IZVEN Eva S. Maurer PRAVLJICA O NOVOLETNI JKLKI otroška predstava s, Eva Š. M aurer je za prednovolelni čas pripravila nežno zimsko pravljico o tem, kako smo ljudje za novo leto prvič okrasili jelko. Predstava je napolnjena s plesom, nenavadnim žongliranjciii in slikom z olroki. prav vsi gledalci pa bodo navdušeni nad čudovitim kostumom, ki ga nosi pripovedovalka pravljice. Za gledalce od tretjega leta dalje. Predstava traja 45 minut. sobota, 10. januar 10.00 > IZVEN Mavrično gledališče Jana Stržinar: MODRA PRAVLJICA O MAVRICI lutkovno predstava Čarovnica Modi a skupaj s Kapljico in polnočjo čarobnega mavričnega prahu izpolnjuje želji-, ti samo takšne iz lepih misli, ker si zeli, da bi bili na svclu vsi srečni in zadovoljni.Živita v Modrem svetu, ki ga čuva veler, a ku se s Kapljico odpravila na potep, se vanj prikrade zlobna coprnica in ukrade mavrični prah ... 7a gledalce Od tretjega leta dalje. Prelistava litija 40 minut. splošne infonriacije Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami oh delavnikih od 1(1. do 12. ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, od Id. tlo l'i.urcv klubu Kulturnega di ima Franca Bernika (I juhljanska ti I. I )omžalc. vhod z dvorišča, kletni prostori) ler eno uro pred pričclkoni prireditev V blagajni doma. Več inloi niacij o prireditvah dobile v brošuri I lrcXH//uro, ki jo lahko brezplačno prc|cinate nadom. Svoj naslov nam sporočile na naši >telefonsko številko. galerija Domžale I ALENKA CKRLt )VIČ - Razstavna bo odprta od 11. do 30. decembra 2003. Alenka Gcrlovič seje rodila 17. septembra 1919 v Ljubljani. Zgodnje otroštvo je preživela v Brežicah, kjer je končala osnovno šolo. Leta 1929 seje z, družino preselila v Ljubljano, kjer je zaključila gimnazijo. Med leti 1937 in 1941 je študirala na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Med vojno je od leta 1941 sodelovala v NOV kot aktivistka OF in slikarka, po vojni pa je vse do upokojitve službovala v Ljubljani, pretežno kot likovna pedagoginja. Živi in dela kot slikarka v Ljubljani. V Galeriji Domžale predstavlja serijo nedavno nastalih akvarelov s krajinsko tematiko. I.ADINA KORBAR - Razstava bo odprta od 5. do 11. januarja 2004. V glini predstavljena oblačila naših prednikov iz Domžal in okolice. Razstavljeni izdelki predstavljajo zelo izviren, svojevrsten pristop izdelave figur, pri čemer avtorica dosledno upošteva literaturo in druge dokaze o bogati zakladnici naše dediščine. PALETA -STALNA ZBIRKA GALERIJE DOMŽALE - Razstava bo odprta od 15. januarja do 9. februarja 2004. Ob izdaji kataloga stalne izbirke Galerije Domžale, bomo likovna dela. ki so bila odkupljena v zadnjih letih, ponovno predstavili na skupinski razstavi. Črtomir Frelih je v katalogu z. naslovom Paleta zapisal naslednje besede:"()b porastu komercialno motiviranih zasebnih galerij si Domžale zaslužijo umetnostno institucijo, ki bo s svojim delovanjem prispevala k dvigu kulturne ravni in dvigu strokovnih kriterijev na področju likovnega v korist celotne skupnosti. Zbirka, ki jo predstavljamo, je skromen, a vendarle... začetek." ■ ■ Galerija Domžale, Domžale, Mestni trg I (trgovinski kompleks Velel, je odprla otl ponedeljka do petka ml 10. do 12. ure in ml 15. do 19. ure ter ob sobotah ml 10. do 12. ure. Mala drama uspešno v Domžalah Prvi del sezone v Kulturnem domu Franca Bernika je vsaj na gledališkem področju zaznamovala ljubljanska Mala drama, ki je na Domžalskem odru gostovala kar s štirimi predstavami, od tega s tremi v okviru Festivala Male drame, predstava Gagari-nova pot pa se je znašla v abonmajskem izboru sezone 2003/2004. Verjetno je odveč poudarjati, da Mala drama predstavlja sam vrh slovenske gledališke ustvarjalnosti, kar zagotavlja vrhunska igralska ekipa in spreten izbor tekstov in ustreznih režiserjev, ki se spopadajo z najrazličnejšimi deli. Tako smo v okviru Festivala male drame v treh dneh videli tri različne gledališke uprizoritve, od komedijskega Arta, ki je že nekakšna železna klasika tudi med Domžalsko publiko, fantastično odigrane drame Ritter. Dene, Voss, v kateri je naravnost blestel Igor Samobor in socialno angažiranega Primesi ju z Markom Mandičem in Urošom Fiir-stom v vlogah dveh mladostnih prijateljev, ki se po vrsti let zopet srečata in ugotovita, da je mladost že zdavnaj za njima, tesno prijateljstvo pa lahko trdne temelje išče le še v preteklosti. Usoda ju je namreč postavila v popolnoma različne svetove, s tem pa se poglobi tudi socialni prepad, ki loči študiranega in predanega učitelja ter brezposelnega mehanika z rasističnimi in nacionalističnimi težnjami. Zgodba gledalca postavlja v delavsko sosesko, med družine, ki visijo nekje med revščino, kriminalom, alkoholizmom, propadlimi medsebojnimi odnosi in slepim upanjem na boljšo prihodnost. Iz propadlega okolja avtor Hanif Kureishi reši le mladega učitelja, ki se sedaj vrača in podoživlja vse mladostne peripetije, od alkohola, prvih seksualnih izkušenj in celo nasilja nad priseljenci. V prepletu odlične igre, funkcionalne scenografije, ki nas ves čas prestavlja iz umazanega smetišča v kuhinjo vrstne hiše in napeto zgodbo, polno spominskih prebliskov in malce kontroverznih prizorov, se odvije nočno rajanje obeh glavnih junakov, resničnost pa se naslednje jutro, po dveh zabojih piva, zdi še bolj kruta. Tudi drama Kitter, Dene. Voss K spogleduje z nasiljem, le da gre tokrat za čustveno nasilje znotraj stare", premožne dunajske družine, kjer brat s svojim poudarjenim intelektom in fizičnimi anomalijami popolnoma nadvlada obe sestri, ki sta v svojem življenju na koncu podrejeni le njemu. Kljub temu, da vsi trije protagonisti izpadejo kot polnopravne in močne osebnosti, se izkaže, da v ozadju ljubečega družinskega večera, lahko slutimo incestuozni odnos, ki pa tudi v sklepnem delu drame ni razrešen. Igor Samobor. Milena Zupančič in Silva Čušin se dokažejo kot vrhunski igralci, ki so zlahka kos zahtevnemu Bernhardovemu tekstu in tokom dvourne predstave pričarajo mnoge presežke. O komediji Art ne kaže ponavljati pohvalnih kritik in navdušenih odzivov publike, saj se je ta gledališka uspešnica na Domžalskem odru znašla že večkrat. Zmeda v odnosu treh prijateljev zaradi bele slike na beli podlagi, je vedno dovolj prepričljiva in inteligentna, da zagotovi tako trezen premislek, kot tudi obilici nasmeškov, ki jih izvabljajo Jernej Šugman, Aleš Valič in Bojan Emeršič. Sicer pa se vedno izkaže, da je prijateljstvo lepa vrednota, ki jo kaže čuvati, umetniškim nesmislom navkljub. Toliko o Festivalu male drame, ki bo verjetno vsako jesen ponudil svež vpogled v najkvalitetnejše produkcije malega odra našega nacionalnega gledališča, ki se tudi z odrom v Domžalah nadvse lepo ujamejo. Ostane torej le še prva abonmajska predstava, ki je prav tako prišla iz malodramskih logov. Komedija Gagarinova pot z imenom sicer spominja na bolj kozmonavtsko obarvane dogodke, toda v resnici se zgodba odvija na Škotskem, v propadle industrijskem mestu, ki ga je dobesedno zasedla industrija računalniških čipov. Mesto je s svojo poceni delavno silo zopet podrejeno logiki globalnega kapitalizma, ki pa ga dva amaterska revolucionarja, pod vplivom komunistične tradicije škotskih delavskih revirjev, odločita šikanirati z ugrabitvijo njegovega glavnega akterja - managerja. Zraven se zaplete še naivni paznik, novopečeni diplomant politologije, ki poskrbi za destabilizacijo odnosov med ugrabitelji, sicer pa tudi sama žrtev ni tisto, kar so pričakovali. V resnici proti koncu vsi skupaj skoraj postanejo prijatelji, saj izhajajo iz istega socialnega okolja, spopadajo se s podobnimi problemi, smejejo se istim Šalam in sanjajo podobne sanje. Amaterska učna ura globali-zacije se tako izneveri, na koncu pa prevladuje nesmiselno nasilja, ki nekako razblini podobo iskrene delavske revolucionarne zavesti in ugrabitelje postavi v vlogo navadnih lutk. ki visijo na nitkah svoje brezupne situacije. Po vseh komičnih zapletih in sočnih govorancah, ki obarvajo nesrečno in nerodno izpeljano ugrabitev, medsebojnih bojih, ki jih začinijo kar najbolj pikre pripombe, se dolga noč vseeno prelevi v povsem navaden delovni dan. Revolucija je spet skrita v predal, ugrabitelji pa nazaj na svojem delovnem mestu, kar deluje nenavadno katarzično. Nauk je, da se sistema nikoli ne da premagati, saj ga že s tem dejanjem odkriješ ponovno rojenega - tudi s kapitalizmom je tako in revolucionarji so njegov sestavni del. Sicer pa smo izvedeli resnico tudi o Gaga-rinovi poti - Angleži so se tako zbali Rusov, da so za vsak slučaj po Gagarinu poimenovali majhno ulico v še manjšem škotskem mestu. Tako, da rdeče armade ne bi preveč zamerile ... Jure Matičic SLAMNIK - decsmbsr I003 Info: • brošura: Urekulture • e-mail: info@kd-domzale.si • telefon: 01 / 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale Zakladi ljudske modrosti »Kdor je veselega srca, ima vedno praznik« December je mesec mnogih lepih praznikov. V središču vseh jc božič, ki nam kaže izvir in razlog vseh naših praznovanj. Ta razlog je božja ljubezen, ki obdaja vsakega človeka in se je najbolj razodela v tem. daje Bog postal človek, živel naše človeško življenje in mu dal smisel. V tem je tudi razlog našega medsebojnega obdarovanja. Darila nas spominjajo na to. da nas je najprej obdaril Bog. Pesnik Simon Gregorčič jc s kančkom trpkosti zapisal: Življenje ni praznik, jc delovni dan. Tudi pregovori ugotavljajo, da ni vsak dan praznik (nedelja) in daje božič samo enkrat (en dan) v letu. Angleži dodajajo:... a ko pride, prinese veselje. Z domislico, ki pravi, daje življenje brez praznikov kakor dolga pot brez gostilne, jc že nakazana druga pomembna resnica, da imajo prazniki smisel le kot sprememba in poživitev. Preveč praznikov ni dobra reč: Dek> in praznovanje inata vsak svo j čas. Pogosti prazniki -slabi delavniki. Po dolgih praznikih redko pride dober delavnik. kdor nič pravega ne naredi, nima nikoli praznika. O tistih, ki preveč praznujejo, nc slišimo nič laskavega: Za lenuha je vsak dan praznik. Kdor vsak dan praznuje, ne bo nikoli umetnik. Bedak neprenehoma praznuje (idi: Samo bedaki in la jo vsak dan praznik.) Redko pomislimo na tiste, ki si zaradi revščine ali zaposlenosti nc morejo privoščiti praznovanja, kajti stiska ne pozna praznikov. Gospodinjam na kožo pa je pisan naslednji: Tudi prazniki imajo svojo nadlogo. Za vsako praznovanje je potrebna prava notranja ubranost. Vse od otroških let vemo. da jc najlepše od vsega ravno pričakovanje: Dan pred praznikom je lepši od praznika. Ze govoriti o prazniku je pol praznike Skoraj po vsem svetu velja, da brez vina ni praznika. Sicer pa so zahteve zelo različne: /a reveža je praznik, ko mu dajo novo srajco. »Dovolj« je praznik za lačnega. Ta misel nakazuje, da mora vsako praznovanje imeti rudi socialno in človekoljubno razsežnost. Kakor vse zemeljsko tako minejo tudi prazniki: Iz praznične obleke so kmalu vsakdanje hlače. Se iz vsake praznične obleke je nastala vsakdanja. Kaj pa po praznikih? Italijani nam postrežejo z naslednjo izkušnjo: Ko praznovanje mine, ni nikogar, ki bi pometel hišo. Večina pregovorov slika bolj klavrno popraznično podobo: Ko je praznik mimo, ostanejo dolgovi in umazana obleka. Danes praznik, jutri post. Koje praznik mimo, je na vrsti spet grahova kaša. Kar na praznik potratiš, moraš na delavnik spel zaslužiti. Ko pomislimo, kolikšne vsote ljudje ob prehodu v novo leto zapravijo za razkošje ali jih dobesedno »poženejo v zrak«, nc bo odveč še misel na skromnost: Kdor je veselega srca. ima vedno praznik. Zadovoljnost je nenehni praznik. Z darili so večkrat težave, ker so pričakovanja večja od naših možnosti. -Tone jc stopil v trgovino in rekel: »Bonbonjero za mojo ženo za rojstni dan.« »Ali bo presenečenje?« »Ja. veliko! Ona pričakuje, da bo dobila avto...« Bogdan Dolenc Ob 45. letnici Okteta bratov Pirnat iz. Jarš Vsem iskrena hvala Praznovanje visoke obletnice Okteta bratov Pirnat je potekalo v Kulturnem domu Groblje, kjer je v prenatrpani dvorani potekal kulturni program po skrbno in lično pripravljeni zloženki. V njem so poleg jubilantov nastopili Oktet Tosama, Tunjiški oktet in debitantje Pirnat Ouartet ter gledališki igralec Jurij Sovček s humorističnimi vložki. Vse skupaj je zelo uspešno povezala ga. Draga Jeretina Anžin. Za zaključek smo zapeli še štiri skupne pesmi, katerim se je pridružil še okrnjeni Briški oktet. Skupnim pesmim je odmahal vodja jubilantov, Tone Juvan. Vsem skupaj izrekamo iskreno zahvalo. Se posebej se zahvaljujemo pokrovitelju večera Občini Domžale ter županji Cveti žalokar Oražem za spodbudne besede, hvala tudi Veri Vojska, ki skrbi za publiciteto kulture v naši občini. Veliko zahvalo dolgujemo režiserju in scenaristu tega večera, Lojzetu Stražarju, za pripravo programa pa Tonetu Juvanu. Zeio smo bili veseli tudi odstopa lepe dvorane, kjer smo prvič nastopili z okroglo obletnico, saj smo se kot rojaki počutili zelo domače, zato hvala Krajevni skupnosti Jarše Rodica tet njegovemu predsedniku Tonetu Košenini. Enako se zahvaljujemo Zvezi kulturnih društev Domžale ter Javnemu skladu kulturnih dejavnosti. Območni izpostavi Domžale ter Pavlu Pevcu. Za izvedbo celotnega projekta iskrena hvala tudi vsem sponzorjem: Tosami, Tovoti, Sam-u, Vistri, Foto studio Aco Majhcnič, Cvetličarni Omersa ter za dobro kapljico po nastopu Sirk Aljoši i/ Goriških Brd. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam oh lej priliki z darili in čestitkami privoščili toliko lepih besed, hvala Turističnemu društvu Jarše-Rodica ter njihovim narodnim nošam, hvala snemalcem programa Mavrici ter tonskemu tehniku Janezu Pirnatu ml. In ne nazadnje hvala vsemu občinstvu, ki je z. aplavzi nagrajevalo vse nastopajoče. Ob koncu se iskreno zahvaljujemo tudi vsem, ki ste pomagali pri strežbi po koncertu ob veselem druženju in vsem nastopajočim in poslušalcem, ki so dvorano exprcsno spremenili v zabavni prostor. Vsem želimo blagoslovljene božične praznike ter veliko zdravja in sreče ter pesmi v letu 2004. Oktet bratov Pirnat Likovna razstava v Galeriji Domžale Risbe in grafike Iva Mršnika Slikar in grafik Ivo Mršnik seje v novembrski likovni razstavi Galerije Domžale predstavil s pregledno razstavo risb in grafik, ki odražajo umetnikove reakcije na sodobno družbeno dogajanje, kot npr. refleksija filozofskih vprašanj in iskanj odgovorov ali soočanje človeškega giba z delovanjem sodobnih tehničnih pripomočkov, predvsem pa vzpostavlja novo razmerje med umetniškim delom in gledalcem. Celoten Mršnikov opus, z. izjemo serije portretov neznancev (oz. neoznačencev). figur in sporadičnih upodabljanj krajinskih motivov, kot prva desetletja začetkov umetnikovega ustvarjanja, zaznamuje risba kot ključni nosilec avtorjevega umetniškega izražanja. Zadnji projekt grafičnega ciklusa Zapisi avtor nadaljuje že iz devetdesetih, ko je svojo grafično produkcijo gradil tako s tehničnim kot likovno-Vsebinskim eksperimentiranjem, s katerim je tako sebi kot publiki odpiral iztočnice povsem novih ustvarjanj in dojemanj izrazito eksistencialistične tematike. Drobni zapisi v vertikalah in horizontalah na trakovih računalniškega papirja ali samih etiketah kot stvaritve sodijo v domeno tradicionalne likovne prakse, utemeljene na telesni motoriki. Zaradi materiala, na katerem so izvedeni in zaradi možnosti netradicionalnega razstavljanja v prostoru, odražajo gibanje v prošlom. Risbe so izredno zanimive tudi kol sam eksponat, ki se lahko razstavlja v različnih variantah slikarskih instalacij, kar kaže na soočanje tradicionalnega ustvarjanja z aktualnimi likovnimi instalacijami. Umetnikova pozornost je tako osredotočena na delo samo in na tradicionalna izrazna sredstva, kot so pika, črta, linija, ker pa je poudarjena analitična komponenta, je gesta odvisna od ideje, iz katere se rojeva delo. Potemtakem tu ne gre za naključni poseg, pač pa se avtor osredotoči na sam delovni postopek. Ivo Mršnik se z. iskanjem izvirnega umetniškega izraza, zasnovanega na problematiki razmerja med tradicionalno likovno prakso in iskanjem novih izraznih sredstev, ukvarja že vsa lela svojega ustvarjanja. Z graditvijo osnovne ideje svojega ustvarjanja v svojem osebnem avtorskem razvoju je v zadnjih letih dosegel lisli iimclniški izrazni nivo, ki ga uvršča med vodilne sodobne slovenske ustvarjalce. Katarina Rus Pred tradicionalnim prazničnim koncertom Miss Slovenije & godba Domžale Domžalska godba je raznovrstnost svojih nastopov še obogatila s sodelovanjem pri izbiri obleke za najlepšo slovenko Tino Zaje, ki jo je nosila na pravkar minulem finalnem izboru na Kitajskem. Godba sicer pridno pripravlja program za tradicionalni novoletni koncert ob Dnevu samostojnosti, ob tem pa nastopa tudi na takšnih gala prireditvah kot je izbor obleke za Miss Slovenije. Do sodelovanja z organizatorji prireditve (revijo Ona) je prišlo povsem po naključju, odzivi po njej pa so bili zelo pozitivni. Prireditev \ unionski dvorani jebiladinamična in privlačna (ne lc zaradi mladenk na modni pisti), med hojo manekenk v različnih kreacijah in vodenjem Lada Bizovičarja. je tako godba izvedla venček izsekov iz različnih skladb svojega bogatega pop in ročk repertuarja. Ob predstavitvi zmagovalne kreacije oblikovalke Stanke Blatnik pa seje Tina Zaje sprehodila po taktih domžalske koračnice. Domžalski orkester z. ambicioznim Gregorjem Vidmarjem na čelu. je torej zelo dejavno pripomogel pri izbiri obleke, kar pa žal ni pomagalo pri pravkar minulem izbom za Miss sveta, saj so slovenko in njeno obleko spregledali, khm... Čeprav se dejavnosti in pridnost kulturnih društev vrednoti oil septembra do septembra, je december vseeno primeren čas za pregled dela. Dejstvo je. da je leto 2(X)3 za Godbo Domžale eno najbolj prelomnih, če ne kar najuspešnejše v njeni sicer bogati zgodovini. Uvrstitev v 1. težavnostno stopnjo Zveze slovenskih godb na tekmovanju v Kamniku je godbo lansiralo med najkvalitetnejše tovrstne orkestre v Sloveniji. Poleg tega. do sedaj največjega uspeha v skoraj 120 - letni zgodovini, je na tekmovanju v zabavnem programu za Pokal mesta Ormož osvojila zlalo plaketo. Kar se tekmovalnega dela tiče torej zares bogatil hora. I >a ne omenjam preko 25 promenadriih nastopov po vsej Sloveniji in dveh samostojnih koncertov, ki že pregovorno napolnita domžalsko dvorano KC. Pomladni koncert so gpisc rvanja in tako njeno pisanje kot branje je eno sai t to daroval i je, lazdajai i je. dajan je dela same sebe in prav v tem je njena veli. ina in veličina njenega ustvarjanja N|aiouslvar|:in|e|eiislv;ir|an|cizl|ubezni do slovenske besede in do slovenskega naroda, neposredno do njenih poslušalcev oz. bralcev. Po končanem programu se je oglasilo kar nekaj Udeležencev OZ, udeleženk literarnega večera, zlasti pisateljičinc prijateljice, kakor pesnica Meta Kušar. dalje njena birmanka s Štajerske in druge. Novinar televizijske oddaje Barve jeseni, ki jo vodi gospa Olga Kems. gospod Zdravko Pečenko, je razložil svoje videnje avtoričine proze in pribil, da gospa Breda ni »samo« lokalna pisateljica, kakor jo nekateri Iretirajo, ampak ima vse kvalitete obče slovenske pisateljice. 1 ranci (ietbec je na verodostojni podlagi razkril, da bi bila ali je knjiga Krede Smolnikar Ko Pisateljici Bredi Smolnikar se zahvaljujem za izvod knjige ■■Spuštena zanka«, ki jo je darovala Uredništvu Slamnika. Sama sem jo prebrala skoraj v '■enem kosu« in oh tem spoznala še delček zgodovine našega mesta, pa Utdi grenko usodo '/.alke, oh kateri so tudi moji spomini pohiteli v ne tako daljno preteklost. Pisateljici iskrene čestitke, bralcem pa priporočilo, da ■Spuščeno zanko« uvrstile na svoje knjižne police. Odgovorna urednica se tam gori olistajo breze pravšnja za filmanjc. Sam pa sem med drugim poudaril, da z vsako novo slovensko knjigo raste odmevnost slovenske besede in z vsako samozavestjo raste tudi narodov spomin. In narod naš dokaze hrani, kakor je dejal Fran I -evslik. Će drži. da imajo mali narodi II ic< I drugim zajamčeno priht dn< »I le. če so izjemno visoko kulturni, potem tudi drži, da jc »Spuščena zanka« podaljšana življenjska čila našega slovenskega naroda,zatosem literarni \ ečer pt (imenoval s praznikom ljubezni do slovenske besede in bodočnosti slovenskega naroda. I iterami večer se je končal z (Jrtiženjern pred Štihovo dvorano ob pecivu, ki so ga spekte »lokalke« (beri Stobljanke), kakoi se je iziaz.ilalhcdiir.iscslra Andreja. To je bil res dan, ki ga je naredil (iospod. Bogu hvala, Bredi Smolnikar pa iskrene čestitke za plodovitOSl in premočrtnost njenega pisanja. Nasvidcn.jc drugo leto! Ivan Kepic CENTER ZA SOC1ALNODELO DOMŽALE želi vsem poslovnim sodelavcem in občanom vesele božične in novoletne praznike, v letu 2004 pa obilico zdravja, strpnosti in razumevanja uspešnica, ki sc prodajajo v velikih nakladah in navdušujejo otroke po vsej Kvropi, saj pravijo, da si ob branju teh bogato ilustriranih in večbarvno tiskanih knjig, lahko obliz.neš vse prste, Tudi Mladinska knjiga s knjigama o kapitanu Gatniku podira vse rekorde, saj sta knjigi Prigode kapitanu Gatnika ter Kapitan Gatnik in napad govorečih stranišč segli že skoraj v sam vrh najbolj prodajanih knjig pri nas. In zakaj? Ker so lo zgodbe, ob katerih se Otroci držijo za trebuhe od S mena, ker so napisane njim na kožo Mislim, da bi v Božičkovi torbi morala biti skrita tudi ta dela. Za napete in pustolovske zgodbe je poskrbel tudi pisatelj Joachim Friednch s svojima zgodbama, ki sta izšli v zbirki 4 1/2 prijatelji. Kdor je prebral knjige Pet prijateljev in se navduševal nad njihovimi pustolovščinami, gotovo ne bo zamudil razburljivih prigod Kokija. Karlija, Šteli in Branka, pa seveda malega Boštjana, ki se vozi še v vozičku. V prvi knjigi junaki iščejo skriti zaklad, v drugi Skrivnost učiteljice biologije pa poskušajo ugotovili, zakaj seje učiteljica čez noč spremenila, si pobarvala lase, nakupila nove obleke in zamenjala avlo.Prav l;i čas pa je nekdo oropal banko... Dedek Mraz prinaša darila tudi mulo Starejšim otrokom. Plav gotovo sc bodo razveselili pretresljive, a humorne in prijazne zgodbe V devetih nebesih, avtorice Annc Fine, ki govori o fantu Stoliju, ki je drugačen. Očka in mamica imata zanj komaj kaj časa. zalo ga vzgajajo prijateljevi starši, ki ga imajo radi skoraj kol svojega, posvojenega fanta. Nekega dne pa se zgodi nesreča. Stoli pade skozi okno. Ko leži negiben v mavcu v bolnišnici, njegov najboljši prijatelj piše njegovo življenjsko Zgodbo, Tangke, poljubi in se kaj avtorice Louise Rennison je skrivni dnevnik 14-letne Georgie, ki je čisto običajna najstnica z vsemi težavami, ki jih to obdobje prinaša. O čem razmišlja, kaj pravi, kako gleda na SVCt, bomo prebrali v prvem dnevniku in v nadaljevanjih, ki bodo skalila. Tudi Založba Karantanija ponuja otrokom svojo knjigo, /dalo jabolko avtorice Valerije Škrinjur I vrz je pravljična zgodba 0 treh prijateljih, ki se odpravijo na pol in verjamejo, da bodo dobili zlato jabolko.Potovanje se začne in z njim mnoge napete dogodivščine, nenavadni kraji m zanimiva bilja. Nalaša Mandič je z ilustratoricu hčerko Adriano, v samozaložbi izdala knjigo pesmi . To so lepe pesmi za dolge zimske popoldneve, ko otrokom lahko svetujete, naj sedejo za knjigo in čisto tiho Ugasnete televizijo. Tatjana Kokalj Zlatorumena, pravkar spečena.... Ajdova pogača Zlatorumena, pravkar spečena se z mize smeji, kol nekdaj iliši. So verzi Zlaike Levstek, ki simbolično predstavljajo AJDOVO POGAČO. Šesti zbornik literarnega krožka Društva za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju LIPA Domžale in četrti zbornik članov univerz za tretje življenjsko obdobje Republike Slovenije. Knjiga, ki so jo čudovito ilustrirale Angela Dolžan. Darinka Kralj. Nuša I^ojen ter Tatjana Žmavc, vse članice likovne delavnice LIPE, ki jo vodi Mojca Vilar. prinaša vrsto pesniških in krajših proznih del. ki se vse po vrsti dotaknejo srca in te spomnijo na otroštva, na jesen življenja, na nikdar izsanjane in uresničene sanje, predvsem pa čustva, ki jih izražajo pesmi in pripovedi. O teh v svoji uvodni besedi govori tudi g. Janko Moder, ki pravi, da tudi če je namreč vsakemu dano. da sanja, ni vsakemu dano. da si sanje tudi poljubno obnovi, in še manj. da jih celo izreče in zapiše. Vse to je dano skoraj petdesetim sodelavcem in sodelavkam zbornika, ki ohranja njihovo enoletno žetev, katero preko knjige posredujejo vsem, ki imamo njihova razmišljanja, njihova doživljanja, srečne in manj srečne dni. radi. In prepričana sem, da nas ni malo, ki radi preberemo kot dih kratko pesem, ki bomo uživali ob mladostnih spominih, podanih v čudovitih kratkih sestavkih, ki bomo kot ena od pesnic veseli in nasmejani, ko bomo sami ali kdo nam pohitel v naročje ali pa razkrivali skrivnosti nemira te brskali po neznanem. Brez števila je možnosti, ki nam jih ponuja zbornik, poln veselja in žalosti, pa tudi sreče, da so literarna dela našla pot med bralce, ki bodo med njimi izbirali in izbrali. Kot sem izbirala sama in našla lepe misli o tem, kako od sonca ogret se smeje mi v obraz cvet poletja, pa tisto, naj ne hodi za mano, naj gre v luč in prisluhne šepetanju vetra in naj ne čaka name, morda se kdaj vrnem. Koliko iskrenih misli in občutkov, ki kar kličejo, da jih zajameš. pa ne v dlani, ampak v srce. kjer ostanejo kot veseli smeh ali glasno govorjenje, ali kot tisoč dni samote, tišine in bolečine. Kot se, kakor sveže pečena zlatorumena ajdova pogača ponuja vsakomur, ki bo knjigo vzel v roke, tako dišeča in prisrčna je bila tudi predstavitev, ki jo je Lipa pripravila v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Pevski kvartet iz Šentrupe ta na Dolenjskem, pevec in kitarist Hervin Jakončič. Pevski zbor Lipe. kitaristka in pevka Silva Kosec, recitatorji, predvsem pa avtorji so nam s svojimi nastopi delili kose dišeče pogače in nas vabili, da v roke vzamemo celo AJDOVO POGAČO ter kot Janko Moder ugotovimo, da je naša moč v besedi, slovenski. V. Vojska Založba Miš z Gorjuše France Bučar: Porušena harmonija sveta /a loži ki M iš z Gurjušc je 27. novembra v Društvu slovenskih pisateljev predstavila svojo 14. knjigo z naslovom Porušena harmonija sveta avtorja I lamela Bučarja. Predstavitve so sc udeležili številni ugledni gost je. med njimi tudi predsednik državnega zbora Republike Slovenije g. Borut Pahor, knjigo pa je predstavil prof. dr. Kdi Kovač. Dr. Bučar svoje najnovejše dek>. s katerim želi pokazati na vse večjo neskladnost med s tvarnim in duhovnim, kar ruši harmonijo sveta, začenja z analizo naših zastarelih predstav o svetu. Razloži nam pojem krize, pri čemer je kriza pozitivizma tista, ki ji namenja več prostora. Med zastarelimi predstavami o svetu se še posebej posveti narodni istovetnosti kot ogroženi vrednoti, pomembnosti nacionalnega prostora ter nacionalizmu in nacionalnemu interesu. Glede vključevanja v EU nas a vtor opt tzarja, da je lastna rnt i države korelat njene neodvisnosti. Gre predvsem za gospt idarskt > mt ič. ki je odločilnt > odvisnat xi kulturnega razvoja in znanstvenega prodora. V ptidktepitev svtijih razmišljanj se dr. Bučar v knjigi k« tudi temeljile analize zgodovinskih korenin naše države in njenega pok ižaja med Evrtjpo in Balkanom, zdaj in v pretekfosti. V drugem delu knjige se avtor posveča Sloveniji v duhovni tranziciji. Osnovo temu tvori razčlenitev demokracije in družbene strukture ter prikaz novih pogledov na državno politiko. Pri tem se večkrat dotakne politične elite Svoje delo pa dr. Bučar zaključuje s poglavjem s pomenljivim naslovom 'Voljadož.ivljenja'terkonča s trditvijo, daje prihodnost brez konfliktov utvara. Lastnika založbe sta nam ob tej prik ržnosti povedala, da sta bila najbolj ponosna, ker je dr. Bučar na predstavitvi pohvalil njunodek>zbesedami.da je ta knjiga spomenik najini pt djetnosti in vredni itam. kijih uveljavljava skozi svoje delo. Dodal je, da je to dokaz, da so prihodnost Sktvenijetudi majhna.t)kretnapt)djetja.« Avtorju in založnikoma čestitamo. V. Vojska Nova knjiga primanja dr. Velimira Vulikica: O ljudeh izpod vrha Sv. Trojice... Izpod rok vsestransko ustvarjalnega dr. Velimira Vulikića vnovič prihaja eno od del, ki jih zaporedoma, eno za drugim, ustvarja znani Domžalčan. Že 17 takih del se jc zbralo v njegovem delovnem opisu, nastalem po njegovi upokojitvi. Dr, Vulikič je doslej dodobra poglobil vedenje ne le o zgodovini zdravstva na Slovenskem, zobozdravstva posebej, v literariziranih poskusih je biografsko natančno predstavil življenjske poti nekaterih znanih slovenskih eminentnih osebnosti, ki so si- kot je razbrali iz. Vulikiecvcgn dela - zaslužile dostojno predstavitev. Tako ves čas prihajajo izpod njegovih rok ne le knjige o osebnostih slovenske znanosti, politike in umetnosti, mnogo prizadevanj je Vulikič usmeril v predstavitve osebnosti iz domačega, domžalskega okolja. Doslej so doživele v literarni obliki svoje predstavitve življenjske poli in usode senatorja s Svete Trojice, dr. Valentina Rožiča, glasbenika - predugoga prof. Staneta rlabeta in pajočifa bratov okteta Pirnat Portreti teh znanih in ustvarjalnih ljudi so ob delni, umetniško literarizirani obliki skrbno izrisani ludi faktografsko, tako da lahko govorimo tudi o suvereni dokumentarni vrednosti pričujoče knjige. Taka je tudi Vukiličeva zadnja knjiga Ljudje izpod Vrha Svete Trojice. Knjiga je pravzaprav almanah o pridnosti ljudi iz jugovzhodnega konca domžalske občine, živečih največ na območju vasi Žeje in Sveta Trojica. V skrbi, da bo knjiga ustrezen in seriozen dokument, Vulikič na nič ne pozablja. Dolgo obdobje predvsem povojnega časa prikaže predvsem skozi življenja, usode in delo treh generacij, ki jih jc postavil v tri sklope: očetov, sinov in vnukov. Skozi te osnovne postavitve spoznamo vso raznorodnost prizadevanj različnih skupin in društev (predvsem najbolj ustvarjalnega-gasilskega), spoznamo pa v prvi vrsti dolg niz osebnosti, ki so kraju z, neverjetnim delovnim prispevkom dale današnjo podobo. Med njimi ne smemo spregledati predvsem Marjana Cencija. prezgodaj umrlega človeka neverjetne, za druge ljudi razdajajoča ustvarjalnosti, delavnosti in usmerjenosti v napredek. Dr. Vulikič v knjigi ne pozablja na nič! Omogočila bo za vse čase in za mnoge prihodnje rodove ohranitve vedenja o pridnosti na vrhu Svete Trojice. Prav je. da bo ob sicer minljivih človeških stvaritvah živelo še stoletja prav to: vedenje, kako velika moč in ustvarjalnost sta bili v ljudeh v drugi polovici 20. stoletja. Dr. Vulikič je podaljšanje tega vedenja omogočil za vse čase. M. Brojan Ljudje i/pod vrha Svete Trojice Novoletna Zdaj gremo v novo V srcu se prijatelj, Zavriskaj čez planine in doline, pri domačih si I vest ruj! poj, Nekje v planinah sneži na veje z belih vej se sneg osuje, a za nas. prijatelje in znance, v novo leto upajoče, sitvestnrvo beži prehitro, h it m. • • • Kozarec dvigni, izpij do dna, nazdravi narodu in domovini srečo, zdravje vošči želje svoje skrite nam razgrni' Leon Senger P re cist a v ljamo pesn iško zbirko Irene Čuk Jesenska svitanja Slišala sem korake, zaprla vrata in odšla med cvetne gredice poiskat roso, da z njo dočakam jesensko svitanje. Pravkar ste prebrali uvodno pesem v pesniški zbirki Irene Čuk. ki po mnenju Silve Mizerit. kije k zbirki napisala spremni) besedo, spada med ljudi, ki v divjem tempu današnjega življenja opazijo rosne kaplje, cvetje in smolnat storž, ki noč in jutro, dež in megla, mavrica in živahna reka še odgovarjajo njihovi notranjosti. Pesnica Irena Čuk je po upokojitvi postala članica Literarne delavnice Društva za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju LIPA Domžale icrpi.se izpovedne pesmi in pesmi, v katerih izpričuje tesno rcivczanost z naravo. Taka so tudi Jesenska svitanja, ki jih je izdala v samozaložbi s spremno besedo in lektorskim pregledom Silve Mizerit. oblikovanje, ilustracij in prelom pa so delo Matjaža Čuka. Zbirko je pesnica razdelila v pet različnih razdelkov, katerih uvodni naslovi, pa tudi pesmi same. povcdinajva.Tako Odmev utripa govori o čustvih, o ljubezni, v kateri sva v dlan ujela srečo, roke sklenila, jc ne izpustiva Sencam ravkljub svedobi slediva. V Jesenskem nokturnu išče, sanja, se oklepa upanj in se ne predaja, saj ve. če se sanjam txlrcče. upanju odpove, postane oklešček, le delček, tistega, kar jc. Tretji razdelek je namenila hčerki, pa tudi svoji želji, ki se poraja kot utrinek in raste v misel in nxilitev. Živeti. V Spoznanjih ugotavlja daje kot roža ki jojc zakitila zgixJnjaslana Še vedno v popka a brez vonja je obstala Zbirko zaWjučujejo Pešpntja ki izpričujejo tesno povezanost pesnice z naravo, zanje paje najbolj značilna pesem Poletje v meni kjer ugotavlja da je še vse tu, vse je še v njej, minuk) in sedanje, sama pa se smehlja jeseni. FteraciIrcniČukislaT^če^ in pesniško zbirko, ljubiteljem poezije pa kratko napotilo avtorice spremne besede: »Jesenska svitanj niso knjiga ki bi jo človek prebral in za zmeraj odložil. Še in še sevračaknjej.kozačutLdatudisam«.. .če /amiži. lahko misel postane in vsaj za hip tam ostane.« Lepo mu je v duši. kave. da ni sam.« Prijatelju Le ti si mi roko podal in me pobral, pa čeprav me nisi sploh poznal, prijatelj moj - takrat postal. Sem pesem to zato, le zate napisala saj rada bi vsaj malo z. njo, hvaležnost svojo izkazala. Naj v letu. ki prihaja izpolnijo se želje tvoje čisto vse, pa še obilo zdravja, smeha sreče ti iskreno jaz želim. Neja Likovna razstava v Modri galeriji - Pevec s.p. Podobe mesta Domžale Do začetka januarja prihodnjega leta so v domžalski Modri galeriji s.p. na ogled slikarska platna z različnimi podobami našega mesta Domžale, namreč avtorica, teh podob, Mojca Vilar, je pristna Domžalčanka, ki si je za upodabljajoči motiv izbrala različne poglede na mesto Domžale. Čeprav že obstaja kar nekaj slik s podobo Domžal, so Vilarjine malce drugačne: njene podobe nc zrcalijo samo prikaza matičnega mesta, kjer slikarka prebiva, temveč gredo korak dlje, saj v svoj ciklus slik vključi še vprašanje ohranjanja kulturne dediščine. V mestu je ogromno zanimivih in zgodovinsko ter kulturno bogatih stavb, ki si zaslužijo več pozornosti, pa se motajo ali so se že umaknile neizbežnemu napredku. Poleg zanimivih izrezov glavnih stičišč mesta Domžal bo Železniška postaja, zgrajena leta IS9I, Stob, Občina - stara pošta, Pogled na Domžale s cerkvijo itd. slikarka upodablja tudi druge, že pozabljene ali spregledane dele mesta, kot /. elektrarna z vodno turbino - Ladstaterjeva tovarna - Toko, Stara usnjarna Toko, Pozabljena slamnikarska tradicija, nc pozabi pa tudi okolico Domžal s slikami Pogled na Dob, Grad Kramperk, Ob Bistrici. Slikarstvo Mojce Vilar je prikaz, in dokaz posebnega družbenega pomena, saj slikarka s prirojenim -lahko bi rekli konservatorskim čutom skuša prikazati svojo ljubezen do rojstnega mesta in hkrati želi opozoriti na velik problem varovanja materialne kulturne dediščine, ki že dolgo obstaja večna težava velikih slovenskih mest in s katerim se bolj ali manj uspešno ukvarja mnogo konservatorskih akcij po vsej Sloveniji. Kajti mnogo ljudi se sploh ne zaveda, da mnogo razpadajočih stavb v svoji soseski ima (in jim tudi pripada) naziv kulturnega spomenika: torej stavba ali del umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti, v širšem pomenu človekov izdelek, pojmovan kot priča pretekle duhovne in materialne kulture in tc bi morali, seveda poleg tistih že uspešno prenovljenih, zavestno ohranjevati. Katarina Rus Pesnica gospa Silva Mizerit Zopet med nagrajenci Ne mine leto, da ne bi pesnica Silva Mizerit dobila nagrade. Tokrat je predstavila nov način poezije v slovenskem prostoru. V trivrstičnem haiku strne trenutek. Trenutek, ki postavlja vprašanja, razmišljenja, dokler ne preraste v celovitost in odgovor. Odmevi trenutkov rojevajo pesem. Pot teme, odmev besed, odsev sence v vitrini, divji veter, izgubi jen mrtev metulj... Vse to in še več daje bralcu možnost, da se poglobi vase in se sooči z vsem kar ga obdaja, kar se mu dogaja in sprejme. Pesnica Silva Mizerit piše že dolgo to je prepoznavno v bogastvu besed, metafor, prispodob. Vse bolj je prepoznavna. Poleg nagrad in priznanj, ki jih dobiva, se pojavlja že na medmrežju. Iskrene čestitke! Nagrajenki VI. literarnega natečaja Mohorjeve družbe in Radia Ognjišče Iz cikla ODMEVI TRENUTKOV Milena T. Geiser Razstava Jurija Kravcova | v Galeriji Beseda Jurij Kravcov danes slovenski slikar, je diplomiral v Rusiji na akademiji v Rostovu, nato je živel v Sankt Petersburgu. Pot ga je nato zanesla v Bolgarijo, kjer je sodeloval na številnih razstavah v osrednji državni galeriji O^ečestvt). 1992 je prišel v Slovenijo, kjer se je s svojo soprogo izgleda ustalil, gradi si dom in veliko ustvarja. Njegova dela kažejo izvrstno likovno znanje, globoko navezanost na doživeto in iz.sanjano. Vsa dela na razstavi so ustvarjena v učinkoviti mešani tehniki na papirju. Barve so optimistične in lirične. Miselnost, ki diha iz likovnih del je polno pozitivne energije. Slike slikarju postajajo vse bolj avtonomne in avtohtone, naslanja sc na dediščino ikonostasov. Umetnik ustvarja tisto kar hoče povedati, se izpostavlja, vzbuja vznemirljivost, ki jo preko lirične izpovedi prenaša na gledalca. Slikar razstavlja v Galeriji Beseda 31 slik, še si lahko privoščite ta likovni užitek, razstava bo odprta do 3.1.04. R.Kos Plesna pravljica v izvedbi Plesnega kluba Miki Žabji kralj Žabji kralj je že tretja plesna pravljica, ki jo je ljubiteljem plesa vseh starosti pripravil Plesni klub Miki, ki s Plesno šolo Miki skrbi, da v naši občini ter širše veliko in dobro plešemo. Plesni klub Miki deluje peto leto in šteje ISO članov. Je član Mesne zveze Slovenije, Zavoda za šport in rekreacijo Domžale ter Zveze kulturnih društev Domžale. Plesalci uspešno nastopajo na tekmovalnem področju, kjer so na državnem nivoju osvojili že kar nekaj medalj, doslej pa so na kulturnem področju uprizorili naslednje pravljice: Muca Pokraculja Muca Copatarica in Strašnofletna, zelo ponosni so tudi na več deset nastopov z Romano Krajnčan, vedno dobrodošli pa v vrtcih, šolah, kulturnih domovih, videli pa smo jih tudi na IV. V režiji Saše Eminič, kateri je pri kiireografiji pomagala Marjeta Terseglav, so v Žabjem kralju mladi plesalci igrivo in prisrčno predstavili pravljico, ki seje sicer /ačela z nastopom treh mladih plesalk, ki so nas prepričale, da nisi) le i li >hrc plesalke temveč tudi odlične pevke katerim ni ji jeziki niti slučajno niso nepoznani, kol jim ni nepoznano veselje, ki sc le loti ob nakupovanju. Po gromkem aplavzu vsem trem pevkam in plesalkam seje začelo zares. Prisrčne žabice v očarljivih kostumih (delo Tim, d..o. ter 1 -ucijc Kotnik in Katarine Bervar) so nas ob plesu popeljale do vodnjaka in princeske, ki jim je med igrivim plesom v vodnjak padla žogica in zaplet je bil tu. Tako plesalke, ki >t žabji kralj ter starši sprva malce domišljave princese, so s svojim plesom, med katerega so vpletali že kar pravcate igralske mojstrovine, predvsem pa z igrivostjo in ljubeznijo do plesa ki je kar dihala od njih, navdušili polno dvorano Kulturnegadomalranca Beimka Domžale. Bili so tako prepričljivi, da so jih čisto po svoje razumeli tudi najmlajši obiskovalci ter jim pomagali do srečnega konca, pri katerem so z aplavzom Sodelovali vsi prisotni. Plesna pravljica jc lepo uspela in ho zanesljivo uspešnica prazničnih dni. Poleg plesalk, ki nastopajo v treh zasedbah, omenimo Se Oabra Trseglava, ki je bil svetovalec za igro, dramaturgijo in režijo, tonskega mojstra Primoža (irašiča, k odlični izvedbi glasbe so pofeg avtorja Lojzeta Krajnčana, ki jc igral tudi na klaviature in cvi, prispevali Sc Primož Grašič z bas kitaro in kitarami. Kristjan Krajnčars tolkali in violončelom tervokalislka Romana Krajnčan. Prisrčno povabilo je ilustrirala Martina Tckavc, pravcato pesmico pa sla o žabjem kralju napisali Ana (fernivec in Manca Cucek. Kol že povedano, plesalke nastopajo v treh zasedbah Cc boste katero od plesnih I ii a v Ijic Zabj i kralj, kije pri mema za i itn >kc ixl treh do 11 let, zanesljivo bodo ob njej uživali vsi, boste na odni opazili: - v vlogi žabjega kralja nastopajo: Ana Černivec, Manca Čučck in Tadeja I lorv.it: - v vlogi princeske: Simona Kočar, Špela Košir ter Katja Kotnik; - v vlogi žabic: Julija I> >lar, Urška Gjcrgek, Maša Grošelj, Neža Hrovat, Sabina Korošec, Špela Knišie, liva Lclnar, Karin Lisjak, Kaja I .juhi, Katja PoUansek, Petra Ravbar. Andreja Rufigaj, t trška Ručman, kalja Skok, Robyn Stnnšek, Daša šarec, Katja lekave. Maša Vclcpec, Urška Vesel in Mamša Vrandečič. Za uspelo plesno prireditev Plesnemu klubu Miki iskrene čestitke ter veliko prijetnih plesnih trenutkov tudi v vseh dneh Ida 2004. V. Vojska Vesel božič in srečno, zdravo ter prijetno leto 2004, v katerem si želimo veliko sodelovanja Komisija za turizem Občine Domžale Iskrena hvala za vse sodelovanje v letu 2003. Želimo vam prijetne božične praznike ter veliko sreče, ^fj/idravja, zadovoljstva in 5|Tf! humanosti. Območno z.druž.enje Rdečega križu Domžale Bogastvo slovenskega jezika TUjke (2) Pojma TUJKE si. spoštovani bralci, najbrž ne predstavljamo vsi enako. Prav zato je treba pogledati, kaj o tem povedo jezikoslovci. Slovar slovenskega knjižnega jezika o besedi TUJKA pod št. 4 pove: beseda, katere izvor je jasno spoznaven. Toda pod TUJKE razvrščamo tudi različne tuje popačenke ali spačenke. Glede teh je dr. Anton Bajec v spisu Rast slovenskega knjižnega jezika (1951) zapisal: »Ali se po teh nekaj letih, odkar smo svobodni, zares čutimo tako varne, da bi smeli neki domačnosti na ljubo dopuščati v knjižnem jeziku kake modroce in šufece, špampete in šejle, šniceljne in ajmoht" Velja le eno: kar nima domače podobe, česar jezik ni prebavil, to mora ven.« Kaj naj rečemo danes, po 12 letih samostojne Slovenije, ko smo sc rešili tudi vsestranske »jugo-nadvlade«. Glede nemških popačenk smo precej napredovali, istočasno pa smo ohranili številne sibizme in hrvatizme. A o njih v kakšni od naslednjih številk. Mimogrede naj navedem nekaj nemških popačenk. ki so le večinoma izginile iz slovenskih pogovorov. Poglejmo: žniadrstvoje danes krojaštvo. ajzenpon je železnica glih pa ravno: žihr je lahko, šlosar ključavničar, rJc#irzavirač, cajtatijc zdraviti. .vtom/vijak, .štum/jc nogavica žleht pa poTeden: štrikanju je pletiljstvo,/awt'č župnišče, žajfa milo, gktjz. pa tir. Nekatere popačenke so sc najbrž že pred sto leti udomačile in za tiste bi danes težko rekli, da so še nekakšne tujke. Slovenski pravopis iz. leta 1962, ki jc večinoma bolj pravoveren kot današnji, pred takimi in podobnimi besedami nima niti zvezdice niti ničle. Take besede so na primer: štruca, štručka, štrukelj, šlrudelj, glazura, žamet, tunkati, kontmla, servis in servis. Vse te besede smo di >bi li iz nemščine in jih sprejeli za svoje. Takih udomačenih besed je še več, recimo. Dandanes na primer še malo vihati«) nos i ib besedah pi< ti m pit erija (iz italijanskih: pizza in pizzeria). Vseeno pa se bosta li dve in še druge sčasoma udomačile. Tako bomo tudi zapisali: »Greva na pico. in to v pravo picerijo, ker so tam najboljše.« Iz italijanščine izvira tudi beseda: diskont. Že pred leti seje podobno zgodilo tudi s poslovenjenimi besedami: avl, bije, dizajn, kavboj, bordel, kreking, komer, kravi, koktajl - vse te besede so prišle iz angleščine žarko, bide in kupe smo seveda pretihotapili iz francoščine in diskont je k nam prišel iz italijanščine. Seveda pa me skrbi, če se bo v slovenskem cestnem pt >gi >vt mi t lbdržala in ostala tudi pritepena beseda gužva. To bo škoda - naj se »odgužva« nazaj tja dol, od koder se jc »prigužvata.« Podobno je z besedo povorka. Prva beseda spMriva slovensko gnečo, druga pa besede: sprevod, parada, procesija Žurka- po slovensko domača zabava toda predvsem za šolajočo se mladino. Predvsem pa ne velja za starejše. Koktajl je po naše mešana opojna pijača. Kupe je zaprt prostor v potniškem vagonu. Beseda kavboj ni prevedljiva saj v originalu pomeni kravji pastir ali fant; bordel paje najprej pomenil iz desk narejeno hišo. Te besede bodo ostale, ker je zanje v slovenščini preveč opisovanja in tudi drug pomen že imajo, kot je to na primer s pojmom bordel. Servispt imeni delavnico za vzdrževanje ali popravljanje strojev. Diskont - pri lej besedi je šlo prvi ilni I za bančniški izraz,« lanes pudiskot U p imeni trgi ivini i, v kateri je mt ig( tčc kupovati na debelo po znižanih cenah. Toda, zakaj bi danes že vsaka drvarnica radii imela za (irmotuje ime ali v njem vsaj kakšnotujočrko?! Zcloradi imamo besedo Biro, kar pomeni urad ali pisarna, še posebej pa izraz. Studio. SSKJ ga rcazlaga: I. prostor, v katerem se snemajo igralci in nastopajoči; ustrezno tehnično opremljeni pn isti ni z; i snei tutnje ali (xldajanjc. 2. manjšadvorana za študijske in eksperi men lalnc predstave. 3. atelje. Torej sami prostori! (Xlk< xl pi item ime za ladijsko t xJdajt 11 ib 17. uri, za televizijsko t xJdajt linšckupdmgih pt mienov. Trend - smer, tendenca, t irientacija. PodobriO je z besedo Commerce - trgovina, predmet, občevanje Torej prvo, drugo ali tretje'.'Ali vse troje skupaj? Še huje je z. besedi > Trade, kar pomeni sedem niziičnih t lejaviu isl i - trgovina, trgovanje, trgovski posli, obrt, rok. I 't >tii|čila nas ne ho drugi Evropa - potujčili sc bomo sami! France Cerar varčen V NEDELJO, 28.12.2003 OB 17. URI VIHANSKI CERKVI. VABLJENI! Pokličite 041 634 505 - v petek NOVOLETNI VIDEOMEH 0 Kot smo že pisali v prejšnji številki vas Boris Kopitar v Športni dvorani KAMNIK s številnimi gosti pričakuje v soboto, 20. deeembra, ob 19. uri. Po dve vstopnici bomo podarili prvima dvama našima bralcema o/, bralkama, ki bosta v petek, 19. decembra 2003. med 13. in 13.10 uro poklicala urednico in ji povedala ime instrumenta, ki ima meh. Pokličite' Čestitamo Nagrajenci KRIŽANKE Študentske založbe LITERA Kot jc videti, imate bralci in bralke zelo radi križanke, saj smo prejeli številne pravilno rešene križanke Študentske založbe IJTERA, kije bila objavljena v prejšnji Številki Slamnika. Nagrajencem, ki prejmejo lepo knjižno darilo, čestitamo in želimo vso srečo tudi v letu 2(X)4: LOJZKA ŽAVUI, Blagovica 2, 1223 BLAGOVICA LJUBA SEVER, Depala vas 34,1230 DOMŽALE URBAN ŠIAMCAR, Savska 45, 1230 DOMŽALE KOBI KiLIČ.ŠlandrovaS, 1235 RADOMLJE PETAR JAKŠIČ, IViglavska 8, 1230 DOMŽALE MARTA JERETINA, Prcžihova 6,1230 DOMŽALE MARKO KMETIC, Karlovškova 4,12301)( »MŽALE ANK A ORAŽEM,Ljubljanska80,1230DOMŽALE Uredništvo Pa še ena nagradna Naša bralka, gospa Frančiška iz Preloga, je zelo vesela, ker se je končno zgradil prepotrebni pločnik pri'»Rapetu«, hkrati pa nam je poslala tudi naslednjo uganko: V letu 2004 bosta imeli Sestri Katarina in Frančiška 29. februarja rojstni dan. Katarina je doslej rojstni dan praznovala dvajsetkrat, Frančiška pa je imela 21 rojstnih dni. Koliko let skupaj bosta stari obe sestri 29. februarja 2004. Napišite na razglednico številko, svoj naslov in jo pošljite do 5. novembra 2003 na naš naslov: Kulturni dom Franca Bcrnika Domžale. Slamnik, Ljubljanska 71. 1230 Domžale - rojstni dan. Izžrebali bomo en pravilni odgovor ter ga nagradili s knjigo Staneta Stražarja Domžale, mesto pod Goričico. Knjigo pa dobi ludi gospa Frančiška, ki jo lepo pozdravljamo. Odgovorna urednica Velika nagradna križanka VELE Domžale Skupaj / VI d I ■. I )i mižale sn h > /a naše btalce in bralke pripravili VELIKO NAORADNO KRIŽANKO z naslednjimi nagradami: 1 x darilni bon v vrednosti 10.000 tolarjev 1 x darilni bon za 5.000 tolarjev 5 x potica Vele K) x meden jaki Vele 500 g Med vsemi, ki nam boste KRIŽANKO poslali do 10, jajiuarja2004na naslov KULTURNI DOM FRANCA BFRNIKA DOMŽALE, Domžale. Ljubljanska 71. 1230 Domžale .»KRIŽANKA- bomo izžrebali Udi I ti srečnežev, ki stanujejo izven nase občine in bodo v letu 2004 brezplačno prejemali SLAMNIK Veliko sreče pri križanki in vse lelo 2004! ..............................-...........................................--........... Uredništvo in VELE DOMŽALE m iete POKOJNI AMERIŠKI FILMSKI REŽISER KAZAN (VZHODNI) 00 RAJA) pki KA.ll K« TVVODI- SVINJSKA TELJICA MAŠČOBA I I KM IGO GRUDEN VELE prijeten nakup TRENUTNO NAJBOLJŠI AMERIŠKI ALPSKI SMUČAR (BODE) MAŠČOBA. PRID0B LJENA IZ SMETANE NEDOTAK NJEN0ST, NEPOŠKO-OOVANOST IRSKI IGRALEC NEES0N MLAJŠA ŽELEZNA DOBA ANTIČNA GRŠKA PESNICA BI 0M 0AHL0VA OPERA STROKOV NJAK ZA .rniiKO LIRIČNA PESEM, PETA NAVADNO PONOČI P00 OKNOM. POD 0KNICA DEL TKALNEGA STROJA POJAV PRI GORENJU VSAK nn STRMO DE 10« (KOSTUMO- SPUŠČANJE fni;;, I GRAF1NJA LETALA GI A v I r F VOGELNIK SRB IGRAL KA (EVA) ( m l/F I F ■ Mm mm mm prijeten nakup IZDEL0 VALEČ STOLOV KDOR UPRAVLJA TELEVI-ZIJSK0 KAMERO ČEBELI P000BNA Žuželka NEKDANJI MONGOLSKI VLADAR STAR0IND POUČNI SILOVIT NAPAD TINKARA KOVAČ VRSTA ŽITA MANJŠI ST0PN1 Časti SLAP PLADENJ POČELO DAOIZMA UŽIVALEC MAMIL OTOK V PRESPAN SKEM JEZERU ESTONSKI IliDOVSKI ESTRADNI ŽENSKA. KRALJ PtVlC "<• "JE ""*u IGEORGIJI POPOLNA ZMEDA. NERED ZAPOLTON ZVIŠANI "A' KD JOŽE GOSTIČ HOMEC Dekliška pevska skupina SIRENE vas vabi na BOŽIČNI KONCERT v petek, 26.12.2003, ob 19.00 v Marijini cerkvi na Homcu ob 19.00; • v nedeljo. »4.01.21104. po 9 maši v farni cerkvi v Šcntgotardu pri Tmjanah; • vtorek,06.0I.2(K>4.po 18. maši v cerkvi sv. Antona Padovanskoga na Viču: • v soboto, 10.01.2004, ob 19.30 v frančiškanski cerkvi v Kamniku. Zhorovodkinja: Petra Grkman Klaviature: Gregor Ftičar Bas kilam: Samo Kališnik Kitara: Matic Smolnikar Bobni: Domen Kem Ne prezrite! Kako bomo izhajali v letu 2004 1. številka 23. januar 2. številka 13. februar 3. številka 05. marec 4. številka 19. marec 5. številka 09. april 6. številka 23. april 7. številka 14. maj 8. številka 04. junij 9. številka 24. junij m številka 16. julij 11. številka 10.september 12. številka« 01.oktober 11 številka 29. oktober 14. številka 19. november 15. številka 7.december Uredništvo si pridržuje pravico, da termine izhajanja prilagodi aktualnim razmeram. Vsem našim dopisnikom in dopisnicam se zahvaljujemo za res uspešno stnJelovanje v letu 2(K)3. V letu 2004 pričakujemo vaše prispevke na disketah oz. po elektronski pošti, hkrati pa vas moramo žal obvestiti, da zaradi < »bi lice gradiva, ki smo ga sicer zelo veseli, in zaradi želje, da v Slamniku objavljamo kar največ prispevkov, v prihodnje prispevkov, v katerih predstavljate posamezne dogodke s podničja dela in življenja društev in organizacij, kulture in športa, ki bodo daljši od ene strani, razen v izjemnih primerih, ne bomo objavljali. Vračali jih bomo avtorjem s prošnjo, da jih skrajšajo. V letu 2004 vam želimo veliko prijetnih praznikov, sreče, zdravja ter dobro napisanih člankov, ki sc jih veselimo. Uredništvo Lekarna Vir je nagradila Prav vsi ste na nagradno vprašanje v prejšnji številki našega glasila o LEKARNI VIK odgovorili, daje lekarna na Viru, Cularjeva 23, največ sreče pa so imele: Ivanka Strušnik. Spodnje Jarše. Šubljeva 7. Nova energija za odrasle, Marinka Lukman iz Krtine, ki prejme izdelek za povečanje odpornosti Tinkara Pele iz Doba. ki prejme vitaminske dodatke za otroke. Čestitamo, dve nagrajenki pa si lahko ogledale tudi na fotografiji z lekarnarko Blanko Kos, mag. lannacije. ki vsem našim bralcem želi srečno in zdravo 2004. MOČNA TRENUTNA SVETLOBA, KI NASTANE PRI RAZELEK- TRENJU OZRAČJA ALI NJEN UČINEK NEBESNO TELO NENADEN DVIG S TAL PREGOVOR APOTEKAR N0V0ZEL DOMAČIN MADŽAR PISATELJ (MOR) VSEBINA MISLI NORIMI SKA MORSKA BOGINJA ALBERTO TOMBA ŽENSKA. KI KAJ IŠČE PRVI AM ELEKTRONSKI RAČUNAL N1K HEBREJSKI PRIPOVEDNIK (SMUEL J0SEF) SARA, NAVLAKA OBLA NEMŠKI FILOZOF (LOflENZ KONRAD) KAREL OSTIR JED IZ AMERIŠKI MLETEGA IGRALEC MESA, (PAUL) ZAVITEGA LADIJSKI V ZELJE ČASTNIK MANJŠI IZVIR vode, VODNI TOK TEGA IZVIRA RIBIŠKA MREŽA IGRALKA THURMAN PRISTA NIŠČEV SEVERNEM ČILU BAL0NAR SLAVKO S0RN JAPONSKI PISATELJ (K0B0) CLAUDE ANET STROKOV NJAK ZA KEMIJO ŽENSKA. KI PIŠE ANALE SLAVKO ŠORN IVAN LENOL ZBIRKA ZEMLJE VIDOV, ATLAS VELE prijeten nakup VLA0IMIR NENADNA '""J** D"°" VORONIN SMRT "I1"" EISEN H0WERJEV VZDEVEK VZDEVEK MICHAELA JORDANA SKUPINA STAREJŠIH PETER TERNOV ANDRE AGASSI SVOJE ROČNI ZNAMENI TE "M HI BELGIJSKI SKLADATELJ (ORLAHDO __BIJ VELE prijeten nakup GLAVHA STRON-CIJEVA RUDA POKOJNA HRVAŠKA IGRALKA BECOVIČ IGRALKA IVANIČ BEOTIJEC PLESNA PRIREDITEV MANE KENKA MERZI-GOVA H III ANO SKI KRAJINAR (AERT VAN DER) TOM SELLECK ORGAN VOHA IT PEVEC COTUGNO JAZ (LATIN.) TINA .TURNER NEKDANJA RIMSKA PROVINCA MIKE TTSON RUSKA TENIŠKA IGRALKA KURNIKOVA GORA V vietnamu Švedski LITERAT Hl VINSKE 61MV1AM J KISLINE J""iJ"'i STREŽNIK RUSKI AVTOMOBIL GL MESTO PROVINCE ADRARV MAVRE TANIJI POMOČ: KAMASUTRA-staroindijski poučni spis, CELESTIN glavna stroncijeva ruda, NOEMA-vsebina misli, AR1CA pristanišče v severnem Čilu, 1NIRIDA pritok Guaviare v vzhodni Kolumbiji. BRNO-glavno mesto Moravske na Češkem, ETIKA-nravoslovje + + Zbrani na srebrnem jubileju Atletskega kluba VELE Domžale v »Želimo in potrebujemo atletsko stezo!« Že od leta 1978 v Domžalah deluje atletski klub, o katerem zlati zgodovini in prihodnosti so se sedanji in nekdanji aktivni člani ter sponzorji in drugi partnerji pogovarjali na občnem zboru na Jamarskem domu, na Miklavžev večer. Uradni del. ki pa ni bil čisto nič dolgočasen, ampak sestavljen iz številnih različnih pogledov na delovanje kluba - z isto rdečo nitjo -pohvale vrednega 25 letnega dela članov in načrtov za prihodnost, je bil sestavljen iz številnih nagovorov in zamisli. Marjan Gorza, pretekli in novo izvoljeni predsednik kluba, je predstavil idejoo nadaljnjeni delu v klubu. Kaj si vodstva kluba želi. kaj pričakuje in na drugi strani, kaj bo moral zato storiti. Poudaril je predvsem pmblem atletske steze, ki je praktično edino, kar »Atletski klub VELE Domžale loči od tega, da iz majhnega postane velik in še uspešnejši klub.« Vera Vojska je na hitro preletela letošnje največje uspehe: nastop Suzane Mladenovič in uvrstitev Darje Kokalj na svetovno prvenstvo v gorskih tekih, nastop Bojane Vojska na evropskem pokalu v mnogobojih, uspehe Petni Kasteliea in Špele Kržan ter krstni nastop Manee Velkavrh za reprezentanco. Sekretar Atletske zveze Sl< ivenije. Zdravkt > Petcmel. je pohvalil prostovoljno delo v klubu ter vzdušje srečanja, ki je bik > kot vedno prijetno in polno pričakovanj. Šc drugih okoli SO prisotnih je opomnil na to. da se vedno tako prijetnega vzdušja in simpatičnih sodelavcev ne najde kjer koli. in da naj taki ostanemo še naprej. Častni predsednik Zveze atletskih sodnikov Slovenije. Marko Račič, seje spomnil prvih sodniških korakov v klubu, ki so pripeljali do številnega kolektiva, ki sodeluje tako na manjših, kot na prvenstvenih in mednarodnih atletskih tekmovanjih ter podelil priznanja. Podžupan 'občine Domžal, Toni Drugar, je na kratko opisal uspešno medsebojno sodelovanje kluba z Občino Domžale. Obraze je šc bolj zadovoljne naredil s pozitivnim razmišljanjem v zvezi z rešitvijo Trener Lojze Pungerčič z uspešnima varovancema: Petram in Suzano. Jurij Vulkan in Marjan Košir, dva izmed ustanovnih članov, ob njiju smo se posebej razveselili tudi ustanovne članice Ele Košir, na fotografiji pa je tudi Marjan Tancik, ki je prejel priznanje za številna sojenja. problema atletske steze, tartana in osmih stez. ki smo jih že kar nekaj Miklavžev nazaj naročili domžalski atleti inatlctinje. Srečanja so se poleg obstoječih udeleži I i titdinekditnjičltuii kluba, ki so tekmovalne VTSfe že zapustili.aso ime klubaz vidnimi tekmovalnimi dosežki zapisali v slovensko atletiko. Naj naštejemo le 15 atletov in atletinj, ki so svojo aktivno športno pot že zaključili, pa v repertoar medalj domžalskega atletskega kluba prinesli najžlahtncjšc - zlate medalje z državnih prvenstev: Darja Kokalj, Vesna Malovrh. Irena Mihalec, Špela Kržan, Ana Naranča Suzana Mladenovič. Jasna PaJadin in Bojana Vojska med dekleti ter Damjan Barič, Janez Blažič, Peter Kastelic, Gregor Breznik, Boštjan Bmot, Tomaž Kušar i n Jože Pimat. Na občnem zboru smo se posebej razveselili srečanj z. atleti in atletinjami, ki so med prvimi v domžalskih barvah nastt ipali doma in v tujini in se s sv< pni dosežki zapisali v zgodovino Atletskega kluba VELE Domžale. Predsednik Marjan Gorzajun je izročil poznanja. Ob 25- letnici delovanjajc klub dobil tudi bilten, iz katerega jc razvidna kratka zgodovina25-letnega delovanja, največji uspehi, tako tekmovalni kot organizacijski, namenjen jc zahvali trenerjem in atletom ter vsem, ki so kakor koli sodelovali in pomagali. Iz. besedila in fotografij na hitro lahko dobimo vpogled v številne državne rekorde in zmage, nastope na reprezentančnih tekmovanjih in najboljše rezultate v zgodovini Atletskega kluba VELE Domžale. Med lanu so tako po tablicah IAAF najbolje ocenjeni rezultati Gregorja Breznika in Mateja Juharta. ki imata čez 1 (XX) točk, ter šc Jerneja Kasteleca, Petra Kasteliea in Boštjana Bmota. med dekleti pa jc Domžalski komorni zbor vabi na tradicionalni 17. mk BOŽIČNI KONCERT z gosti: Veronika Šareč - orgle Tomaž Plahutnik - citre Tomaž Pimat - zborovodja Božič, 25. december 2003 ob 16. um župnijska cerkev Marije Vnebovzetev Domžalah Vljudno vabljeni! edina čez, I (XX) točk dosegla Bojana Vojska, sledijo Bojana Hostnik, Metka Pungcrčar, Klara Nahtigal in Jasna Paladin, Šc posebej so v biltenu navedeni rezultati najpomembnejših tekmovanj, ki jih je v sezoni 2002/03 organiziral klub: olimpijski tek, gorski tek Šumberk ter peti medklubski miting DOMŽALE OPEN. Pt ischna pt »hvala gre tudi v biltenu navedenim trenerjem: Damjanu Berdiku, Jožetu Potrbinu, Tonetu Založniku, Lojzetu Pungcrčiču, Alešu Pranjiču in Tomažu Jarcu ter še trenerjem iz, drugih klubov, ki so atlete in atletinje natrenirali od prvih tekmovanj do najvišjih uvrstitev na državni ravni. V sproščenemu pogovoru smo se po uradnem delu ob večerji srečali atleti in trenerji, tekači in metalci, športniki in funkcionarji, sponzorji in tekmovalci vseh generacij, ki si vsi želimo izboljšali uspehe kluba in povečati njegov vpliv tako na državni ravni kot tudi na lokalni, kjer si v šolskih krožkih in v atletskih skupinah predvsem želimo več članov in članic. Vse, kar jc bilo povedanega in zapisanega,je dokaz želje in vztrajni >sii članov Atletskega kluba VELE Domžale, ki ima kljub problemom šc lept t priht x.lri( >st. Rezu llale bi xlo namreč zagotovo prinesli znanje in delo trenerjev, ambicioznost mladih atletov in atletinj, ki si želijo uspeti, kakovost sodniškega zbora, sodelovanje s sponzorji in občino, delo funkcionarjev ter ob koncu tudi zanimanje širše lokalne skupnosti, ki se bo na eni strani udeleževala olimpijskega teka in na drugi navijanja na naslednjem mitingu Domžale OPEN. Pa naj tudi Miklavž ne pt tzabi na tisti >, kar sm< trnu napisali! Pa srečno in zadovoljno v 2(XM! Bojana Sankukai karate klub Domžale Uspešen zaključek! V novembru smo se udeležili številnih tekmovanj in za konec leta dosegli tudi odlične rezultate. Začelo se je v soboto, 8. novembra na Mednarodnem tekmovanju HYPO POKAL 2003 v Sevnici. V hudi konkurenci je Juretu Tumpcju za las ušla medalja, tako da je v svoji kategoriji dosegel 5. - 8. mestu. Nadaljevalo seje z 6. SANKUKAI pokalno tekmo za mladincc/kc in članc/cc, ki sc jc odvijala 9,11.21X0 v telovadnici OS Vcnclja Perka v Domžalah. Na pokalni tekmi sc je zbralo 93 tekmovalcev in tekmovalk, ki so želeli preizkusiti svoje znanje v športnih borbah. Rezultati naših članov so: Višja kategorija + 70 kg...........3,- 4„mcsto Uroš Košir Srednja kategorija - 70 kg........2. mesto Urban Gradišar Dekleta + 58 kg...................... I. mesto Bctka Grcgorin Dekleta - 58 kg......................2. meslo Kristina Otrin Pcrlič, 3. -4. mesto Saša Sctnikar Žc naslednji leden, 15, novembra, pa smo odšli na Mednarodno tekmovanje v Ilirsko Bistrico. Na koncu smo hili iahko zadovoljni z, dvema medaljama. Dečki 13-14 let -Ženske 17-18 Icl 50 kg.. 60 kg , 3. ■ 3. ■ 4. mesto Jure Tumpej 4. meslo Saša Scloikar Dan kasneje, 16, novembra, pa smo se udeležili Sankukai DPza dečke in deklice, v tvančni (lorici, Pred samim začetkom pa sla nekaj spodbudnih besed spregovorila predsednik zveze. g. Vlado Paradižnik, in župan Občine I vančna Gorica. Tekmovanje seje lahko začelo in bili smo priča zanimivih in atraktivnih borb naših najmlajših tekmovalcev, ki so bile zelo izenačene. Uspehi domžalskih karateistov na DP so sledeči: Ml. dečki 45 kg I. meslo Domen Vollmajcr. Ml. dečki + 45 kg 3. - 4. meslo Aleš Tekavec in Matej Radkovič St. dečki 40 kg 3. 4. mesto Miha Capuilcr Si dečki 45 kg 1. mesto Marko I Idovč, 3. 4, mesto Mon-no Skvarča Si dedci 50 kg 3. - 4. meslo Žiin Pusnik in Marko Drijeperi St. dečki 55 kg 3. 4. meslo ture Tumpej St. dečki - 60 kg 3.-4. mesto Blaž Kovačevič Ml. deklice kate '3. meslo Katja Žulič St. deklice kale 1. meslo I IrskaSvetek, 2. mestoTeja Grad, 4. mestoTjaša Koželj V prihajajočem letu vsem želim veliko sreče, miru in notranjega zadovoljstva. M.K. VISTRA TRGOVINA cl()(/ /jožič t/i iieaw novo lelo 2004/ • OGREVALNA TEHNIKA • PLINSKE INSTALACIJE • VODOVODNI MATERIAL • VELIKA IZBIRA KERAMIKE Groblje 3a • Rodica • 1230 Domžale tel./fax: oi/721 16 55 • tel.: 01/724 43 43 fax: oi/724 43 44 ' e-mail: vistra02@si0l.net Odprava Patagoija 2003 Preko nevarnih ledenikov na vetrovni vrh V minulih dneh seje iz Patagonije vrnil vrhunski domžalski alpinist Silvo Karo, ki je skupaj s svojim argentinskim soplezalcem Rolandom Garibotttjem zopet opravil pustolovščino brez. primere. Silvo in Rolando sta se v stilu raziskovalcev neznanega sveta, več dni s težkimi nahrbtniki na ramenih prebijala preko zahrbtnih, nevarnih in skorajda povsem neraziskanih ledenikov Južnega patagonskega ledu ter se po devet dnevnem garanju prebila na glavni, vzhodni vrh 2885 metrov visokega Cerro Murallona. Patagonija je mistična dežela, ki leži globoko na jugu južnoameriške celine. Obširno območje med .38. in 52. južnim vzporednikom zaznamujejo čudovita smaragdna jezera, nevarni ledeniki indrz.no oblikovani gorski velikani patagonskih Andov. Prav gore pa so tiste, ki Patagoniji dajejo poseben pečat, saj so vzponi nanje kljub relativno nizki višini (3000 metrov), zaradi ostrega podnebja ter strašnih viharjev, sila zahtevni in potekajo preko visokih granitnih sten, ki so nemalokrat okovane v snet; in led. Kako preplezati in preživeti gladko granitno steno preko katere pometa veter, ki v najhujših viharjih lahko doseže hitrosti do 2(X) km/h, pa dobro ve Silvo Karo. Karo je skupaj s svojimi soplcz.alci prav v stenah patagonskih gora dvigoval alpinistične meje vse višje in višje. Nekateri njegovi ekstremni vzponi v Cerro Torreju, Fitz Royu in Torrc Eggerju pa bodo za vedno ostali vzgled alpinistom po svetu. Silvo Karo se je 25. oktobra znova odpravil v Patagonijo. Deželo granitnih konic jc lokral obiskal z. namenom, da skupaj s soplezalcem Rolandom Garibottjjera prepleza težko prvenstveno smer preko 1200 metrov visoke jugovzhodne stene Cerro Murralona. Zadanega cilja pa slovensko-argentiska naveza v celotni ni realizirala, saj sta ekstremno slabo vreme, močan veter ter nizke temperature steno okovala v led in vzpon z. sila omejeno opremo bi bil v lakih razmerah lahko usoden. Kljub lemu pa sc alpinista nista predala in daleč od človeških bivališč opravila veliki > pusti ilovščino, ki stajo kronala z vrhom Cento Murralona. Po besedah Silva Kara je vzpon na Cerro Murralon, po vloženem trudu in garanju, moč primerjati s pristopom na pakistanski oserrttisočak Broad Peak, ki gaje Domžalčan opravil pred leti. Vsa pustolovščina se je začela že v pristanišču Puerto Bandera, od koder sta alpinista v precej starem in tehnično močno vprašljivem trajektu, po viharnem jezeru odplula proti Fstanciji Cristina, zadnjemu človeškemu bivališču na poti pod goro. V viharnih vodah kanala Brazo Notic je na krovu trajekta prišlo do nesreče, ker so člani posadke premalo pričvrstili tovornjak, ki gaje vihamo jezero odtrgalo s sidrišč in se je nato zaletel vkabino trajekta. Ob skrajnem naponi posadke, dveh alpinistov in voznika so tovornjak spravili nazaj na sidrišče ter po šestih urah dramatične plovbe po vrtinčastih vodah prispeli do Estancije Cristina. Tu pa se je začelo pravo garanje! Silvo iti Rolando sta vso opremo, hrano in šotor v 7 dneh na hrbtih prenesla do stene Murallona. Nosaške. etape pa so bile vse prej kot lahke, saj sta alpinista morala preko razbitega in nevarnega ledenika Upsala, na katerem Malo pod vrhom ob sončnim vzhodu dnevih izčrpujoče hoje polne objektivnih nevarnosti, sta v ledeno mrzlem jutra in močnem vetrn slopila na vrh Cerro Murralona, kjer sta lahko uživala v razgledu pivscž.nikov. Na severu se jima je prikazala gorska skupinu markantnega Fitz Rova, na jugu skupinu Paine, tla zahodu prostranstva večnega ledu. ki se konča v silnih vodah Tihega oceana, pogled na vzhod pa seje Ustavil na ogromnih jezerih, ki jih napajajo mogočni paUigonski ledeniki. Slivo Karo in Rolando Garihotti JV stena Cerro Murallona sta iskala prehode ter ves lovor nosila na ramenih, saj je bil ledenik preveč razbil, da bi lahko uporabljala sani za vleko tovora. Pod jugovzhodnim ruzom Murallona sla spoznala, da smer z njuno skromno opremo ni preplczijiva in lakoj pričela iskati možnosti za novo smer proti vrhu gore. Odločita se, da bosla poskušala opraviti prvi vzpon preko ledenika (ono. 12. novembra sla se tako v soju čelnih svetilk odpravila v neznani svet, kamor šc nikoli ni stopila človeška noga. Kmalu pa sla se znašla v izjemno nevarnem ledenem slapu, kjer sla pod gigantskimi seraki in blodnjaku ledeniških razpok na vse pretege iskala pol iz nevarnega območja, saj sta se zavedela, da podor takega seraka pomeni zagotovo smrt. Po vseh naporih, sla tistega jutra opravila šele dragi vzpon na glavni vrh Ceno Murralona. Pred njuna so bili leta 1()84 na vrhu le trije člani italijanske odprave, ki jo je vodil Casimiro Ferrari. Silvo Karo je z. novim vzponom zopcl dokazal, daje vrhunski alpinist, ki ima po vrhu vsega znanja in izkušenj tudi žilico za raziskovanje neznanega. Domžalskemu alpinistu, ki je zaposlen V Športni šoli Slovenske vojske, so ludi pri tokratni odpravi oh strani stali stalni sponzorji (Radio I lil. Vrh Tržič, Banka Domžale, Zavod za spoil, Pl) I )onižalc, 'kosama, Helios, Občina Domžale, KM Domžale, Študentski klub Domžale, l'elzl. Palagonia, Boreal in Edelrid,), Jure Gregorčič stran v v SD Sokol kot SD Piran Sodelovali, kotalkali in zmagovali V skupini * C * 2. mesto PATRICIJA MATKOVIČ 12. mesto EVA HRIBERŠEK Patricija je bila v prostih programih nepremagljiva, zmagala jc kar na šestih tekmovanjih, potem pa ji jc boljšimi uvrstitvami v prihodnji sezoni, tudi skupno četrto mesto jc letos za Niko odlika. V tej skupini pa se sicer še eni naši dobri kotalkarici ni uspelo uvrstiti v skupni seštevek Pokala Slovenije, prihodnje leto računamo tudi na Mašo V Rcnčah sc jc zaključila prva sezona tekmovanj v umetnostnem kotalkanju za POKAL SLOVENIJE. Sodelovali so vsi slovenski klubi, ki imajo svoje tekmovalce v pionirskih starostnih skupinah, za končno uvrstitev v Pokal Slovenije pa je bilo letos potrebno nastopiti na vsaj šestih tekmovanjih prekocelegaleta. Prav vse tekmovalke, ki so se uvrstile v pokalno tekmovanje, so zmagovalke, kajti za seboj so pustile konkurenco, ki jc s takšnimi ali drugačnimi razlogi vse pogosteje ostajala doma. Zakaj, lahko lc ugibamo, morda gre za neresno delo v klubih, ali slabo pripravljenost tekmovalcev... dejstvo jc, da so na koncu tudi nekateri dobri tekmovalci ostali brez skupne uvrstitve. Pokalno tekmovanje so zaključili v večini primorski klubi KK Renče, KUK Nova Gorica, KK Perla Solkan, KDK Domžale in seveda primorsko - domžalska naveza SD Piran -ŠD Sokol. MANCA, PATRICIJA, I JASA, NIKA, PIA, ANA in EVA niso samo sodelovale, ampak tudi zmagovale, morda jc bila to za omenjena dekleta najboljša sezona do sedaj. V skupini * D * ( do 12 let) 1.mesto MANCA KOROŠEC 3. mesto T JASA KVAS Manca ima med vsemi najkrajšo kotalkarsko kariero, pa vendar jc dokazala, da se s pridnim delom in nasmehom lahko nadoknadi zamujene prve korake na kotalkah. V svoji kategoriji je zmagala prav na vseh tekmovanjih in se nadvse veselila skupne zmage. Tjaša je po razglasitvi visoko dvignila svoj pokal. "Vesela sem in Srečna sem," je povedala. Končno je bil trud s treningov poplačan, delo nagrajeno s skupnim tretjim mestom. Tjaša in trener pa sta ugotovila, da bo drugo leto šc bolje, vredno se jc potruditi... trenutek nezbranosti na tekmovanju v obveznih likih prinesel »le« tretje mesto in skupna zmaga je odšla v Novo Gorico. Patriciji pa skupno odlično drugo meslo. Eva je s tekmovanji začela v lanskem letu, letos prvič nastopala v skupini C. z vsakim nastopom pokazala več znanja, kar je dober obet za prihodnje leto, da izboljša svoje mesto v pokalnem tekmovanja, nedvomno ji bo to tudi uspelo. V skupini * B * 4. mesto NIKA BABIC Nika je v svoji skupini med mlajšimi', na nekaterih tekmah se je že dokazala - z 2.mestom na DP, da £re nanjo računati z, V skupini CICIBANKE 5. mesto PIA KVAS PERIC 6. mesto ANA MOVRIN Pia seje iz tekme v tekmo borila s svojimi kolegicami iz Renč, pa vendar se slednje niso predale in peto mesto je na koncu razveselilo Pio, z nekaj več sreče in korajže bi bilo lahko bolje, pa vendar ne kaže obupali, saj Pia kotalka vse bolje in bolje. Ana jc pravi mali »cukrček«, s komaj štirimi leti je bila prav najmlajša na vseh tekmovanjih, pa vendar, vsakič je nastopila s polno energije, včasih je po svoji izbiri dodala kakšen element, včasih ga izpustila, skupno pa izpolnila pričakovanja. Če Matej reče, da je bilo dobro, je tudi bilo. pravi Ana. ZKK DOMŽALE Začele so se tekme za mlajše deklice V zadnjem vikendu vdocemhiu SO tudi mlajše deklice prišle do svojega tekmovanja. Letos smo začeli z eno ekipo povsem iz začetka, jo pomladili in ji dali možnost tekmovati v ligi. Kljub temu, da so to deklice, ki večinoma obiskujejo naše treninge šele nekaj tednov, pa imajo možnost, da se z vrsticami iz raznih krajev pomeri ji > p. pa smo začeli pripravljati na novo sezi »ni»za pionirke, k i sc- Ivo začela aprila 2(X)4. Dapanc bi ostale brez tekem, in s tem brez potrebnih izkušenj, smo v tekmovanje mlajših deklic, roj. 1.91 in mlajše, prijavili izven konkurence tudi ekipi i deklic izostanka pionirske ekipe - letnik 90, da bodo igrale sicer izven uradne konkurence, pridobile pa bodo vsaj X kvalitetnih tekem, kar najbolj potrebujejo v svojem razvoju. 11 u 11 lelos sc lunin i v i Iccen ibm i ideleži 11 božičnega turnirja v Puli, kjer smo s svojimi igralkami vedno poželi lepe uspehe m več koi dostojno zastopali občino Domžale in državo Slovenijo na mednarodni sceni. Karlo Šoper Konec dobrega je vedno doma. kjer treniramo, v RCU Lukovica, zato je bil tudi »ZUR za nekaj ur« namenjen vsem, torta, kot velika čestitka (častila jo jc zmagovalka) je šla v slast predvsem tekmo-valkam, v čast trenerjem Maji Škrlep, Mateju Draščku in Petru Brlccu in kot dobrodošlica za naše nove kolegice Vito, Lauro in Klavdijo. pa šc košček za vsakega zvestega navijača. Med navijači je na tekmovanjih za Pokal Slovenije tudi Mavi. brez vseh nas pa se pokali zagotovo ne bi sijali, kol SO se v letošnji sezoni. Potem pa na delo, da obljube ne ostanejo prazne. Z novo sezono pa ostajajo stari problemi, večni problem v Domžalah je prostor za kotalkanjc, ki ga v zimskem času ni. ni dvorane, ki bi bila primerna za naš šport. Šoior NK Domžale je poslal premajhen - premalo jc ur na razpolago nogometašem, tako smo kotalkarji ostali na cesti, zopet brez enega prepotrebnega termina za treninge v zimskem času. V razmislek občini, saj na mladih svet Stoji, pravijo, kajne? SOKOLKO rnn°PT|KA \J\J golavšek VIDA GOLAVŠEK. mojstrica očesni optik Domžale, Ljubljanska 88, tel. 724 29 11 Mengeš, Slovenska 30, tel. 723 79 68 POSREDOVANJE - ZASTOPANJE - TRGOVINA ANTON SKOK s.p. Fajfarjeva 2, 123D Domžale Tel.: 01 721-03-36 Fax:CD1 "721-50-76 GSM: D-41 711-836 VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO S004! Sandi Smolnikar, uspešen tekmovalec in trener Konjeniško društvo Ježa pri Ježu Konjeniško društvo Ježa pri Ježu. Radomlje zaključuje leto 200.3 z. zavidljivimi rezultati. S svojimi dosežki se med 28. konjeniškimi klubi uvršča na 5. mesto. V preskakovanju ovir imajo državnega prvaka Sandija Smolnikarja ki je tudi zelo uspešen trener. Na lestvici najboljših tekmovalcev v letu 2(X)3 je med stotimi tekmovalci zasedel drugo mesto. Udeležil seje X9 tekmovanj in bil: 6-krat prvi. 5-krat drugi. 3-krat tretji. 6-krat četrti. 3-krat peti. na ostalih tekmovanjih pa vedno med prvo četrtino tekmovalcev. Dobni je vedeti, da je udeležba na teh tekmah zelo številna, konkurenca pa huda. Nemalokrat se v eni sami kategoriji zvrsti več kot 70 tekmovalcev. Smolnikarjev učenec. Aljaž Drešler. se je Z dobrimi rezultati na .39. tekmah uvrstil na lestvici uspešnih na visoko K), mesto. Omembe vredno je še 35. mesto Robija Bombka (27 tekem) in 51, mesto Saške Krainer ( 24 tekem). Lanska državna prvakinja med mlajšimi mladinci, Martina Logar, seje zaradi poškodbe konja udeležila le 13 tekmovanj in je na lestvici uspešnih med 67 mladinci zasedla 25. mesto. Živa Novak pa s 16. tekmami 27. mesto. Prijetne praznike in srečno 2004 Zveza prijateljev mladine Domžale Petra Zigon, državna prvakinja v ekipi i Nežo Šare V dresurnem jahanju imajo pokalno zmagovalko Nežo Šare ter ekipni zmagovalki na državnem prvenstvu -Nežo Šare in Petni Žigon. Zanemarljivi paniso tudi rezultati mladinskih tekmovalk Mance Juvan in Nine Makovec. ki sta se letos prvič ptijavili v tekmovalni maneži. Zaradi menjave konja so letos pogrešali Meči Peršak, vendar jo pnčakujejo v letu 2(XM skupaj s četico novih tekmovalk ui tekmovalcev, ki zagreto trenirajo pod vodstvom Neže Šare. Razveseljivo je, da se je tudi Robi Bombek odločil, da bo okrepil vrsto dresumih jahačev. Na svtrjem dresurnem krstu v Lipici je bil navdušeno sprejet tako med tekmovalci kot med sodniki in se z veseljem uvrstil na zadnje mesto. V letu 2004 pričakujejo še več uspehov, saj zaradi odprtih meja ne bo več težav z udeležbo na mednarodnih tekmovanjih. Sandi Smolnikar se je v tem letu nekajkrat udeležil tekem v inozemstvu in dosegel nekaj odličnih uvrstitev v sam vrh. Neža Šare pa se je udeležila le ene, v Arezzu. in y različnih kategorijah dosegla 2-krat drugo. 2-krat tretje in I -krat četrto mesto. Uspeh kluba bi bil zagotovo še večji, če ne bi imeli pmblema s prevozi na tekme. Če bi imeli transporter za prevoz več konj, bi bi la zagi »U »vijena udeležba na tekmovanjih tudi tekmovalcem, ki nimajo lastnega prevoza. Veselijo se nove tekmovalne sezone v letu 2(XM in se pripomčajo sv. Štefanu za zdravje svojih konj. Čestitamo jim za vse ck»sežene uspehe v letu 2(X)3 in jim želimo prav lakoozinuna še bolj uspešno tekmovalno sezono 2004. Zlatka Levstek ^SINE LEKAT?^ |«JCJ* *\ ^» v* Želimo vam zdravja in veliko sreče v letu 2004! V Kamniku že od leta i '9/4 ... LEKARNA KAMNIK • Šutna 7. 1240 Kamnik «1839 7037 LEKARNA NOVI TRG -Novi trg 26. 1240 Kamnik 91839 70 40 LEKARNA MENGEŠ -| Kolodvorska 2b. 1234 Mengeš 01 732 0910 LEKARNA DOMŽALE -Ljubljanska 72. 1230 Domžale 01 724 42 80 LEKARNA RADOMLJE -1 CeMa borcev 5a, 1235'Radomlje 01 724 07 20 LEKARNA MORAVČE Trg svobode 2. 1251 Moravče 01 723 27 80 LEKARNA NOVA LITIJA -Partizanska pot 8. 1270 Litija 01 899 50 37 LEKARNA LITIJA ■ Trg svobode 1. 1270 Litija 018995041 V Di tiii m lllllll IJlf tiumii III Matej in Špela uspešno zastopala Slovenijo na SP šot se jc le omenjalo v prejšnjih 'tankih, da bosta državna prvaka, najuspešnejša plesalca naše občine etos tudi udeleženca svetovnih prvenstev, se je tudi /godilo. V ktobru. bolj natančno 17. oktobra, sta se podata na pot v oddaljeni V ilnius. glavno mesto Litve, kjer Jc bilo organizirano svetovno prvenstvo v latinsknameriških plesih. Veliko tekmovalnih parov 65, se je medsebojno spoznavalo in navezovalo stike, ki so bili nepozabni. Vsak je nosil s seboj podobo svoje dežele, ki jo je hotel kar najbolje eprezentirati in vsem kar najbolje predstaviti. Med tekmovalnimi pari prevladali ruski pari. ki nastopajo pretežno za druge dežele. Prepoznavna jc bila ruska šola in množica tekomvalcev. ki so programsko, strokovno in materialno pod okriljem države. Navkljub taki moči sta Spela in Matej zasedla JO. mesto, kar jc bilo za prvi nastop na svetovnih prvenstvih spešno. Izkušnje, ki sta jih pridobila, pa kažejo potrebo po bogatejši koreografiji in lepših oblekah. Z novimi izkušnjami sta obiskovala treninge, ki so jih vsakodnevno organizirali njuni trenerji. in po 14-dncvnem prelivanju znoja in preplesanih kilometrih sta sc zopet odpravila na svetovno prvenstvo v kombinaciji vseh 10 plesov. 1. novembra se je v Ustin nad Labom na Češkem odvrtelo svetovno prvenstvo, kjer sta sedaj žc prepoznavna Matej in Spela z izvrstno predstavo zasedla 13. mesto. Z dobrim občutkom sta sc vrnila in takoj nadaljevala s treningi, saj ju do konca leta čaka kar nekaj pomembnih mednarodnih tekem. Za ogrevanje sta v Šenčurju pri Kranju. 8. novembra na reating turnirju Slovenije, zmagala V oben disciplinah plesa. Enega svojih največjih uspehov pa sta dosegla na državnem prvenstvu, kjer sta v hudi konkurenci suvereno odplesala deset plesov - pet standardnih ter pet latinsko ameriških, in osvojila naslov državnih prvakov med mladinci. Plesalca vsem bralcem in bralkam Slamnika želita prijetne božične praznike ter veliko uspehov, polno novo leto, brez stresov in polno zdravih sončnih dni. B. votalkarski klub Pirue Patricija prva v mesecu novembru po navadi ni sezona umetnostnega kotalkanja, vendar jc kotalkarski klub Pirueta vseeno presenetil s svojimi nastopi na mednarodnem tekmovanju v Gorici, kjer je bilo že drugo tradicionalno tekmovanje za Pokal mesta Gorice v Italiji. KK Pirueta sc jc tekmovanja udeležil s petimi tekmovalci, saj je bila udeležba omejena. Klub UGG GORIZZIANA se je izkazal kol odličen organizator, saj je tekmovanje potekalo havhibno. poskrbel pa je tudi za prijateljsko druženje na koncu celodnevnega ta Italiji programa. KK Pirueta se je vabilu z veseljem odzval, saj so tudi gostitelji stalni udeleženci mednarodnih tekmovanj v IXimžalah .ki jih organizira domači klub. Na omenjenem tekmovanju je svojo prvo mednarodno zmaeo dosegla vse boljša PATRICIJA ŽNIDARSIĆ. ki dokazuje, da napredovanje ni slučajno. Svoj program je izvedla brez napak in tako osvojila prvo mesto, za seboj pa pustila kar nekaj odličnih italijanskih tekmovalk. Tudi EVA PETERLIN. ki je zasedla drugo mesto in tako prejela prelep pokal, jc odlično izpeljala vse zahtevane elemente. Njena sestra VITA PETERLIN tokrat ni stopila na zmagovalne stopničke in je pristala na nehvaležnem četrtem mestu. Na tekmovanju sta sodelovali šc PATRICIJA ŠTIFTER in EVA BELINGAR. ki sta vsaka v svoji kategoriji osvojili peto mesto. Prav v njunih kategorijah je bila konkurenca zelo močna, tako da kljub dobro izpeljanem programu ni bilo mogoče osvojiti boljše uvrstitve. Vsi tekmovalci so dokazali, da je napredovanje v tehničnem smislu več kot vidno in samo vprašanje časa je. kdaj sc bo to odrazilo na šc boljših uvrstitvah. Sicer pa sc v klubu sedaj pripravljajo različne aktivnosti, zato se tekmovalci in funkcionarji pripravljajo na nastope v FtIZEtAJ r %J NOVO • NOVO • NOVO Irena Pogačar s.p. V letu 2004 • daljši delovni čas Ljubljanska 104 - telefon 0172415 00 ŽIVIM, DA VOZIM m OZIM ♦ MITSUBISHI MOTORS Bgggro;Q kNDER COMFORT 2.0 4WD MITSUBISHI MOTORS SPACE STAR 1.3 FAMILY SPACE STAR 1.6 COMFORT 3.192.000 SIT CARISMA 1.6 COMFORT DARILO: AVTORADIO S CD it Umitim in poslovnim paxtn*xjam falimo vnial trojic tat stečno novo Uto 2004! KREDIT NA POLOŽNICE • BANČNI KREDIT DO 60 MESECEV • STARO ZA NOVO • center pQryv*^ www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale, PRODAJA: tel,: 01 7216 221, SERVIS: tel.: 01 7215 666 okviru praznovanja božiča in novega leta. Tudi letos bodo vsi tekmovalci in trenerji obdarjeni in počaščeni s pnhodom Božička na njihovo tradicionalno BOŽIČNO NOVOLETNO KOTALKARSKO REVIJO. V klubu sc zavedajo, da bo potrebno v bodoče posvetiti šc veliko pozornosti pripravam za realizacijo najrazličnejših aktivnosti, veselijo pa se. da poleg organizirane vsakodnevne vadbe umetnostnih kotalkarjev in hitrostnih rolarjev odlično uspeva tudi rekreacijska dejavnost. Prav slednji bodo v klubu posvetili pozornost, da se razvije še močneje, kajti rolanjc jc disciplina, po kateri je največje povpraševanje in zanimanje. Ker jt tu članek žudnji v lem 21X11, K K PIRUETA želi vsem svojim tekmovalcem, trenerjem, funkcionarjem, staršem in sim/nitirerjem kliilm veselo,:drirvo in ivipehn /Milno novo leto 2kroviteljern: Radio Hit, (I.I k Zaključna dela V gradbeništvu, I aznik - Izdelki iz, nerjaveče pločevine.AvtovlektiVr.inkar, Bar Sonček, DPAVTOKROS SKUPNO 2003 V zadnji sezoni so nastopali s šestimi tekmovalci, vendar so bili zaradi tehničnih težav posameznih tekmovalcev v polnem številu le na treh tekmah za državno prvenstvo, oslalc tekrne pa so bile zastopane z najmanj Štirimi tekmovalci. V zadnjem letu seje povečalo tudi število aktivnih članov kluba in tudi sicer obstaja precejšnje zanimanje za nova članstva tako s strani voznikov kot tudi ostalih, ki bi sc radi vključili V ta tekmovalni cirkus. V klubu združujejo tudi ljubitelje terenskih voženj iz. ceste, tako imenovani off road, kjer bo barve Ase Mustang zastopal Jani Inkret z Nissan Patrolom . V tem letu so organizirali tudi dvixlnevni ogled Evropskega prvenstva v Maggioru v Italiji, ki je bil poln lepih doživetij, norih voženj, nepozabni konstrukcij vozil in občudovanja vredne organizacije. Ker je bilo zanimanje za ogled veliko, bodo tudi v letu 2004 pogledali vsaj eno evropsko dirko v sezoni. Po zadnji tekmi v Mariboru pa so povabili vse tekmovalce v državnem prvenstvu na srečanje avtokrosistov v Tunjicc, kjer je bilo pred številnimi gledalci vieleti obilo atraktivnih voženj, lomov vozil in prevračanj. Vsi tekmovalci so vozili štiri vožnje po štiri kroge. V vsaki vožnji seje črtal najslabši krog in na koncu se je odštela še najslabša vožnja, tako da smo sešteli tri najboljše vožnje in tako dobili najboljše. Vrstni red pa je bil naslednji: Divizija L 6. JaniKircimik ASC Mustang OPEtCORSAVVRC 5. Jure Sušnik ASC Mustang ZASTAVA 101 4. Jernej Štravs ŠD Utrip VUG01300 3. Tomaž Burja ASC Mustang YUG01300 2. FranciVokar ASC Mustang YUG01300 1. Matija Rakouec ŠD Utrip VUG0 KAK01300 Divizija II. in III. 10. Vinko Tomšič JAZ0N BUGV2800 9. Stane Sušnik ASC Mustang LANCIA DELTA INT. 8. Roman Novak ASC Mustang SUBARU TURIZM01800 7. Stane Mušič ASC Mustang MAZDA 323 4X4 6. SasoKozjek AMDIM0S SUBARU IMPREZA 5. Brane Prezelj Panter Kamnik BUGY FIAT 2X1600 4. Ivo Bokal ŠD Utrip BUGYBMW2800 3. Dušan Benedik AM0IM0S MAZDA 3234X4 2. Roman Sojer AMDIM0S BUGY 1. Silven Hubert BUHCBUTAJNOVA BUGY FIAT 1600 Po podelitvi nagrad najboljšim je sledilo odpiranje šampanjcev in zdravica ob uspešni i izpeljanem srečanju avti itn>ssisti >v. Zahvalili so se (udi Janezu Kosimiku. ki je ob pomoči Košič Samota omogočil to enkratno srečanje na njegovem zemljišču. Tudi prihodnje leto bodo. v kolikor bo Avtoclektrika Sušnik, Avtoburja. Avtiirx>miič Kcpcc Iztok. Čistimo vse živo Mušič. Ključavničarstvo Vrbetič, Splošno varilstvo Cirar Dušan, Avtoprevozništvo Inkret Janez in (jralične storitve Damnjan Komšec. Kristina Brodnik Dopolnjeni prostori plezališča na Rodici V prazni deponiji premoga na Osnovni šoli Rodica je Planinsko društvo Domžale konec leta 1997 začelo urejati plezališčc. Ko smo ga spomladi leta 1998 odprli, smo dobili sodoben vadbeni objekt, namenjen športu otrok in mladih, športni rekreaciji, kakovostnemu in vrhunskemu športu. V naslednjih letih se jc raven plezanja opazno dvignila, kar še posebej velja za osnovnošolce, saj vsako leto posežejo po naslovu državnega prvaka. V plczališču nam jc manjkal prostor za garderobo in shranjevanje opreme, zato smo lani kupili nov zabojnik, letos pa smo ga postavili in spravili pod streho. Zabojnik smo spominsko odprli v začetku decembra, poleg članov društva pa sla bili navzoči tudi ravnateljica Andreja PogačnikJarc in županja Cveta Zalokar Oražcm. V šestih Iclih smo v plezališčc brez prostovoljnega dela članov vložili 6 mi lijonov SIT, ixl tega jc dober m i I ijon prispevala Občina Domžale, dobrih pol milijona pa donalorji in sponzorji. Plezališčc je odprlo vsak dan in če sc nam želite pridružiti, nas obiščite v popoldanskih urah. Borut Persolja Kdo se skriva za imenom Plesne šole Miki? Petnajst let in petnajst medalj Špela Rozman Nahtigal.je32-let.na diplomirana ekonomistka, ki je danes ena vodilnih oseb v Plesni šoli Miki. Njena vloga je večplastna, predvsem pa izredno naporna. Njen delovnik se začenja zgodaj zjutraj in se končuje zelo pozno v noč. Z njo sem se pogovarjala Tina Banfi. ' Kakšna je vaša vloga v PŠ MIKI? V prvi vrsti sem kooidinatorka plesnih tečajev, kar pomeni, da se dogovarjam s šolami in vrtci za plesne vaje. Skrbim za vse plesne pedagoge, tako da jim razdelim njihove naloge in delo, OdgbVoma pa sem tudi za njihovo izobraževanje. Moja bolj prijetna naloga je vodenje plesnih tečajev za odrasle in osnovnošolce, najbolj pa sovražim, ko me čaka kup računovodskih stvari. Kakšen program ponujate šolam in vrtcem? Na šolah imamo program s štirimi semestri, po osem vaj vsak semester. Začnemo z jazz, baletom, nadaljujemo s ST-in LA-plesi, nato hip hop. v zadnjem semestnt pa sc pripravljamo na nastop, plesno revijo. V vrtcih od oktobra do aprila izpeljemo 24 vaj z. različnimi plesi, kjer se otroci prek igre spoznavajo z ritmom. Koliko plesnih pedagogov imate trenutno in kako pridete do kvalificiranega in primernega pedagoga? Trenutno jih imamo 16, večinoma ženske, ker smo očitno bolj prisotne tla področju dela z otroki. Največkrat jih dobimo prek razpisov, pa tudi poznanstev. Pri nas imamo Že dolgo časa pravilo trimesečnega uvajanja pod vodstvom mentorja. Nato natančno ocenimo znanje pripravnice in na splošno, kako sc izkaže pri delu z otroki. Ce nam ustreza, sc mora nadalje izobraževati v sklopu naših seminarjev, in ko vse tO preživi, je praktično že naša. Glede na to, tla imate veliko pedagogov, me zanima, kako skrbite za red, usklajenost in pa tUdI vašo kvalitetno ponudbo? Temeljimo predvsem na odprtih odnosih, Veliko sc pogovarjamo na naših rednih mesečnih sestankih, predvsem tekoče stvari, snujemo pa tudi nove projekte in način, kako Jih izpeljati. Vsak lahko pove svoje mnenje, saj |e povratna inlorniaci|,iedino gonilo za uspešnost. Drugače pa organiziramo tudi posamezne delavnice, kjer iščemo nova znanja in motivacijo za delo. Nazadnje smo sodelovali z Uršo Rozman, in sicer, uporabili SUH »metode supervizije za krepitev rimskega dela Z namenom, da vsak posameznik sam pri sebi razčisti, ali sploh želi biti plesni pedagog ali ne. Kaj pa glede kvalitete samega plesnega znanja, kje si ga nabirate? Pred začetkom sezone imamo enotedenski interni semniar, kjer pripravljamo nove plesne prognane in obnavljamo svoje znanje. Včasih se odpravimo v kak drug kraj, kol smo bili na primer čez vikend na Dolenjskem. Drugače pa imamo med samo plesno seztmo SV(»je redne plesne vaje, na kalerih krepimo ne samo znanje, ampak ludi fizično kondicijo. Poleg internih izobraževanj pa sc naši pedagogi udeležujejo tudi seminarjev Plesne zveze Slovenije in Javnega sklada za kulturo, nekateri pa odhajajo tudi v tujino. Mnogi med njimi so bili in so še vedno aktivni tekmovalci, tudi že državni prvaki. Predvsem pa smo ponosni, da imamo kader absolventk in Žel ickaterih diplomantk s pedagoške fakultete, fakultete za socialno delo in diplom iranot lefektoloeinjo. Kakšni so kratkoročni in dolgoročni cilji PŠ Miki? Najpomembneje je, da imaš svoj prostor, v katerem lahko deluješ. Ponudba mora biti raznovrstna, saj so okusi različni. Kratkoročno bi radi pritegnili k plesu populacijo odraslih, saj smo z. obiskom otrok kar zadovoljni, lo sc nanaša na dolgoročno vizijo naše Plesalnice. ki bi tako postala bolj družinska, prostor, kjer vsak lahko najde nekaj zase. Torej ponujate poleg plesnega znanja tudi se kaj drugega? V prvi vrsti je Plesalnica namenjena plesu, kot pove žc samo ime. Želimo pa si. da bi izostala družabni center, kjer sc ljudje vseh starosti zabavajo, se spoznavajo in nasploh uživajo. Zimska tabora bosta potekala med zimskimi počitnicami, in sicer od 15. do 20. februarja 2004 v Kranjski Gori ter od 16, do 20. februarja 2004 na Krvavcu. V Kranjsko (ioni so vabljeni vsi, tudi najmlajši od 4. leta Starosti dalje.Tabor na Krvavcu pa je namenjen nekoliko starejšim, to je od 9. ki.i starost i dalje, Na tal* mi sc bi kI( i pt ileg u&njaali izpolnjevanja znanja smučanja Otrokom tako nudimo razne delavnice, kjerustviujajosliniomaso, pluto, slikajo ali izdelujejo okraske. Za odrasle pa imamo v mislih projekt, kjer bomo staršem ponudili različna predavanja v zvezi ZOtioki, in sicer prehranjevanje, učni problemi, hiperaktivnosti in podobno. Ali v času poletnih počitnic tudi vi mirujete? Ne, ograniziraino plesne tabore in druge delavnice za otroke, kjer se ti lahko družijo in ustvarjajo. Na primer, nov projekt za naslednje poldne počitnice bodo razne dopoldanske aktivnosti, od športnih do kulturnih, vključno z ogledi muzejev in galerij, pa likovne delavnice in podobno. Koliko ur dnevno preživite v službi? Moje delo je večplastno, od tistega v pisarni, do plesnih vaj na šolah in v Plesalnici. Vse skupaj bi naneslo do 11 ur dnevno med tednom in kakšnih šesl ur šc med vikendom. Kako zdržite takšen delovni tempo, ko pa ste hkrati tudi mama dveh majhnih otrok? Ali ste kdaj razmišljali, da hi si poiskali manj naporno službo? Največ mi pomaga moj mož, poleg njih pa se lahko velikokrat obrnem tudi na Starše. Sem pa Že razmišljala, da bi šla kam drugam, še sploh, kadar me v pisarni čakajo kakšni finančni posli, vendar je zadovoljstvo ljudi lislo, ki meni nudi vesel jc in motivacijo za tlelo. Kadar sc ljudje odpravijo iz naše Plesalnice z .nasmeškom, veni. tla smo dobro opravili svoje tlelo, in to je najvažnejše. Tina Banfi spoznali ali učili tudi deskanja na snegu oziroma bordanja, saj je brezplačno na razpolago nekaj bordov. Poleg smučanja oziroma bordanja sc bomo zabavali ob igranju nogometa in baseballa na snegu, iskali skriti zaklad, v Kranjski Gori se kopali v prenovljenem bazenu in si ogledali bližnjo okolico. Zvečer priredili pižama party, kviz.c in se odpeljali na nočno Pisati 0 fantu, atletu, o njegovih petnajstih letih mladosti in zbirki petnajstih športnih medalj, je svojevrsten izziv. ()hoje ima TADEJ VRZEL iz Mengša, dijak Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Pa vendar sem zagrizel v zame "kislo" jabolko, saj sem se sam navduševal za odbojko in namizni tenis. Pogovor pa Je vendarle stekel, morda je k temu pripomogla tudi Tadejeva sproščena zgovornost. Tadej, za tvojo mladost imaš že množico priznani, dosežkov. Kako naprej? sankanje. Zadnji dan ne bo manjkala tekma v veleslalomu za medalje in razglasitev zmagovalcev v zimski olimpiadi (igre na snegu, športne igre. urejenost športne opreme, sob...). Za vse lo in dobro počutje otrok bomo poskrbeli Dušan. Marijana. Anka. Boštjan in Marko v Kranjski Gori ter Robert in Boris na Krvavcu. Vabimo vas tudi na tečaje smučanja in bordanja. ki bodo potekali ob vikendih in praznikih na Krvavcu in Rogli. Učenje bo potekalo individualni > in v skupini ali v kmgu družine. Kaj vse šc počnemo in kaj sc dogaja v naših kmgih lahko izveste, če obiščete spletno stran na naslovu www,lanvit-as.com. kjer si lahko ogledate tudi slike vseh taborov in programov. Za vse informacije smo vam na voljo na c-mailu lanvitas@volja.net ali na telefonu 040/209 066.040/240 100. Ob koncu leta želimo vsem srečno, zadovoljno, ljubezni ter gibanja polno življenje. Predvsem pa pazile nase in na svoje tek)! Marijana in Dušan - To me obvezuje. Vsekakor obdržati doseženo in osvojiti nove rezultate. V tej kalegt iriji teka na 311 Imetrov lahke > v/trajam šc leto, dve. pri 17. odhajam med starejše mladinec, kjer poteka tekmovanje na 400 m. Za uspešnost v tej novi kategoriji se moram res™ »jripravl jati že zdaj. Verjamem. Športno življenje zagotovo zahteva veliko discipline in samoodrekanja. Tudi prosti čas in zasebno življenje. - Res je. Trening poteka vsak dan. petkrat naledcn.po I-2 uri. Vadimo na stadionu ZSD Ljubljana. Imam odlično trenerko Sašo Prokofjcv, v A-klubu Knmos. Pred tem sem dve leti, od 6. r. dalje, treniral v šoli vrhunske atletinje Brigitc Bukova-. Prosti čas, se fant visoke postave zamisli. "Malo. malo. mi ga preostaja. Na primer, pouk sc začne ob 7h. doma sem ob 19h". Vztrajnost, pri petnjaslih, redkost. Na glas ne zinem nobene. Kako bi, ko berem iz potrdila kluba, da Tadej spada med najperspektivnejše mlade atlete Slovenije. Zaustaviva se pri tvojih medaljah, mu predlagam. -Ja. kar nekaj se jih je nabralo. Na vsako Zadnji dan oktobra je šestčlanska skupina Jamarskih reševalcev iz Slovenije prispela na obrobje Pircnejev v južni Franciji, točneje v Arbas. Že naslednji dan je sledilo celodnevno preverjanje znanja in učenje tehničnih novosti, po katerih bomo v naslednjem tednu reševali poškodovance iz jam. Z dobro strokovno razlago in nazornimi demonstracijami smo novosti v vrvni tehniki hitro sprejeli. Francoski jamarji so v zadnjih šestih letih zelo zmanjšali količino skupne opreme na reševanjih. Vrv na reševanju ostaja debeline 10 mm, na raziskovanjih pa 9 mm. Pri pednaju ali plezanju po vrvi navzgor uporabljajo tretji, nožni žemar. V ponedeljek smo izvedli dvig poškodovanca iz, 70 m globoke jame.' Največ preglavic so nam povzročale ožine. Mestoma je bilo tako tesno, da seje človek komaj stlačil! Za transport poškodovanca smo uporabili nova jamarska nosila, ki so primernejša za reševanje skozi ožine od teh, ki so trenutno v uporabi. Naslednji dan smo se spustili že 2(X) m globoko. Razdalje med reševalci so se precej zvečale, temu primemo smo nosili več vrvi in sama akcija jc bila fizično napornejša. V sredo smo se najprej teoretično lotili širjenja ožin v učilnici. Popoldne pa je sledil praktičen pouk v kamnolomu. Četrtek je bil za mednarodno ekipo prelomen dan. saj smo s skupnimi močmi izvedli dvig poškodovanca iz 340 m globoke jame. Spodnji del jame je bil zaupan Romunom in Poljakom, takoj za njimi so nosila prevzeli Mehičani. nekje na globini 220 m smo se transportu pridružili šc Slovenci in Hrvatje. Z usklajenim delovanjem več jezikovne reševalske ekipe nam je nosila uspelo dvigniti iz jame okoli sedmih zvečer. Utrujeni smo pospraviti še vst) reševalno opremo. Tak je bil vsakdanji zaključek napornega delovnega dne. Pretek je bil posvečen samoreševanju in pomoči poškodovancu. Poškodovanemu jamarju, ki obvisi na sem posebej navezan, jih z veseljem razkazuje. Tudi sam si jih pozorno ogledujem. Prva datira tz leta 1994, s tekmovanja na Pt »kljuki, star je bil 6 let, še v vrtec je hodil. Ob njej se zalesketa zlata iz leta 2(X)2/3. z državnega šol, prvenstva. Ob njej se še druge iz atletskih tekmovanj, sama 1. in 2. mesta, štafetna po 4 x 100 metntv, spet z memerialnega mitinga "Andreja (iorenca". številna s področnih tekmovanj Ljubljana, regija, vse 2iX)2/3. In kol pi isebna drag! icetK»st SREBRNA. Športne zveze Domžale, Kar štiri od te zveze je prejel. Molče si ogledujem zbirko. Potiho se mi prikrade misel; gotovo je bilo tudi kakšni > posebej zanimivo doživetje. - Zanimivost, s športne scene! se nasmeje. A veste, da me je v osemletki navduševala košarka? Odgovor me je presenetil. Nekam, kakor tisti biblijski nejeverni Tomaž, sem ga pogledoval. A naposled meje prepričal Tadejev smeh. hiter odgt m ir in tudi njegova telesna višina. Pa kaj. pomislim. Življenje tako vedno ubira svoja pota. A za Tadeja zdaj vem zagotovo k novim atletskim uspehom. Tadejeva vztrajnost, odrekanja in mladost si to zaslužijo! Pt > pregt m »u zdrav duh v zdravem telesu! Leon Senger vrvi. mora tt»variš nuditi por™>č. Visenje poškodovanca v plezalnem pasu vodi v šok in kasneje povzroči smrt zaradi preobremenitve srca. Preizkusili smo več načinov pomoči v takih primerih. Vse postopke pa smo uporabili le z minimalno osebne »opremo. Sobotno jutro se je za devetnajst članov mednarodne ekipe začelo ob 7.30 z zajtrkom, kot običajno. Na dvorišču učnega centra pa so že rasli šotori logistike poklicnih gasilcev. Ob desetih smo sc intemacionalei pričeli spuščati v jamo. Okoli poldneva smo dosegli globino 32()m in postavili bivak za poškodovanca. Nato smo se odpravili po vodi »ravnem n>yu še 2 km. kjer nas je čakal poškodovanec. Pripravili smo ga za transport znosili iri si ga izmenoma podajali iz rok v roke cela 2 km. Mnogim reševalcem je naporen transport pobral še zadnje atome moči. Po i »pravljeni nalogi smo se iz jame dvignili po paralelnem breznu. Po celodnevni akciji nas je v dolini čakalo presenečenje. Ob osmih zvečer se je v jami zgodila prava nesreča. Reševalec si je hudo poškodoval n< >gt». Vajo so prekinili in vse ekipe so pomagale pri reševanju. Ekipe v jami so nosile poškodovanca po ozkih hodnikih do globine 150 m. okoli polnoči je vodja reševanja sestavil ekipi i za dvig nosil. Ekipo je sestavil iz inštruktorjev mednarodnega tečaja in tečajnikov. Reševanje je bilo izvedeno hitro, ker smo v tem delu jame vadili pred dnevi. Gasilci so zagotoviti dodatno moštvo za transport kolega do reševalnega vozila. Naslednji dan seje vsem sodelujočim za uspešno vajo in posredovanje zahvalil prefekt (prefektura ima milijon prebivalcev) in celo poškodovancu, ki je omogočil dokaz, da sistem deluje tudi v realnosti. Ixpo se zahvaljujem vsem, ki so mi omogočili obisk nepozabnega usposabljanja: Republiška uprava za zaščito in reševanje Jamarska reševalna služba Občina Domžale Aleš Stražar STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13. -18. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13. -18. ure Četrtek od 13. -18. ure Petek od 9.-12. ure Nogomet v Občini Domžale Nogometni klub Domžale ČLANI-POKAL SLOVENIJE I/I6 FINALE - D( IMŽALE : Bil JE 3 : 0 b.b. I/« FINALE DRAVOGRAD : DOMŽALE 2:0 V pokalnem tekmovanju soseDomžalcani poslovili v osmini finala, v naslednji sezoni pa so že uvrščeni med 32 najboljših ekip v Sloveniji. LICAS1MOBIL Po odigranih IX krogih so Domžale na 9, ineslu (6 zmag. 2 neodločena izida. KI porazov, gol razlika 21:36 - 20 točk i Na lestvici doma in v gosteh so Donižalčani obakrat na 9, mesta,najboljši strelci so Milr.ikovič.Slcviinovič in Djuninovič. Začetek prvenstva je napovedan za 29.2.2004, in sieei z domačo lekino proti Dravogradu. Treningi Domžal so polekali do 10. 12. 2003, nadaljevali pa sc bodo 10, I., ko bodo priprave pripravili v Turčiji ali na Hrvaškem V 11 ni agu. Željo po odhodu iz Domžal ju izrazil Čauševič. drugoligaš Svoboda iz Ljubljane pa bi v svoje vrste rad pripeljal dva domžalska igralca Igorja Ziniča in Bogomirja I )eisingerja, MLADINCI-2. MLADINSKA LIGA ZAHOD POKALNO TEKMOVANJE l/H FINALE -KAMNIK:I)OMŽALE2:3 Po odigranih 13. krogih so mladinci drugi (9 zmag, po 2 neodločena izida in poraza; gol razlika 36:12 29 točk) KADETI ■ KADETSKA LIGA ZAHOD (ekipa A) Po odigranih 13 krogih so prvi I I zmag. I neodločen izid tei en poraz, gol razlika 59 ; K), 34 točk Skupna lestvica mladincev in kadetov v 2. ligi : 2. Ml ,.S 11) 63 TOČK KADETI -1. LJUBLJANSKA LIGA (ekipa Bi 2.MESTO 8ZMAG I PORAZGOI.RAZI.IKA42:8.24 TOČK STAREJŠI DEČKI - L LIGA ZA HOD (ekipa Al P- odigranih 15, krogih - 9, MESTO 5 ZMAG * NEODLOČENI IZIDI 7 PORAZOV, GOL RAZLIKA 23:26, 18 TOČK 3. LJUBLJANSKA LIGA (ekipa B) 4. MESTO - 5 ZMAG I NEODLOČEN IZID 4 PORAZI GOL RAZLIKA 22:20. 16 TOČK MLAJŠI DEČKI -1. LJUBLJANSKA LICA i ekipa Al 4. MESTO 23 ZMAG 4 NEODLOČENI IZIDI 17 PORAZOV 3. LJUBLJANSKA LICA (ekipa Iti 9. MESTO - 20 ZMAG 3 NEODLOČENI IZIDI 25 PORAZOV CICIBANIH 10- LJUBLJANSKA LIGA (ekipa Al I. MESTO 8 ZMAG 0 PORAZOV GOL RAZLIKA 74:5 I) LJUBLJANSKA LIGA (ekipa It) 7.MESTO 2 ZMAGI 3 NEODLOČENI IZIDI 4 PORAZI GOL RAZLIKA 26:34 Nogometni klubAVTODEBEVEC DOB: ČLANI - POKAL MNZ LJUBLJANE, 1/8 FINALA. ZAGORJE: DOB I :3 1.1 IGA CENTER - 7.MESTO MLADINCI -1. LIGA MNZ LJUBLJANE - 9. MESTO STAREJŠI DEČKI - 2. LIGA MNZ LJUBLJANE - 8. MESTO MLAJŠI DF.ČKI - 3. LIGA MNZ I JI IBIJANE- 3. MESTO CICIBANI - B LIGA MNZ LJUBLJANE - 7. MESTO ' Nogometni klub KALCER RADOMLJE: ČLANI - 3. LIGA CENTER. 3. MESTO MLADINCI - I. LJUBLJANSKA LIGA. 5. MESTO KADF.TIA - I.LJUBLJANSKA LIC.A.5. MESTO Ml AIŠI DF:ČKI - 2. LIGA MNZ Ul IBIJANE - 9. MESU > CICIBANI - B LIGA MNZ LJUBLJANE, 2. MESTO Nogometni klub VIK ČLANI -1 /X POKALA MNZ LJUBI JANE FACTOR: VIR 5 : I 1 .LIGA MNZ LJUBLJANE - 12 .MESTO KADETI - I. LIGA MNZ LJUBLJANE. 4. MESTO MLAJŠI DEČKI - 3. LIGA MNZ LJUBLJANE. 12. MESTO Nogometni klub IHAN ČLANI - I. LIGA MNZ LJUBLJANE. 9. MESTO KADETI - I. LIGA MNZ LJUBLJANE - 7. MESTO CICIBANI - B LIGA MNZ LJUBLJANE, 9. MESTO Ženski nogometni klub DOMŽALE ČLANICE - 1. LIGA. 4. MESTO DO 16. LET 7. MESTO Urban Žnidaršič ŠD FAN VIT-AS Cas počitnic je čas za gibanje in zabavo V športnem društvu Ean Vil-as so zaživeli počitniški lahori že pred tremi leti. Doslej su u i uspešni i \ peljali poletne športne tabore in plavalne tabore v Domžalah, taboTjefijc ob slovenski obali in v Podbeli ter zimski taborv Kranjski Con, lelospa se juri je pridružil šc plavalni tabor v Termah Snovik in zimski taborna Krvavcu. Povabilo na Zimska počitniška tabora v Kranjsko Goro in na Krvavec Mednarodni tečaj za vodje reševalne skupine v jamah ■ ■ ■ ■ Na crnobelih poljih Celoletna slovenska liga 2003 Nova Gorica vendarle prva, Vele drugi Potem ko je Vele Domžale skoraj vcsčasvodilv slovenski celoletni ligi, je naposled slav ila ekipa Nove Gorice, ki je tudi sicer po svoji zasedbi vsaj na papirju močnejša od Domžalčanov. Kljub temu pa je drugo mesto v zasedbo močnih desetih ekip lepa uvrstitev za Vele Domžale. Še posebej, če upoštevamo, da sta na prvih deskah Nove Gorice nastopala mednarodna mojstra Aljoša Grosar in Jure Borišck. pa mednarodna mojstrica Jana Krivec, ki se je pred kratkim nesrečno izmuznil iz rok naslov velemojstrice, pa še vrsta mladih nadarjenih šahistov Ana in Marko Srebmič. Dušan Rusjan. Gregor Karer. Miloš Pahor in Matjaž Lovišček. Nova Gorica gradi na vzgoji svojih igralcev in glede tega je lahko vzor. Domžalčani bi lahko bili glede na meč točke celo prvi. saj so jih osvojili 17. Novogoričani pa točko manj. Tudi na tem tekmovanju je odločalo olimpijsko načelo, kjer je pomembno število priborjenih točk v posamičnih partijah, a jc Nova Gorica prehitela Vele za točko in pol. Trd boj jc bil tudi z. Vrhničani na tretjem mestu, ki so le za točko zaostali za Domžalčani. na papirju pa so bili celo prvi favoriti. In kako so igrali posamezniki v ekipi Vele. Najboljši izkupiček je dosegel, kdo drug kot kapetan ekipe. Vid Vavpetič na sedmi deski, kije iz devetih partij osvojil sedem in pol točke. Odlična AVTOSERVIS VODNIK Anže Vodnik s.p. KERSNIKOVA 12, DOMŽALE Tel.: 0172103 61, GSM 041 633075 sta bila tudi Ivan Bratko na tretji deski, kije iz devetih partij dosegel šest in pol točke in Marjan Karnar na četrti deski s pet in pol točke iz osmih dvobojev. Med drugimi igralci velja omeniti še Luka Leniča, kije na prvi deski iz petih partij zbral tri in pol točke. Bogdana Osolina. kije na deseti deski iz štirih dvobojev ekipi priboril kar 3 točke in pol, pa Boštjana Jerana in Vita Janjiča. ki sta iz. dveh partij odnesla celoten izkupiček. Ekipe so sicer štele šest desk. Končni vrstni red: ŠK Nova Gorica 43.5,( 16), Vele Domžale 42, (17), ŠD 3D Vrhnika 41,(15), ŠS T. Zupan Kranj 38, (16), ŠD Bohorc Šentjur 35,(12), ŠK Velenje 29.5.(10). LŠK Upokojenci K. Stane Ljubljana 24, iSi, ŠD Gorenjka Lesce 23, (5), SK Komenda Popotnik 21. 5, (5), ŠK Loška Dolina Stari trg 21,(1), Š K Slovence Poljčanel9.5(5). Prva članska liga zahod 2003 ŠD dr. Milan Vidmar v državno ligo, Vele šesti Šahovsko društvo dr. Milan Vidmar iz. Ljubljane se je tudi tokrat uvrstilo v najmočnejšo moštveno ligo v Sloveniji, državno moško ligo. Vele se jc po dveh slabih dnevih uvrstil na šesto mesto, čeprav jc premagal zmagovalno ljubljansko ekipo. Zal sta v zadnjem hipu odpovedali udeležbo ekipi Žusteme in AET Tolmina, (verjetno zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, saj je tekmovanje potekalo na Bledu), s čimer se je zmanjšala vrednost (tekmovanja, vskočilo pa je Kočevje, takodaje bila vsakackipa enkrat pn ista. Zasedba dr. Milana Vidmarja je začela izvrstno in povsem upravičila vlogo favorita. Prvih pet dvobojev jc zanesljivo zmagala, enkrat je bila prosta, slabo pa se ji je godilo v sedmem kolu, ko je izgubila s Trebnjem kar z 1.5:4.5, kolo pozneje pa z Vele Domžale z. 2.5:3.5, v zadnjem kolu pa le premagala Upokojence iz Ljubljane z izidom 4.5:1.5 in si tako tudi Z nekoliko sreče priborila prvo mesto. Vele Domžale je imel slabe trenutke v četrtem kolu. koje izgubil vsaj na papirju s slabšo ekipo Kočevja z izidom 2.5:3.5, v osmem kolu je kot rečeno premagal zasedbo dr. Milana Vidmarja, lepo "uvrstitev pa pokvaril v zadnjem kolu zaradi poraza s Tomom Zupanom iz Kranja z rezultatom 2.3:3.5 Med posamezniki jc pri Vdovcih Lenič na prvi deski dosegel odličnih šest točk iz. osmih dvobojev. Vavpetič jc na osmi deski dosegel štiri točke iz sedmih partij, Bogdan Osolin na deveti poziciji dve in pol točke iz štirih HUBAT PET HPCOMMER L'l'eW;V/;.KOi;i;UKIii;L-i;LCLi;L nost plačila na obroke Dobeno 75,1234 Mengeš Telefon; 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si partij. Velja omeniti še Bojana Osolina. kije na peti deski iz štirih partij zbral dve in pol točke in Karnarja. kije na šesti deski priboril moštvu tri in pol točke iz šestih partij. Ekipe so sicer štele šest desk. Končni vrstni red: ŠD dr.Milan Vidmar Ljubljana 31, (12), ŠS Tomo Zupan Kranj 30, (12), ŠK Trebnje BMP 27.5, (19), ŠS Stari trg ob Kolpi 26,5, (9), SI) Gorenjka Lesce 25.5,(10), ŠD Vele Domžale 25.5,( 10), ŠD Novo mesto 21. (5), ŠD Kočevje I X,(5), LŠK Upokojenci Komandanta Staneta Ljubljana, 11 (0). Državna ženska liga 2003 Metalka trgovina prva, Velovke šeste Na Bledu je potekala tudi na jmočnejša ženska državna liga, v kateri so Domžalčankc osvojile šesto mesto. Ta uvrstitev pa je med desetimi ekipami kar lepa, saj so bile tokrat najmočnejše ekipe okrepi jene tudi s tujimi velemojstricarni. Zmagovita ekipa LŠK Metalka Trgovina je okrepilaTatiana Stepovania, v njej pa so igrale še Darja Kapš in Ksenija Novak. Tudi Novogoričanke sf> sc okrepile z Eleno Sedino, zanjo pa so nastopile šc tako in tako odlične Jana Krivec, Kiti Grosar in Ana Srebmič. Tudi tretje uvrščeni Triglav Krško je okrepila SvctlanaPrudkova Ekipa Metalke Trgovina je zmagala osem dvobojev, izgubila jc le v predzadnjem kolu z, AETTolmin, tako da njeno prvo mesto niti ni bilo vprašljivo. Velovke so v prvem kolu presenetljivo, kar s 3:0, premagale na koncu tretje uvrščeni Triglav Krško. Izgubile pa so v tretjem kolu z Jesenicami 0.5:2,5, pa 1:2 zGorenjko Lesce kolo pozneje, z. Metalko trgovino, z. ekipo Maribor LANCom V sedmem in z. Novo Gorico v osmem kolu. Vele pa jc zabeležil zmago še s Tomom Zupanom iz. Kranja, z AET fol m i rtom i n s Popot n i kom Ki imenda. In kako so igrale posamezne šahistke. PctraGmŠelj je na prvi deski zabeležila odličnih pet točk iz. šestih partij, slabši sta bili Pavla Košir s tremi in pol točke iz. osmih partij na drugi deski in Vilma Nadvcšnik s štirimi točkami iz devetih partij na tretji deski, medtem ko je mladi Špeli Orchck uspelo iz. štirih partij iztržiti pol točke. Vrstni red: LŠK Metalka Trgovina 22. 5, (17), ŠK Nova Gorica 21. 5,(16), ŠK Triglav Krško 17.5, (12), ŽŠD Maribor LANCom 15.5,(10), ŠS Tomo Zupan Kranj 13, (9), ŠD Vele Domžale 13,(8),ŠI) Gorenjka Lesce 9.5, (6), ŠD A ET Tolmin 9.5, (5), ŠD Jesenice 7.5,(5). ŠK Popotnik Komenda 5.5 (2). Jože Skok Trgovina in storitve, d.o.o. Masljeva ul. 3, 1230 Domžale Tel.: 01 72 43 180, fax: 01 72 43 039 Podjetja oskrbujemo s pisarniškim materialom Še posebej ugodno nudimo potrošni material naslednjih znamk: [Ei FUJJTSU KM P Canon Lidcm+vrk EPSON ^eset& &o£ic^ pmzmk^ ! Vljudno vabljeni vsak dan od ponedeljka do četrtka od 700 -15.00 ure in v petek od 700 -14.00 ure Mladi Luka Lenič in Aleksander Beljavski, 1. slovenska olimpijska deska Luka Lenič - domžalski biser na poti do svetovnega velemojstra Besede v naslovu članka o fantu, na katerega stavi slovenski šah, jc zapisal velemojster Georg Mohr, glavni in odgovorni urednik Šahovske misli, pravzaprav edine slovenske šahovske revije. Luka Lenič je bil maja star šele 15 let, vendar že sedaj scđ med najbolji ibetavne i nlade šahiste in se z. veliki >nagli«>prebija V sam vrh slovenskega in tudi svetovnega šaha. Ne smemo pozabiti, da jc lansko leto osvojil ta laskavi naslov med vrstniki iz celega šahovskega sveta. Med njimi pa so zavidanja vredni rezultati doma: državni prvak v p tspešenem šahu v letih 2000,2001 in 2(X)2.letoscclomed člani, za nameček pa šc naslov absolutnega evropskega prvaka do 20 let na lete tšn jem cvmpskcm pospešenem prvenstvu v ('rni Gori (Budva). Naslove najbtilj.šega v državi jcv»noniialncm«šahuosva|al v letih P«K,2(XX),2(H)l.2(X)2,in2()()3 (med fanti do 16 let). Kmalu pa mu ho VAŠE RABLJENO VOZILO JE VREDNO VEČ, ČE KUPITE XSARA DO 400.000,00 SIT PICASSO DO 500.000,00 SIT BERLINGO DO 200.000,00 SIT Akcija velja Ho 10, 12. 200.1 .ili rfo razpr<«ldjo «lo(L Vn-tlrmsl rabljene^,! vo/ila s*' obM<'uri;jv POPUSTI PRI C5 500.000,00 SI PODJETJA! POVPRAŠAJTE PO UGODNOSTIH! NA ZALOGI C2 CITROEN Avtomerkur d.d. BTC, Šmartinska 152 1000 Ljubljana tel.: (01)541 2000 e-mail: salon.citroeniavtomerkur.si Samova 14 1000 Ljubljana tel.: (01) 4347 660 priznan naslov mednarodnega mojstra, kajti v letošnjem letu jc osvojil tri bale. Prvega nit II. Pirčevem memorialu, drugegana 15. Vidmarjcvcm memorialu, tretjega pa na letošnjem svetovnem prvenstvu med fanti do 16 let v (iiviji, ki > jekot 32 nosilec zasedel odlično 13. mesto. Z Lukom Leničem sva tale prispevek za Slamnik »delala« po elektronski pošli in po telefonu, kajti šolsko delo ima ravno v tem času, ko so »glavni« letošnji šahovski turnirji nekako mimo. »Na druga vprašanja pa zares ne morem odgovorili, saj imam sedaj šole ČeZ glavo.« mi jc napisal, zastavil sem mu namreč še veliko dntgih vprašanj. Začela sva seveda na začetku: »Začetki so bili v družini. Dostikrat sem hodi] k babici, in ko sem prišel k njej, sem jo vprašal, ali bi igrala šah. Potem jc iz predala vzela šahovnico, postavila figure in začela sva igrati. Včasih jc igra trajala tudi po več ur. Potem je naneslo, da sem vedno, ko sem prišel k njej, igral šah. Igral pa sem ga tudi doma z. mamo in očetom. Zelo mi je postal všeč in tako sem ga začel igrati ob vsaki priložnosti, čeprav v naši družini ni nobenega lako resnega šahista. Kasneje (v OŠ Venci ja Pcrka, op. B.O) pa meje "prevzel" moj tedanji šahovski mentor Jože Koritnik. V Šahovski misli, ki je izšla natanko pred enim letom in jc Luka na njeni našli ivnici (k< i je p< >s(al sveti ivn i piv: i k j, lahko preberemo tudi tole: »Luka je šahovski fanatik, ki je pripravljen poslušati in sprejemati nasvete vsakogar. Ce jih le uvidi kot dovolj pametne. Vendar gre največja zasluga pri delu z. njim njegovemu osebnemu trenerju Zlatku Bašagiču. Njun odnos je menda nekaj posebnega, saj Luka dosti starejšega Zlatka jemije kot starejšega brata.« In šc o Lukovih starših:«Le tnalo je takih, ki bi šahovsko kariero otroka podpirali tako vneto in s takim cntuz.iuy.mom.« Nekaj besed sva nantenila tudi šahtivskim treningom: »Šahovski treningi so zares nepogrešljiv sestavni del šaha/Iakokot pri vse dntgih disciplinah, čc ne delaš, nisi uspešen. Mi >ji zdajšnji treningi malo lijiiji i, saj sem imel v kratkem času nekaj napornih tekmovanj. Zdaj pa moram nadoknaditi vse zamujeno v šoli.« Zanimalo meje tudi, kateremu delu šahovske igre v zadnjem času namenja največ pozornosti. »Zadnje čase večino dela vložim v končnice. Seveda pa so tu sc zelo pomembne otvoritve, katere ne smejo trpeti, I želam z računalnikom in s pomožnimi programi na njem (Frilz.Chessbasc)" Ne samo treniranje, tudi potovanja so sestavni del vsakega vrhunskega šahista oziroma športnika. O tem mi jc napisal: Ja, mi iram reči, da so potovanja eden najlepših strani tega, da igram šah. Zares uživam ob potovanjih v daljne krajci Rusija,Španija,Grčija...). Novi slovenski mednarodni mojster (naslov mu bo svelovna šahovska organizacija KIDH priznala naslednje leto) ic že vrsto let vinu Šahovskega društva Vele Domžale, v katerem žc vsaj dve ali tri leta igra na I .deski. Njegovih uspehov v društvu je zelo veliko, omenimo samo tega: v I. državni ligi zahod jc Luka Lenič dosegel najboljši rezultat na prvi deski. Spominjam se tudi let išnjcga državnega hitn ipotc/i icg: i prvenstva, ko je Luka na čelu ŠD Vele Domžale »pometel« (beri premagal) vseh 11 svojih nasprotnikov (nekaj celo izkušenih velemojstrov). O klubskem »življenju« v Domžalah I .uka meni: V našem klubu je zelo lepa atmosfera (alen izmed redkih klubov) in zaenkrat ne razmišljam o odhodu, Super, Luka! O, koliko besed sva še izmenjala! Naj napišem i > njem še lole: t xl šfiortov mu je najljubši mkomet, rad seveda posluša glasbo, predvsem rave in danec, zadnji film. ki si ga je ogledal je Bilo jc nekoč v Mehiki, na računalniku sc najraje »priklopi« na irca, na WCN »cugira« s svetovno znanimi velemojstri in »srta« po slovenskih Šahovskih straneh. Čc bi igral nekega dne z Ganjeni Kaspantvim. bi si kot beli izbral Retijcvo otvoritev, ki >l črni pa (ups, zanimivo!) kan tkan. Čisto na koncu najinega dopisovanja pa sem ga popnisil za komentiranu partijo. Z veseljem jc ustregel moji prošnji. I ,uka Lenič, najlepša ti hvala za vse! Bogdan Osolin SIMfiX Www.simax-slo com Maslieva 11, 1230 Domžale tel: 01 724 16 56 Ljubljanska c. 21 a, Kamnik (TPC Duplica), tel.: 01 831 17 96 MONTAŽA IN SERVIS • NA ZALOGI GLUŠNIKI, CEVI IN KATALIZATORJI • PNEVMATIKE MS SOBO. • PRTLJAŽNIKI IN KOVČKI ZA VSE TIPE VOZIL • IZPUŠNI SISTEMI ZA VSE VRSTE OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL SERVIS TRGOVINA TISAM Čufarjeva 24, Vir pri Domžalah, tel.: 01/724 65 55 vvww.veit-team.si PRIHRANITE 200.000 SIT IN IZKORISTITE ŠE B0ŽIČK0VA DARILA • 4x zimske pnevmatike • radio /? $ CD-Jem ^JJ • kovhsi v * barva Spoštouani. ena sama preprosta in škrena beseda hvala naj Vas razueseli in Vam dela dobro osak dan v nouem letu 2004 Markus Ragger (2265) - Luka Lenič (236/) (Bil) Pircev memorial (8), 2003 (komentar Luka Lenič) I.e4 c6 Poteza l.,.c6 pomeni, a bo nastala varianta, ki sc imenuje < !aro Can.Poteza je zelo aktivna, saj skoraj v'vseh variantah beli doseže nejasno igra... 2.Sc3 d5 3. SO Lg4 4. h.3Lxf3 5. Dxf3 c6 6. ~>C J 1 > 1 1 nepremičnin, predvsem na območju Mengša. Domžal. Tr/.ina. Kamnika in Vodic i — Slovenska cesta 24. 1234 Mengeš Telefon: 01/72-30-986. 72-30-987 Fax 01/72-38-015 TRGOVINA IN SERVIS Z VODOVODNIMI INSTALACIJAMI PRODAJA, MONTAŽA, SERVIS, POPRAVILA IN ADAPTACIJE VODOVODNIH INSTALACIJ c Velik Meče' ln> lepjfv sa4vj> naj vam punv&e (utžični član- in*novo telo naj za£uU>, ladttsJi pntna. rWr Mit za in siindi. $iečn&2004/ Slamnikarska 16, Domžale, tel.: 72 13285. e-mail: ur_ko@email.si >/orska «.«•-. 1.1 121 4000 KRANJ 04/ 2809000 ^ OPTIK ^\ Martina L/ v w/ Škofic Ljubljanska 87 Slovenska 24, Domžale P.E. Mengeš 01/721-40-06 01/723-89-80 MMm\ um. m%. Hi ■§ Mh UJM VODOTEKn Tel.: 722-89-20 722-74-96 osucne fz^aznihe/ tet oMlu zdtaufa in steče u letu 2004 vam želi fzMztiv c>fč<£W<&/ Območna obrtna zbornica Domžale vošči svojim članom ter vsem občankam in občanom vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2004. 1 PRIPRAVITE SE NA PLINIFIKACIJO De Dietrich^ INTERDOMO • PLINSKE PEČI • PROJEKT, MONTAŽA, SERVIS PRIKAZ OELOVANJA • BREZPLAČNO SVETOVANJE lUo 200U■ TRGOVINA z AVTODELI potrošni material zavore - sklopke filtri - amortizerji metlice, brisalci RADOMLJE trgovina 01/722 72 33, delavnica 01/722 78 94 ——muum \ LNr Cfatr ELANTUA MAT RIX TMDET lerrac KREDIT NA POLOŽNICE BANČNI KREDIT DO 72 MESECEV STARO ZA NOVO www.avtocenter-subelj.si Obrtniška 8, Domžale PRODAJA: tel.: 01 72 16 221 SERVIS: tel.: 01 72 15 666 ALU Platišča AEZ in RIAL - akcijske cene in bogata izbira - platišča imajo potreben TUV certifikat Ugoden nakup pnevmatik in platišč - gotovinski popusti tudi VEČ kot 25%* DUNLOP, SAVA, MATADOR, OBNOVLJENE, m - december 2003 PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ugodna ponudba zimskih obnovljenih pnevmatik GAMIX, jeklena platišča, snežne verige že od 6.990 SIT OBČINA DOMŽALE Oddelek za družbene dejavnosti Občina Domžale, Ljubljanska 69,1230 Domžale na podlagi določil Zakona o javnih financah (Ur.l.RS. št. 79/99). Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2(X)3 (Ur. vestnik Občine Domžale št. 03/03) ter Pravilnika o porabi in dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale št. 13/02). ponovno objavlja JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE ANALIZ ZEMLJE IN KRME V OBČINI DOMŽALE V LETU 2003 1. ) RAZPISANA SRKDSTVA V proračunu Občine Domžale za leto 2003 so v okviru postavke »Spodbujanje razvoja kmetijstva in kmetijskih dejavnosti« ostala še neporabljena predvidena sredstva v višini 93.017 SIT za subvencioniranje analiz vzorcev zemlje in krme v Občini Domžale v letu 2(X)3. 2. ) PREDMET JAVNEGA POZIVA IN UPRAVIČENCI Predmet javnega poziva jc subvencioniranje analiz vzorcev zemlje na P. K in PhterVVendske analize krme, kijih opravlja izbrani izvajalce Kmetijski inštitut Slovenije, rlacquctova ulica 17, I(XX) Ljubljana, /a zemljišča, ki ležijo na območju občine Domžale in so v lasti kmetov s stalnim bivališčem v občini Domžale (v nadaljevanju upravičenec) za leto 2(X)3. 3. ) POTREBNA DOKUMENTACLIA: Prosilec zaprosi za pridobitev subvencije na predpisanem obrazcu, ki ga lahko dobi v času uradnih ur na Občini Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo, soba 71. 4. ) VIŠINA SUBVENCIJE IN NAČIN PRIDOBITVE SUBVENCIJE: Višina subvencije znaša do 70% vrednosti opravljene storitve za posameznega upravičenca in sicer do 3.456.6 SIT /a analizo vzorca zemlje na P. K in Ph ter do 8.013.60 SIT za Wendsko analize krme. Subvencija bo na podlagi sklepa o odobritvi subvencije nakazana izvajalcu storitve iz 2. točke tega razpisa, ki bo za opravljene storitve na podlagi sklenjene pogodbe z Občino Domžale izstavil ustrezen račun o opravljeni storitvi. 5. ) OBRAVNAVANJE VLOG: Prispele vloge bo obravnaval Oddelek za finance in gospodarstvo, ki ho s sklepom odločil o posamezni vlogi. Prepozno prejele v loge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene. Vlagatelji nepopolnih vlog bixlo pisno po/vani. da jih dopolnijo v roku petih dni od prejema poziva. Nepopolna vloga, ki jo vlagatelj v navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže. 6. ) NAČIN IN ROK ZA DOSTAVO VLOG: Rok za dostavo vlog je do vključno 22.12.2003. Prosilci svoje vloge oddajo na vložišču Občine Domžale ali pa jih pošljejo priporočeno po pošti, na naslov: Občina Domžale. Oddelek za finance in gospodarstvo. Ljubljanska 69. Domžale. Občina Domžale ŽUPANJA Cvet« ZALOKAR ORAŽEM Avtorico bo predstavil prof. dr. Janez Bogataj Razstavljeni izdelki predstavljajo zelo izviren, svojevrsten pristop izdelave figur, pri čemer avtorica dosledno upošteva literaturo in druge dokaze o bogati zakladnici naše dediščine. t/0 KD JAVNI SKLAD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KULTURNE DEJAVNOSTI OBMOČNA IZPOSTAVA DOMŽALE in Društvo narodnih noš Domžale vabita na razstavo V GLINI PREDSTAVLJENA OBLAČILA NAŠIH PREDNIKOV IZ DOMŽAL IN OKOLICE avtorice Ladinc Korbar Odprtje razstave bo v ponedeljek 5. januarja 2004 ob 17. uri v Galeriji Domžale (trgovinski kompleks Vele) Razstava bo na ogled do vključno 11, .januarja 21X14 od ponedeljka do petka od It) do 12. ure in od 15. do 19. ure ter ob sobotah od 10. do 12. ure Veselimo se vašega obiska! Obvestilo I .ikovno društvo SENOŽETI Radomlje vabi vse, kijih zanima likovno ustvarjanje, da se lahko prijavijo na zači i m i i čaj kisan.ia, ki ga bo vodil mentor, akademski slikar .lanez Zalaznik iz I. jubl janc Tečaj ho potekal po dogovoru s slušatelji v dopoldanskem ali popoldanskem času enkrat tedensko v kulturnem domu Radomlje. Informacije po telefonu 031 616-075. Vabljeni! Kulturno društvo Groblje Vabi v nedeljo, 21. decembra 2003 ob 19. uri v Kulturni dom Groblje na ogled predstave Hotel svobodne menjave Gostuje Kulturno društvo l/lake. PGD Žeje-Sv.Trojica vabi na tradicionalno prireditev pod skupnim naslovom VEČER ZA VAS, ki bo v soboto, 20. decembra 2003 ob 18. uri v Domu krajanov v Zejah V programu bodo nastopili Moški pevski /bor Radomlje, skupina GAMSI z. bogatim izborom ljudskih, zabavnih in božičnih pesmi, novinar Matjaž, Brojan, dramski igralec Marjan Kurct in pisatelj dr. Vclimir Vulikič pa bodo predstavili novo knjigo /. naslovom LJUDJE IZPOD VRHA Sv. TROJICE. Vstopnine ni! REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD LJUBLJANA Obvestilo za javnost Davčna uprava Republike Slavenije, Davčni urad Ljubljana, obvešča, da začne Izpostava Damžale v ponedeljek, S. 12. 2003, poslovati na novi lokaciji, na ljubljanski 72 A- (SPH I, v nekdanjih prostorih Agencije za plačilni promet). Na novi lokaciji izpostave so vam informacije na voljo na telefonskih številkah: - Avtomatski odzivnik 724-60-00 -Informator 724-60-21 - Vodja izpostave 724-60-23 - Izterjava davkov in prispevkov 724-60-17 - Izterjava kazni za prekrške 724-60-18 -Dohodnina 724-60-06 - Davek iz dejavnosti 724-60-07 - Davki na premožen je 724-60-10 - Nadomestilo za uporabo stavbnega zem|! jišea 724-60-14 Uradne ure za poslovanje s strankami ostanejo nespremenjene. OPTIKA BRIGITA Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890 OKULISTIČNI PREGLED IN KOMPLETNA OSKRBA VIDA ^tT^Ci^ccr ifcu*o tz^r7-/ bo-žrisi Itv Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure. SERV GOVIN *y ®fj%l Prešernova la, Domžale Tel.: 01/724 21 07, 01/721-94-70 Prodaja izdelkov gorenje Vsem bralcem Slamnika želimo vesele, zdrave, srečne novoletne praznike. Srečno 2004! Karate klub Atom Shotokan Domžale Prijetne praznike in srečno, zdravo in uspešno leto 2004 Kotalkarski klub Domžale RENAULT RAZPRODAJA LETNIKA 2003 SE JE ZE ZAČELA. POPUSTI ZA VOZILA LETNIK 2003 DO 600.000 SIT. NOVO: m CENTER RABLJENIH VOZIL _J§VEDNO NA ZALOGI VEČ KOT 30 TEHNIČNO BREZHIBNIH W RABLJENIH VOZIL Z ZNANIM LOM IN GARANCIJO DO 12 MESECEV. Ohranite svoj življenjski slog. wvfw.adriatic.si Tudi če se zgodj kaj nepredvidenega, RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragom«! j 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27111 041/648 166 Servis: 01 / 56 27 333 Nadomestni deli: 01 / 56 27 222 Fax: 01 / 56 27 444 E-mail: tomai.setnikar.avtosetedealer.renault.si Ena polica za vsa zavarovanja v vašem domu. Nezgodno zavarovanje družine, zavarovanje hišnega ljubljenčka, glasbil, umetnin, medicinskih pripomočkov, sanitarne keramike, zavarovanje avtomobila in drugih premičnin v garaži ter gospodinjskih aparatov v paketu in povrnitev stroškov za najem nadomestnega stanovanja so le nekatere izmed možnosti, ki so vključene v novo premoženjsko zavarovanje SUPERSTAN. Zavarovanje Sup«rstan pa poleg zavarovanje nepremičnine in vsega, kar je v njej, vključuje brezplačno storitev Asisitenčni klic Adriatic • ». Z enim samim klicem na brezplačno številko boste dobili pomoč za popravilo ali sanacijo v vašem domu. SUPERSTAN - popolno zavarovanje Adriatic Domžale Ljubljanska c. 90 telefon : 01 721) 04 10 Adriatic zavarovalna družba d.d. ...in smrtje le trenutka čist prehod za novega življenja nov razplod, ki z njim so posejani Božji vrti... Milja Sarahon Brez pesmi ni življenja, ne hrepenenja in ne ljubezni V spomin na prof 1 Staneta Habeta Tudi z naslovnimi besedami smo se med drugim 13. novembra na pokopališču v Domžalah množično poslovili od pokojnega profesorja Staneta Habeta, kije zaznamoval naše Domžale in preko njih vso Slovenijo /. bogato glasbeno in posredno splošno kulturo, ki jamči prihodnost /lasti številčno malih narodov, kakor je naš slovenski. V takšnem duhu je tudi polekalo zadnje slovo. (lovi ritiopokejnemprofesorju Slanem I tabetu pomeni govoriti o pesmi, o glasbi. Največja odlika glasbenika pa je, da i/ glasbila izvabi Otožno, veselo, ptešemo alipompozno melodijo. V glasbi mora bili dovolj prostora za romantiki i, /a melanholijo in optimizem, ki pomirjajo človeškega duha, kar je prof. I lahe zelo dolini obvladal. Njegovo življenje je bilo zelo mozaični i, kakršnoje pravzaprav življenje vseh Slovcneev, a njegovo še prav posebej. Slovenci imamo radi žalostne pesmi, smo pa veseli ljudje. Slovenski človek je najbolj vesel lakral. kadar je žalosten, zilojc v naši l|udski gl isbi večma melanholičnih in otožnih |X'smi. Ne smemo pozabiti, da smo Slovenci namd mehke duše in nežnih čustev, je česiopoudarjal pokojni prof. Stane l labe. Samo pesem je tista, ki nima stmnskih učinkov, je rad dejal in prav lega se je ničli globoko zavedal, zalo se je |x-smi tudi lako oklepal in ludi sjitrinljala ga je vse do konca, ko mu je zadonela Božja glasba, v kateri jc bil še vzvišen nad že lako visokim nivojem Bilje človek, laje razumel znal i iclijc časa. ('l( ivek,pisano/veliki izučclnici i. Spiiilesoi|ciuSlaneloml lalvlinnsvasevscsko/i dobro r,i/,umcla, v zadnjih lelih pa sva bila celo prijatelja. Njegovo življenje je bilo zaznamovano z nrznovrsmim trpljenjem, zalo sem bil posebej vesel, da seje spravil z Bogom in v tej zadevi gos|XKlu'li n leluKoiiipaieliijavnoiziažam veliko hvalcžnosl. Na koncu svojega poslovilnega govora seru z vso slovesnostjo vzkliknil: »SpoStovanj pokojni gospod, profesor Stane l labe, dragi prijatelj, v moči svoje vere ter vere vseh somišljenikov Vam kličem: Na svidenje pri Hi igu. ko se lxxlo ludi za nami zaprla vrala časa,..«Vsi pagaobrannrovkarvrffljsveoejsem Spominu. Naj počiva v mini Kozjem. Ivan Kepic Avgust Potočnik (1933-2003) V deževnih in meglenih dneh, ko narava že počiva, se večkrat spomnimo, da smo na ljubljanskih Žalah k počitku pospremili tudi našega (, i isl lua. Nekateri smo / njim na pevskih vajah in nastopih preživeli več kot triintrideset let. S poti pežljivosljo in očetovskim pristopom nam je, samim samoukom, v duše vsadil ljubezen do petja in slovenske pesmi. V teh letih smo oh raznih priložnostih, pa tudi sebi v zadovoljstvo, prepevali številne podoknice, zdravice, žalostnike, prevandrali smo Slovenijo po dolgem in počez, dobili veliko novih prijateljev in doživeli še več lepih trenutkov, zato je prav, da svojemu prijatelju in pevskemu učitelju v spomin napišemo nekaj besed. Navadno se v spominih oriše življenjska pol listega, ki so mu namenjeni, mi pa jih bomo '■•I' ......m'i s hudomušnimi prigodami, ki jih, verjemite, v teb letih m bilo malo. Tu jih jele nekaj za pokušino; V prvifl letih prijateljevanja smo se redno udeleževali srečanja oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem, / enega teh srečanj jc Ciustl prinesel pol Šaljivo, pol resno misel o treh pogojih, ki naj bi jim zadostil vsak pevec. Kcrir.iln Jlhjcohiazllcliill prili ižlli islih veiklal vcepljal v glave, naj jih napišemo še na leni mesni: prvi, najpomembnejši pogoj je, da ima pevec za sodelovanje na vajah in nastopih ženino dovoljenje; dnigi, manj pomemben, da ima pevec veselje do petja; tretji, najmanj pomemben pa, da ima pevec posluh, l traga zgodba sega v kasnejši čas. koje < Kist] dobil novo zobno proiezo. Kdor pozna Simonitijcvo pesem Na Vipavskem, ve. da se mora proli koncu pesmi oglasili žvižg lokomotive, /bori ta izvajalski "problem" navadno rešijo s piščalko, < lusll Da gaje rešil na elegantnejši način Žvižg lokomotive |c oponašal z močnim pihanjem v dlani, ki jih je pred usti sklenil v posebno obliko. Tega se je naučil že v otroštvu. Na ta način jc zanesljivo žvižgal do vstavitve ni ive z< lbne pn iteze, komu jena nekem natopil /rak, namesto v dlani, ušel pod protezo.Žvižga seveda ni bilo slišali. (insll je. kol smo se šalili kasneje, spuslil le paro, na aiečobrez proteze, pesem pa smo lakral ki maji la srečno iHlpcIulo konca. Tudi tretja anekdota je povezana s to pesmijo. Ker pihanje v dlani ni bilo več zanesljivo, si je (iiisti omislil piščalko. Vedno jo je imel v žepu suknjiča in stvar se ni bi zapletla, čc ne bi dobili novih uniform, lako se je /godilo, da smo v Velenju naslopili v novih uniformah, piščalka pa je ostala, v starem siikii|iču dnina v omari. (luslljc lo ugolovil med nastopom, lik pred kritičnim mestom, koje segel v prazen žep. Gustl pač ne bi bil on, če te zadrege ne bi rešil na svoj oteta. Pihanja pod prolc/o m več upal tvegati, zato je dlani le prislonil k ustom in po fantovsko, kol na vaški veselici, za vriskal, To poi smo pesem, muzajoč'se, še težje dokončali. o njem bi lahko napisali še na desetine podobnih zgodbic, le novih ne bn več. Veseli smo, da smo ga poznali in da smo velik del življenj i preživeli z. njim - plemenitim, duhovitim in vedno veselim (iusllnom. Naj ho lak tUdI spomin nanj! Prijatelji pevci iz okteta TOSAMA! (It >vi'k živi, dokler ostane r srcih ljudi, ki so ga imeli radi V SPOMIN JOŽETU RODETU Osmega decembra 2(K)3 jc minilo žalostno leto, od kar leni več meti nami. Pogrešamo te. Vsi tvoji. ZAHVALA v devetdesetem letu življenja nas je zapustila naša draga sestra in teta TEREZIJA RIHTAR iz Domžal Iskivnosc zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in sveče ter sprernsl vo na njeni zadnji poli. Hvalu gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, zakaj zgodilo seje lo'.' Te kruta usoda vzela je, ko vendar imeli smo te radi vsi. V SPOMIN Dvanajstega decembra 2(X)3 minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš FRANCI RADKOVIC /Virapri Domžalah 11 vala vsem, ki sc ga spominjale in postojile ob njegovem grobu. Vsi njegovi Ne bo več minil HUZlC, da nas ne hi spomnil nanj, nanj, ki :.daj mirno spi. lam, kjer je daljši dan in ni novi in bolečin, lam, kjer pri belem dnevu na nebu ti\oee zvezdic turi. V SPOMIN Petindvajsetega decembra mineva deset let. odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat TINE LOGAR Hvala vsem, ki sc ga spominjate, mu pri/gete svečko in postojite ob njegovem mnogo preranem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Umrla je naša mama r 7 ANGELA - ELA KRŽAN (1908 - 2003) Od nje smo se poslovili v krogu sorodnikov in prijateljev na pokopališču v Ihanu dne. 4. decembra 2003. Hvala vsem. ki ste jo spoštovali, jo imeli radi in darovali cvetje in sveče. Vsi njeni Mengeš, Domžale, Mirna na Dolenjskem, Črnuče, Kemalcn/Ybbs. Kje tvoje dobro je sne. kje tvoje zlate so roke, v nebesih z.daj mirno spiš, v spominih naših še živiš. V SPOMIN Sedemnajstega decembra 2(X)3 je minilo žalostno leto, odkar nas je po težki bolezni zapustila draga mama. babica in prababica ANTONIJA - TONČKA CUK izPreserij pri Radomljah Zahvaljujemo se vsem. ki seje spominjate, ji prižigate svečke, postojite ob njenem gmbu in spomin nanjo ohranjate v svojih srcih. Vsi njem Kje si ljubi ino: in oče, kje tvoj resni je obraz, kje tvoja je skrbno roko, ki skrbela je ta nas! V SPOMIN IVANU KRAŠOVCU z Vira Minilo je dve leti. karte ni več med nami. a še vedno si in ostiil boš v našem srcu. Hvala vsem. ki postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Kako prazen je nas dom. dvorišče. naše oko zaman te išče. Ni več tvojega kIusu. smehljaju, le trud in delo tvojih rok za vedno nam ostaju. Prijateljem in znancem spomčamo, da smo se v Beogradu poslovili od naše drage mame in bake GOSPAVE DELETIC Ohranili jo bomo v lepem spominu. Vsi njeni Ko se bo oglasila slovenska pesem, se bomo spomnili note. ZAHVALA Trinajstega novembra smo se poslovili od ljubega očeta STANETA HABETA Zahvaljujemo se vsem. ki sle ga imeli radi, ga spremljali in stali ob njem v težavah zadnjih let ter ga spremili na zadnji poti s cvetjem, svečan n. besedami, pesmijo in glasbo. Vsi njegovi Kuko prazen je dom, dvorišče, naše oko zaman le išče, ni več tvojega glasu, smehljaja, le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Nenadoma in brez, slovesa nas je zapustil naš dragi mož. oče. stari ata. brat. stric in takt ANDREJ PIVEC z. Rodice Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom .prijateljem ter bivšim sodelavcem iz, kolektiva Helios za izrečeno sožalje. cvetje, sveče ter svete maše. Iskrena hvala gospodu župniku Janezu K vaterniku za lepo opravljen pogrebni obred ter peveem za zapete pesmi. Vsakemu posebej hvala, da ste ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: žena Fani. hčerki Branka in Andreja ter sinova Jane/ in Milan združinami ter ostalo son>dstvo Lahkotno kot dih St iz Sveta bolečine odšel tja v večno domovino, ko ni več gorja in solza, kjer Bog mini nam da. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega ala, brala, slrica m bralranca KEMPERLE SILVOTA iz. Sp. Jarš 31.12.1939 - 21.10.2003 sc iskreno zahvaljujeva vsem. ki ste nama v težkih trenutkih pomagali in naju bodrili. I hala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena in pisna sožalja. podarjene sveče ter za denar, ki sle ga namesto cvetja na željo pokojnega Silvota darovali /a nove orgle za grobcljsko ccikcv. in za lako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Janezu Kvutcmiku za lep poslovilni obred. Zahvaljujeva se tudi Janezu Juhantu za poslovilni govor in za zaigrane pesmi ler pevcem, trobentaču, pogrebni službi inToplami Ljubljana za piidaricn vence in izrečena sožidja. Nje. Vsem skupaj še enkrat hvala : /ena Aniea in hčerka Nada / družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mami, babice in prababice JOSIE TERSTENJAK Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja. cvetje, sveče ter prispevke za orgle in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala monsinjoru (župniku) Andreju Svetetu z ministranti za lep poslovilni obred. gc. Angie Young. g. Franciju Gerbcu /a ganljive poslovilne besede, gc. Jožici Kališnik. ge. Meti Zupančič ter Kvartetu Škrjančck za čudovite melodije. Krajevni skupnosti Prevoje ter g. Andreju Vrankatju. Hvala dr. Janezu Svoljšku za skrb. ki jo jc izkazal pri njenem zdravljenju, ter vsem zdravnikom in osebju Nefrološkega oddelka KC ter Domu počitka Mengeš. Vsi njeni + + SREČNO 2004 stran 3 O ♦mali oglasih Iščem vestno gospo za varstvo enoletnega fantka in pomoč v gospodinjstvu na Viru pri Domžalah. Prosim, če pokličete zvečer na tel.: 01 721 8764 Prodam brezova drva. Tel.: 721 03 59 ŽENSKO KROJAŠTVO I)IMt KK\\( 1SKA s.p.. sprejmem šivanje po men in senjsko šivanje. Tel.: 01 7211 534 1'rmar d.o.o. - strojni ometi notranjih sten in stropov, hitro, po ugodni ceni. Tel.: 8327 190,041 642 097. Instruiram matematiko, liziko in osnove elektronike. Tel.: 7238 157, 041 322 571 Servis šivalnih strojev s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bli/.ini Kcmisa). Delovni čas: od 9 do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9. do 12. ure. Tel.: 01 7227 897. Nudim FRIZERSKE STORITVE ZA BOLNIKE. INVALIDE IN STAREJŠE LJUDI V Domžalah in okolici. Naročite sc lahko po telefonu 041 429 756. Iščemo čistilko za čiščenje pisaniških prostorov, dvakrat tedensko. Tel.: 051 351 797 V KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko 01/5655 120 Vesel božič in srečno novo leto 1004! ŠTIRI V VRSTO www peugeot.s -20%; x zimske pnevmatike + 4x Jeklena platišča.* Pred zimo va« pri Peugeotu pričakujemo z žaret ugodno ponudbo Nudimo vam 20 X popuitj na komplet turirt pnevmatik m )«klinih puita na leklena plat lita tarna In 10 % popusta na ztmtkt pnevmatike''- Po cenah j« na vol|o dodatna umika oprema {g< kup zifmhl- izdelkov iz Ptujeotovega butika S; ...hr.l-.- jaitl prefljpralniki, in« Ž rt« I V Peuftotovih »erviiih in tndar ne samo ZS laitnik« Peugcotov T SEHVIS. PRI NAS vi m t t>ftl < t m ', i i RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje Tel.: 01 722 77 98, 722 81 31 fiVBELJ izdelava pohištva po meri Stegne 1,1251 Moravče tel,: 7231 476, gsm: 041 641 446 ^thte/ 6oii/ to 3teerw nmo ieto 2004/ POCENI NAKUPI V PREHRAMBENI TRGOVINI ELTRAD0 d.0.0. (D 15) V DOMŽALAH Ljubljanska 102, Domžale (poleg Clarka) Vsem strankam voščimo vesel božič in srečno novo leto 2oo4! ^ U$TiTE SE NAM CITROEN PRODAJA NOVIH VOZIL SERVIS STARO ZA NOVO VABLJENI ! vtomark PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel. 01 562-33-00 • Fax 01 562-21-63 2004 polne storitve-1 www.ir-image.st Č~N IP STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE 57 17,01/722 70 89 89 97, 01/72? 89 98 01/721 ISDN 01/722 • AlU in PVC okno in viuta • peskanje stekel ■ izdelavo lermopon stekla - fuziie - vitraži ■ brušenje steklo m ogledal - uokvinanje slik - izdelava izbočenih stekel _ vesei boiH in s momo *owr> teto 2004 ! Računovodski servis cosmos Podjetje za storitve in trgovino d.o.o. Savska c. 1 1230 Domžale VGflfC (>O^IČ (ti •icčlKi nOVO Celi 2004I 01/721 3018 VGSGi BOŽIČ vB¥ ZdrcIVO, srečno in uspešno Novo leto banka domžale Banka za vas SPL LJUBLJANA d.d. POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI IN INŽENIRING F RANKOPANSKA 18a, 1519 LJUBLJANA UPRAVLJANJE • INŽENIRING • PROMET IN POSREDOVANJE • ZEMLJIŠKA KNJIGA Kot vodilni in največji upravljalec stanovanjsko poslovnih objektov v Sloveniji, smo prisotni tudi na območju Domžal Informacije na telefon: 01/47 36 811, 47 36 866; fax: 23 11 139 E-pošta: spl@spl.si ; http://www.spl.si AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI: Miklošičeva 18, 1519 LJUBLJANA Telefon.: 01/30 02 740; 041/558 683, 863 208; fax: 43 23 108 E-pošta: agencija@spl.si; http://www.spl.si varno kakovostno certifikat št 060 ISO 9001 (£2) fjJi SPL d.d. OBVESTILO! Glede na odmeven interes, ki so ga na tematiko nadaljnjega upravljanja večstanovanjskih hiš v Domžalah izrazili številni lastniki stanovanj, sporočamo, daje SPL d.d. pripravljena vse zahteresrane še podrobneje seznaniti s prednostmi izvajanja svojih storitev. Za dogovor o neposredni predstavitvi posamezni hiši in za ostale informacije pokličite na telefonsko številko: 01/47 36 811 ali 47 36 866. Lepo pozdravljeni! SPL d.d. t ioiič' in/ sw£n& _ AL WAGI ZASTOPNIK ZA PLINSKE GRELNIKE terena caldal« Pot za Bistrico 67,1230 Domžale Tel.: 01/722 56 30 Fax: 01/721 61 88 Servis: ELEKTRO JERETINA. Jarčeva 3, Domžale GSM: 031/652 733 Podeljujemo kadrovsko štipendijo za šolsko leto 2003/2004. pogoji za pridobitev štipendije: • dijak (inja) SAUŠ • čim boljši učni uspeh • občasna pomoč v pisarni • obvezna praksa med letnimi počitnicami Rok za oddajo prošnje 8 dni. Kandidate pozivamo, da prošnjo pošljejo na naslov: Maks Pirnat s.p. Dunajska 105 1000 Ljubljana AAAKS Slaščičarna OGER stilri Trzin, Mengeška 26 Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slast ice Za božič in novo leto čestitamo vsem občanom in kupcem. Tel.: S64 20 SO, odprto vsak dan od 7. do 2I.-SO ure Vesel bdzic in srečnd ndvd leto 2004! Šubljeva 6,1230 Domžale tel.; 01/724 84 59 fax: 01/724 84 60 GSM; 041/637-210 Na Viru pri Domžalah v Zoisovi ulici 49, prodajamo vrstne hiše, zgrajene do tretje podaljšane gradbene faze, v velikosti 163 m;. Klasična gradnja, razporeditev prostorov z najboljšo izkoriščenostjo danih površin, vam zagotavlja udobno in mirno bivanje. Vse informacije o hišah in prodaji so vam na voljo na naslovu: SAVAIP, d.o.o., Slovenska 56, 1102 Ljubljana sava iPdoo. Tel.: 01/431 31 45, 431 40 86, e-mail: info@sava-ip.8i Sjoulki + + 123089^^228376 V LLL liVJl/VJlVCI družba d.d., Ljubljanska c. 64, 1230 Domžale VELE Vsem kupcem in poslovnim partnerjem želimo vesele praznike in srečno Novo leto 2004