------:—vvvrw
~ °
■S	C-№
'■Jfa***
—
«* ф*»шч& шшт
€^@ Ш» K l2*r-—> pol kte M W“—k £*žr! ^ K 3Ö*—ч kve« fageahrrife t
;©db kte K iW—. Ii3s«f*$i «H сшммНа s« «»* m&majo po dofetora ; pri *®£k<reltn«m ir,«©Branj»
:|s#gg®r®j4 popust Uprevničtvo sprejem« naročnino, šmmate te rekWnadje.----------------Telefon št 220.
103 fttfrirfllliah.
STRAŽA
leadulsen pniitife list ia slovensko ljudstvo
*Straia“ izhaja у pondeljek, sredo la Uredništvo te upravništvo je v Maribor*, cesta št 5. — Z uredništvom se mor* vsak dan samo od 11. do 12. ure d Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte raki so poštnine proste.------------Telefon it
Mewtfeox», &xaes 16- ec jäte »-.I;*?©* IS Sl.
Letnik ЖШ.
Naše državno gospodar-
; . StVO«
Beograd, 10. sept. 1921.
Om 2, julija t, L je narodna skupščina izvolila finančni odbor, kate -pščina izvolila finančni odbor, kate-prerečan in staviti narodni skupščini tozadevne predlogo., V prvi seji finančnega odbora se je povdarjalo, kako pgroi.-vne delo čaka ta odbor in doto --čilo, da počne odbor z deli a dne 15. avgusta, Ko se je bližal 15. avg., so se soje preložile na 1. september, in pozirajo na 10. september. Kot vzrok se je navajalo dejstvo, da proračun še ш tiskan, akoravno baje leži že več mescev v tiskarni in sicer v — Sarajevu; glavni vzrok pa je, da se še ni dosegel sporazum radi znižanja posameznih postavk proračuna, kateri je v prvotni sestavi znašal ogromno svoto — 8 milijard, dočim je lanski proračun znašal nekaj nad 4 milijarde. Ze v prvi seji finančnega odbora se je grajalo, da nimamo računskih zaključkov za leto 1913 in naslednja leta, torej ш Oblili 8 let, zato nam proračun ne more dati prave in jasne slike našega državnega gospodarstva, V interesu države je, da se čimprej zaključijo ra-Циш za prejšnja leta, da moremo do-gnat pravo stanje
Napočil je 10. september, izmed 24 izvoljenih članov finančnega odbora se je udeležilo 6 članov seje, katera radi tega ni kila sklepčna. Seje sta se udeležila oba izvoljena člana •Jngosiov. kluba, izmed 4 Slovencev-Članov odbora se je poleg podpisanega udeležil seje le dr. Gr, Žerjav. Člani odbora, ki stalno bivajo v Beogradu, oziroma so bili v Beogradu — niso prišli k seji* To malomarnost treba obsojati tem bolj, ker je gospodarski položaj naše države obupen in gledamo s strahom v bodočnost. Pred par dnevi je kurz naše krone v Curihu že padel na 2.50, dočim je lansko lieto v tem času notirala še 9, začela je naraščati draginja, akoravno še ne poznamo rezultatov letošnje žetve, iTa dva pojava zahtevata, da merodajni krogi vse store, da odvrnejo veliko nevarnost, katera preti našemu gospod, življenju. V neobveznem razgovoru je povdarjal finančni minister, da je znašal prvotni proračun 9 milijard in da se je' pod odločnim njegovim pritiskom zmanjšal na 7,1 milijard, kar je pa mpogo preveč, če se pomisli, da bodo znašali vsi dohodki v najugodnejšem slučaju 4.8 milijard. Odkrito je pov -darjal finančni minister,' da bo odstopil, ako se ne bo proračun znižal na 5 milijard. S svojim odkritim nastopom m treznim presojanjem razmer je napravil do sedaj finančni minister u-goden utis na zastopnike vseh strank. Odkrito in odločno je v prvih sejah finančnega odbora označil našo gos -podarsko politiko kot katastrofalno, in odkrito ter pošteno je izjavil, da je de-.zolatnih razmer krivo strankarstvo , ker posamezni ministri stavijo vse mogoče zahteve, ne pomislijo pa prav nič, ali ima država sredstva na razpolago, da more tem zahtevam ustreči. S to svojo kritiko je jasno obsodil politiko vladnih strank, kojim je država molzna krava, ki naj daje sredstva za razna korita pristašem vladnih strank, tako dolgo, dokler ne obmore. Tudi ministrski predsednik Pašič je nedavno glede uradniških imenovanj izrekel podobno sodbo, Finančni minister je podal par cvetk iz predloženega državnega proračuna, ki pričajo o skrbnem in vestnem gospodarstvu v raznih ministrstvih, N. pr.: Mnogo dijakov in drugih gojencev študira v Švici, kjer je kurz franka dvakrat višji, kot na Francoskem. Država plačuje dvakrat več, kot bi plačevala, ako bi ti dijaki študirali na Francoskem, — kjer imajo gotovo tako dobre, če ne še boljše šole, kot v Švici, Drug slučaj: Д5 lanskem proračunu je imelo neko
ministrstvo izkazano 600.000 dinarjev za potne stroške in je s tem izhajalo, ker ni nikdar zahtevalo naknadnega kredita; letos pa zahteva brez vsake utemeljitve 1,200.000 dinarjev, dvakrat toliko kot lani. Podobnih cvetk bomo gotovo našli še mnogo. Ker smo dobili v roke tiskane proračune za 5 mio: -stislev, za 13 pa še ne, ker se bo bila, te e ni v ministrskem svetu Ijuia botra za zmanjšanje proračuna ra 5 л vi j ar d, so se seje finančnega odbora odgodiie do 26. t, m. — Takrat bo pedal finančni minister ekspoze o čaše ra finančnem stanju, katerega ;vae nestrpno pričakuje; še le takrat bode mogoče si napraviti pravo sodbo o delu našega finančnega ministra,
(V kateri smeri se bo gibalo naše delo v finančnem odboru? Glasno in točno bomo razpravljali o vseh po -greških naše finančne, gospodarske , davčne in carinske politike. Odločno bomo zahtevali, da se preneha z zvišanjem 'davkov kmetom, delavcem, malim in srednjim obrtnikom in trgovcem, osobito, ako so še le po vojski pričeli z obrtom, oziroma trgovino. — Pri srednjem stanu se mora začeti % znižanjem davkov, ne pa z zvišanjem. Zvišajo se pa naj 'davki veleobrtnikom in veletrgovcem, ki so večkrat» milijonarji, velepodjetjem in banWam, ker ti kapitalisti, (oziroma kapitalistična podjetja v primeri z zastopniki srednjega stanu premalo davka plačujejo.
Korupcija in kar je м zvezi z isto, pa mora izginiti. Premije za „vestno“ pobiranje davkov morajo izginiti, N. celem našem državnem gospodarstvu se morajo uveljaviti tri gospodarske zapovedi:! 1, šteđi, 2, štedi in 3, štedi,
Z ozirom na naše državno gospodarstvo. treba omeniti, da se na Hr -; vaškem in v Slavoniji ne podpisuje ve-I liko državnega posojila, o čemur pišejo beograjski listi, .Temu se ni čuditi, če se pomisli, da se je že neštetokrat obljubilo izplačilo 20% bonov , a se do sedaj še ni izvršilo, da se o vojnem posojilu, katerega so vse druge države vsaj deloma prevzele, pri nas trdovratno molči, če se pomisli, da se je prekinilo izplačevanje obre -sti predvojnih državnih rent itd, itd Čudno luč vrže na naše gospodarstvo dejstvo, da se je bogatemu bivšemu prvaku iz Dalmacije Jur, Biankini. ki je demokrat, kot samcu določila letna dosmrtna penzija 72,000 K, Z isto pravico kot Biankini lahko zahtevajo bogati demokratski prvaki v Mariboru, Ptuju, Celju, Ljubljani itd.- podobno j.mižijo in če se njim taka ali Še višja penzra dovoli, nas čakajo še bremena. o katerih še danes niti ne sanjamo.
Opravičeno so ogorčeni belgrajski listi čez to korijtarstvo „državotvor »-n ih“ demokratov. Kam plovemo?
Vlad. Pušenjak.
Kal vse uspeva v debi policajdemakracije.
imamq agro-merku rstvo. imamo Peskovo afero, imamo razne z žigom javne obtožbe in sramote označene — danes kristalno „čiste“ veljake, bati-naše, nasilnike, Imamo pa tudi celo množico nedolžnih žrtev najgrše zlobe in podlega obrekovanja,-Evo nekoliko primerov:
V Kraljevu je nameščen za davkarja neki Velislav Milenkovič, M je, presedel 12 let težke ječe v Beogradu, .V Sjenicf (Sandžak) je bil do pred kratkem krajevni načelnik neki Žarko Janačkoviič, profesionalni kartaš in pretepač. Kartal je dan in noč ter večkrat tudi klobuk in suknjo zaigral. Dolžen }e bil vsepovsod. -Navadno se je pri igri sprl in stepel s svojimi soigralci, da so se razbile čaše, polomili stoli in tudi glave krvavele. O tem „državotvornem“ delu so obvestili g, policajministra Pribičeviča in ta je poslal Janačkoviča kot policijskega komisarja v neke toplice ----- v bolj1 ojb-Ijuden kraj, kjer ima še več prilike za karte in pretep obenem pa tudi za uspešno zdravljenje razbite glave in nabunkanih pleč.
Neki Potrašinovič, deževski načelnik je pred novopazarskim sodiščem obtožen deliktov, ki’ imajo za posledico težko ječo in izgubo državljanske časti, minister policije to ve, pa ga lepo pusti na „položaju“ in, častnem mestu, da „uspešno“ skrbii za red in pravico v razburkanem Sandžaku.
Načelnik žičkega sreza se zagleda v neko žensko. Mož mu je napoti, zato ga enostavno zapre, češ, da je v,
vojaški službi nekaj1 zagrešil, ženo pa posili.
(Cenzorjem jamčimo za točnost)teh podatkov iz lista „Balkan“ št. 237, ki je še s hujšimi očitanji posvečen gospodu ministru policije],	,
Enakih primerov nam tudi doma ne manjka,!
Policijski pisar Pantič, m ar ib, železniške : policije pridrvi s pajdaši po policijski uri pred zaprto kavarno „Beograd“. Razgraja, kriči, razbija in lomi v nfo — išče vino in ženske, nazadnje se pa gladko izgovori, da' Je zasledoval — komuniste,"
V takih razmerah, pri taki mentaliteti raznih „činovnikov“ ni čuda, da j’e človeško življenje manj vredno ko patrona, čast in osebna svoboda pa sploli nič.
Človeka se zapre — izgovor je pri roki: komunist, političnemu nasprotniku se pa. naprti kako nemoralno delo kot ni, pr. Pesku, Najprej se samo šepeče, namiguje, nazadnje pase vsa infamija izreče in to zopet na vsakovrstne načine: v začudenju, češ, kdo; bi si to mislili ali pa v hinavskem obžalovanju, saj nismo hoteli! Infamija je tu, spletkarji si manejo roke in vsa podlost se pregreva po hišah in ulicah, kjer jo celo otroci raznašajo, ki prodajajo časopisje.
Mojstersko delo so izvršili Pirkmajer, Žerjav etc, in sedaj čakamo, da se jib pošlje v Sandžak, da s svojimi metodami pomagajo raznim, Milenkovičem, Janačkovičem v „državotvornem“ delu,
Okužena atmosfera.
S končnim razčiščen jem	afere
Pesek je eksfpofi'diraiLa lokalno-polijtič-na bomba, ki je z Ljubljano vred zavila vso Slovenijo v morečo atmosfero najnizkotnejšega lopovstva. Slučaj Pesek bo v analih slovenske politične zgodovine zapisan za vse čase v kričečih barvah krivice. Gonja, ki jo j’e uprizorila klika mlladoiiberainih petelinov, je sicer vredna samo skrajne -ignorance, vsekakor pa smo se zamislili, ko smo v, ljubljanskih dnevnikih zasledili senzacijonelno razkritje te afere, kft je tvorila netivo nepreglednih »polemik, namigavanj, preiskav itd.
Mi se za g. Peska nismo nikdar
ogrevali. Ko ga je novoizvoljeni ljubljanski občinski'svet izbral za župana bele Ljubljane, smo ga kot politični nasprotniki pozdravili/ker je z njegovo pravilno izvolitvijo padla glavna kula slovenskega liberalizma. Ničesar nisnra našli, kar bi tega moža iz Slovenskih gor., ki je z nenavadno energijo ustanovil svoj dnevnik, dajal, v odločilni n dnevih preobrata naši. Javnosti temeljilo radikalne smeri, ne usposabljalo za krmarja usode naše prestolnice.
\ yse drugače so mislili njegovi besni nasprotniki v taboru takozvane slovenske demokracije. Noč in dan so premišljevali, kako bi uničili novega
župana. In to, kar so ljudje Žerjav— Rabnikarjevega kalibra skuhali v satanski kuhinji svojih črnih naklepov, je bilo nekaj strašnega, nekaj neverjetnega: obdolžili so g. Peska homoseksualnih perverznosti.* V, svrho onemogočitve g, Peska so vzpostavili ves jim na razpolago stojleči aparat. Zlobna, v negotovost zavita namigavanja v njihovem časopisju, podkupovanja, tajne preiskave,- ki jih je vodil funk-cljonar državne uprave, kavarniške čenče itd. vse to so insceniralil da bi ovrgli pravjilno izvolitev in s tem poteptali ljudsko voljo.
Za svoje umazano početje so rabi-. li zaveznike. Potrebovali so denuncl-jante, Ker so se spomnili Cankarjevin „Hlapcev“ jim izbira ni delala težkoč. Našli pa so jih med — učitelji 3 3 ? . Brezvestneži m efijaltske duše so zastrupile s to ogabno kampanjo vs® naše lokalno-politično življenje,
Ivan Cankar, ti naš slovenski Jonathan Swift, prerano si nam umrl!
V tej okuženi atmosferi, v katero nas je pahnila brezvestnost liberalnih miadinov, nam manjka neizprosen bič Tvoje satire in trpki sarkazem, s katerim si obsojal zlobo liberalne slovenske inteligence in njene izrodke *
Kontrola tiskovne svobode.
Svoboda je lepa reč, kontrola pa tudi. Kontrolira se, da ni svobode pre več, pa tudi ne premalo.
Naša svoboda tiska je nekaj posebnega, zato pa pride pod kontrolo, ki je tudi nekaj posebnega.
Nedeljski „Beograjski Dnevnik“ poroča: Včeraj so podpisali pravilnik ustanovitve novinarskega odseka pri ministrstvu notranjih zadev — ozir. policije. Odsek bo pretresoval in ščitil zakon o tisku ter vršil vse posle, ki se nanašajo na pisavo in izdajo listov —■ domačih in tudi tujih, ki imajo naš poštni debit. Posebna pozornost se bo posvečala obmejnemu časopisju sosednih držav in odločevalo se bo o dovoljenju in ukinjenju poštnega debita».
Odsek ‘bo vodil točno evidenco vseh domačih in tujih listov, ter začel s svojim poslovanjem „odmah“.
Ko započne ta „odmah“, bo seveda ostalo pri starem. Minister notranjih zadev je g. Pribičevič, član Jugoslovanskega Novinarskega Udruženja, sekcije Zagreb in tako se bo vodila zraven policijske tudi novinarska* kontrola,
Kot ostali novinarji se bodo temu odseku pridelili menda gg. Wilder, Stijepo Kobasica in drugi. Kontrola bo na tak način res 'novinarska, ..svoboda“ pa ostane kot poprej',
Bodi komurkoli prav ali ne, pove-« dati je pa le treba, da so nekateri gospodje najprej poliicajdemokrati, бокон rilski in drugi šovinisti in šele nazadnje novinarji.
iTudi zadnji; novinarski kongres j» to pokazal* Pri tej priliki je eden dejal, da je tiskovna svoboda — fantazija, drugi je pa grozil z nastopom svoje stranke. (Glej poročila „Hrv, Rijoči“, „Hrvata“ št. 455 in „Jadrana“ št. 65),
Proč z vladnimi zastopniki —
vsi so za nič — „Nova Doba“ nastavlja druge!
- У SU 107 je zapisano o govor u-kih SLS, da „omamijo menda par vladnega zastopnika, — ako je prisoten, ker doslej še nismo slišali, da d bil razpuščen kak takšen shod, (risi se vsak razsoden poslušalec (!) zg riža nad predrznostjo teh govorniko .
Torej/ gigj vladni zastopniki, samo „Nova Doba“ še ima ljudi, ki :;o razsodni, ki so lahko kot razsodni poslušalci /navzoči pri shodih SLS, — vi ste pa omamljeni in „Nova Doba“
bo kmalu napravila konec vaše kari-jere*	,
Za sedaj hoče,, da se razširi zakon o „zaščiti države“ in ker so politični uradniki kot vladni zastopniki o-mamljeui, bode si morala „Nova Doba“ izposoditi dovoljuo število kozakov in drugih pandurjev, ki se ne bo-tio dali omamiti, ker ničesar ne razumejo, temveč bodo lepo čakali na migljaj „Novodobnega“ razsodneža, da udarijo po shodu in ga razkrope.
To so „novodobni“ recepti za pro-speh prave „državotvornosti“. )
Uradnik, ki ima zapadno-evrop-sko naziranje, naj se odstrani, ker se da „omamiti“ in zamenja naj ga bati naš, nasilnik po „novodobnem“ diktatu.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS.
Politična javnost stoji sedaj v, pričakovanju vpliva Protiče -vega proglasa na narod, ki ga je izdal dne 14. t. m. in s katerim se ba-vimo na drugem mestu, Protič bo tudi začel 15, oktobra izdajati svoje glasilo „Radikal.“
M1 n i s tl rJp ki svet se je pečal v zadnjem .času z razmejitvijo med nami m Madžari v Baranji. Ministri so tudi sklenili, da ne dobe ruski begunci pri nas nobenega kredita več, in da se bodo uporabljali pri zgradbi železnic, V ministrskem svetu se je tudi razpravljalo albansko vprašanje , ki ne bo menda nikdar rešeno.
Zakonodajni odbor je sklican za 20. t. m.
MADŽARSKA.
V. Z a sp a id n i 0 g r s k i še ni pravega miru. V. praških listih forsi-rajo neverjetno vest, da bodo Zapadno Ogrsko zasedle italijanske, češke ter jugoslovanske čete. Te okupacijske čele bi po omenjenih vesteh izročile deželo avstrijski državni brambi, Francoski list „Petit Parisien“ pa obfavlja mnenje italijanskega zunanjega ministra Marki della Torette, ki smatra vo jaško intervencijo napram Madžarski kol zadnje, skrajno sredstvo, Ta intervencija bi se morala izvesti na ta način, da bi se je Italija udeležila s iremi petinami vojaških sil, Kakor kažejo vsa znamenja, se Italija boji male antante, kateri ne zaupa vojaškega posredovanja v Zapadni Ogrski.
GRŠKA,
Gr, ki so doživeli na malo -azijskem bojišču zopet nov poraz. Po zadnjih poročilih so kemalisti podvzeli novo protiofenzivo proti desnemu krilit grške armade. Turški sunek je bil tako močan, da sta se dve grški brigadi docela razkropili. Ujeli so mnogo mož, uplenili mnogo pušk in stre -Uva. Tudi na levem krilu so zadobili kemalisti lepe uspehe. < Število mrtvih znaša baje 200, Kemalisti nadaljujejo protiofenzivo na vsej črti.
Protič na obzorju.
Oni, ki so glasovali za ustavo, so jo sami “po enem mescu pogazili, pravi in očita g. Stojan Protič vladinov-eem. v svojem proglasu.
Revizija ustave se mora takoj izvesti, ker bi bilo drugače prekasno, zahteva Protič v svojem proglasu.
Pašič je pristal v Ženevi na tri vlade in dve državi kot izraz držav -nega in narodnega edinstva, sedaj pa Pašič in demokrati proglašajo za separatizem avtonomijo in federacijo, ki ju pa vsak pameten človek v Evropi smatra za združljivo S pojmom jedli.-stvene države. Ravnokar omenjeno pametno kritiko je obelodanil Protič v proglasu.
Protič graja v svojem proglasu u-ničenje komunističnih! mandatov, ker je bil komunistom dovoljen vstop v skupščino in so bili njihovi mandati verificirani. Po sprejetju ustave je bil izvršen atentat na vladarja, a po u -moru ministra Draškoviča se je še bolj poslabšal finančni položaj. Na,-stale so pobune v Stani Srbiji, komi-taši se jemljejo za čuvarje države, s policijskimi predpisi se ovira potova-vanje po državi ter se izvaja nečuve-na novinska cenzura. S temi besedami ponuja g. Protič 'dovolj šnofanca Pribičovičevi kliki,-
Nekateri komunisti se aretirajo , drugi pa dobivajo prepustnice potom

prijateljev Svetozarja P ribičevima. — Ž ravnokar citiranimi besedami kritizira Protič pristransko postopanje po-lioajministra Pribičeviča v svojem pro glasu.
Žurualistični balkanizem. Krsta Cicvarič, ki je po mnenju beograjskega „Balkana“ zgubil že vso trezno razsodnost; vodi v svojem „Beograds-kem Dnevniku“ ostro kampanjo proti Stojanu Protiču. Danes ga naziva — „škodljivca države, rušitelja narodnega in 'državnega jedinstva“, leta 1915 pa je v 152. štev. „Balkana“ opeval Protiča kot največjega državnika, .Tako n. pr. je pisal r „Predstavite si današnjo angleško vlado brez Lloyd Ge-orgesa, aii francosko vlado brez Mil-leranda in italijansko brez Sonnina: to vam je srbska vlada brez Stojana Protiča. Ali naj vam govorim o vrednosti g. Protiča? Ali naj govorim o njegovi visoki inteligenci, o njegovi breziprimerni delavnosti, o njegovi nenavadni hrabrosti .(brez hrabrosti ni državnika-reformatorja) ? Njegovje posebne sposobnosti so vam dovolj znane; znane so vam v. dovoljni meri tudi njegove številne zasluge za domovino, Njegova največja zasluga pa le bila ta, da je uredil naše državne finance. Ureditev naših financ je brez-dvomno zasluga radikalne stranke; a, to delo pa je izvršil Stojan Protič — brez njega, brez njegove inicijative in energije, 'ki jo je pokazal kot finančni minister, bi Srbija danes ne imela tolikih sposobnosti za velike nacijonalne akcije,“ Tako je Cicvarič sodil o Protiču takrat, ko je bila mala Srbija v stiskah Sedaj, ko se je Pribičevič, ta največji policajdemokrat naše države, prerinil do neomejene oblasti, pa hvali nekdanjega učenca, grofa Tisze (to je Pribičevič, op. ur.). Tudi to je mogoče samo na Balkanu ...
Jutrovci lin nedoslednost. Beograjski dopisnik „Jutra“ piše v svojem izvirnem poročilu o „politični nedoslednosti“ gospoda Protiča, ki so v parlamentarnih kroeffi živajmo- komentira“. To je že višek nesramnosti, M so si jo dovolili tintomazi okoli mladoiibe- , ralnega trobila. Jutrovci naj pogledajo najprej v svoje vrste, kjer mrgoli nedoslednežev. O osebi, značaju in mišljenju g. Protiča pa je podal Krsta Cicvarič leta 1915 pravo sliko in si jo naj njegovj Move niki dobro ogledajo, predno opluj’ejo čast in poštenje enega največjih sinov srbskega naroda. Jut-rovei, te žurnalistiene hijene, katerim služi častikraja v svrho dosege političnih uspehov, so v Peskov! aferi pokazali vso moralno propalošt liberal- . nih mladinov in niso nikakor upravičeni, presojati tako vzvišene osebno-nosti, kakor je g. Stojan Protič!
Domače vesti.
Svarilo našim občinam. Samo -stojna kmetijska stranka razpošilja na Sim občinskim uradom pozive, naj se občine izjavijo za mariborsko pokra -insko oblast, t, j. za delitev Slovenije. Svarimo naše župane in občinske odbornike, da ne nasedejo na limanice samostojnih izdajalcev» ^Vrzite pa pirje, ki vam jih pošiljajo samostojne-ži v peč. Kamor, pridejo samostojni a-genti, naženite jih iz hiše! Ti ljudje zaslužijo korobač. Ce boste podpise -vali njihove izjave, si pljuvajte x lastno skledo. Svarimo Vas tudi, da pri cerkvi ne oznanite samostojnih izjav. Ce bi v kaki drugi deželi uganjala ka ka stranka tako izdajstvo ha lastnem rodu, kakor ga uganja Samostojna s tem, ko nas je prodala srbskemu centralizmu, bi ljudje take izdajice nag -nali na tak način, da si ne bi nikdar več upali nazaj. Proč z izdajicami!
Glede volitve v cenilno komisijo opozarjamo naše‘ljudi, da so volišča na vseh davkarijah» Nasprotni agitatorji so raznesli vest, da se vrši vo -hiev samo na sedežu, okrajnega gia -varstva. To je laž. Zaupniki, razložite davkoplačevalcem, kako se imajo za držati. Vsak volilec naj vzame listek z našimi kandidati seboj na volišče.
Samostojna kmet. stranka se je za volitve v cenilne komisije za do -hodnino v vseh okrajih’ zvezala z ve-tižniki in bogataši» Slovenski kmetje, obrtniki in delavci, ne cepite glasov! Glasujte vsi za vse kandidate, ki jih Vam priporoča Slov. ljudska stranka* Ce Vam bodo liberalni verižniki in ša-mostojneži ali celo rdečkarji prOdpi e sovali davke, potem joj Vamlj
Iz Samostojne kmet. stranke. —
Ravnatelj okrožnega agrarnega urada
v.	Murski Soboti, neki Anton Sega, je voljen s načelstvo mariborskega okrožja S K S, — Aleksandru Hojnigg na Pesnici pri Mariboru se je zgodila neljuba pomota. V moževi odsotnosti ga je prijateljeva soproga zaprla v hišo. Prijatelj pa se je nepričakovano vrnil in je napravil „red,“ — Urek še vedno ni odgovoril bivšemu tajniku SKB Konradu Žnuderl radi usodepoinega,-„gumija.“ — „Visokošolcu“ Venčeku Sok v Moškanjčih je poverjena n Mo -ga, da vodi samostojno volilno propagando za cenilne komisije. Se zaroka ga ne zadržuje pri tem pođjetj i.
Shod SLS pri Sv. Lčnartu v SL. gor. V nedeljo, dne 25. t. m., ob 8. uri predpoldan se vrši v društveni dvorani pri g. Arnušu politično zbo -rova n,j c SLS, D gospodarsko-politič-nem stanju bo poročal g. narodni poslanec Ivan Roškar, < Po zborovanju se vrši ustanovitev Županske zveze za šentlenactski sodni okraj. Ker se istega dne vrše pri Sv. Lenartu volitve v cenilno komisijo, je želeti, da se tega zborovanja udeleže naši pristaši v obilnem številn,.
Naši shodi. V Artičah pri Brežicah se je vršil v nedeljo, dne 4, t. m, številno obiskan shod SLS, na katerem je poročal narodni poslanec g. Dav. Krajnc, Shod se je vršil pred cerkvijo in se ga je udeležila veliko število naših somišljenikov. — Dne 8, t. m, je poslanec Dav. Krajnc priredil na Gor. Ponikvi is tot oko dobro obiskan shod, V svojem govoru je zboro-' valeem lepo očrtal politični poločaj in delo naših in nasprotniih poslancev, .Na koncu se je poslancem Jugoslav, kluba, izrekla zaupnica in zahteva poj reviziji ustane.
Županska zveza za Slovenijo ima v poiideljek, dne 19, septembra ob 9. uri dopoldne v Ljubljani v,posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne I. nadstropje redno sejo. Na vsporedu: 1. poročilo načelnikovo; 2. poročilo o izpeljavi organizacije Županske zveze;
3.	nastavitev; tajnika, tajniške pisarne, poročilo o glasilu Županske zveze; 4. določitev tečajev za župane in obč. odbornike. — Pozivamo vse odbornike Županske zveze iz Slov. Štajerske, da se udeležijo te seje.
Za avtonomijo Slovenije in revizijo ustave v smislu zahtev SLS sta se izrekli občini Kotlje in Tolsti vrli pri Guštanju, obe v Mežiški dolini, Izjavi ste se poslali tajništvu SLS in okrajnemu glavarstvu.
Urednik z bombo. „Poudeljkov“ u-rednik Milan Plut je bil obsojen pred ljubljanskem sodišču na globo od 209 kron, ker je rekel detektivu, ki mu je prišel zapečatit sobo, da bi bilo najboljše vreči bombo v stanovanjski u-rad. Dobro da je Plut tako državotvornega mišljenja,, če bi kak delavce govoril o metanju bombe, bi bil že’ davno zapleten v atentatorsko „istra-go“ in sestradan in pretepen gost zloglasne kaiimegdanske „Glavnjače“,
(Vodja ptujskega okrajnega glavarstva g, dr, Otmar Pirkmajer si je nabral v aferi Pesek toliko le demokrata vrednih zaslug, da je po dolgosti in obsežnosti kvaliiiciran za okru-žuega načelnika v. Makedoniji. Ca-stitamo!	•
To bodo storili učitelji. Ta in prihodnji mesec bo popisovala vojaška oblast živino in vozila. Oblasti se nekako boje tega neprijetnega popisa, ker so jim še v živem spominu lanski tozadevni izgredi in poboj na Hrvat-skem. Da bi se letošnji popis živine in vozil izvršil mirno in, v redu, radi-tega je 'izdala višješolska oblast v Ljubljani na naše učitelje oklica naj onri ljudstvu raztolmačijo pomen popisovanja. Ako bo poučevalo JDS-ači-Tljstvo našega kmeta o važnosti popisovanja živine in vozil, potem se bo „gotovo“ izvršilo vse v redu in miru,
Cudeu odmev. Zgodilo se je to, kar vam hočem povedati, nekje v Sloveniji pod „svobodnim“ solncem Jugoslavije v letu 1921, ko so pri vladnih koritih sedeli tudi slovenski liberalci in njih pri proga samostojaeži, Bilo je nekaj dni potem, ko so je zvedelo, da je mizarski pomočnik Alija Alijagič, komunist, v Bosni ustrelil ministra Draškoviča, Neki orožnik je takrat rekel; zdaj bi'morali vse farje postreliti. najrajši bi vzel puško in jih po-streljal, Čuden odmev Draškovičevega umora pri slovenskem orožniku! Kaj
imajo vendar, slovenski duhovniki: m pravit,! z atentatom? Ali so1 slovenski duhovniki krivi, da je med Srbi tolika komunistov, ali so oni krivi, da brezverski srbski fant iz političnih vzrokov strelja na ministra? Ali bodo limon, atentati nehali, če bodo postrel-jali duhovnike? Ali bo potem boljše v Jugoslaviji? Bojeviti g, orožnik bi lab, ko vedel, da ima on največ opraviti ца s tistimi, ki duhovnika in vero spoštujejo in poslušajo, ampak s tistimi,, ki ne hodijo v cerkev, ki sovražijo duhovnika, ki bi radi tudi duhovnike kakor on postreljali, ker bi to njihovi kosmati vesti dobrodejalo. Kakor tao-rožnik leta 1921 v Jugoslaviji so govorili leta 1914 v Avstriji ter so duhovnike zapirali in tudi morili. Pa ni prineslo Avstriji to sreče, tudi naši državi je ne bo. Take besede kažejo* kako lepi časi se nam obetajo, kam smo prišli pod liberalno-samostojno vlado. Z isto pravico, kakor je ta mož zahteval, da bi naj vse slovenske duhovnike posterljali, če kje v drugi deželi brezverski fant liberalnega ицт!» stra ustreli, bi lahko drugi zahtevali, da se naj vse orožnike postreli, če bi se kje zgodil umor ali tatvina, ali vse učitelje ali uradnike itd. Na tu način bi kmalu nastal mir v Jugoslaviji, ker bi nikogar več ne bilo. Žalostna nam majka, če bodo ljudje s takimi mislimi branili postave in skrbeli za red» Ali ni tak mož stokrat hujši) komunist ko morilec ministra Draškoviča.» Vsa čast pa istim orožnikom, ki vestno in nepristransko vršijo svojo službo.
Marii». okrajni zastop je v svoji seji dne 15. sep;f. izročil zgradbo nove okrajne ceste Maina—-Velka ljubih stavbeniku g. Jaroslavu Breuer. Dela se začnejo še to jesen, — Za gojence drž. vinarske in sadjarske šole se je dovolil znesek 12.000 K za šti -pendije. — Za nabavo učil na državni trgovski šoli se nakaže 2000 kron, za obrtno , razstavo v Mariboru tudi 2000 K.	' i
Požar. -Posestniku Mihu Tišler v: gt. liju v Slov. gor. blizu cerkve je tine 3, sept» ponoči požar upepelil gospodarsko poslopje. Zgorelo je tudi nekaj živine, vsa krma, precej zrnja in poljedelskega orodja. Zavarovan je bil le za nekaj sto kron, Skoda pa znaša * v sedanji vrednosti okoli 60.000 K,
Drzen rop. Predvčerajšnjem so neznani vlomilci vdrli v mestno župnijsko cerkev v Ptuju, kjer so iz .tabernaklja ur op ali monštraneo in kelih. Hostjije so zlomili in razmetali po klopeh. O roparjih manjka vsaka sled. Cerkvene tatvine in ropi so pač žalosten pojav sedanje z liberalizmom pre pojono dobe!
Za provizorja na Frankolovem je imenovan č. g. Blaž Dvoršak.,
Duhovne vaje za gdč, učiteljice. Duhovnih vaj za gdč, učiteljice v. ur-šulinskem samostanu v Ljubljani od
28.	avgusta do 1. septembra se je u-deležilo 78 gdč. učiteljic, dočim je bito pri duhovnih vajah v samostanu & Šolskih sestrah v Mariboru od 3» do 7, septembra samo 24 udeleženk!]
Na željo g. nadučitelja Knafliča konstatiramo, da jo popravek v „,Slo-Venskem Gospodarju“ Št. 36 plod mirnega sporazuma,'notica „Straže“ št» 10i pa odgovor na neosnovane napade „Jutra“ in „Tabora“, s kojirai pa našem mnenju g. nadučitelj nima nobene zveze.
Ljudska hranilnica in posojilnica
V Celju (Beli vol) naznanja, da obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. septembrom 1921 po 4%, oziroma 4%% in sicer od dneva vloge do dneva dviga.
Na novoustaubvljeni srednji vinarski, sadjarski in poljedeljski šoli v Mariboru se prične prvo šolsko leto 1921-22 po možnosti začetkom novembra t. 1. Dan se objavi, čim bodo predpriprave za otvoritev: vinarske, sadjarske in poljedeljske šole v Mariboru, ki obstoja dalje in začne šolsko leto že 16. septembra t. 1, N amen sred nje šole je, da se nje učenci izobrazijo teoretično, in praktično v kmetijski stroki tako, da morejo pozneje,z vspe-hom voditi manjša in srednja privatna in državna posestva ter dobro q-b avl j ati državno sliužbo kmeti fske stroke. Nauk v srednji šoli traja tri leta, a četrto leto po svršetku šole je posvečeno izključno prak ičnemu izpo-polinjevanju in speciJal,izovanjy/- Soh» sko leto traja do konca julija naslednjega leta, Vsi učenci so eksternisö, (izven zavoda stanujoči in oskrbovan
sni)-. Pogoji za sprejem so: a), s arost ifiajmanj I6 3jet; b) najmanj z dobrim vspefaom dovršena popolna (štiriraz-ro lna) meščanska šola ali nižja realka ali nižja gimnazija, ako so dotič-nilci razim tega« absolviraii kako drugo kmetijsko Šolo ali kako kmetijsko prakso ali so predvsem kmetiški sinovi, imajo prednost; o) lepo vedenje; e) državljanstvo 1 kralljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev; d) telesno in duševno zdravje, kar ugotovi tudi šolski zdravnik pred končnim sprejemom v Šolo* Nekaterim sinovom ubežnejših posestnikov se dovoljujejo državne podpore. Prošnje za sprejem, koleko-vane z 7 din, (28 K), je poslati do '5. qk obra ,t. 1. ravnateljstvu državne vinarske, sadjarskje in poljedeljske šole v Mariboru. Prošnji se morajo priložiti: 1. krstn,i list. 2. domovnica; 3. zadnje šolsko spričevalo; 4, zdraviliško »pričevalo; 5. .spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v šolo neposredno iz kake druge šo-* la; 0, kratek popis dosedanjega živ-lienja; 7, ubožno sprič valo, ako prosile« upravičeno reflektira na državno podporo, katera bd se pa morala vrniti, v polnem znesku, ako se izkaže naknadno, da je dotičnik ni potreben v polni meri. Obvestilo o rešitvi prošnje za sprejem se dostavi po pošti vsakemu prosilcu. Učenci, ki ne bodo zadovoljivo napredovali ali so ne primernega vedenja, se odstranijo mad šolskim letom. Drugi listi se naproša* jo za ponatis toga razglasa.
Kako je Slovenija v finančnem o-ziru pasivna po mnenju centralistov ja razvidno iz dejstva, da nosi samo tobačni monopol v SSloveniji mesečno 17 milijonov kron — celotni upravni stroški pa 15 milijonov.: Beograd zna,, zakaj se treba braniti avtonomij posameznih pokrajin.
Cigarete za „reprezentacijo“. Minister financ se je vendarle spomnil ter toliko osekolii, da je ustavil izdajo .cigaret vsem načelnikom in šefom kabinetov v „reprezen taeij’ske “ svrhe. iT« „reprezen tiranje“ je oškodovalo čiiržavo za letnih 360,000 dinarjev. Cigaret torej „nema više“. Sedaj bi bilo dobro, odpravili še črno kavo in brez-primerno orijeutalsko lenobo po teh visokih uradih.
Slavkoplačevalcem v pomislek. 1 ’ o-hcajdemokratska „Rijoč“ poroča iz Be-едга,Оа sledeče:	„Parlamentarna ko-
misija, ki je dospela v Sandžak, j« konferirala v Plevlju z odličnimi (D meščani in policijskimi organi o tamkajšnjem položaju* Sklenilo se je, da se imajo v vseh hišah in vseh vaseh takoj izvršiti hišne preiskave* Na ta način se bo onemogočilo skrivanje ro-par$ev, municije in orožja,“ — Čudno, zelo čudno se nam zdi, da so v to svr-ho poslali v Sandžak parlamentarno komisijo. Hišne preiskave bi minister policije navsezadnje lahko zaukazal tudi telegrafičnim potom. Ali je za take malenkosti, kakor je odreditev „prometačin‘% res potrebno izmetavanje dnevnic?,
IVa račun davkoplačevalcev. Izvedeli smo, da državnega proračuna finančno ministrstvo ni dalo tiskati v Beogradu, marveč v Sarajevu, Sedaj
s. Gladiatorji.
Prva knjiga. — Eros»
(17, nadaljevanje.)
„Pridruži so nam“, ga je nagovarjal, pa že precej popustil v svoji vlogi variha in učitelja, „pridruži se nam! Ti si rojen za gladiatorja! V enem tednu te Hipija izvežba, da boš kos najboljšim borcem v Rimu! Jaz sam ti bom skrbel za hrano in te bodem še posebej vzel v vajo. — S par ■zmagami si lahko priboriš svobodo!! Premisli si, prijatelj, in ko se odločiš, pa pridi tjale v našo šolo in vprašaj za starim Hirpinom, Morebiti da se je že nekoliko rje lotila starega jekla,‘pa še je kleno in zdravo! Na svidenje —
. fant!; Upam, da kmalu čujem o tebi!“
Gladiator se je odgugal, v .polni zavesti svoje možatosti in pod vpli -vom rezkega sabinskega- vina, katere-rega je izpil svojo obilno mero, Britanec pa je pomeril svoje mirne ko -rake proti domu, uživajoč hladni veter in jasno, zvezdnato noč ter raz * anišljajoč dogodke zadnjih ur in predlog svojega novega znanca.
Kar ga zbudi žvenket cimbal in ' hrup številne množice iz premišljeva-
se vozijo višji uradniki toga ministrst v a vsak dan iz Beograda v Sarajevo,* kjer ga „korigirajo“. 'Jasno je, da zaslužijo ti gospodje lepe dnevnice na račun davkoplačevalcev. Pri vsem tem pa se povprašujemo: ali Beograd res n'ma niti ene dobro urejene tiskarne, v kateri bi lahko ustregli finančnemu ministrstvu? Korupcija, korupcija . .
Ali je to «enakopravnost» ? Sloven, poštna uprava opremlja poštne pošiljatve z reklamnim žigom: «Podpisujte novo 7% posojilo! — Подписујте нови држав-ни 7% зајам!» Ako že uporabljajo srbsko besedilo, zakaj pa opuščajo hr-vatskega? Ali Hrvatje ne spadajo v našo državo? Poštne dopisnice, ki so izšle komaj pred par dnevi, tudi ne nosijo slovenskega, marveč samo srbski, hrvat-ski in — francoski tekst. Enakopravnost pa Jaka . . .
V južni Srbiji je razdelilo doslej ministrstvo za agrarno reformo 57530 ha zemlje, V okolici Bitolja je še ha razpolago 40,000 ha zemlje, katera bo porazdeljena med baranjske in istrske begunce.
Vrednost denarja. Ameriški dolar, stane 230—234 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačati 16—17, za 100 nemških mark 213—216 in za 100 laških lili 980—9Ш jugostovansMih kron.
Slovensko-heinški in Nemško-slovenski slovar je ravnokar izšel v Cirilovi tiskarni v Mariboru Obsega 228 strani v mali, lični žepni obliki in stane močno kartoniran brez poštnine 28 K, Sestavil ga je mestno-šolski nadzornik Fink. Po takem slovarju je bilo veliko popraševanje, zato bo $ Fmkovim slovarjem mnogim u-streženo. Izredno dobro bode služit Nemcem, posebno še nemškim učen * eem po ljudskih in meščanskih šolah, Sei se morajo zdaj priučiti slovenščine.
Iz Maribora.
Marib. mestni svet le v svoji seji dne 15. septembra napravil te-le sklepe:: Dvema voznikoma, ki vozita za. mesto Maribor, se zviša voznina od 300 na 400 K dnevno. Za izvoz fekalij se bo pobirala odslej od voza in tone pristojbina 120 K, Brv čez Dravo v Koroškem predmestju se da takoj pobarvati. Na predlog podžupana gosp. Rogliča se mora odslej pri oddaji del obvestiti Slovensko obrtno društvo. Sprejet je bil predlog g, Slanovca, da se pozove vlado, naj že vendar enkrat podere stari leseni most in sicer predvsem iz varnostnih razlogov. Dovoli se nadaljevanje gostilniške koncesije za Izidor Benko* Ivan Kokol, Stefan Novosel, Odkloni se, ker ni krajevne potrebe prošnja za gostilniško koncesijo Alojziji Horvat in Mariji Dunkovič. Zadrugi izvoščkov, iki zahteva stojišče za vozove na Glavnem trgu, se prošnja odkloni iz sanjitarnih ozirov, Lastniku broda Melje—Pobrežje se dovoli zvišana tarifa, Völker iv. se dovoli kočijaška obrt, Korent Frcanju se odkloni prošnja za koncesijo za posredovanje pri nakupu zemljišč, ker ni krajevne potrebe. Dbrtno nadalje-
nja. Glasove divje pesmi in mogočnega zbora mu prinese veter na uho. — Vedno bliže in bliže mu prihaja hrup.
Eska se ustavi in Čaka.
Baldje zasijejo iz bližnje ulice in kmalu se vsiplje hrupen sprevod krog ogla in mimo njega. Castivci Izide so bili, egiptovske boginje.
Udarjajoč cimbale, vihteč iskreče se baklje in divje mahajoč z golimi rokami po zraku so plesali debelolični Izidini svečeniki besne bakanalije po ulici pred podobo .svoje boginje. Eni so bili gologlavi, drugi ovenčani z lotosovim listjem in cvetjem, spet drugi so nosili krinke, predstavljajoče pse , vole in druge živali, vsi pa so v svojem blaznem plesu delali ene in iste skrivnostne kretnje, razumljive njim samim.
Podobo boginje 'sta nosila na svojih ramenih dva debela svečenika Iz-idina, vsa mastna od olja,', pohotnih lic in odurnega pogleda. Kip je kazal postavno žensko, ovenčano z lotusom in z lilijo v roki, Zlati in srebrni o-kraski so bili navešeni po njeni valoviti obiski, biseri in dragi kameni — darila nienih vnetih častivcev, so ji krasili vrat, prsi in roke.
.vatni Šok se odpiše plačilo za plin. jzvošeku Ivanu Oeloer se dovoli prevažanje oseb tudi pod št. 41 in 52. J, Kokotu se ne more dovoliti prostor za izvrševanje kovaške obrti v Kopališki ulici. 'Prošnji Ivana Bračko za pro dajno barako na voglu Aleksandrove in Kolodvorske ulice se iz sanitarnih in prometnih razlogov ne more ugoditi. Prošnja plesnega učitelja Pečnika, da se mu da na razpolago dvorana v kazini za plesno šolo, se odgodi. — Seja j0 trajala 3 ure.
GL Žmavcu, ravnatelju A nar she Šole v Mariboru, Iz verodostojnega vira doznavamo, da je radenski Zemljič, znani veleposestnik in priganjač Samostojne kmetijske stranke, svojega sina vpisal v Vaš zavod, kjer se bo kot — štipendist šolal na državne stroške. Ker smo mnenja, da pripadajo državne podpore predvsem sinovom revnih posestnikov, upamo, da boste od svoje strani ukrenili vse, da se sinu imenovanega bogataša takoj ukine državni štipendij,
Met ua Urško (1696 m). Odsek amaler-fotograiov SPD. v Mariboru izleti v soboto, dne 17. septembra, s popoldanskim vlakom ob 15. uri do Gu-štanja uf nadalje na goro Urško. Sestop po dogovoru. Vsi prijatelji in člani odseka so vabljeni, — Odbor.
V, soboto planinci na Urško (1696 m). Izlet priredi Marib. podr. SPD, V, letošnji sezoni zadnji. večji izlet. Urška nudi v krasni jesenski naravi neizmerni užitek z nepopisnim razgledom, kakoršhega nima kmalu druga gora. Odhod prve partije ob 15. uri, druge ob 19, uri 48 min, z vlakom do Guštanja, od tam 3% ure na vrh. Koča je oskrbovana.	,
Glasbene Matice v Mariboru pevski* zbor prične zopet z rednimi vajami in sicer za pevoe prva. vaja v petek, dne 16, t. m, in za pevke v pon-de’jek, dne 19, t, K. vsakokrat ob pol 20, uri» Odbor.
Pozor, vojaški obvezane! 1 Vsi x mestu Maribor stanujočil vojni dolžnosti podvrženi obvezniki rojstnih letnikov 1871 do vključno 1900, kateri se do danes še niiso zglasili v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg št. 5-1, se ponovno pozivajo* da se zglasijo do najdalje 25, septembra 11. ter, doprinesejo dokaz o opravičenem izostanku., kakor je bilo javno razglašeno v vseh tukajšnfih časopisih, župnih cerkvah* in na uradnih deskah, Pripominja se, da se bo vsak vojni obvezanec, ki sie ne zglas do 25. septembra t, 1. in izostanka zadostno o-praviči brezpogojno kaznoval z globo 100 do 300 dinarjev* odnosno z zaporom do 30 dni.
Orlovski vestnik.
Oplotnica pri Cadramu. Dan slovesne otvoritve našega Orlovskega doma bo v nedeljo, dne’ 25. t. m., s sledečim sporedom: Dopoldan: ob 5-uri: budnica, ob 9. uri: sprejem gostov , nato sprevod v cerkev, pridiga, sveta maša. Po sv-, maši slovesen blagoslov in otvoritev Orlovskega doma. Govorijo mil, g, arhidiakon Fr, Hrastelj, dr, Hohnjec, J* Pirc, predsednik J O-
Z. — Popoldan: ob pol dveh: večer.-nice. Ob dveh: javna telovadba na vrtu g. Kunej. Po telovadbi prijateljska zabava:	srečolov, šaljiva pošta f
ribji lov, paviljoni itd, — Orli, Orli -ce, prijatelji orlovske misli, pridite ta dan polnoštevilno v.: lepo Upifltjiico, da manifestiramo skupno za naše vzore, za svobodo in pravico krščanskega ljudstva.
Fantovski tabor v Rog. Slatini* V. Rogaški se vrši v nedeljo 18, sept« 1921. velik fantovski tabor* katerega se udeleži Orlovska zveza s svojimi, odseki in salezijansko godbo, .Vožnja je polovična. Izkaznice za polovično: vožnjo izdaja OZ, In gospod kaplan Gašparič pri Sv, Križu pri Rogaški Slatini Narodne noše dobrodošle^ Po;-hitimo vsi v svetovne toplice* da pokažemo rogaškemu okraju uspehe svojega dela. V nedeljo* 18. Septem* bra vsi v Rogaško Slab,no!
Zahvala, Slavnost ljutomerskega Orla je za letos končana. Tem potom se ljutomerski Grel zahvaljuje vsem dobrotnikom za blagohotno podporo, katero so mu izkazali v obilni meri * Zahvaljuje se častiti duhovščini, pred vsem domačim gospodom. 'Zahvaljuje se zidarskemu mojstru g. Ant, Jandi ter tesarskemu mojstru'Pečarju, Na» dalje lepa hvala ljutomerskim trgov -eem g. Sršenu, g. Pogačniku* konzu-mu ter usnjarju g. Šinigoju za njihove izdatne podpore, osobito g. Sršenu-za prostor v logu. Nadalje še zahva-liujemo vsem tistim gostilničarjem, ki ste postregli našim bratom in gostom?, Prisrčna zahvala pa vsem bratom in sestram, kateri ste na ta način pokazali disciplino in red, kakoršnega premore le Orel, Prisrčen Bog plati vsem in bratski „Bog živi!“ Za'predsedstvo ljutom. Orla — Drago Novak,
Razgled po svetu.
Zagonetna smrt, .V: bližini Kum« berga na Koroškem so dne 12, t, ms v nekem gozdu našli okostje nekegss 50—-60 let starega moža, ;Truplo. je bi* lo popolnoma strohnjeno. Pod srajca so našli vrečico iz platna, v njej pa v eliko število ameriških papirnatih bankovcev, ki so bili tako poškodovani da so brez vsake veljave, Ker, na trn-plu umorjenega niso našli nobenega znamenja kakega nasilja, se sedaj vrše poizvedbe po neznanem možu* ki je imel pri sebi tako veliko svoto denarja. i
Požar upepelil celo vas, Dne 12, t. m. je izbruhnil požar v vasi Ober-feonnberg na Gornjem Avstrijskem* iVsled silnega vetra je bila v hipu cela vas v plamenu. Rešiti niso mogli razen živine prav nič. Zgorela je cela vas z gospodarskimi poslopji vred, 2 osebi ste dobili težke poškodbe* 1 otroE je pa postal žrtev požara.
Za preustroj reške luke bo žrtvovala Italija 75 milijonov lir.
Zenska — kandidat za prehranjevalnega ministra. Češka demokratska stranka kandidira za prehranjevalne* ga ministra senatorico Eckstein, dosedanjo predsednico prehranjevalnega odbora-
Za njo so nosili znamenja, ki so predstavljala njene lastnosti, med njimi kip njej posvečene krave iz ulitega srebra, z rogovi in parklji iz zlata. Nosil ga je svečenik, popolnoma — pijan.
iTruma pijanih in razuzdanih Iz-idinih svečenikov, nosilcev in debelih eunuhov se je valila v sprevodu. Z razmrščenimi lasmi, znoreli od vina, so divje plesali po ulici in od časa do časa je kateri skočil iz vrste ter vlačil in silil gledalce, naj se pridružijo sprevodu in povečajo slovesnost.
Za njimi pa je drla pisana ter raznolična množina iz vseh rimskih slojev. Bogati in revni, stari in mladi, ponosni patricij in umazani sužnji — vše je bilo pomešano v tej pohotni, razposajeni družbi, vse je vpilo, kričalo, skakalo in plesalo kakor obno -relo za podobo Izidino.
Krvavordeči žar bakelj pa je tudi osvetljeval marsikak ponosen obraz iz krogov plemenitega rimskega ženstva, ki ni imelo dovolj čuta spodobnosti, da bi se bilo sramovalo pijane, zloglasne in nebrzdane družbe.
In med najdivjejšimi razgrajači je zagledal Eska — .Valerijo!,
Vjela je njegov pogled, ko je šla mimo njega. Rdečica jo je oblila, opazil jo je celo pri krvavem svitu ba -kelj. Zdelo se je, da se hoče- za trenutek skriti za širokim hrbtom svečenika, ki je korakal poleg nje. Toda kaj se je popravila ter ponosno in po~ bledelih lic korakala mimo.
Ni imel mnogo časa, občudovati njeno ponosno lepoto, koje čar, da po vemo resnico, ni ostal brez vtisa na njegovo srce.
Spredaj pri glavi sprevoda se je dvignil nemir, sprevod se je ustavil a
in zmešnjava je zavrela na ulici«
Nosilci z bakljami so hiteli naprej* srebrna krava je parkrat padla z lesenega droga in vedno so jo spet pobrali in pritrdili in kip Izidin se j« sumljivo zmajal na nosilih. Pesem ja utihnila, mesto nje pa so stoteri glasovi kričali vse vprek, eni v jezi, & drugi vprašajoče, spet drugi so zbi -jali šale. „Pusti jo!“ je nekdo kričal« „Držite jo!“ je vpil drugi, „Naj gre jz nami!“ je svetovaj pijan svečenik, „čo je lepa in vredna, bo povečala svečanost, ako pa je grda in nevredna, j« bo zadela božja jeza Izidina!“
(Dalje prihodnjič.!
Stanovanje	Hovo doifo za jesen |
hinje,kcs vrta, 2 kleti in 1 shram- : in zimo ! Obleke za gospode in ‘ ba na postrešju v Čopovi ulici 1 dečke, plašči v vseh velikostih, j št. 21 v Mariboru, zamenjam za 1 zimske suknje, delavski plašči kako stanovanje v bližini Na- J ter perilo v veliki izbiri in rodnega doma. So tudi lahko po n i z k i h cenah. Obleke po 3 sobe Ponudbe ra Feido Ba- meri izdelujem točno in za so-bič, Kopališka ul. 19, Maribor, j	lidno ceno.
3 3	507 JAKOB VEZJAK krojaštvo in
■ a	111	e e s ~ j konfekcija, Maribor, Vetrinjska i
lift I S fig *55	ulica 17.	2-526-fs
Medic, Rakove k Zanki
d. z 0. z. Ljubljana.
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov
Brzojavi: Merakl, Ljubljana. Skladišče: Novi Sad. Telefon 62
PODRUŽNICA MARIBOR, .v.
Borovnice, gove jagode
kupuje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi.
II-I3	467
sukna, perila, odej, gotovih oblek, dežnikov, posteljnega perja po 2nižanih cenah se prodaja pri
Osir0lnice,£g“SPb$
najdražje Industrija sadnih izdelkov v Selnici ob Dravi.
10—13	s. 465
Ako hočete dobro in poceni zimsko obleko, nabavite si isto pri tvrdki Rudolf Niefergal, manufakturna trgovina v Mariboru, Koroška cesta 1. Lastna krojačnica. Izdelovanje točno! Nizke cene!	3—3 489
Gosposke u!
i. TRPIH, v Mariboru
2— lo Glavni trg 17.	522
Žičnate žimnice (Dratheinsatz) K 365, 3 delna afrik-žimnica K 940, 1 kemad konjske plahte, impregnirane 120 do I60 cm dolge in 200 cm široke K 500 do K 600, cajg-hlače K 120 do K 26o, obleke za dečke 3 do 9 let K 240 do K 340, obleke za dekleta iz barhenta za 3 do 14 let stare od K 54 do K 220, srajce, spodnje hlače, predpasnike in manufakturno blago vsake vrste pri
Svoji k svojim!
Opozarjamo naše somišljenike, da se pri nakupu ma-nufakturnega, posebno pa špecerijskega blaga poslužujejo samo prodajalne
Prvega delavskega konsumnega društva Slovenska ulica 15 v Mariboru . 530
Cene nizke kot nikjer drugod!
2—1o Maribor, Glavni trg. 524
Prvovrstni trapistovski g
in uvoz
širen (preje) Iz bombaževine in ovčje volne Velika zaloga znamke D • N • C
Dobavlja vsako množino, — Dopisi na ED. VELICOGNA, Trieste, Piazza della Borsa 9.
Prodajalni oddelek:
Mariborska električna in- Prodaja vseh inštalacijskih pred-štalacijska in strojniška metov kakor svetiljk, dinamo-družba z. o. z.	strojev, električnih, bencinovih
. ’ in diselovih motorjev. Inštalacijski oddelek: Izvršitev notranjih inštalacij, visokih in nizkih električnih napeljav, transformatomih postaj, električnih central za mesta, vasi, posestva in tovarne v vsakem načinu električnega toka. Električna delavnica: Novo ovijenje električnih stro-iev, popravila in izdelava novih kurilnih predmetov za likalnike, priprave za kuhanje in špeci-jalne aparate.
Izdelovanje proračunov in izvršitev inžinirskih del za stroj-8—iof	ne stavbe ter elektrotehniko.	400
Tozadevna pojasnila radevolje vsikdar na razpolago.
Melistroja
Maribor.
se dobiva pri
Matija Lahu, Maribor,
3—5 Glavni trg 8. si8
Računske bloke
za trgovce po načinu «PARAGON» izdeluje TISKARNA SV. CIRILA. -
Temeljem sklepa izvanrednega občnega zbora, ki se je vršil v Trstu dne 28. avgusta 1921, se izplačuje počenši s 15. septembrom 1921 kupo» št. 15 naših delnic z
vse neuporabne zlate predmete kakor verižice, obeske, prstane, zapestnice, uhane, srebrn in zlati denar i. t. d., kateri predmeti vam leže doma in jih ne :—:	nosite, tvrdka	:
Lit. 12— (dvanajst lir)
od komada kot dividenda za poslovno leto na blagajnah vseh naših podružnic in pri Banki i šteđiom za Primorje, Sušak in njenih podružnicah na Reka in v Bakru.
V svrho vnovčitve kupona št. 15 za leto 1920 je treba predložiti tudi odgovarjajoče število kupona, št. 13 za leto 1918 ter kupona št. 14 za 1. 1919, ki ! se bodo vpotegnili brez nadaljne nagrade, ako se j& za iste plačala akontodividenda. V kolikor še »i bila j izplačana akontacija, se jih bo vnovčilo in sicer one za 1, 1918 po K 40’— in one za 1. 1919 po Lit 10’—».
Ravnateljstvo
528	Jadranske banke j frsttt:
ZVONOVE
.trgovina ur, zlatnine in siebrnine
MarlbOF, GoBposba. Klica 16,
CERKVENE IZ BRONCA dobavlja
Velika aalosa I g n vsakovrstnih
in verižic, prstanov, uhanov, ter jedilnega orodja: itd.
Mar tičeva ulica 15 (prcduljena Jurišičeva)
WM.J
јношкј
Vsa v to| stroko spadajoča popravila izvršujem \M'	točno in po ceni
5	I «urA CfnSae nrar> Maribor, Jurčičeva ul.8
6	Lvvl U wlUJCLy (Edmund Schmidgasse). 314
naj poskusi, in prepričal se bo, da se kupi:	390
Kdor ne verjame,
Klobuke,
obleko,
penilo,
čevlje,
čLofeoleaa-lce. potov, košare, tozfeice za trg-
in razno galanterijsko blago najboljše'in najceneje pri tvrdki
Cenjenim odjemalcem priporočam svojo novoizdelano zalego
Hotel Halbwidl „stara pivama" v Mariboru.
V sredini mesta ležeče, s krasnimi prostori. — Lep vrt. Križišče od vseh strani.
Toči se pristno vino iz Slov. goric, vsak čas svež* Götzovo pivo od-sodčka. — Dobra meščanska kuhinja. Sobe za tujce so vse prenovljene ter opremljene s električno razsvetljavo.
Za obilen obisk se priporoča
Andrej ilaMmidl in gospa
hotelirja.	539
nm.im.M.....i        ...■■■	............ Itil јј|ГИШИГМ1Г
Cenjenim gostom je salon s pianinom na razpolago.
Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2
najboljše'kakovosti. Vzorci bodo izloženi na
Obrtni razstavi S. 0. D.
DRAGOTIN ROGUČ
Maribor, KOROŠKA C. 19, Telef. 197,
ZVONOVI IN KOVINI
POPREJ DENZELA SINOVI
MARIBOR : KOPALIŠKA ULICA 9
je zopet v obratu!
Spodnještajerska ljudska posojilnica
Stolna ulica štev. 6
izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlit-vinah (bron, medenina, aluminij itd.)
UMETNA LIVARNA
RELIEFI, CERKVENI SVETILNIKI
Vsa oprema za žgalnice, kletarstva, pivovarno, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brizgalne itd.
reg, zadr. z neam. zav,
mLarnm........ i.............
Zavarnost vlog jamči rezervni sklad, naložen v vinograđrein posestvu, v hiši in stav-biščih na najlepšem prostoru V Mariboru.
Daje posojila na vknjižbo ali poroštvo. Stroški so neznatni, ker oskrbi zavod vknjižbo 1S5	brezplačno. '	60