Leto X.s št. 37 („jutro" su «ia) Ljubljana, ponedeljek 28. septembra 1942'XX
Cena cent.
UpravmStvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 81-24
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in Inozemstva ima
Unione Pubblicita Italiana S. A., Milano
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva UL ft. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-2« Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj — Naroča se posebej in velja mesečno L. 3.— Za Inozemstvo L 3.80 Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu__
CONCESSIONAKIA ESCLUSIVA p« la pubblicitš di provenienaa italiana ed estera:	*
Unione Pubblicita Italiana S. A-, Milano
Bombardiranj® KuSre
Topniški dvoboj na egiptski fronti — Deset angleških
letal sestreljenih
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 27. septembra naslednje 853. vojno poročilo:
Na egiptski fronti je naše topništvo uspešno odgovarjalo na obstreljevanje sovražnega topništva.
Živahna letalska delavnost v teku vsega dneva Nemški letalski oddelki so z uspehom napadli zelenico Kufro, pri čemer so
na tleh uničili nekaj letal.
Sovražno letalstvo je izgubilo v borbah 8 letal. Nadaljnje letalo je sestrelila trd-njavska obramba v Tobruku.
V okolici Crotone je bil angleški izvidnik zadet od protiletalskega topništva in se je zrušil v morje.
Eno letalo se ni vrnilo na svoje oporišče z akcij zadnjih dveh dni.
Kako je bil odbit angleški napad na zelenic®
Operacijsko področje, 26. sept. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.)
Beg sovražnih sil s področja Džala po petih dneh neprestanih, čeprav brezuspešnih napadov proti naši posadki, predstavlja dokončni polom načrta, ki ga je Izdelal angleški poveljnik na srednjem vzhodu do najmanjših podrobnosti. Ta načrt, ki so ga pompozno imenovali »načrt vrhovnih poveljnikov«, naj bi bil prvo potrdilo Aiexandra kot poveljnika na Srednjem vzhodu. Po zaključku operacij, ki so se začele v noči 14. t m., sedaj lahko razložimo, kakšni so bili sovražnikovi nameni, in faze raznih akcij. Načrt je stremel za tem, da se uničijo oporišča Tobruka in Bengazi j a in zasede oaza Dža-lo, ki naj bi postala središče, odkoder bi sovražne sile izžarevale proti našim zveznim črtam. V teh akcijah bi se v velikem razmerju udejstvovale kopne in letalske sile. Akcija naj bi se razvijala na ta način: Izkrcanje v Tobruku s tremi edinicami, izmed katerih bi dve prišli po morju iz Haife in Aleksandrije. Tretja edinica bi preko libijske Sahare morala prispeti do mesta z juga, doseči Sciause in z napadom olajšati izkrcanje sil iz Aleksandrije. Istočasno bi se morale druge sile izkrcati zapadno od mesta in prodirati proti pristanišču. Naloga vseh treh edinic je bila uničenje naprav in skladišč goriva ter olja, potopitev ladij v pristanišču, potopitev in delno zajetje malega ladjevja osi, uničenje delavnic in izvršitev vsake druge mogoče škode, morda tudi osvoboditev ujetnikov. V isti noči na 14. L m. bi se po načrtu izvršile razne manjše akcije na področju Bengazija. Medtem, ko bi za udarec na Tobruk uporabili predvsem sile, ki bi prišle po morju, bi na bengazijskem področju nastopile predvsem kopne sile, ki naj bi uničile pristaniške naprave v Bengaziju. V ta namen bi morale prodreti v notranjost mesta ameriški oklopni avtomobili najnovejšega tipa, katerih posadke bi morale doseči pristanišče in zasesti določene točke. Nato bi z znamenji opozorili znatno število »ko-mandosov«, ki bi se izkrcali iz podmornic.
Ko bi se združile vse sile, bi morale ■uničiti vse pristaniške naprave in prodreti do letališč Benine in Boreje, da bi uničile vsa letala in opremo. Varianta o tej operaciji v bengazijskem področju je določala napad na letališče Barce, kjer naj bi se prav tako izvršila sabotažna akcija. Akcija proti Džalu v tem načrtu je bila določena za 18. t. m. Ta zakasnitev je očitno nameravala dovoliti predhodnim akcijam največji razvoj. Znatne sile iz libijske Sahare, bržkone iz Kufre, bi morale popolnoma motorizirane zasesti Dža-lo s ~:'n:m in bliskovitim udarom, zajeti itali	posadko in ustvariti nato v oazi
opori:v->: za napade proti objektom v Cire-naiki in zlasti proti prometnim zvezam. To je bil v splošnih potezah določeni načrt Po tem načrtu so si Alexander in njegovi generali obetali razbiti v treh tednih vso našo pomorsko, kopno in letalsko organizacijo v zaledju in nas prisiliti, da bi morali odtegniti del naših sil z glavne črte in jih razposlati na razne točke. Dejstva pa so se razvila tako, da jih morajo sama angleška poveljništva kvalificirati kot pogubna Noben objekt ni bil dosežen, niti dotaknjen. Nobena naša sila ni bila odtegnjena normalnim nalogam in sovražnik je po izjavah ujetnikov izgubil 90 odstotkov svojih uporabljenih siL Takšnega uničujočega rezultata niso mogli predvidevati angleški poveljniki, tem manj, ker bi se po Alexandrovem načrtu uporabilo toliko sredstev in ljudi, da bi moral biti uspeh zajamčen.
Za akcijo proti Tobruku je kopno poveljništvo samo v podporo edinic, ki bi se morale izkrcati v Marši Sciauscu poslalo 8 težkih avtomobilov za prevoz čet in 11 oklopnih avtomobilov. Letalsko poveljništvo je uporabilo nad 200 letal, ki naj bi z neprekinjenim bombardiranjem pripravilo udar drugih sil. Pomorsko poveljništvo je poslalo znatne sile, med njimi križarke in rušilce, 17 motornih tor-pednih čolnov in znatno število večjih ter manjših čolnov za izkrcavanje. Kopne sile so štele nad 1500 mož. Za akcijo na bengazijskem področju je sovražnik uporabil nad 60 lahkih oklopnih voz tipa »Jee«. dvo-sedežnih avtomobilov z močno oborožitvijo, z visoko brzino tako na cestah, kakor na različnem terenu, nadalje 20 avtokarov po 3 tone. ki rabijo kot gibljivo oporišče oklopnim pripomočkom. Proti zelenici Dža-lo so poslali močno kolono motorizirane pehote s številnimi baterijami in oddelki ženijcev. Kakor znano, je bil pred akcijo proti Tobruku izvršen letalski napad, ki je trajal pet ur. Ob 2. uri 14. t. m. je bil izvršen prvi poizkus izkrcanja v Marši Sciauscu. Oddelki bataljona »San Marco« so takoj nastopili in medtem ko so baterije otvorile ogenj, je bil sovražnik obkoljen in prisiljen v obrambo, ki se je končala ob zori s predajo. V načrtu se je že pokazala razpoka.
Kamionete in avtokari, ki bi morali dospeti iz libijske Sahare na pomoč, niso prišli. Zakaj? Ker razvijajo ta vozila različno brzino, so odšla s svojega oporišča s presledki. Srečati bi se morala v Sidi Re-zegu, odkoder naj bi prodirala proti kraju na vzhodu od Tobruka, toda ob srečanju so naletela na tretji kontingent sil, ki ga niso predvidevali: oddelek naših karabi-njerjev, ki je navzlic nesorazmerju sil napadel sovražnika, ga dolgo zadržal in nazadnje prisilil, da se je razpršil. Samo tri kamionete so mogle prispeti, a so zadele ob naše oddelke, medtem ko je bil v Marši Sciauscu na zapadu od Tobruka izvršen drugi poizkus izkrcanja. Področje, ki ga je izbral sovražnik, sega od Marše El Aude do Marše Abd el Krima. Samo na enem kraju je nasprotniku uspelo stopiti na kopno, toda po 200 metrih ga je blokiral naš ogenj. In tudi tukaj je poizkus klaverno propadel.
Na pristanišče so lahke edinice angleške mornarice izvršile tri napade, ki so bili vsi odbiti. Medtem se je vnel srdit dvoboj med topništvom sovražnih edinic in naših pomorskih baterij. Sovražne edinice so najprej osredotočile svoj ogenj na naše postojanke, da bi podprle akcijo čet, ki naj bi po izkrcanju vdrle proti mestu, a potem, ko udar ni uspel, so začeli izstrelki deževati brez reda proti mestu. Ob jutru, ob zaključku operacij so pluli proti svojim oporiščem samo trije rušilci in trije brzi torpedni čolni. 650 ujetnikov je ostalo v naših rokah, kakšnih 100 mrtvih in ranjenih mož je obležalo na tleh. Mnogo je bilo tistih, ki so jih ubile ali ranile naše baterije z ognjem proti ladjam in ki jih je požrlo morje. Tipičen je primer rušilca »Zuluja«, ki ga je v polno zadela salva naših obalnih baterij in se je potopil z 210 možmi posadke in z 250 vkrcanimi možmi. Samo 7 mož se je rešilo.
Pred napadom na Bengazi je bil izvršen istotako letalski napad, ki je trajal dve uri. Ko se je končal, so prišle nekatere kamionete pred neko naše letalsko opa-zovališče. Pod ognjem topov so sovražna sredstva napredovala proti križišču Solu-xa, a tu so streli 7 vozil ustavili. Bitka se je takoj razvila z vso silo. Zaman so podmornice, ki so križarile na morju, čakale, da bi mogle izkrcati vojaštvo. »Jee-ji« niso dospeli niti do prvih hiš Bengazija. Bilo je ob zori. Naši bombniki in lovci so nastopili v borbi proti pomorskim edinieam. Pozneje so zasledovali sovražna vozila, ki so se umikala v pviščavo in se skušala skriti v razdrapanem terenu Akcija naših pilotov je bila neprenehna in drzna. Strmoglavci so neprestano napadali sovražnika. Prizor na tleh je bil strašen. Kamionete, ki so bile polne razstreliva za uničevanje pristaniških naprav, so eksplodirale druga za drugo in sejale same smrt in grozo. V tej borbi je sovražnik izgubil 40 »Jee-jev«, kakor tudi znatno število avtokarov s posadkami vred. Znatno je bilo tudi število padlih in ujetnikov. V Borci so »Jee-je«, čim so se nokazali, napadli naši oklopni avtomobili. V tem spopadu je bilo nekaj trdih faz za našo obrambo, toda sovražna vozila so se nazadnje obrnila in se skušala zateči v južni Džebel, kjer pa so se srečala z našimi oddelki, ki so jih po določenem načrtu vodili naši lovci in bombniki. Kakor v bližini Bengazija, so kamionete zavozile v soteske v mnenju, da jih tu ne bodo mogle doseči naše bombe, toda ples se je začel tudi nad njimi; Z bliskovitimi napadi so se metali naši aparati v soteske in zadevali sovražna vozila drugo za drugim. Tudi tu je dinamit na vozilih eksplodiral in razbijal druga vozila ter ubijal druge ljudi. Akcija proti zelenici Džalo naj bi bila bliskovita. Angleško poveljništvo, ki je približno izračunalo sestavo naše posadke, je odposlalo tolikšno silo, da bi morala v nekoliko urah razbiti vsako odpor, toda naša posadka se je navzlic svojemu majhnemu številu trdo držala. Neuspehi akcij proti Tobruku. Bengaziju in Barci niso pripravili sovražnega poveljništva do tega, da bi opustilo svoje načrte, temveč je postavilo vse na zadnjo karto, zasedbo Džala, s katero bi, ako bi že ne moglo ublažiti, vsaj maskiralo neuspehe s spretno propagandno igro. Toda zelenica Džalo, ki je bila pet dni zaprta od vseh strani in ki so jo napadali brez prestanka, se je ubranila in se držala žilavo ter junaško, dokler niso prispela oja-čenja, ki so sovražnika prisilila k umiku proti jugu. Ce je takojšnja reakcija v Tobruku in pri Bengaziju dokazala dovršeno koncepcijo naše obrambe, je odpor v Džalu znova potrdil visoke vrline italijanskega vojaka. Obsežni in podrobni načrt, ki ga je bil dolgo pripravljal glavni stan Ale-xandra, je žalostno propadel. Mož iz Dun-kerquea in Birme, mož umikov ni mogel zatajiti svojega slovesa. Vrli italijanski vojak mu tega ni dovolil.
Obnovite naročnino!
lmm obletnici trojnega paleta
Poslanice zunanjih ministrov Italije, Nemčije in Japonske
Izjave zi822anjlh nssnistrov Madžarske, Romunije, Slovaške, Hrvatske in Bolgarije
Rim, 26. sept. s. Ob drugi obletnici podpisa trojnega pakta je grof Ciano po radiu danes prečital poslanico, ki se glasi:
Pred dvema letoma, 27. septembra 1940, so Italija, Nemčija in Japonska v Berlinu sklenile trojno pogodbo, ki naj bi zapečatila in posvetila vezi neločljivega zavezništva, solidarnost duhov, sil in stremljenj \seh treh narodov. Danes praznujemo to ebletnfeo z neomajno voljo, da povedemo do zaključka naše delo, z vero v našo zmago, s prepričanjem v neše ideale, za katere se naši narod: danes trdo in junaško borijo. Te ideale smo imeli v mislih onega dne, ko smo sklenili trojno pogodbo. Ta pogodba se ni rodila iz golega diplomatskega računa in niti ne iz neposrednih potreb vojne, temveč iz globoke zavesti, ki so jo imeli naši narodi glede edinosti stvari, ki so ji poklicani služiti, edinosti usod, za katere so poklicani boriti se. Italija, Nemčija in Japonska so pokazale v teh letih velike sile obnove svetovne zgodovine in najvišja složnost je zvezala ter veže te sile v njihovi borbi, tla si odprejo pot do dosege življenjskih pravic narodov in da si postavijo temelje in zagotovijo pogoje novega reda stvari, po katerem naj bi narodi dosegli blagostanje, stalnost in varnost. To je bila premšsa in to je vsebina trojne pogodbe ter postopnega razvoja njegove sile in njegovega akcijskega področja s sodelovanjem tistih dr? a v, Bolgarije, Hrvatske, Rumunije, Slovaške, Madžarske, ki so se nr.m pridružile za zmago naše stvari. Za to stvar se danes žilavo borimo, da uresničimo težnje narodov glede reua sveta, k? naj bi temeljil na pravičnosti, na tistem miru s pravico, ki je bila vsekdar visoki cilj velikih vodij, ki upravljajo naše uso-^e '"n ki jih bcsla njihov genij ter zro?ga orožja znala zagotoviti Evropi in svetu.
*
Nemški zunanji minister v. Ribbentrop je izdal naslednjo poslanico:
Pred dvema letoma, 27. septembra 1040, je bila v uradu državnega kancelarja v Berlinu ob prisotnosti Fiihrerja svečano podpisana trojna pogodba med Nemčijo, Italijo in Japonsko Danes na predvečer obletnice tega due pošiljam v imenu nemškega naroda in nemške vlade svoj pozdrav narodom, ki so zvezani z nami po zaslugi te pogodbe, ter njihovim vladam, italijanskemu, japonskemu, madžarskemu rumunskemu, slovaškemu in hrvatskemu narodu. Namen, ki smo si ga postavili, ko smo podpisali to pogodbo, je bil ta. da bi preprečili razširjenje evropske vojne, ki se je bila tedaj že razvila v pravo svetovno vejno, da bi olajšali obnovo miru in ugla-dili pot novemu svetovnemu redu, ki bi temeljil na pravici. Sovražniki trojnega pakta so misljli drugače. V svoji sebičnosti in svoji lakomnosti so odrekali našim mJadim, zdravim narodom, ki so težili v večno bodočnost, najnaravnejšo pravico, namreč pravico do prostora in do njihovega deleža na dobrinah te zemlje. Njihovo zadržanje ni dopuščajo nobenega dvoma, da je bilo na tehtnici vprašanje življenjske pravice in samega obstoja naših narodov. V tej kritični dobi za naše narede se je trejna pogodba potrdila na sijajen način. Narodi, ki so bili že v zavezništvu, so se zvezali še tesneje v skupnost usod na življenje in smrt in se postavili skupaj proti svojim sovražnikom. V tej borbi za obstoj, ki je postala neizbežna, so sile trojne pogodbe dosegle sijajne zmage na kopnem, na morju in v zraku in si ustvarile položaje, ki jih je težko napasti. Navzlic temu nadaljuje sovražnik svoje poskuse, da nam odvzame dosežene postojanke. Pričakovati je treba zato še težkih borb. Ker se zavedajo svoje pravičnosti bodo sile trojnega pakta s trdn© odločnostjo tudi v bodočnosti bile sovražnika, kjerkoli se bo pokazal, dokler ne bo razumel, da nima nobenega opravka v njihovih življenjskih prostorih, in sicer za vse čase. Tedaj se bodo ustvarili pogoji za uresničenje novega pravičnega reda. Trojna pogodba, ta trdna zveza sil, pa bo funkcionirala tudi po zma govitem zaključku naše borbe za svobodo našjh narodov kot temelj novega svetovnega reda in kot jamstvo za dolgo in srečno dobo miru naših narodov.
»
Poslanica japonskega zunanjega ministra Tanija se glasi:
Ce pogledam na predvčer dneva, ko je bila pred dvema letoma podpisana trojna pogodba, na spremembe, Iti so se izvršile v teh dveh letih v svetovnem položaju, se mi porajajo mnoge misli. Tri sile, Japonska, Nemčija in Italija so v vzhodni Aziji in v Evropi skupaj z zavezniškimi narodi v borbi, ki je v svetovni zgodovini edinstvena po svoji velikosti in svoji postranosti. Ta borba je naperjena proti Angliji, proti Ameriki in proti njunim pristašem.' Spočetka, ko se je pogodba sklenila, so nameravale vse tri sile omejiti bojišče na Evropo in vzhodno Azijo ter preprečiti, da bi se vojna razširila. Angleški in ameriški politiki s svojimi nesramnimi zahtevami niso hoteli razumeti teženj treh velesil. Skupaj s svojimi podjarmljenci so izzvali vojn« proti Japonski, Nemčiji in Italiji. Kot posledica tega so se zapletljaji na vzhodu in zapadu spremenili v svetovno vojno. Ni nobenega dvoma, da pada odgovornost za to dejstvo na nasprotno angle-ško-ameriško stran, želim poudariti vsem možem z zdravim čutom po vsem svetu, da ve na Japonskem, Nemčiji. \ Italiji in v zavezniških deželah vsakdo, da je končni cilj te vojne ustvaritev novega svetovnega reda ln da smo zato trdno odločeni voditi to vojno do dna, naj si bodo okoliščine
kakršnekoli. Zavedamo se. da se bosta s pomočjo te borbe zagotovila blagostanje naših narodov in trajen mir na svetu. S tem ciljem pred očmi usmerjamo vse naše siie k uresničenju osvoboditve človeštva, pa naj si bodo cvire na naši poti kakorkoli velike. Trdno smo odločeni, da jih premagamo in da gremo naprej. Trdno sem prepričan, da sta Nemčija in Italija tako z materialnega vidika kakor z duhovnega spesobni po svojih mnogoletnih pripravah dovesti to veliko nalogo do konca. Prav v tem je bistvena razlika med našimi osnovnimi načeli ter Anglijo in Ameriko, ki nalagata najtežja bremena na hrbte svojih zaveznikov in se nočeta sami žrtvovati. S tem pošiljam svoje čestitke v imenu vzhodne Azije svojim tovarišem pogodbe, ki smo
jo sklenili pred dvema letoma.
•
Ob isti priliki so imeli po radiu spominske govore tudi zunanji ministri Madžarske, Rumunije, Slovaške, Hrvatske in Bolgarije.
Madžarski zunanji minister je poudaril potem, ko je poslal svoj pozdrav nemškemu, italijanskemu in japonskemu narodu, ustvaritei.jem te pogodbe, kako je Madžarska, ki je na lastnem telesu okušala strašno težo nepravične mirovne pogodbe iz 1. 1918., dosegla s pomočjo sil osi tisto popravilo, ki ga je zaman zahtevala od versajske pogodbe. Nič ni bilo bolj naravno. kakor da je bila Madžarska prva r-žava, ki je pristopila k trojni pogodbi, ki si je sredi odločilne borbe druge svetovne vojne postavila kot cilj, da uresniči pravičen red. Minister je dodal, da se bori Madžarska na skupni obrambni evropski fronti, kakor je delala v vseh svojih prejšnjih borbah. V tej svečani uri se ne morem vzdržati, da ne bi obrnil svoje misli z največjo hvaležnostjo in ganjenostjo do vseh mož, ki na raznih frontah sveta izpolnjujejo svojo dolžnost z junaštvom in brezprimerno odpovedjo ter žrtvujejo svoje življenje za obrambo pravične stvari, da se ustvari pravičnejša in srečnejša bodočnost. Madžarska, je zaključil minister, se zaveda svoje evropske odgovornosti, naukov svoje preteklosti in obveznosti, ki izvirajo iz trojne pogodbe. Madžarska je bila prva država, ki je dvignila svoj glas proti krivicam mirovnih pogodb, ki so bile sklenjene v pariških predmestjih, ker je bila trdno prepričana, da bo pravična stvar prej ali slej zmagala. Z isto granitno prepričanostjo in z zaupanjem v Previdnost gleda Madžarska v bodočnost tudi v tem hipu.
Rumunski zunanji minister je poudaril, potem ko je dejal, da je sedanje pokolje-nje priča preosnovi civilizacije, ker odpira sedanja vojna Evropi in svetu nove življenjske perspektive, da predstavlja pogodba, sklenjena pred dvema letoma, podlago za obnovo Evrope s kriterijem svoje edinosti, istočasno pa pomeni nov korak k ustvaritvi ravnotežja med raznimi plemeni sveta. Toda trojna pogodba ni samo konstruktivno dejanje v zgradbi evropske edinosti, temveč predstavlja tudi prvo bastijo, ki sta jo postavila Adolf Hitler in Benito Mussolini, proti komunistični grožnji, ki je hotela Evropo predati rdeči anarhiji. Ev-ropci vemo. kaj bi pomenilo, za naše življenje, za našo čast, za našo družino, za našo lastnino in našo vero, če bj se Evropa potopila v srednjeveško anarhijo in če b; orientalsko mračnjaštvo pokrilo s svojimi odejami častitljive in ponosne ustanove naše celine, z največjih zaupanjem v edinost, ki jo bo dosegla Evropa s sodelovanjem nemških in latinskih narodov gledamo v trojni pogodbi orodje, ki bo rešilo to Evropo, ki je določeno preživeti stoletja, da izvrši svjo zgodovinsko misijo.
Slovaški zunanji minister je opozoril, kako je prevlada Anglije, Zedinjenih držav I in Rusije nad ogromnimi ozemlji, ki naj '
bi služila gospoduj očim ljudstvom samo za izkoriščanje ne glede na blaginjo podjarm-ljenih prebivalcev, vodila do prve svetovne vojne, ki je bila prvi poizkus, da se zaduši enkrat za vselej zdrava življenjska sila njihovih nasprotnikov in da se s tem za vedno izključi vsaka nevarnost, ki bi mogla v bodočnosti groziti njihovim zavzetim položajem. »Mir«, ki je sledil tej vojni, je bil samo navidezen mir. ki ni računal s silami narave, toda tedanji »zmagovalci«, ki so se združili z boljševizmom, hočejo v drugič preprečiti uresničenje pravičnih teženj narodov in obdržati gospodstvo, ki temelji na krivici in sili. Da dospejo do tega smotra, so se zatekli znova k vojni. Spričo tega novega atentata na svojo pravico do življenja so se nemški, italijanski in japonski narod namenili ustvariti mednaroden red, ki bi temeljil na pravici. Tako smo dospeli do trojnega pakta, ki predstavlja »magno charto« časti in lojalnosti med narodi. Navidezni mir iz L 1918. je premagan. Oni, ki se bo sklenil in za katerega se tudi slovaški vojak bori ob strani svojih zaveznikov, predstavlja nov red, ki bo zagotovil Evropi srečno bodočnost in človeštvu resničen mir.
Hrvatski zunanji minister je dejal, da je trojna pogodba izraz narodne revolucije mladih narodov sveta, ki je postavljena na mednarodno podlago. Revolucionarna in ustvarjalna ideja v trojni pogodbi je že prestala svojo preizkušnjo v kratkem času dveh let. Vrsta držav ni samo pristala na pogodbo, temveč jo sprejela v polni zavesti prevzete odgovornosti borbo, ki jim jo je vsilil stari židovsko plutokratski svet, ki je hotel zadušiti mlade dinamične narode. Hrvatski narod je pozdravilo ustvaritev trojne pogodbe kot naznanilo novega reda in svojega odrešenja, medtem ko je bilo še zvezano v verige in neosvobojeno nečloveških klavzul Versaillesa. Hrvatski narod se je postavil na stran sil trojnega sporazuma, ko ni imel uiti svoje lastne države. Ko je naš narod videl z ustanovitvijo Nezavisne Hrvatske Države ovenčane svoje težnje, ki so se utrdile v teku težke in žilave borbe, osvobodilne borbe, je bilo to eno izmed uresničenj idej trojne pogodbe in mlada država, ponosna zaradi povabila, ki ga je prejela, se je odločila, da pristane na trojni pakt. Od tega dne se bori ramo ob rami z vsemi silami trojne pogodbe proti vsem sovražnikom novega reda v zavesti, da je dolžnica temu redu in njegovim velikim ustvariteljem za najdragocenejše moralno last naroda-' za svobodo in neodvisnost.
Predsednik ministrskega sveta hi zman£ minister Bolgarije Filov je dejal, da so osnovne ideje trojnega pakta naletele takoj na. ugoden in silen odmev v bolgarskem narodu. Izjavil je, da je bolgarski narod v trojni pogodbi in njenih osnovnih i.ačelih speznal pot, ki vodi k obnovi njegovih teptanji pravic in k svetli bodočnosti, ki jo jamči uresničenje evropske solidarnosti na stalnih temeljih resnične pravičnosti. Iz tega razloga je bolgarska vladaj z enodušnim pristankom vsega bolgarskega naroda L marca 1941 pristopila k trojni pogodbi. Vsi mladi in življenja polni narodi Evrope in Azije, ki jih je združila pogodba, se borijo za nov politični in socialni red, za stvarno pravico in za prostor na svetu, ki jim bo primeren. Trojna pogodba, ki je bila za>-mišljena kot orodje miru, je postala v trenutku legitimne samoobrambe mogočno orožje, ki zadaja njenim nasprotnikom poraz za porazom. Bolgarski narod, ki se je boril v svoji zgodovini za uresničenje reda in pravice na Balkanu, sledi z občudujočim navdušenjem junaškim dejanjem narodov, s katerim sodeluje, in je trdno prepričan, da bo v bližnji bodočnosti končna zmaga ovenčala vse njihove žrtve, ki jih prenašajo za uresničenje idealov, ki so temelj trojnega pakta.
Novi uspehi na Kavkazu
Prodor do Volge v Stalingradu — Izjalovljeni sovjetski napadi pri Voronežu in ob Ladoškem jezeru
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. sept. Nemško vrhovno vojno poveljništvo je objavilo danes naslednje poročilo:
V	severnozapadnem delu Kavkaza in ob Tereku je bil sovražnik kljub trdovratnemu odporu vržen z nadaljnjih utrjenih postojank. V obrambi pred protinapadom so nemške čete uničile ob Tereku dva sovražna bataljona in privedle več sto ujetnikov. Letalstvo je bombardiralo pristanišči v Tuap-seju in Kalinovaji ter poškodovalo eno tovorno ladjo z bombnim zadetkom.
V	osrčju mesta Stalingrada je pehota z naskokom zavzela postojanke v bunkerjih in hišne bloke ter prodrla, podprta od strmoglavnili letal, še na drugih mestih do Volge. Več razbremenilnih napadov s severa proti naši ključni fronti je bilo zavrnjenih. Neka oklopna divizija je uničila pri tem 24, po večini težkih tankov.
Združeni letalski napadi so povzročili sovjetski vojski hude izgube. Oddelki nemških in romunskih bojnih letal so nadaljevali uničevanje sovražnikovega dovoza na železnicah in drugih prometnih zvezah na področju spodnje Volge.
Na fronti ob Donu krajevno bojno delovanje.
Severnozapadno od Voroneža se je zopet izjalovilo več sovražnikovih napadov.
pri Rževu je napadel sovražnik na enem delu fronte ponovno z večjimi silami ob
močni podpori topništva ter oklopnega tat letalskega orožja. Hudi boji so še v teku.
Južno od Ladoškega jezera je bilo vefi sovražnikovih napadov s hudimi in krvavimi izgubami zanj zavrnjenih, obenem pa razbitih več pripravnih položajev v združenem ognju vseh vrst orožja in z učinkovitim sodelovanjem letalstva.
Pri poizkusu sovražnika, da U na Sroki fronti prekoračil reko Nevo, je bilo tmiče-nih 260 čolnov in zajetih večje število ujetnikov.
Sovjetska vojska je včeraj Izgubila 50 le« tal. Pogrešamo tri lastna letala.
V severni Afriki so izvedla nemška bojna letala 25. septembra iznenaden napad na angleško oporišče v zelenici Kufri. Z bombami in obstreljevanjem ostalega orožja iz letal so bila povzročena razdejanja In požari na letaliških napravah in bivališčih vojaštva. Nemški lovci so sestrelili v teka 26. septembra prt zaščitni spremljevalni službi in v prostem lovu brez lastnih izgub 8 angleških lovskih letal. Letališče Helio-polis prt Kairu je bilo zadnjo noč obrneta« vano z bombami.
. Ob obali Rokavskega preliva ln pri menih motilnih poletih nad Severnim In Vzhodnim morjem so bila sestreljena 4 angleška letala.
Stotnik Graf, poveljnik letalske eskadri-lje, je izvojeval 26. septembra svojo 200. do 202. zmago v zraku.
Ljubljanska nedelja
Ljubljana, 27. sept.
Kakor so se nam letos poleti vrstile same prijazne nedelje, druga lepša od druge, polne solnca in vedrine, tako vse kaže, da so zdaj v jesenski dobi na vrsti same deževne nedelje. Odkar je nastopila jesen svojo vlado, imamo kaj čudno vreme. Pogostokrat vlada mučna soparica, kajti čez gore nam veje od morja topel veter, da se ozračje ne ohladi kljub deževju, ki si sledi v različnih presledkih. Tako so ljubljanski termometri v petek zjutraj zabeležili kar nenavadno temperaturo, in sicer 16.2° C, medtem ko se je živo srebro čez dan dvignilo na 24. V soboto zjutraj je kazal termometer le za spoznanje manj kakor prejšnji dan, namreč 14.2° C, kolikor je bila povprečna temperatura v letošnjih poletnih jutrih. V soboto čez dan je živo srebro doseglo 20.4° C. Čez dan se je vreme še precej držalo, na noč pa je nastal naliv, vmes je tudi grmelo. Ponoči je nato še večkrat lilo in v nedeljskem dopoldnevu je spet pršilo. Vode naraščajo. Kljub precej izdatnemu nočnemu deževju pa se ozračje Se tudi v nedeljo ni ohladilo in je bila jutr-nja temperatura 13° C. Barometer je zadnje dni padal in vse kaže, da bomo deležni še precejšnje moče, ki bi jo bili pred tedni bolj potrebovali kakor prav zdaj, ko je prišel čas spravljanja raznih pridelkov in zlasti sadja ter se je približal tudi čas trgatve. V torek bo godoval sv. Mihael. Ki je našemu kmetu posebno pomemben jesenski vremenski patron. Še prav posebno pa je god Sv. Mihaela važen našemu vinogradniku, ki od tega dne dalje dan za dnem ogleduje svojo vinsko gorico in ugiba. alj naj prične trgati dan prej ali dan pozneje.
*
Odlično uspela slavnostna predstava »Seviljskega brivca"
Ljubljana, 27. sept.
Poldrugo stoletje je minilo od rojstva nepozabnega skladatelja Gioacchina Rossinija. To priložnost so porabile tudi ljubljanske glasbene in kulturne ustanove za dostojno proslavo nesmrtnega glasbenika. O petkovem lepo uspelem koncertu v Operi smo poročali v nedeljski številki. Kakor na vseh podobnih prireditvah oficielnega značaja, poslušalci niso dali polnega izraza svojim čustvom, zato pa so se tembolj sprostili na sobotni predstavi »Seviljskega brivca«, ki je bila drugi del Rossinijeve proslave.
Razpoloženje v gledališču je bilo že pred predstavo odlično. Promenada na hodniku je komaj še sprejemala medse zapoznele prihajalce. Razgovori so se sukali
P &$¥f@f§Ke o
Berlin, 27. sept. d. K borbam v Stalingradu pripominjajo v svojem včerajšnjem komentarju v pristojnih nsmških vojaških krogih, da je usoda Stalingrada in uničenje njegove obrambe neizogibno dejstvo Sovražnik severno od Stalingrada neprestano napada, ne upoštevajoč ogromne izgube ljudi in orožja, ki od dneva do dneva bolj slabe preostalo moč stalingraj-ske obrambe. Sovražnik se obupnosti položaja v obkoljeni trdnjavi v polni meri zaveda in ie, kakor pripominjajo v nemških vojaških krogih, tudi v petek izvršil nadaljnje napade na nemški železni oklopni obroč. Toda tudi v petek so se vsi ti sovražnikovi napori zrušili v silovitem ognju nemških čet. Močni oddelki nemških bojnih letal, bombnikov-strmoglavcev in lovskega letalstva so brez prestanka podpirali obrambne akcije v nemških bojnih črtah. Združenim naporom nemških kopnih in letalskih sil ie uspelo povzročiti popolno zmedo mel sovražnikovimi četami in oddelki tankov, pripravljenimi v zadedju za nadaljnje napade. Nemška letala so z bombami in ognjem strelnega orožja uničila veliko število sovražnikovih topov. Mnogo sovražnikovih tankov je bilo hudo poškodovanih od sile bombnih eksplozij, ki so udarile v njihovo bližino. Napadalne vrste sovražnikove pehote so bile zaradi silovitega nemškega ognja že med razvojem za napad pahnjene v brezupno zmedo. Napadalne akcije nemških bombniških oddelkov je v petek ves dan z velikim uspehom podpiralo nemško lovsko letalstvo, ki je sovražnikova lovska letala neprestano zapletalo v borbe, v katerih je sovražnik izgubil 16 svojih aparatov. Celotno število v petek na srtalingrajskem bojišču uničenega sovražnikovega letalstva se bo verjetno še povečalo. Na ta način je nemško letalstvo v petek s svojimi drznimi akcijami velikanskega obsega postopno nadalje rušilo stalingrajsko obrambo.
Berlin, 27. sept. d. V berlinskih kinematografih so včeraj v soboto v novem zvočnem tedniku prvikrat prikazovali prizore iz bitke za Stalingrad. Film prikazuje ogromna tovarniška poslopja, ki jih je sovjetsko poveljništvo izpremenilo v pravcate trdnjave. Ta poslopja iz jekla in betona se dvigajo sredi primitivnih delavskih koč. Film kaže nemške čete v napadu na te sovražnikove obrambne postojanke. Vidijo se nemškj udarni oddelki, ki si prebijajo pot skozi kadeče se razvaline hiš, tovarn in drugih poslopij sredi ogromnih požarov Na drugih slikah se vidijo nemške čete ob naskoku na glavno stalingrajsko železniško postajo. Jasno se razločijo porušeni železniški tiri in razbiti železniški nasipi, ki so jih pognale v zrak nemške bombe najtežjega kalibra. Nadalje se vidijo tudi nemški napadalni oddelki, prodirajoč v smeri proti reki Volgi, na kateri ni videti nobenega prometa.
Eden o uničenem
angleškem ksnvofu
Stockholm, 27. sept. d. Iz Londona javljajo, da je imel britanski zunanji minister Anthony Eden snoči v mestu Leanung-ton govor, v katerem je omenil tudi britanski konvoj, ki je bil pretekli teden napaden od nemškega letalstva na Severnem ledenem morju in v katerem So nemška letala in podmornice potopile 38 izmed 45 tovornih ladij, razen tega pa še 6 spremljajočih britanskih vojnih ladij. Angleški zunanji minister je v svojem govoru priznal, da je bil to največji konvoj, ki sta ga Anglija in Amerika kdaj poslali v Sovjetsko Zvezo, in da je bilo z njim poslanih mnogo
največ okoli pevcev glavnih vlog. Optimizem je vladal vsepovsod. Nestrpno so čakali poziv zvonca in nato napolnili dvorano.
Pod Zebretovo taktirko so se zvrstili prvi toni overture. Prijetne melodije so takoj pritegnile poslušalce, ki so po končani predigri nagradili dirigenta in igralce s toplim priznanjem. Orkester je znova zaigral, dvignil se je zastor, občinstvo pa je pozorno čakalo na prvega tenorja Lipu-ška, ki se mu odpira lepa priložnost, da postane ljubljenec Ljubljančanov. Začetek je opravil dobro in je vso predstavo ostal na višini. Odlično razpoložen je prišel na oder Janko, ki je bil kot Figaro duša vse predstave. Ga. Ivančičeva je z elegantno pojavo in svetlimi koloraturami takoj osvojila poslušalce. Njena Rozina je bila pevsko in igralsko res prav dobra. Mojstrsko kakor vedno je vlogo don Basilia podal g. Betetto. Glas, igra in maska so bili na višku. G. Zupan je Bartola odigral z njemu lastno humornostjo. Smeha je bilo v gledališču toliko, da mu je to lahko največje priznanje. Tudi gdč. Stritarjeva in g. Dolničar sta svoji vlogi zadovoljivo podala, kakor vedno.
Sobotna predstava »Seviljskega brivca« je doživela popoln uspeh, o čemer gotovo tudi strokovna kritika ne bo dosti drugega mnenja. Cvetje, ki so ga prejeli izvajalci je bilo zasluženo. Zaslužili pa so tudi prisrčno odobravanje hvaležnega občinstva. Drugi del Rossinijeve proslave, ki je bila obenem prva premiera tekoče sezone v operi se je torej res dostojno uvrstil v kroniko našega gledališča.
Komunistični atentat na policijskega agenta Jsžeta Habjana
Po Ljubljani se je razširila tragična novica, da je bil v soboto zjutraj od komunistov ustreljen policijski agent Jože Hab-jan. Pokojnik je bil star šele 36 let in oče dveh otrok. Bil je na glasu zelo vestnega, sposobnega in poštenega policijskega uradnika, ki je izprva stopil kot stražnik v policijsko službo in je precejšnjo dobo uravnaval promet na oglu Resljeve in Sentpe-trske ceste. Ko je v soboto zjutraj šel po svoji službeni dolžnosti po Frankopanovi ulici v Šiški, sta ga dva komunista pričakala v zasedi. Eden izmed njiju je Habjana zahrbtno ustrelil s petimi streli, nakar sta oba napadalca pobegnila. Nesrečni Habjan je kmalu po atentatu izdihnil. Tragična novica je upravičeno razburila ljubljansko prebivalstvo in ga navdala z iskrenim sočustvovanjem do pokojnikove vdove in dveh otrok.
V
letal, tankov, topov, ogromno municije in vsakovrstnih drugih vojnih potrebščin. Iz tega Edenovega priznanja je razvidno, kako ogromno izgubo so zavezniki utrpeli pri uničenju tega konvoja. Britanski zunanji minister je v svojem govoru pripomnil, da je bilo konvoju dodeljeno v spremstvo 75 vojnih ladij razne velikosti, ki r.aj bi dragoceni tovor branile pred napadi nemških pomorskih in letalskih sil.
rušilca
Lizbona, 27. sept. d. Iz Ottawe javljajo o potopitvi kanadskega rušilca »Ottaha« na Atlantiku. Vest o potopitvi so prinesli šele preživeli člani posadke, ki so se izkrcali v neki kanadski luki. Kanadski rušilec je sredi Atlantika napadla in torpe-dirala nemška podmornica. En torpedo je »Ottavvo« zadel točno v sredini, tako da se je razklala na dve enaki polovici, ki sta se naglo pogreznili. Izmed posadke, ki je štela 181 mož, se je rešilo samo 75 častnikov in mornarjev. Rušilec »Ottawa je imel 1375 ton in je razvijal brzino 35.5 vozlov na uro.
Letalski napadi
na Port Darwin
Šanghaj, 27. sept. d O novem napadu
japonskega letalstva na Avstralec javljajo iz Me bouma. Glavni stan zavezmšk.h sil za jugozapadni Pacifik je v soboto objavil poročilo, ki pravi, da so v noči na soboto japonska ietala dvakrat zap-.redoma bombardirala Port Dartvin in okolico. Avstralsko poročilo ne navaja nobenih nadaljnjih podatkov o moči japonskega letalstva in o povzročeni škodi.
drugič operiran
Anlrara, 27. sept. d. Snoči je bilo objavljeno, da je znani nemški kirurg profesor Sauerbruch drugič operiral turškega zunanjega ministra Menemenzogla. Operacija je uspela in je bolnikovo stanje zadovoljivo. Prvo operacijo je profesor Saiuerbruch izvršil že v sredo, potrebna pa je bila še druga operacija, ki jo je Menemenzoglu srečno prestal. Profesor Sauerbruch je prispel v Ankaro v začetku preteklega tel na z letalom.
Nemška letala nad Anglijo
Berlin, 27. sept. d. V petek ponoči je nemško letalstvo nadaljevalo svoje akcije proti angleškemu otočju in si je za cilj svojih nočnih napadov izbralo neko mesto v jugozapadni Angliji. Nemška letala »o tu z bombami vseh kalibrov učinkovito bombardirala razne vojaško važne naprave. Po močnih eksplozijah so piloti opazovali izbruh mnogoštevilnih velikih požarov.
Angleška letala nad Švedsko
Stockholm,, 27. sept. d. Iz službenih krogov objavljajo, da predstavlji polet britanskega letalstva nad obalnimi pokrajinami južne švedske v noč? na petek novo britansko nasilje nad švedsko nevtralnostjo in da bo ?vedska vlada zaradi tega naj-energičneje protest'rala v Londonu. Kskor javljajo švedski listi, je preiskava švedskih oblasti ugotovila, da je najmanj 15 britanskih letal preletelo švedsko pokrajino Schonen in sicer v jugovzhodni smeri. Švedsko protiletalsko topništvo je britanska letala ves čas obstreljevalo m je bilo eno britansko letalo po vsej priliki zadeto.
Razpust občinske uprave v Želimljah
Visoki komisar Ljubljanske pokrajine odreja glede na potrebo, da se razpusti redna občinska uprava občine Žel i ml je m se spričo tega imenuje izredni komisar; po zaslišanju tajnika Zveze borbenih tašijcv v Ljubljani in po 61. 4. Ducejevcga razglasa z dne 17. maja 1941-XIX:
ČL 1. Redna občinska uprava občine Že-limlje se razpusta.
01. 2. Imenuje se za izrednega komisarja navedene občine Josip Godorer.
Okrajni glavar v Ljubljani ima nalog, da izvrši ta ukaz.
Ljubljana, 26. septembra 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Angleški letalski napad na Osid
Stockholm, 27. sept. d. Kakor uradno
javljajo s pristojnega mesta v Oslu, je napad britanskega letalstva na norveško prestolnico povzročil le malenkostno škodo in je bilo med civilnim prebivalstvom ubitih od bombnih drobcev samo 7 oseb, nadaljnjih 8 pa je bilo ranjenih, škoda je nastala le na nekaterih stanovanjskih poslopjih.
Berlin, 27. sept. d. Iz nemškega vrhovnega vojnega poveljništva so objavili snoči še naslednje podrobnosi o britanskem letalskem napadu na Oslo:
Britanski bombniki tipa »Douglas Boston« so se v petek po 4. popoldne pojavili nad Christiansundom, leteč v smeri proti Oslu pod zaščito nizkih oblakov. Britanska letala so nato odvrgla nekaj
bomb na področje mesta. Po naknadnih ugotovitvah so bili ubiti 4 Norvežani in je bila na raznih poslopjih povzročena škoda. Večje število Norvežanov je bilo ranjenih. Nemška lovska letala so se nemudoma dvignila v zasledovanje sovražnikovih bombnikov in so jih že po nekaj minutah zapadno od Osla pričela obstreljevati. Nemški lovci so takoj sestrelili eno sovražno letalo tipa »Boston«. Kmalu nato je bilo nadaljnje sovražnikovo letalo
tako hudo zadeto, da se je v plamenih zrušilo na tla komaj eno minuto za pr-vim. Tretji britanski bombnik je pričel goreti, ko je bilo nanj oddanih komaj nekaj strelov, in je prav tako treščil na zemljo. Le enemu izmed štirih britanskih letal, ki so sodelovala pri napadu na norveško prestolnico, je uspelo pobegniti.
Naše gledališče
'drama
Prijavljanje aboneutov za letošnjo gledališko sezono, ki se je vršilo v veži dramskega gledališča je bilo z nedeljo zaključeno. Ev. zamudniki se lahko še prijavijo v pisarni v Drami. Pisarna se nahaja v pritličju na levi. Vhod pri levih zadnjih vratih.
Otvoritev dramske sezone bo v soboto dne 3. oktobra. Igrali bodo delo italijanskega pisatelja Cezarja Mrana: »Večno mlada Šaloma«. Zasedba vlog v tej komediji je sledeča: Saloma-Nablocka, Aristobulof armenski kralj-Cesar, Gaj Lutecij-Peček, Tulij Casij-Drenovec, DelUa-šaričeva, Mar-kodej, minister-Gorinšek, Abimeiek-Vlad. Skrbinšek. Igro je zrežiral prof. O. šest, koreografijo za Salomin ples je naštudirala Marta Pavlinova, osnutki in dekoracija: V. Skrušny, glasbo'za ples je komponiral F. šturm.
OPEKA
četrtek, 1. oktobra ob 17: La Boheme.
Izven, Znižane cene od IS lir navzdol. Nedelja, 4. oktobra cb IG: Boccaci o.
Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
Otvoritev operne sezone bo v prvem tednu oktobra. Uprizorili bodo povsem na novo naštudirano Verdijevo »Traviato« pol muzikalnim voistvom dirigenta D. žebreta, v režiji in scenski zamisli režiserja C. De_ bevca in z Vidalijevo v naslovni partiji. Vi-dalijeva zastopa v naši operi izrazito lirično stroko, v kateri je podala tekom nekaj let odkar je članica Opere celo vrsl^ močno občutenih likov. S Traviato je postavljena pred odgovorno odrsko nalogo, v kateri bo lahko pokazala svoje pevsko in igralsko zorenje.
Objav
2
ŠPORT
Italijani so bili prvi padalci
Spored nocojšnjega koncerta na dveh klavirjih, ki se bo vršil ob Vs 7. uri zvečer v mali filharmonični dvorani je naslednji: 1.) Longo: Varijacije na Mozartov tema in Mala suita; 2.) Grieg: Stara norveška romanca; 3.) Tome: Nizki rej, suita ljudskih plesov; 4.) Reinberger: Koncert; 5.) Rah-maninov: Romanca, Tarantela. Koncert bosta Izvajali priznani naši pianistki, ki se z vso umetniško intenzivnostjo posvečata tudi igri na dveh klavirjih in tvorita prvi tovrstni duo v našem koncertnem življenju, gospa Marta Bizjak-Valjalo in Silva Hra-šovec. Opozarjamo na točen začetek ob i/2 7. uri v mali filharmonični dvorani. — Vstopnice so v knjigami Glasbene Matice.
u— Novi jezikovni tečaji, predvsem iz italijanščine in nemščine se prično s 1. oktobrom. Metoda odlična. Dopoldanski, popoldanski in večerni pouk za začetnike in spretnejše. Prijavljanje dnevno cd 8. do 12. in 2. do 4., Mesni trg 17-L Poučujejo se tudi drugi jeziki.
u— Starši, ki bi radi, da bi se njih otroci, ki hodijo v katerokoli srednjo šolo, učili pod vsakodnevno stalno kontrolo v toplih prostorih ( razlaga, pomoč pri učenju in nalogah, izpraševanje itd.) in bili tako vsak dan pripravljen! iz vseh
predmetov za prihodnji dan, naj se zglase na Mestnem trgu 17-1. To elja tudi za tiste otroke, ki iz kakršnih koli vzrokov ne morejo obiskovati rednega šolskega pouka, a žele tvarino temeljito predelati. Zglase naj se tudi tisti starši, katerih otroci hodijo v ljudske šole, pa so iz kakršnih koli vzrokov potrebni še , ebne kontrole in pouka. Uspeh je zajamčen, honorar nizek. Prijavljanje, informacije in razdeljevanje učnega načrta dnevno od 8. do 12. in od 2. do 4. Korepetitorij, Mestni trg 17-L Pouk se začne z oktobrom.
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
Prav gotovo padalo še nikoli ni imelo toliko ljubitdljev In »odjemalcev« kakor v sedanji vojni. Ta dragoceni pripomoček za varno jadranje po zraku brez motorja služi človeku v vojni deloma kot sredstvo za reševanje, deloma pa kot sredstvo za napad, kajti z njim se Lahko celi oddelki vojske spuščajo v sovražnikovo zaledje in po srečnem pristanku odločilno posegajo v boje na kopnem.
Zato je razumljivo, da se ljudje zadnja leta še bolj kakor kdiaj prej sprašujejo, kdo je piav za prav iznašel padalo. Med umetninami velikega Leonarda da Vincija, o katerem je sploh znano, da se je zelo zanimal za pol-te po zraku, se je našla tudi Skica, ki predstavlja pravega padalca. Umetnik je upodobil na tej skici človeka, ki visi kakor izpod nekega širokega dežnika. Iz ostalega ra tej sliki se da sklepati, da se je človek s tem dežnikom pognal z visoke siale v globino.
Drugi Italijan, ki ga lahko tudi prištevamo med pionirje padalcev med letalci, je bil Fausto Veranzio. V začetku XVII. stoletja — tako piše agentura »Central-europa« — je po evropskih obzornikih izšlo mnogo slik, ki so vse predstavljale človeka v poletu, med njimi tudi najmanj ena zelo posrečena, katere avtor je bil Fausto Veranzio. Na tej sliki je videti najprej v lesenem okviru razpeto ogromno platneno ploskev v obliki velikanske strehe. Pod to streho ie opaziti nihati človeka, ki je privezan na štiri vrvi, ko je pravkar odskočil z visokega stolpa, in se polagoma in varno bliža zemlji. Ta Veranzio, ki je s slikami širil propagando za padalstvo, pa menda sam nikoli ni praktično poskusil takega drznega podviga za one čase.
V nekem francoskem romanu, ki je bil napisan okrog 1. 1700, čitamo dalje pretresljivo zgodbo o nekem ujetniku, ki si je s pomočjo več rjuh izdelal padalo in si z njim odprl pot po zraku v zlato svobodo. Kako in s kakšne višine mu je uspel ta beg, naši viri ne vedo povedati. Morda je pisatelju pri opisovanju teh podrobnosti v marsičem pomaga.la fantazija, toda dejstvo je le. da so v onih časih tu ln tam še mislili na to, kako bi lahko letali po zraku, in sicer vsaj v najhujši potrebi, da bi ne bili. obsojen' na sigurno smrt ob vsakem padcu z večje višine.
Prve zanesljive podatke o praktični porabi padala je poskrbel Francoz Blan-chard, ki je tudi sam gradil tako imenovane leteče balone. Dne 3. oktobra 1785 je dal ta Blanchard s privezanim balonom dvigniti 3000 m visoko prvo živo bitje, sa-
mo drobnega psička, ki ga je nato s ta vrtoglave višine spustil na zemljo s padalom. žival je po desetih minutah leta pristala živa in nepoškodovana na zemlji. Prvi človek pa, o katerem je dokazano, da je z višine skočil s padalom, je bil francoski vojaški letalec Garnerin.
Ta podvig je bil izvršen dne 22. oktobra 1897 — prihodnji mesec bo torej že 45 let od tedaj — in sicer s skokom iz privezanega balona brez vsake poškodbe ali drugih zlih posledic. Padalo, ki je služilo temu padalcu, je imelo okrog 8 m premera. Sredi razpete ploskve je bila precejšnja odprtina, skozi katero je lahko uhajal stisnjeni zrak, tako da ni bilo nevarnosti, da bi se padalo med padanjem preveč zgnetlo in izgubilo na razsežnosti. Garnerin nI bil privezan na padalo z vrvmi ali pasovi, kakor je v navadi dandanes, temveč je sedel nezavarovan v odprti košari. Pet let pozneje je dal ta drzni letalec svoje priprave za skakanje z letal patentirati v Franciji, toda kljub temu njegov posel nI cvetel posebno, kajti za praktično uporabo te nadzemske priprave za jadranje je bilo le malo resnih kandidatov. Nastopi letal s padalci so bili zelo redki in vse bolj cirkuške atrakcije kakor pa resne športne ali pa vojaške vežbe.
Med prvo svetovno vojno je padalo že vse drugače prišlo do svoje veljave, predvsem kot sredstvo za reševanje pri letalskih netzgodah ali izgubljenih bitkah v zraku. Odlično vrsto padala je že mnogo pred vojno 1914—18 izdelala in praktično preizkusila nemška letalka Kaethe Pau-lus, ki je med drugim že tudi uporabila načelo zložljivega padala, s katerim je sama izvedla nad 70 uspelih skokov iz vseh višin in ob vsakem vremenu. To padalo je imelo okrog 6 m premera in je bilo iz svile. Priprava je bila čisto zanesljiva in se je brez defekta odprla vselej, kadar je bilo treba.
Po zaslugi te letalke je nemško letalstvo že v prvi svetovni vojni mnogo in koristno uporabljalo ta izum, ne glede na to, da so ga pozneje izpopolnili tako, da ga letalec jemlje s seboj v obliki nahrbtnika in se odpira že nekaj sekund po skoku iz letala. Brž ko je do kraja napihnjeno, se prosti pad skakalca spremeni v počasno spuščanje, med katerim se človek približuje zemlji s povprečno hitrostjo 5 m na sekundo.
V sedanji vojni uporabljajo večinoma padala z avtomatičnimi odpirali, ki delujejo brez izjeme v vsakem primeru. Padalo tvori ta čas neobhodno potrebni sestav* ni del opreme vsakega letalca.
V nekaj vrstah
EVROPSKE MLADINSKE IGRE V MILANU
Evropske mladinske igre v Milanu z udeležbo športne mladine iz 12 evropskih držav so zdaj v polnem razvoju. Med bogatim športnim sporedom te prireditve, ki je bila nadvse svečano otvorjena v četrtek popoldne ob navzočnosti številnih oficielnih predstavnikov in s povorko vseh sodelujočih, so bile prve na vrst: teniške tekme in kolesarske dirke, medtem ko so bile najbolj privlačne točke v plavanju in atletiki prihranjene za zadnje dni. Na kolesarskih dirkah so se z lahkoto uveljavili mladi italijanski kolesarji, teniški turnir pa še ni zaključen, vendar sta v prvih igrah oba italijanska zastopnika Folli in Scribani lahko odpravila svoje nasprotnike in ostala še v konkurenci. Dobro se je tukaj držal tudi Mariborčan Blanke, ki je v I. kolu izločil svojega hrvatskega partnerja. Drugi dan so se na tej prireditvi začele tudi strelske tekme, na katerih pa ne sodelujejo predstavniki vseh držav.
Od ostalih bogatih izidov te največje mladinske športne prireditve v Evropi mislimo zabeležiti samo najpoglavitnejše, in sicer takole:
V teniškem turnirju, ki se je deloma razvil že do semifinalov, so se predvsem dobro držale mlade italijanske igralke, pa tudi med moškimi sta oba italijanska zastopnika še v konkurenci. Mariborski
igralec Blanke je bil izločen po zaslugi Slovaka Kosinara. V ženskem doublu se držita dobro italijanski in nemški par.
V plavalnem tekmovanju so bili do ure, ko to pišemo, znani samo izidi raznih pred tekmovanj, v katerih smo p>o-sebno pozorno zasledovali nastope hrvatskih plavalcev, od katerih sta Miloslavič in Vidovič res postavila cela moža. Posebno prvi je s svojim časom na 100 m prosto z 1:01.5 in 1:01.6 presenetil vso publiko. Tudi njegov čas 400 m prosto s 5:12.7 v izbirnem tekmovanju je izredno dober za njegova leta. Hrvatska ženska ekipa se v hudi konkurenci ni mogla
spraviti na vidnejša mesta.
* * *
Istočasno z milansko prireditvijo poteka v teh dnevih tudi veliko amatersko boksarsko tekmovanje v Budimpešti med najmočnejšimi predstavniki te panoge iz Italije, Nemčije in Madžarske. Najbolj uspešni so bili po poteku prvih dveh dni Nemci, medtem ko zavzemajo Madžari drugo mesto in je italijanske reprezentante vsaj dozdaj spremljala huda smola, tako da so se morali zadovoljiti z zadnjim mestom. Prireditev, ki jo večer za večerom obiskuje na tisoče prijateljev boksa, je počastil s svojo navzočnostjo tudi predsednik evropske boksarske zveze Vittorio Mussolini.
Obnovite naročnino!
iii u;!.,,,:'; II,.I,	.......................................... .......INIlllillllUlA

Ascoltote Poslusajte
stasera alle ore 22.15 nel	nocoj ob 22.15 uri v
programma »A« della	radijskem programu »A«
Radio la trasmissione di	prenos gramofonskih
disehi fonografici	plošč
ti C> E. T« R• H«
cantati dal mezzo	ki jih poje mezzo
soprano CLOE ELMO sopran CLOE ELMO
VERDI: «11 Trovatore* — «Condotta ell'era ln ceppi» (CC 2243) WAGNER: «Tristano e Isotta* — «Sola veglio» . . (CC 2243) GRIEG: «Io t'amo» ......... (TI 7011)
STRAUSS: «Domani» . , a , , , , . (TI 7011) STRAUSS: «Serenata» . . . . . « . » (AB 30001)
CLOE ELMO incide eselusivamente
su disehi «C.E.T.R.A». Produttrice Proizvodnja
S.A. „C.E.T.R*A." - Via Arsenale 17
CLOE ELMO poje izključno za plošče »C.E.T.R.A«.
Torino

Kornelij Bega
Kornelij Bega je bil znamenit nizozemski slikar in grafik, rojen 1820 v Haarlemu, kjer je tudi umrl 27. avgusta 1664. Mojster Adreaens van Ostade je bil njegov učitelj. Kornelij Bega slovi zlasti po svojih hurno-rističnih prizorih iz nižjih plasti ljudskega življenja- O njegovem burnem življenju in tragičnem koncu nam pripoveduje pisatelj J. K. Huysmans:
V prvih dneh februarja 1620. se je rodil v Haarlemu zakoncema Korneliju Begy-nu, lesorezu, in njegovi ženi Mariji Korne-liszevi sinko, ki je dobil ime Kornelij.
Ne bom vam popisoval, ali je bil ta otrok miren ali razposajen, ker tega niti nc vem. Vem le to, da je v starosti 18 let pokazal izreden okus za slikarsko umetnost in veliko nagnenje do nočnih žensk in do piva.
Stari Begyn je izpodbujal njegovo pivo nagnenje, a zaman je pobijal ostali dve. Zaman je bil tudi materin trud, da bi ga spravila ta boljšo pot. Grožnje, tepež, prošnje, vse je bilo bob ob steno. Kakor hitro je mladi Eegyn zapazil krilo kake razuzdanke, zravnano v lepih gubah vzdolž krepkih bokov, že je izgubil pamet in ubral pot za njo, puščajoč vnemar čopič in paleto. Dasi je bil strastno vdan slikarstvu ter je bolj ko vsakdo drugi občudoval mojstrska dela Rembrandto-va, je bil le še mnogo bolj neumen na svilnate, rožnate ustnice in na obla bela ramena.
Naposled ga je oče v upanju, da mu K> pamet prišla s starostjo in da 'x> lju-fcav do umetnosti prevladala te pomilovanja vredne strasti, dal v učenje v atelje slikarja Van Ostada. Boljšega -.čitelja Kornelij ne bi bil mogel dobiti, a *'idi ne feri bil mogel najti tovarišev bolj dovzetnih za pohajkovanje s pocestnimi deklinami. Njegova veselest, brezskrbnest in odkrito vedenje — vse to jim je takoj ugajalo, in da bi proslavili tem imenitneje njegovo dobrodošlico, so se vdali tolikemu popivanju in veseljačenju, da se je zgražalo vse mesto.
Ves ogorčen, da se njegovo ime vlači po na-iboij razvpitih haarlemskih ulicah, je stari Begyn razdedinil sina in ga spodil od hiše. Kornelij je ostal nekaj časa ves osupel in zbegan, nato pa je potisnil klobuk na čelo in odšel v klet, kjer se je abirala bratovščina veselih pivcev.
»Kar je, je,« je s cvilečim glasom vpil slikar Dusart, ko je izvedel od prijatelja »a njegovo nesrečo. »Ker ti oče prepoveduje nositi njegovo ime, te bomo krstili. Ali se hočeš imenovati Bega?«
Nai bo." odvrne mladenič, »a hočem
svoje novo ime tudi proslaviti; od danes naprej se odrečem vsakršnemu popivanju; hočem delati!«
Oglušujoč grohot je napolnil klet. »Ali Boriš:«, so vzkliknili prijatelji. »Ali Ostade ne pije? Ali veliki Hals ni pijanec? Ali ga to ovira biti genij? Ne! Nu, torej! Delaj kakor oni; delaj, a tudi pij!«
»No, krstimo ga!«, je vpil slikar Mus-echer, čepeč na sodu. »Krčmar, prinesi najmočnejšega piva, da zmočimo ne samo g!axro, ampak, kakor se spodobi poštenim pivcem, tudi grlo novokrščencu!«
Krčmar si tega ni dal dvakrat reči: privalil je velik sod piva in Bega spremljan na eni strani od betra Dusarta, na drugi od debelušne botre Maricne, je prišel iz kota h krstnemu kamnu, k sodu. kjer ga je pričakoval krčmar, opravljajoč službo velikega duhovnika.
Posajena na svoje masivne noge, zavijajoča svoje zelenkaste oči, brisajoča z rekavom svoj grčasti nos, ki se je svetil kakor bakrena bunka, pometajoča s širokim, mastnim jezikom po svojih debelih rstiJcf ti se nrš+liiva botrova oseba zagnala brez obotavljanja v spirale dolgoveznega govora, ki ni imel drugega namena, kakor pokazati srečonosni vpliv piva na umetnikove možgane v splošnem in slikarjeve še posebej. Dolgotrajno ploskanje je presekalo govomikove stavke ln po toplem nagovoru botre Marione, ld je sama prekinila svoj s trakovi naki-čeni govor s cmokajočimi poljubi na Kcr-rrvHra s-1 ie nričfio veseljačenje ob ubranih glasovih jokajoče viole in škripajoče lajne.
Vse leto ie Bejra živel tako tjavendan ii s svojimi tovariši; toda onemoglost je prišla kmalu; dasi se je trudil ustvariti nekaj boljšega, so bile to le slike izpod čopiča navadnega slikarja. Od jeze je lomil svoje čopiče. Naveličan vsega, sit tovariši] e in prezirajoč deklice se je umaknili v najpopolnejše samotarjenje.
A njegova otožnost se je zdaj še povečala in nekega večera je sklenil, da
naredi konec vsemu; utrjen v tem sklepu je krenil proti reki. Korakal je po obrežju in tresoč se opazoval vodo, ki je lupeia pod mostom. že se je hotel pognati v vodo, ko zasliši za seboj globok vzdih; obrne se in zagleda tik pred seboj mlado jokajoče dekle. Vpraša jo po vzroku njenih solz in na njegove prošnje mu je končno priznala, da je bila prišla k reki z namenom, da bi se utopila, ker ne more več prenašati nasilnosti 6voje družine.
Skupna nesreča je zbližala ta dva nesrečneža, ki sta se vzljubila in začela tolažiti drug drugega. Bege niso mogli več spoznati. Ta človek, pred mesecem še poln
Usoda dveh slovečlh čarovnikov
Eden izmed najslavnejših čitalcev misli je bil v preteklem stoletju ameriški čarovnik Irving B i s h o p , prav za prav pečetnik tistih poizkusov s čitanjem misli, ki ga danes različni čarovniki tolikanj posnemajo, ne da bi ga tudi dosegli. Bishop je bil res nenavadno občutljiv in je po večletni praksi ravnal tako naglo in zanesljivo, z vsem naporom misli in živčevja, da so ga sodobniki smatrali za nadčustveno udarjenega. Ko je bil na višku siti ve in je nastopil pred številnim
občinstvom v New Yorku. se je še posebno potrudil, da upraviči svoj sloves. Nenadno pa se je na odru zgrudil in obležal negiben. Zdravnik je mogel le še ugotoviti smrt. Truplo so raztelesili — in niso mogli dognati neposrednega vzroka smrti.
Živega so raztelesili
Šele njegova mati je pojasnila zdravnikom prečudno sinovo naturo. Že v mladih letih se je brez vsake prave obolelosti zrušil in obležal kakor mrtev. Nekoč je ležal polnih 12 ur brez življenja. Tako je bilo tudi v New Yorku: zgrudil se je, potem so živega raztelesili. Zdravniki v naglici žal niso prebrskali njegovih žepov, kjer bi bili našli opomin, ki ga je Bishop nosil vedno napisanega s seboj, proseč, naj ga po napadu navidezne smrti ne raztelesijo in ne pokopljejo, preden se ne pokažejo prvi znaki trohce-nja.
Kako je Bishop čital zaprta pisma
Za primer Bishopovih izrednih sposobnosti naj navedemo, kako se je ta slavni čarovnik in čitalec misli, videč in prerok uveljavil s posebno presenetljivim in vendar tako preprostim trikom. Gledalci so strmeli, kadar je Bishop ugibal, kar so mu na listke napisali. Godilo se je takole: Bishop je pozval gledalce, naj mu stavijo različna vprašanja in naj listke dajo v kuverte, ki jih zalepijo. Nabral je tako pri vsaki predstavi kopico pisem. Potem je vzel prvo pismo, ga držal na čelu, kakor da ga hoče prešiniti z žarki svojega uma, oziroma s svojimi »možganskimi valovi«. Potem je točno odgovarjal na vprašanje. Ko je nato odprl pismo in prebral napisano vprašanje, na katero je že odgovoril, je odložil listek na mizo. Potem je vzel drugo pismo, ga položil na čelo, ga prešinil s svojim umom, odgovoril na vprašanje, odprl pismo, prečital vprašanje in spet položil listek na mizo. Tako se je to nadaljevalo in pač nihče ni mogel podvomiti, da je Bishop obdarjen z nenavadnimi sposobnostmi vidca. Seveda je tudi Bishop zahteval kontrol?, da gre vse v redu in sicer so nadzorovalci morali točno zapisovati njegove odgovore. Na koncu so bila prečitana vprašanja in odgovori in vse se je skladalo točno po vrstnem redu. Občinstvo ga je nagraialo z burnim priznanjem in ie bilo prevzeto od njegovih sposobnosti, Bishop pa se je sam zase lahko smehljal.
Imel je seveda pomočnika ...
Imel je namreč vselej med občinstvom pomočnika, čigar vprašanje mu je bilo že v naprej znano. Seveda sta bila dogovorjena, v kakšni zalepki bo pomočnikov listek. Tam je na primer stalo: »Kako se počutite v našem mestu?« Zdaj je Bishop vzel v roko katero koli drugo pismo iz nabrane kopice. Vprašanje v tem pismu mu seveda ni bilo znano. Morda je bilo v pismu napisano: »Ali bo še letos izbruhnila vojna?« Bishop je držal to pismo na čelu, nato pa je odgovoril na vprašanje svojega pomočnika, na primer: »Vidim, v duhu tole vaše lepo mesto, kjer mi je dana srečna prilika, da tako odličnemu občinstvu razkazujem svoje skromne sposobnosti. Odveč je vprašanje v tem pismu, kako se počutim. Sijajno, to se razume'« Ko je nato odprl drugo pismo, da bi prečita! vprašanje, na katero je pravkar odgovoril, je v resnici »čital« vpra-
Dr. Harpola:
Na nočni straži
i.
Nočni telefon je brnel, glasno, vsiljivo, brenčeče, nujno pezivajoč, strašeč v temi, nevarnost oznanjujoč.
čez dan je telefon prijazen tovariš, Tu in tam sicer prinaša neprijetne novice, toda po večini nam pove kaj prijetnega, sporoča nam uradne objave in nagovore prijateljev. Kadar pozvoni, ne mislimo na kaj nevšečnega.
Ponoči pa je to čisto drugače.
Zbudil sem se iz nedojemljivih globin. Zdelo se mi je, da sem spal le nekaj minut. Brž sem prižgal luč in sem t-^koj vedel: tisti, ki je zdajle klical, bo vedel povedati samo o nevarnosti in o preteči smrti. Dvignil sem slušalko in se javil.
—	Somers, iz bolnišnice sv. Monike. Hudo mi je žal, da vas moram motiti. Toda gre za nujen primer. Slepič se je razlil. Ali utegnete priti k nam?
Negotovost v glasu mi je rekla, da Somers ni zaupal svoji diagnozi in da si je hotel olajšati odgovornost. Bil je pač še začetnik. Delal je šele 14 dni z menoj. Odgovoril sem torej:
—	Že prav. Pripravite vse za operacijo. Čim se oblečem, pridem.
Na cesti je bilo vse tiho, tako tiho, da sem čul, kako je iz garaže prihrumel avto in kako je brenčal pred vrati, še preden sem bil docela oblečen. Moj voznik Jo-nes je bil prej gotov kakor jaz. V garaži je Imel vse pripravljeno, ker se je pač zavedal, da imava ta teden nočno službo.
Vselej me nekoliko vznemirja, kadar ■e peljem ponoči skozi velemesto. Ulice »o čisto drugačne kakor podnevi. Tu ne
opaziš nič skrivnostnega. Toda, kadar se popeljem v stanovanjsko četrt, kjer se samo v zgornjem nadstropju svetlika kakšno okno, za katerim se dogaja kaj neznanega, potem se v dušo spet vrača občutek napetosti. Rdeče žarnice na križiščih zadržujejo mojo vožnjo, tako se mi zdi, kar za celo večnost. Le osamljen av-totaksi hiti v smer, ki mu jo dopušča zeleni signal, medtem ko v meni kar vre nestrpnost, ker ne morem naprej. Ob takih zadržkih utegnem razmišljati o tem. kakšni čudni ljudje so pač ponoči še na poti. Noben izmed njih ni videti brezdomec. Nekateri hite očividno za važnim poslom, drugi pa menda kar tako pohajkujejo. Kakšen nagon ali sila jih pač tira okrog pol 3. zjutraj naokrog? Nekakšen vzrok mora biti.
Vedno zaprta vrata bolnišnice so se za mano tiho zaprla, ko sem hitel navzgor po stopnicah. V veži me je pozdravil nočni vratar. Pridušeno mi je rekel:
—	Gospod Somers je na številki pet pri novosprejetem bolniku. Ali naj ga obvestim, da ste prišli?
—	Ne, hvala lepa. Grem takoj k njemu.
n.
Tiho je bilo v medlo razsvetljeni bolniški dvorani. Postelje s spečimi bolniki so se čudno belo svetlikale v dveh dolgih vrstah. Nočna sestra je prišla neslišno nasproti, luč s hodnika je razsvetljevala njene oči in njeno belo avbo, kc se je približala vratom, španska stena in luč za njo sta nakazovali tam v kotu posteljo, kjer je ležal nevarno bolni.
Zdravnik v beli halji je stopil izza zavese, ko sem prišel v bolniško dvorano. Poslušal je bil bolnikove srčne utripe, da bi dognal, ali ga bo mogoče omotiti. Mcl-
skrajnega obupa, je začel okušati slasti
mirnega življenja.
In da je bila sreča še popolnejša, se je obenem z novo mladostjo zbudil tudi njegov talent in prav od te dobe imamo njegove najboljše slike.
Vse s v-	• n mladima zakonce-
ma, slava in denar sta naposled prišla v ..a-j-i"'1- ^ -a.temu izbruhnila kuga.
Tudi mlado dekle je zbolelo. Bega je čul noč in dan ob njeni postelji. Smrt se je bližala. Hotel se je vreči v objem svoji izvoljenki, vdihavati dih iz njenih ust, umreti ž njo: a njegovi prijatelji so mu to preprečili.
šanje, ki mu je bilo ze znano, pri tem pa je spoznal novo vprašanje. Ko je nato vzel tretje pismo v roke, je odgovarjal na drugo vprašanje in je tako odgovarjal do kraja. Slednjič je spretno vložil listek svojega pomočnika med ostale listke, potem so bila vprašanja lepo zvrščena in so se odgovori točno skladali z njimi...
Ta preprosti zamislek so posnemali in še venomer posnemajo številni telepatci in vidci, ki križarijo po naši zemeljski obli, in vsem prinašajo njihove »nadprirod-ne« sposobnosti precej denarja.
Presenečenje po smrti ameriškega čarovnika Magica
Načelo pravega čarovnika, ki mu je zgolj do tega, da s svojimi sposobnostmi zabava občinstvo, je: poštenost in odkritosrčnost Zato srečujemo med artisti, ki se bavijo z iluzijami, številne, ljubeznive može. So pa vmes seveda tudi izjeme, ki pridejo v huda navskrižja s paragrafi. Najgrozovitejša je bila gotovo zadeva ameriškega čarovnika Tom tona, ki je po vojni kazal svoje res velike sposobnosti po mednarodnih zabaviščih. Ko pa je v začetku predlanskega leta umrl, se je svet zgrozil nad razkritji o njegovem življenju. Neki dunajski list je dne 7. februarja 1937 prinesel o tem naslednje poročilo: »Ime Magico je v Zedinjenih državah Severne Amerike imelo resnično magičen prizvok: tako se je namreč imenoval sloveč čarovnik, zvezdnik velikih varietejev. V resnici se je Magico pisal čisto preprosto: Tomton. Toda kot preprost mister Tomton vendar ni mogel dobro in uspešno čarati in tako se je pač odločil za umetniško ime Magico. Nedavno je mojster po slavnem življenju umrl. Listi so se ga spominjali s primernimi posmrtnicami, slaveč njegovo veliko znanje in njegove skrivnostne metode in kmalu bi bilo njegovo ime spet pozabljeno, če ne bi bila oporoka povzročila ogromnega presenečenja. Presenetljivo pa ni bilo, da je čarovnik zapustil kakih 250.000 dolarjev premoženja, saj je bil, kakor rečeno, vedno zvezdnik varietejev. Prejemal je visoke honorarie in je lahko lepe zaslužke pridno hranil, ker ni bilo opaziti, da bi imel kakšna posebna nagnjenja k zapravljivosti. Njegova zapuščina ni bila vzrok senzacije. Pač pa je pre-
Jesenska samota
če mi je pokazal Ust s krivuljo tempe-ture. Motril sem ta list. Temperatura je nenadno padla, utrip pa je naglo naraščal, dihanje pospešeno, šok, reakcija. Slabo je kazalo. Zelo previdno sem pre-iskal bolnika. Mladenič, ki je štel sele 19 let, me je gledal s svetlimi, vr~*'čnimi očmi. Izpraševal sem ga, odgovarjal je počasi. Potem sem mignil Somersu in šla sva v kuhinjo, da se posvetujeva, kaj naj storiva. Na plinski pečici je stal kotel z vrelo vodo za grelce. Hleb kruha, škat-lja keksov, nekaj presnega masla in nekaj praznih skodelic je pričalo, da so sestre pripravile nočno malico.
—	Kako dolgo je že bolan?
—	štirinajst ur, — mi je poročal Somers. — Opoldne je moral zaradi hudih bolečin v trebuhu zapustiti delo. Bilo mu je tako slabo, da se ni mogel vrniti. Ves večer je trpel in čakal, ali se mu ;boljša. Ko je bila bolečina okrog slepega *-"?vesa vedno hujša, je uganil, kaj se z njim godi in je okrog polnoči poklical zdravnika bolniške blagajne na pomoč. Ta je bil izpo-četka osoren, češ, zakaj ga ni že prej poklical. Ko pa je sprevidel, da je zadeva hudo resna, je poklical mene in sem bolnika takoj sprejel.
—	Ljudje čakajo vedno do polnoči, preden se zakaj odločijo. To je človeško, sem rekel. — Kadar gre proti jutru, se splašijo. Imate dovoljenje staršev za operacijo ?
—	Ne. Rekel je, da staršev to nič ne briga. Pobegnil je bil z doma in starši se ne brigajo več zanj.
—	Hm, neprijetno. Treba je takoi poseči vmes, drugače umre. Odgovornost prevzameva sama. Je pripravljeno za operacijo?
—	Da,
»Hočem umreti ž njo,« je kričal, »hočem umreti«! —
rTOi	atelje> ki so ga zadrževali,
naj ga izpuste:
»Prisegam vam, da se je ne bom dotaknil!«
Vzel je nato palico, položil njen konec na usta umirajoče m jo prosil, naj ga poljubi; nasmehnila se je žalostno tn ga ubogala; trikrat se je dotaknila palice z ustnicami. Tedaj jo je on hitro dvignil k svojim ustnicam in jih hlastno pritisnil na kraj, ki ga je bila ona poljubila.
Honbraken, ki o tem poroča, dodaja, da je Bega potem enako zbolel za kugo in je umrl nekaj dni pozneje.
senetila njegova poslednja volja, da zapušča vse premoženje — dedičem onih, ki jih je bil sam pomoril...
V oporoki je priznal vse svoje zločine
Čarovnikova oporoka je razkrila strahotne zločine, ki jih je imel Magico na vesti. Njegovo življenje je bilo eno izmed najhujših kriminalnih zadev, ki so bile v Zedinjenih državah kdaj koli razkrite. Zato je razumljivo, da se javnost prepadena izprašuje. kako je bilo mogoče, da je tak množestveni morilec cela leta uganjal svoje strašno početje — pa mu vendar niso prišli na sled. Zločinov, ki jih je izvršil Magico, ne bi najbrž nikoli razkrili, če jih r.e bi bil sam opisal v lastni oporoki. Njegova »poslednja volja« predstavlja pretresljivo izpoved nečloveških strasti in nepojmljive hladnokrvnosti. Magico je živel na dvojen način, da niti njegovi najožji prijatelji niso mogli slutiti, kakšni strasti je vdan: užival je na tem, da je spravljal ljudi s sveta. V ta namen se je posluževal dveh navadnih metod: plinske pipe in rastlinskega strupa. Ponoči se je vtihotapljal v stanovanja in odpiral plinske pipe, da je tako spravljal mirno speče in nič hudega sluteče prebivalce na drugi svet. Ali pa je po gostiščih prilival čisto neznanim ljudem kapljice rastlinskega strupa v pijačo. V mnogih primerih ni bilo mogoče razjasniti, zakaj so posamezni ljudje, polni življenja. nenadno umrli, ko vendar prej ni bilo na njih ne sledu kake bolezni ali trpljenja. Plin in strup — to je bilo morilsko orodje čarovnika Magica, ki pa se tudi ni bal — če se je nudila prilika — še na kak drug način služiti svoji strasti. Zlasti grozovit je bil zločin, katerega je takisto priznal v oporoki: na vožnji na ameriški zapad je sunil neko starko iz vagona. In naslednji dan je, kakor sam priznava, s čudnim zadovoljstvom čital o smrtni nesreči stare dame... Vobče ga je prebiranje časopisja, brskanje za lastnimi zločini navdajalo s posebnim zadovoljstvom. Tomtonovi zločini so se vrstili lepo število let. Z njegovo oporoko se šele pojasnjujejo številni skrivnostni umori. Iz-početka je javnost sodila, da je njegova oporoka navadno slepilo, domišljije polna pripovest čudaka. Toda kmalu so poizvedovanja policije dognala, da so navedbe v oporoki docela točne. Oporoka čarovnika Tomtona predstavlja pravcati roman groze...
CESARICA IN SPREVODNIK
Cesarica Elizabeta je, kakor znano, kaj rada sama in tajno potovala po svojih deželah. Tako je nekega dne v spremstvu samo enega služabnika vstopila v Mod-lingu v vlak. Poslala je služabnika k načelniku postaje, naj odredi, da bi se vlak na prihodnji postaji ustavil v bližini njenega dvorca.
Medtem lokomotiva zažvižga.
»Recite možu v črni suknji, naj se po-žuri,« reče cesarica sprevodniku.
Mož cesarice ni poznal. »Hej, vi,« za-kliče, »požurite se vendar, če ne se vam žena sama odpelje.«
*
PAPEŽ IN PRELAT
Papež Leon XIII. je bil kaj priden delavec in je to zahteval tudi od drugih. Nekega dne je hotel imeti urejene neke spise v svoji zasebni knjižnici. Pokliče svojega hišnega prelata in ga vpraša, koliko časa bi potreboval za to.
»štirinajst dni, Vaša svetost«, 1e odvrnil prelat.
»Ah, kaj,« reče papež, »osem zadostuje, lahko ste pa gotovi še prej.«
Nato je ukazal prelata v knjižnico zapreti, dokler ne bo z delom gotov. V šestih dneh je bila zadeva rešena.
—	Ste preizkusili kri, če mu bo morda transfuzija potrebna ?
—	Da. Pripada drugi krvni skupini.
III.
Pol ure nato je ležal mladenič na operacijski mizi. V nasprotju s tiho, mračno bolniško dvorano je bilo v marmorni operacijski sobi, kjer so se ob žarki luči svetlikali kovinski predmeti, živahno življenje. Topel sopuh iz sosednje sterilizacijske sobe je prepajal ozračje. Dve sestri sta pripravili vse potrebno. Inštrumente sta žvenketaje polagali na steklene plošče.
—	Ali želite narkozo, ali lumbalno anestezijo? me je vprašal Somers.
Za trenutek sem preudaril. Potem sem se odločil:
—	Rajši lumbalno anastezijo. Je varnejše ...
Z največjo previdnostjo smo bolnika položili po strani. Motril sem asistenta, kako je z orokavičenimi prsti vbodel Injekcijsko iglo, tipal za hrbteničnim mozgom in vbrizgnil tekočino. Pazil sem, ali dela pravilno. Ni bilo kaj oporeči. Bolnik je ležal čisto mirno in menda ni nič čutil.
—	Tako, to je storjeno, je rekel Somers, vidno zadovoljen, da mu je gladko uspelo.
Prikimal sem. Deset minut pozneje — sem vedel — bo bolnik od petft do rebres izgubil vsak občutek. Na tem področju bom lahko storil, kar bom hotel, in fant ' ne bo čutil niti najmanjšega dražljaja, žuriti pa se mi tudi ni bilo treba, kajti brezčutje bo trajalo gotovo ' "•Mh 12 ur. To nam spri čuJe. da je lumbalna anaste-zija eden izmed nnjodllčnejših napredkov za lajšanje človeških bolečin in tegob.
Dotlej, da je začela tekočina delovati, sva stala Somers in jaz v belih gumija-
Meh —»
IQ 0 0 o smeh
Ljubljanski Brbec
Ljubljanski firbec — ta ni majhen je višji ko Ljubljanski grad in star je ko to mesto belo, iz dneva v dan pa vedno mlad.
Ce se kolo tramvaju sname, se zbere firbec naokol' in radovednost vsa se zbere, če z avtom kje je karambol.
Ce branjevke na trgu v lase si skočijo za prostor svoj, ljubljanski firbec je že zraven, saj zanfmiv Je ženski boj.
Ce kje zakonski je škandal ček z njim zavrti se firbec v ples, raznese drugim firbcem v mestu in marsikaj pritakne vmes.
Veliko nosi on trebento in boben tudi rad ima, vse raztrobenta in raz bob na, ker žila mu miru ne da.
Odgrinja prav povsod zavese, uho napenja in oči, povsod vse vidi in vse sliši brez njega nič se ne zgodi.
Doma v Palači Je in bajti, v kavarno gre in vinski hram, na desno, levo se primakne, prisluškovati ni ga sram.
Ko bodo t rombe zadonele od ovc bo kozlov rod pregnan, še radovednost svojo pasel bo ljubi firbec sodni dan ...
Mara J. Tavčarjeva * * *
SMOLA
»Kaj pa je mamici? vpraša Moric svojega očeta.
»Pomisli, kakšna smola«, odvrne očeu »Ko je davi prinesla štorklja tvojega bratca, je mamico ugriznila v nogo.«
»Strašno«, pravi Moric žalostno. »Uboga mamica! Najprej tako hud porod, potem pa še sitnosti z nogo!«
DVOJČKA
Dva igralca v berlinskem gledališču sta bila res prijatelja. Njuno prijateljstvo je bilo tako iskreno, da sta imela celo skupno prijateljico Mino. In primerilo se je, da je eden izmed prijateljev odpotoval na gostovanje, čez nekaj dni je dobil brzojavko svojega tovariša:
»Mina rodila dvojčka. Moj je umrL«
SHAW IN MLAD PISATELJ
Nadobuden pisatelj, ld ga še ni doletela sreča, da bi bilo njegovo ime tiskano, je napisal prvo dramo. Ko jo je dal preči tati svojim prijateljem, so jo nekateri pohvalili, drugi pa raztrgali. Zato je hotel doseči, da bi sam Shavv to dramo prečita! in jo ocenil. Le kako naj ga pregovori, da ne bo rokopisa neprebranega zagnal v koš. In domislil se je.
Poslal je dramo Shawu in priložil tole pismo:
»Prepričan sem, da moje drame še pogledali ne boste. Stavim z vami deset funtov, da mi jo boste vrnili neprečitano.«
čez nekaj dni je dobil od Shavva precej težko pismo — vrnjeni rokopis — zraven pa je bil ček za deset funtov in takole pismo:
»Stavo ste dobili. Shaw.«
stih škornjih ob umivalniku in sva opravljala obred aseptičnih ukrepov — izpirala sva si roke, oblekla sva belo, dolgo, čisto oblačilo, nakar so nama sestre prl-čvrstile masko. Slednjič še gumijaste rokavice. Nihče ni pri tem črhnil.
—	Pripravljeno? — sem prekinil molk.
Asistent je stal pri vzglavju. da je nadzoroval bolnikovo dihanje. Prikimal je.
Naglo je bila tista stran, ki jo je bilo treba operirati, sterilizirana, zelene rjuhe s sponkami so bile položene naokrog. Rekel sem:
—	Napravil bom pararektalni rez.
—	Da, je obotavljaje se pritrdil Somers.
Opazil sem njegov pomislek in sem rekel:
—	Sodite, da bi bil drugačen rez bolj na mestu?
—	Nu, učil sem se pač... — Pomol-čal je in me pogledal.
—	Karkoli. Videla bova pozneje, kaj bi bilo bolje.
IV.
Pričel sem operacijo. Somers, ki je poznal potek, mi je stregel. čez čas sem zamrmral v svojo masko: »Peritoneum!«
Prikimal je. Zdaj je prišel odločilni trenutek. Ob naslednjem rezu se mora videti, ali je bila najina diagnoza pravilna ali ne. Skupno sva napravila gubo za vrez s škarjami. Pet sekund nato sva si oba oddahnila. Kar sva videla, naju je takoj prepričalo, da sva imela prav. Nasmehnila sva se drug drugemu čez maski Ugotmil som:
—	V tem primeru bi bil vsak rez enako dober.
—	Da. Je lakonlčno pritrdil Somers. Pričel mi ie biti všeč. Z orokovičenimi prsti sem segel po slepiču in ga potegnil na plan.
—	Tu je počen! — je živahno rekel Somers in pokazal na zelenkasto ognojen madež na koncu slepiča.
—	Kajpada, tu je. Dovolj hudo za mladeniča, da se mu je razM, preden so ga sem pripeljali. Zdaj pa ugibaj, koliko infekcijske snovi se je sprostilo in po telesu razlilo!
Dalje nisva govorila, preden vreza nisva zašila. Potem sva se oba vzravnala in sva zadovoljno motrila svoje delo. Rekel sem:
—	Več ni mogoče storiti. Morda bo okreval, toda pri takih gnojitvah nikoli ne veš, kako bo.
Velel sem sestri, da Je poiskala dve kratki gumijasti cevki. Po nekaj minutah je bila operacija opravljena. Gledal sem za prevezanim mladeničem, ki so ga odnesli na nosilnici. Naslednjih 12 ur nismo mogli nič novega storiti. Cas mora pokazati, ali ie operacija uspela. Ce ne bo komplikacij...
V
Ko sem se vračal domov — bilo je ob štirih zjutraj — sem razmišljal o velikih pridobitvah, ki jih je dosegla kirurg'ja notranjih organov že v moji dobi. Dobro S'-jv s" še spominjal Frederika Treves i.
Tudi velikega Murwhyja sem videl na delu. Poznal sem zasluge M. Burneya. Vedel sem, da je sleherni izmed teh pio~>t"-jev kirurgije nakazal rešilne poti, po katerih gre dandanes marsikateri izmed rešenih ki nikdar ni poznal ajihovega življenja. Njim in njihovim naukom dolguje zahvalo tudi mladenič, čigar imena ne vem in ki leži zdaj tam v tihi bolniški dvorani. Dolguje jim hvaležnost, da ima neprimerno več izgleda na življenje, kakor kralj Edvard VII. z vso svojo mogočnostjo, ko
se je pred dobrimi 35 leti znašel v enakem stanju.
Videl sem tisto mizo, na kateri je bil operiran kralj Edvard VII. Plošča iz mahagonija, okovana z med j o, krasen kos pohištva! Danes ne bi hotel na taki mizi operirati noben zdravnik. Taka miza ne nudi nobene udobnosti, kakršno zahtevaš dandanes v vsakj podeželski bolnišnici.
Videl sem tisto mizo, na kateri je bil operiran kralj Edvard VII. Plošča iz mahagonija, okovana z medjo, krasen kos pohištva! Danes ne bi hotel na taki mizi operirati noben zdravnik. Taka miza ne nudi nobene udobnosti, kakršno zahtevaš dandanes v vsaki podeželski bolnišnici.
Videl sem tudi Trevesove inštrumente. Njegovi nožje so imeli rožene ročaje. Danes se ne bi noben kirurg upal približati bolnikovemu telesu z loženimi ročaji. Pomisliti moram še to, da je Treves operiral z golimi rokami — kolikšna nevarnost zanj kakor za bolnika! In kako zelo se je izpremenila v medicinskem svetu sodba o vnetem slepiču!
Spominjam se Trevesovega pripovedovanja, kako so zdravniki, poklicani k postelji bolnega kralja, mirno dopustili, da se je razvil v kraljevem trebuhu absces in kako je moral Treves zlomiti silni odpor, preden se je izvršila operacija. Seveda so se zdravniki lahko sklicevali na takrat veljavne nazore. Danes se ne bi noben hišni zdravnik obotavljal pred operacijo, čim bi si sprevidel takšno stanje. Spominjam se še, kako nam je Treves pripovedoval: »Tako dolgo smo čakali in abces je že tako narasel, da slepiča kar ni bilo mogoče več najti... Sodil sem, da ne kaže predolgo iskati... Vrezal cem na slepo srečo — in glej, obneslo se je!«
Pripovedujejo, da je operacija napravila
kralja Edvarda VII. popularnega. Stari ljudje me še danes vprašujejo: »Kako to, da je dandanes toliko vnetih slcpičev? Ko smo mi bili mladi, tega ni bilo.«
Domišljija išče razlage v novi prehrani. Ljudje govore o ovirah v črevesju in pravijo, da se v slepič ujamejo drobci majlirane kovinske posode, ali pa govore o zastrupljenju z aluminijem ali pa o kakšni peški, ki da se je zataknila v slepiču.
Resnica je ta, da so že tisoči ljudi umrli za slepičem, preden je bila izumljena operacija za odstranitev slepiča. Svojčas so pač rekli, da so se čreva »vnela« ali »zamešala« in nikdo ni vedel kaj boljšega. Danes pa taki bolniki po navadi ne umirajo. število cbolenj se ni povečalo Samo bolje jih spoznavamo in zdravimo — to je vse. Eden izmed vzrokov splošn?ga pa< ca umrljivosti je v tem, ker se pač tre!u;ne operacije danisnes tako varno obnašajo, da okrevajo ljudje za bolezn -mi, za katerimi bi bili moral, kdaj prej umreti.
Danes je reč taka, da je najpametneHe izvršiti operacijo, čim se pokažejo kaka znamenja, če je pravočasno izvršena, ni nevarna. Cital sem pred leti v zbirki medicinskih spisov, da vnetje slepiča ravno še zadostuje, da lahko »štiri tedne po operaciji slediš povabilom na plesne prireditve«. To je vsekakor nekoliko rožnato rečeno in se nanaša na primere, ko je bila operacija pravočasno izvršena in se niso pojavile nikake komplikacije.
VI.
Zvečer mi je Somers poročal, da se mladenič dobro drži. Učinek lumbalne anestezije je minil in fant toži le še, da ga boli glava.
Naslednje jutro mu ni bilo tako dobro. Obiskal sem ga na popoldanskem pregledu. Spet me je bojazljivo gledal. Trpel je precejšnje bolečine. To je bil potek, ki ga * pozna vsakdo, kdor je kdaj prestal resno operacijo. Najprej čutiš olajšanje, ker ie vse skupaj minilo. Ko pa popusti omotica, se vrnejo bolečine. Tedaj lahko pomagamo z morfijem, a tudi po njem se bolnik ne počuti prijetno. Izčrpano telo se brani znova sprejeti svoje delo in bolnik je potrt in brez poguma. Tako se godi vsakomur, najhuje pa je zdravniku, če je sam operiran. Razmišlja o strahotnih komplikacijah, ki se utegnejo pojaviti, in je prepričan, da se ravno njega lotevajo kar po vrsti.
Opazoval sem svojega varovanca še 24 ur in pričakoval preobrat. Ta pa ni nastopil.
—	Ali te ne bi veselilo, če bi te obiskala mati? — sem vprašal mladeniča-
—	Menite, gospod doktor, da bom moral umreti?
—	Sodim, da si zelo bolan, mladenič!
—	Da. Potem pač. Toda očeta nikakor nočem videti, je rekel uporno.
—	Saj tudi ni treba. Zanesi se name!
Prišla je mati. Mladenič ji je bil zelo
podoben. Kaj sta se pogovarjala, ne vem. Toda ko je odšla, mu je bilo bolje. Mati je imela ljubezniv, trpeč obraz. Fant je utegnil pač imeti prav, kar se očeta tiče. Ljubeznivim ženskam je pač usojeno, da dobijo nevšečne može. Kajti dobre žene so sposobne, da se neizčrpno žrtvujejo in takšni moški krokodili znajo dobrotljivost izkoristiti.
Vročina ta večer mladeniču nI naraščala, vendar je očitno slabel. Bržčas so nastopale komplikacije. Skrb je vzbujalo to, da se je bil slepič razlil že proti poldnevu
in da je hil zdravnik šele čez 12 ur poklican na pomoč. Vnetje se je torej lahko nemoteno razširilo.
—	Poizkusite z acetilholinom! — sem rekel.
Somers me je poklical naslednji dan, ko sem pravkar opravil Jutranje delat. Sporočil mi je, da je mladeniču vedno slabše.
—	Kaj acetilholin ni pomagal?
—	Ne. Vsaj ne toliko, da bi se stanje izboljšala
—	Tako, tako. Takoj pridem k vam, še eno puščico imava v tulcu, preden po* izkusiva z jejunostomijo...
Pomislil sem na žlezni izvleček, ki smo ga šele nedavno dobili iz nekega starejšega preparata. Temu je lastno svojstvo, da nadzoruje nekatere mišice, ki niso več ubogljive. Sredstvo je bilo v podobnih obolenjih trebušnih organov uporabljeno s presenetljivim uspehom. Bilo je torej že nekaj upanja. Ko sem prišel v bolnišnico in sem videl mladeniča, sem se odloČil za to sredstvo. Dal sem mu polno injekcijo, največjo dopustno doza
—	Ponovite injekcijo čez tri ure — sem rekel Somersu — in če ne bo učinkovala, še enkrat po treh urah!
Ves večer sem moral razmišljati o mla* deniču. V ženski bolnišnici sem nadzoroval še neko nevarno bolno žensko, zato sem sklenil, da grem oba še ponoči P<>» gledat.
Ko sem pristopil k mladeniče vi postelji, mi ni bilo treba nič vpraševati.
Mati je sedela pri njem. Njene oči so bile zalite s solzami. Toda bo so bile solz« veselja. Mladeničev obraz je bil docela 'z-premenjen. Dečko je spal mirno in spo* kojno. Sredstvo je pomagala
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Ljubomir Volčič, — Vsi ? Ljubljani.

jIMMfc&S&ifcfc
bakrenih in cinkovlh soli, dalje povzroče hudo bljuvanje bencin, petrolej, arzemik in fosfor, strupena zlatica, bradavičnik in še mnogo drugih vnetje povzročujoče snovi vsebujočih rastlin, ki pridejo v želodec.
Večina ljudi, ki trpe na želodcu, težijo občutki pritiska ali prenapolnjenosti v okolici želodca; le malo bolnikov, ki se zatečejo k zdravniku, se pritožujee nad resničnimi bolečinami v okolici želodca, ki so jo občutili le kake pol ure potem, ko so zaužili hrano, pa tudi neodvisno od nje. Popisovanje želodčne bolečine, naj bo že pekoča ali gladujoča, v krčih ali v sunkih stiskajoča, dalje navedbe o porastu bolečine po zaužiti jedi, bodisi trdni ali tekoči — vse to so izkušenemu zdravniku važne okolnosti, po katerih lahko presodi' značaj bolezni.
Pri zdravniški presoji želodčne bolezni ima važno vlogo preiskava želodčnega soka. Ker izloči zdravi prazni želodec kvečjemu zelo neznatne količine prebavnega soka, a sta količina in sestava želodčnega soka za razumevanje želodčne bolezni zelo velike važnosti, dado osebi, ki se hoče preiskati, za poskušnjo použiti nekaj jedi, in sicer za zajtrk 300 gramov belega ruskega čaja brez sladkorja in 50 gramov kruha, za obed krožnik mesne kaše in 150 do 200 gramov beefsteaka s 150 grami krompirjeve kaše, a za večerjo 100 gramov kruha s presnim maslom, 80 gramov šunke in dve čaši čaja z mlekom In sladkorjem. Po poskusnem zajtrku izpraznijo želodec s tako zvano želodčno tvorbo čez tri ure, po poskusnem kosilu čez štiri ure, po poskusni večerji v jutrnjih urah naslednjega dne.	P
želodčna tvorba je kak meter dolga mehka kavčukasta cev s prerezom nekaj več kakor pol centimetra. Spodnji del cevi je treba skrbno otopiti; ta konec vtakne zdravnik sedečemu bolniku čez jezik na zadnjo steno žrela. Na zdravnikov ukaz bolnik nato naredi kakor da bi slino požrl; cev zdrkne za jabolkom v gornji del požiralnika in zdrsi potem kar sama od sebe v želodec. Nato zdravnik ukaže pacientu, naj napne trebušne mišice in bolnik iztisne pod učinkom poskusnega zajtrka, obeda ali večerje izločeni prebavni sok, ki mu utegne biti primešano še nekaj neprebavljivih ostankov jedi. V tako dobljenem želodčnem soku dožene zdravnik količino kisline, beljakovin, pre-bavljajočega pepsina in vsekako tudi si-riščnega fermenta, ki zasiri mleko. Dalje preišče z mikroskopom tudi ostanke jedi in bakterije ter morebitno primes krvi. Ce najde v praznem želodcu večje količine soka, je to znamenje, da nekaj v želodcu ni v redu.
Rentgeniziranje želodca po njegovi velikosti in obliki glede važnosti skoraj ne zaostaja za preiskavo poizkusne jedi, in če drugega ne, vsaj bistveno dopolnjuje druge preiskovalne metode, zlasti pri delj trajajočih in resnejših želodčnih obolenjih. V ta namen napolnijo želodec z docela nestrupenimi in neraztopljivimi kemičnimi spojinami kovin barija ali bizmuta, z vodo ali zdrobovo kašo. Te kovinaste spojine se rentgenskim žarkom mnogo bolj upirajo kako- mehki in trdni telesni organi ter tekočine in plini. Medtem ko se tako zvani rentgenski zaslon od prosto nanj padajočih rentgenskih žarkov zasveti v zeleni barvi, ostanejo tisti deli zaslona, kamor padejo žarki, ki morajo skozi snovi, s katerimi so prej napolnili želodec, popolnoma temni. Tako dobljena temna,'malone črna ploskev odgovarja — pod pogojem, da je bil želodec enakomerno napolnjen — natanko njegovim obrisom.
Rentgeniz3ran j e želodca se mora izvesti neposredno potem, ko je pacient popil —-kolikor moči toplo — prej omenjeno količino. Rentgenizacija da na zaslonu ne samo obliko in velikost želodca, nego tudi potek gibanj želodca, ki SlužIjo premeša-nju želodčnih snovi in njih odpravi najprej proti črevesju. Cez nekaj ur je želodec dobro še enkrat rentgenlztrati, da se dožene, koliko senco povzročujoče tekočine je želodec že zapustilo in koliko bi je utegnilo biti še v črevesju. Dalje je tudi dobro opažats delovanje požiralnika, žje-lodca in začetka črevesa: bolnik mora ▼ ta namen pogoltniti barijevo soL
Naposled je moči že neposredno opazovati notranjost želodca; v ta namen vtakne zdravnik v požiralnik instrument, ki je opremljen z električno pripravo za osvetlitev. V novejšem času se je celo posrečilo dobiti s prav majhnimi fotografičniml aparati porabne slike notranjosti želodca, ki nemalo pomagajo pri presoji in diagnozi želodčnih boleznL
Al! ste že odposlali naročilnico za DK?
SAMOSTANI
V nekdanjem znamenitem samostanu v Kostanjevici
• Najstarejši samostani so se ustanavljali tudi pri nas vstran od naselij, v skritih gorskih dolinah, ki so ostale neposeljene ali ki sploh niso imele dosti več prostora ko za samostanska poslopja. Takšno postojanko sta imela žički samostan, ki so ga namestili v samotno, povsem odljudno zgornjo dolino žičnice pod Konjiško goro, pa Jurklošter; oba ležita danes v razvalinah. Podobno so namestili ostale najstarejše samostane, v Vetrinju, v Stični, v Pleterjih, pil Velesovem in drugod.
Samostane iz kasnejše dobe so postavljali po drugačnem načelu, in sicer v novo ustanovljenih mestih in trgih ali pa tik ob »jih izven mestnega obzidja Mestni podobi eo dajala ogromna samostanska poslopja s cekvijo in pokopališčem precejšen donesek. y kasnejši dobi so marsikateri samostan opustili in njegove zgradbe prepustili drugačnemu namenu, nekatere so podrli; marsikje zveza na njihovem nekdanjem prostoru v starih mestnih jedrih kričeča praznina (na primer šentjakobski trg v Ljubljani). ■ Samostani so privabljali ljudi na razne načine; malo naselje ali vsaj ime po nekdanjem njihovem hospicu — špitalič — epominja še dandanes na njihovo nekdanje delovanje.
Izredno so značilne za našo pokrajino mnoge cerkve in cerkvice, postavljene po vrhovih gričev in gora, ki nudijo široke razglede. Da bi bila njihova zgradba v Zvezi s starimi svetiščnimi kraji iz pogan-ke dobe, se ne zdi verjetno, čaka pa še proučitve. Da so mnoge cerkve opremljene s Btrelnimi linami in imajo zelo močno zidov je to nas vsekakor napeljuje na dobo turške nevarnosti. Po nekih navedbah pa se da sklepati, da so vsaj nekatere cerkve nastale kot izraz posebnega verskega razpoloženja
V krajevnem imeribslovju imajo cerkve po gorah prav veliko vlogo. Obilo je cerkva, M so dale goram ime, seveda ime po evetnici in svetniku, ki mu je cerkev posvečena. šmarna gora, šenturška gora, Urši ja gora, štalenska gora, Magdalenska gora so le nekateri iz obilice takih primerov, ki se jim pridružujejo še Svete gore, kakor se označujejo nekateri vrhovi, kjer je romarska cerkev privabljala ljudi od blizu
in daleč. Po sebi se razume, da so imele vse te gore izprva drugačno ime, po obliki vrha ali kako podobno.
Cerkve so dale tudi po gričevju v nižjih legah mnogoštevilnim vrhovom in naseljem ime. Zlasti mnogo je tega v gričevnem sub-panonskem predelu, na primer v Prlekiji in Halozah, kjer imamo razloženo obliko naseljenosti. Tod predstavljajo znatnejše cerkve skoraj edino koncentracijo; če dru-
I gače ne, je ob njih vsaj iupnišče, šola in kaka gostilna. Ker gre tu običajno za daleč vidne vrhove, ni čuda, da je v tako mnogih primerih vse naselje dobilo ime po njih.
Kako veliko vlogo imajo cerkve v naselbinski nomenklaturi na splošno, se je moglo mimogrede pokazati v drugi zvezi. Poznamo Cerklje, pa Cerknico, Cerkno, Cirkovce itd. Ti kraji so imeli vsi izprva drugačno ime. še mnogo več je imen po svetnikih in svetnicah, ki so jim cerkve posvečene, pa se je potem ime preneslo na vso vas (šmartin šentpeter, Šmarje, šmi-hel, Šentvid, Sv. Jošt itd.). Zlasti mnogo je takih vaških imen v primerih, kjer gre za stare župnije. Tudi tu je bilo bržkone po večini tajko, da se je vas izprva imenovala drugače nego dandanes, razen seveda tamkaj, kjer se je cerkev postavila izven naselja, pa je potem ob njej polagoma nastala nova vas. Toda zdi se, da je takih primerov vendarle razmeroma malo. Na zgostitev prebivalstva in koncentracijo naseljenosti pa je cerkev vplivala tamkaj, kjer je bila združena bodisi s funkcijo župnije ali božje poti.
Za pokrajinsko lice so značilna tudi mnogoštevilna znamenja, stoječa ob potih in cestah, zlasti na križpotjih. Večja so z;dar,a in delajo vtis kapelic. V Selih na Koroškem ima skoraj vsaka večja kmetija svojo kapelico; iz rezanega kamna so tudi mnoga manjša znamenja. Končno se vidijo tudi samd leseni križi z razpelom ter sliko; v njih imamo, kar je starejših, obilo lepih spomenikov stare ljudske umetnosti. Po posameznih pokrajinah so ta znamenja zelo različna in bila bi zelo hvaležna naloga ugotoviti tipe in dognati njih geografsko razprostranjenost. (Po dr. Meliku.)

st&ree iu tel miloščine
Stara arabska pripovedka
Dolgo vrsto let je že sedel Mohamed v nebesih na Alahovi desnici, ko se ga je naenkrat polastila izkušnjava, da bi spet stopil med zemljane in od bliže pogledal, ali verniki izpolnjujejo njegovo besedo, če so njih srca pravična in če dobro opravljana molitev krepča njihovo dušo.
Stopil je na zemljo in začel potovati po svoji deželi, enkrat kot trgovec, drugič kot pastir, spet drugič kot romar.
Mnogo krajev je že oblezel, da je naposled prišel na svojem popotovanju do studenca v Ajn-Nekli in je sedel kraj njega. Telo mu je bilo utrujeno, srce grenko, oči nabrekle od solz, kajti povsod je bil videl zmagoslaviti zlo, skrunjenje pravice, svobodo uklenjeno in laž v bohotnem razcvetu. Tudi sam je na svojem potu okusil krivičnost rjudi. Kupil si je bil nekoč dat-ljev in oliv in prodajalec ga je prikrajšal pri meri; pa se je prerok pritožil, a oni ga je obdolžil krivega natolcevanja in ga postavil pred kadijo zaradi žalitve; iin ka-dija mu je naložil globo, ki si jo je nato razdelil s prodajalcem.
še je počival Mohamed pri studencu, ko je zdajci videl, da prihajajo tri deklice proti njemu. — Pa je hotel spoznati, če so tudi ženske prav tako hudobne kakor moški. Hitro se je preobrazil v slepega starca, da bi tem bolj zbudil njih usmiljenje.
Prva, ki se je približala studencu, je bila kalifova hči. Nedima, blesteča zvezda, ji je bilo ime in kakor zvezda je sijala v krogu svojih tovarišic istih let. Bila je ogrnjena v bogato oblačilo, na zapestju so ji žven-ketale zlate zapestnice. Zlate zaponke so ji spenjale obleko, na vratu je nosila v zlatu in biserih bleščečo se ovratnico.
Ko je prišla do studenca, jo je zaprosil slepi starec: »O, deklica, usmili se me! V imenu Alahovem, olajšaj mi gorje, kajti rečeno je: Denar, ki ga posojate na visoke obresti, se pri bogu ne bo povečal, a vsaka miloščina vam bo pri njem podvojena.«
Kalifova hči se ni obotavljala; brez besedi je snela z levega zapestja zlato zapestnico in jo dala starcu, potem pa je odšla.
Druga, ki je prišla, je bila šejkova hči. Fatlma je bilo njeno ime, telo ji je ovijala tunika iz mehke, voljne volne; na rami je nosila hleb sira in meh, poln mleka.
»O, deklica,« ji reče prerok, »če ljubiš Alaha in njegovega preroka, pomiluj mojo bedo in nesrečo, daj mi, da umirim svojo žejo in svoj glad, da te bo blagoslovil bog, kajti ukazal je: Opravljajte točno molitve, dajajte miloščino in uklonite se z onimi, ki su uklanjajo meni!«
Tudi šejkova hči se nI obotavljala: položila je pred slepca pol hleba sira in ves meh mleka.
Tretja, ki je pristopila k studencu, je bila
hči preprostega Arabca, imenovala se je Ajša. Ni nosila bogate obleke, z zlatom in b:seri nakičene. Preprosto oblačilo je le slabo odevalo njeno telo, ker bilo je brez igel in zaponk; tudi v laseh ni bilo dragocenih glavnikov, vrat je bil brez kakršne ovratnice ali amuletov. Bila je uboga, prav tako uboga kakor slepi starec, ki je sedel poleg bistrega in žuborečega studenca. In vendar je zaprosil starec: »O, deklica, če veruješ v besedo našega preroka in če ljubiš Alaha, ki te je ustvaril, usmili se me, pomagaj mi v bedi. ker bog bo poplačal vsem ceno njihovih dobrih del. On ve za vse, kar storite.«
Ajša se je bila ustavila; s svojimi velikimi očmi je motrila nesrečneža; iskala je, kaj bi mu mogla dati, da bi mu omilila gorje, ali ničesar ni mogla najti.
»Nimam ničesar,« reče, «sama sem uboga kakor ti. Bog ti bo pomagal.« ' A starec je povzel:
»Išči, otrok, išči in daj starcu, osamljenemu in trpečemu; daj, ogrej mi z darom žalostno srce in utrujene ude, ker pisano
je: Bog bo povrnil in nagradil one, ki dajejo miloščino, in dodal bo še svojo milost, ker je hvaležen in dobrotljiv.«
Tedaj je lahek nasmešek razsvetlil Aj-šine oči; počasi, z gibko kretnjo je odvezala svoj volneni pas, brez bojazni in obžalovanja je spusila na tla grobo oblačilo, ki je pokrivalo njeno vitko telo. In stala je tu v vsej svoji lepoti, rjava in pozlačena kakor večer v pustinji. Stopila je k slepcu, ki je stal nem in nepremičen. Strmel je v lepoto, ki je bila edina njena last na tem svetu, sveža mladost puščavske vile. In izmed treh miloščin je bila ta poslednja najbolj všeč Alahu in njegovemu preroku.
0 kvlmm želodcu
Zdrav požiralnik se giblje navadno V smeri cd požiralnika proti črevu, razdraženi in bolni želodec pa utegne zgibati svojo vsebino tudi v nasprotni smeri proti ustom: takrat govorimo o bljuvanju. Bljuvanje je neprostovoljen pojav, ker del mišic, potrebnih za akt bljuvanja, ni podvržen učinku volje. Mnogo je ljudi, ki mislijo, da lahko bljuvajo po mili volji, pri njih je akt bljuvanja le v toliko odvisen od volje, ker utegnejo predstave studa, gnusa, strahu, ki jih je sicer res moči zbuditi z voljo, tudi pri čisto zdravih ljudeh povzročiti slabost in naposled tudi bljuvanje.
.Akt bljuvanja ima svoj izvor iz nekega določenega mesta v podaljšanem mozgu, ki leži med možgani in pravim hrbteničnim mozgom in se imenuje centrum za bljuvanje: dražljaj pride po šopih živcev do prizadetih organov, trebušnih mišic, prepone, želodca, požiralnika. Pri duševno in živčno manj fino čutečih ljudeh pa navedeni občutki (stud. gnus. strah) ne zadoščajo. Ce hočejo zdravi povprečni ljudje bljuvati. je treba za to že hujših dražljajev, kakor n. pr. vtaknitev prsta v usta ali raznih bljuval, kakor recimo bakrenega vitrijola (žveplenokislega bakra), ki ga pogoltneš, ali apomorfina, ki ga vzbrizga-jo pod kožo. Posebno radi bljuvajo otroci; pri njih kakor tudi pri nervoznih ženskah bljuvanje ni tolikega pomena. S strupi ali pokvarjeno hrano razdraženi, s prekomernim uživanjem hrane ali pijače razširjeni želodec prav tako kakor tudi bolni želodec je kaj lahko pripraviti do Izpraznitve od zgoraj, odnosno nastane ta akt izpraznitve sam od sebe. V teh primerih je bljuvanje zelo učinkovita samoobramba pred nevarnostjo, ki preti želodcu; po strupenih snoveh vseh vrst, po kislinah in lugih, po pokvarjeni hrani in preobilnem uživanju razdraženi organ se sam osvobodi bolezen povzročujočih snovi in se iznebi nadležnih vsiljivcev navzgor in navzdol, s čimer prepreči njih nastop v črevo, kar bi bilo dosti bolj nevarno.
Občutilni živci, ki teko po sluznici, ki obdaja želodec, se razdražijo z vsakovrstnimi kemičnimi dražjaji; zato spada bljuvanje med najbolj pogoste simptome pri zastrupljenjih, če je otrov prišel v telo skozi usta, na primer pri zastrupljenju z alkoholom, zlasti pri ljudeh, ki ga niso vajeni, dalje pri zastrupljenjih z lepo rastlino nagnojem, pri uživanju majhnih količin
Bela lepota sta sinji gladini