JUTRA!
Maribor, četrtek 18. aprila 1929
a-razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poStnem ček. ztv. v Ljubljani it. 11.409 leseino, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, doetavljen na dom pa 12 Din
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova
Oglasi po tarifu
Oglata aprajama (udi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Preier
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
/ttarutors&l
Izl
r
Velja mesečno,
j it 13
J
v Ljubljani, Prešernova ulica It. 4
Otročji poskusi
DOKLADE OD 4000—200 DIN. — REDUKCIJA NEKVALIFICIRANIH SREZKIH POGLAVARJEV PO VSEJ DRŽAVI.
Dasi so že ponovne volitve na podlagi splošne in enake volilne pravice razpršile bajke o nemškosti Maribora, Ptuja in Celja, dasi so te ponovne volitve dokazale, da tvorijo Nemci danes v teh mestih absolutno in relativno manjšino (četudi so v Ptuju in Celju vsled zveze nekaterih zaslepljenih Slovencev z njimi prišli do nezaslužene veljave), še ven dar skušajo ti ljudje vsako priliko izrabiti, da bi obrnili pozornost sveta nase, in še vedno skušajo varovati nemški »decorum« navedenih mest. Zlasti skušajo to ob prilikah, ko potujejo skozi Maribor kakšni izletniki iz Nemčije ali Avstrije. Ob takih prilikah skušajo priti voditelji našega nemštva v ospredje in v neposredne stike z gosti, da jih - seve po svoje — informirajo o težavah in progonih in tlačenju nemštva v naši državi, zlasti v Sloveniji.
Kako te informacije izgledajo, smo imeli na žalost priliko konstatirati, ko so se na svojem potovanju po Jugoslaviji nemški novinarji (dejansko so bili povečini sami založniki raznih listov in ne poklicni novinarji!) ustavili tudi v Mariboru. Tu so jih okupirali naši nemški prvaki z znanim šentiljskim sanjačem dr. Morocuttijem na čelu in so jim seveda natvezli nešteto bajk o historiji naše dežele, ki so jih potem ti »novinarji« servirali v svojih listih. Pisali smo o tem takrat, zato tu ne bomo ponavljali vsega tega. Naj zadostuje, če serviramo samo eno cvetko: nekje pri St. Janžu na Dravskem polju so tl nemški novinarji v družbi naših Nemcev naleteli na sloven* sko kmečko korenino, ki je pa znal nemški, a njegovi otroci ne. Kaj so izkon-struirali? Tako se potaplja — so rekli —• nemštvo v slovenskem morju. Oče je še Nemec, otroci pa ne znajo več nemški. Mislimo, da zadostuje samo ta primer v dokaz, kako otročje bedasto skušajo naši Nemci informirati svoje sonarodnjake iz Nemčije.
Nedavno so šli skozi Maribor nemški avtomobilisti. Prinesli so s seboj iz Gradca vsak po en eksemplar letakov, na katerih jim pod firmo Sildmarkegra Ska skupina nemških poprevratnih emigrantov iz naše Slovenije na dolgo in Široko slika bedo in težave nemštva v Sloveniji, zlasti na slovenskem Štajerskem ter jih naproša, naj ne pozabijo teh svojih bratov »in den deutschen StSdten Marburg, Cilli, Pettau« itd. Da bi jih še bolj navdušili za to nemštvo, so jim Maribor in Celje tudi v slikah servirali s Podnaslovi »das deutsche Stadtchen Cilli« itd. Ob sprejemu v Mariboru sa-roem so poskušali naši Nemci na otročje smešen način obrniti pozornost nemških mostov na-se s klici »Helll« iz špalirja, ki pa bili naravno udušeni po mogočnih Ziviol-kUcih. Da je slovensko občinstvo s suverenim preziranjem šlo preko te o-~lY!dno namerne demonstracije tukaj-njih Nemcev, je pač dokaz njegove tre-in politične zrelosti. Nedvomno t s.° hotel1 Nemci (bolje rečeno nem-'*n •• i’ ker pravi Nemci se v take otrobe ne spuščajo!!) s svojimi demon-ra*ivnimi »heil« izzvati kakšen Inci-
BEOGRAD, 18. aprila. Novi zakon o splošni državni upravi, ki ca te dni izdelujejo, ureja med drugim tudi vpra šanje doklad upravnih uradnikov. V ta namen je prišla v proračun notranjega ministrstva postavka 18 milijonov dinarjev, ki je določena za materi’'" in oseb"- iz^tke. Doklade uradnikov I. kategorije bodo urejene 1'odobno kakor sodniške plače in so določene na čin in skupino sledeče: 4000, 3500, 2500, 1500, 1000, 600 jn
dvesto Din. Skupno znaša ta postavka 13,093.000 Din. Doklade za srezke poglavarje druge kategorije še niso določene, zdi pa se, da bodo znašale 600 Din. Kar se tiče srezkih poglavarjev tretje kategorije, prevladuje mnenje, da bodo radi nezadostne kvalifikacije brez izjeme reducirani. Število upravnih uradnikov znaša v vsej državi 7000, vštevši policijske uradnike. Od teh jih spada v I. kategorijo 900.
Zima sredi oomladl
PO VSEM BALKANU TEMPERATU RA MOČNO PADLA. — ZAMETI. — SILNI VIHARJI NAD AT LANTIKOM.
SNEŽNI
SARAJEVO, 18. aprila. V Bosni in Sremu je temperatura močno padla. Včeraj zapadli sneg je sicer kmalu skopnel, vendar pa je povzročil poseb no v tobačnih nasadih ogromno škodo.
BUKAREŠT, 18. aprila. V Transsil-vanskih alpah je zapadel sneg meter nn debelo. Pri Varni na Bolgarskem di'jaio tako hudi snežni zameti, da so morali ustaviti promet. Telefonske in brzojavne zveze so na več krajih pre-
trgane. Zimski posevki so večinoma uničeni. V Bukareštu je divjal včeraj pravcati orkan, kateremu je sledila toča.
LONDON, 18. aprila. Nad Atlantskim morjem razsajajo divii viharji Pet velikih parnikov se je moralo vrniti v luko, 7 manjših ladij se je potopilo; istotako več ribiških bark. Ne šteto ladij razpošilja klice na pomoč.
ZeleznISka katastrofa v
Belgiji
PRI BRUSLJU TRČILA BRZI IN TO VORNI VLAK. — MNOGO MRTVIH.
BRUSF.LJ, 18. aprila. V bližini Bruslja se je pripetila včeraj težka železniška nesreča, ki je zahtevala številne človeške žrtve. Iz Pariza v smeri proti Bruslju vozeči brzi vlak je trčil v največjem diru v tovorni vlak, ki je vozil iz nasprotne smeri. Udarec je bil tako silen, da sta se lokomotivi zarili druga v drugo. Trije vo-
zovi brzovlaka so bili popolnoma razbiti. Izpod razvalin so potegnili 11 mrtvih, 21 težko ranjenih in 50 lahko ranjenih. Mrtva sta med drugimi tudi vlakovodja in kurjač tovornega vlaka dočim je bil vlakovodja brzovlaka, k: je zakrivil nesrečo, težko ranjen. Ven dar pa je tudi za njega malo upanja, da bi okreval.
Tuči Noruešfca se ga bo|!
OSLO, 18. aprila. Norveška vlada se je na včerajšnji seji bavila s prošnjo norveškega komiteja za pomoč Trockemu, da bi se mu dovolilo bivanje na Norveškem, dokler popolnoma ne okreva. Vlada je bila prvotno pripravljena proSnji ugoditi, pozneje pa je morala pod pritiskom zunanje-politič-nega položaja in iz strahu pred komunistično propagando svoje stališče iz-premeniti. Vlada je zato odbila prošnjo z motivacijo, da bi bilo nadziranje Trockega za norveško vlado zelo ne-
prikladno. Prepis odločitve je dobil tudi v Carigradu mudeči se Trockij osebno. Kakor poročajo iz Carigrada, se namerava sedaj Trockij za stalno naseliti na Princovih otokih v Mar-marskem morju in je turška vlada že izjavila, da nima nič proti temu, ako opusti vsako politično udejstvovanje.
CARIGRAD, 18. aprila. Odločitev norv^ke vlade je Trockega silno presenetila,. Izjavil je. da je vedno gojil simpatije do liberalnih in demokratskih vlad in zato to ozkosrčnost ne more razumeti.
dent, da bi nemškim gostom ad oculos dokazali in da bi potem mogli v svet trobiti o preganjanju in zatiranju tukajšnjih Nemcev. Nakana pa se je izjalovila, ostalo je pri otročjem poskusu.
Naj v zvezi s tem še omenimo, da je celjski nemški Mannergesangverein pred nekaj meseci odposlal v Nemčijo na tisoče pisem, v katerih svojim »bratom« v Nemčiji slika tužni položaj »nemškega Celja«, ki da leži v onem ozemlju, welches bei den Frledensverhand-lungen an Jugoslavien abgetreten wer-den musste«, in v katerih berači pri Nemcih v rajhu za pomoč tej ogroženi
nemški« postojanki. Mislimo, da je dovolj jasno vsakomur izmed nas, da so se naši Nemci zatekli k poskusom, ki so morda dobro zamišljeni, ki se pa koncem koncev izkažejo kot otročji-Ne dvomimo, da bodo pravi Nemci iz Nemčija uvideli, da je v interesu tudi od njih zaželjene poglobitve gospodarskih stikov in zvez med obema državama, ako ne nasedajo blebetavim informacijam našega nemštva, zlasti še, ker ne potekajo iz verodostojnega vira res pra-
Kaj je vse ljudem na poti.
Neki nepridiprav je svojčas poskušal zažgati reklamni kiosk Mariborske tiskarne ob dravski brvi, a se mu nakana ni posrečila, ker so ga pravočasno prepodili. Sinoči pa se je ponovno spravil na ta »kamen spodtike« in ves kiosk v spodnjem delu dobesedno olupil ter ,na več mestih razdrl deščice, da pogleda v notranjost kioska, kamor je zmetal vse olupljene dolgoletne lepake ter napravil pravzato grmado. Kaj je neznanega storilca napeljalo k temu dejanju, bo pač težko uganiti. —
Neprevidni vozniki in motociklisti.
Največ preglavic povzročajo policiji ašilci cestno-policijskega reda, ki je spričo naraščajočega prometa zelo strog. Polovico prijav, ki jih dobiva policijski komisarijat od svojih organov, je vloženih radi prestopkov prometnega reda. Ni torej nič čudnega, da toliko neupoštevanje predpisov za-lteva nesreče, ki so po večini le lažjega značaja, vendar smo že v našem mestu zabeležili tudi smrtne slučaje. Včeraj sta se pripetili zopet dve, d nista zahtevali težjih žrtev. Plačilni natakar Oton K. je v Smetanovi ulici vozil z motornim kolesom po pešpoti n podrl na tla 31etnega otroka, nato pa odkuril z motorjem, ne da bi se zmenil za žrtev. Otrok si je pri padcu ranil obe roki in se tako vgriznil v jezik, da je močno krvavel. — Po Pobreški cesti pa je s praznim vozom divjal hlapec Josip Pristovnik iz Oglen ščaka. Vozil je na desni strani in zadel v dvovprežni voz, nato pa s tako silo zavozil na hodnik državnega mostu, da je njega in njegovega sopotnika vrglo raz voz, dočim so se konji kmalu nato ustavili. Ponesrečenca bi bila lahko postala žrtev lastne neprevidnosti^ ogrožena pa je tudi bila telesna varnost številnih pasantov. Prestop-karje bo policija kaznovala z denarno globo. —
Mučenje živali.
Z dežele nam pišejo: Pred vojno srn« dosegli, da je vlada precej trdo nastopila proti mučilcem živali- Predpisano je bilo tudi, da se morajo klavna teleta voziti k mesarju itd. Sedaj pa se je zopet razpasla grda navada, da gonijo teleta celo po več ur daleč ob spremstvu mesarskega psa. Nedavno sem videl, ko je neko tele onemoglo in padlo na tlaj krog gobčka je imelo polno penastih slin, pes je rentačil nad njim, mesarski pomočnik pa je udrihal s korobačem. A do mesnice je bilo še dobro uro hoda. Da bi ljudje vsaj pomislili, da imajo s takim ravnanjem denarno izgubo. Izmučeno tele tehta namreč veliko manj, oblasti pa naj pomislijo, da je meso trpinčenih živali celo Škodljivo. —
Ukradeno dvokolo.
Včeraj proti večeru je neznan prijat®!! tuje lastnine ukradel vratarju hotela Meran moško dvokolo znamke »Puch«. Konrad Lorber, ceni škodo nad 1000 Din. O drznem tatu ni nikakega sledu. Zgodnji gost.
Davi ob 6. je v Vojašniški ulici nekdo nadlegoval stanovalce hiše št. 18. Trkal je na okna stanovanja Ivana Ukovica, ker pa ga je gospodar pozval, naj preneha, je nadležnež vrgel skozi okno kamen, ki je razbil več stekel in napravil 100 Din škode. Ker je v sobi spalo dvoje oseb, je bila s tem tudi ogrožena njiju telesna varnost, radi česar bo nadležnež moral pred oblastmi polagati račune. čeprav se zagovarja, da je vse, kai
vih Nemcev, ampak iz zelo dvomljivega	-T_	-	-	.	,	-
vira raznih ponemčencev. ponovno oro- mu očita prijava, zakrivil nekdo palih kandidatov itd.	‘ki	ga	ne	mara	izdati
Šifra« %
Mariborski VECFRNIK .hitra
V Mariboru, dn- IS. iv. 1929
WWTH—nrfflWII  ........
Rak in njegovo zdravljenje
NOVA POTA V POBIJANJU POGUBONOSNE LJUDSKE BOLEZNI.
Zdravniška veda se osobtto v zadnjem 'desetletju obupno bori proti raku, ki zahteva, kot prava ljudska bolezen, strašno število žrtev, osobito med starejšimi osebami- Jetika spravlja leto za letom ogromno mlajših oseb v prezgodnji grob, rak divja med starejšimi in zdravstvena statistika Dunaja dokazuje, da je odstotek žrtev raka v zadnjih letih celo večji, kakor odstotek umrlih na tuberkulozi, a je treba vrh vsega imeti pred očmi, da je rak po stanju današnje medicinske vede nenalezljiv, med tem ko je tuberkuloza skrajno nalezljiva.
Vzprioo tega strahotnega dejstva nikakor ni čudno, da se zdravniki na vso moč trudijo, da bi prišli v okom temu morilcu in dan za dnem skoro čHamo v zdravniških publikacijah, pa tudi v svetovnem časopisju o kaki novi iznajdbi, a se skoro vedno in skoro vse sučejo okoli elementa radija in njegovi različni u-porabi. Uspehi so bili v zelo mnogih slučajih naravnost presenetljivi, je pa tudi radij v težjih slučajih odpovedal in je zdravništvo z vsemi razpoložljivimi sredstvi vplivalo na ljudstvo, naj v dvomljivih slučajih ne čaka, ker je praksa dokazala, da se more rak v prvih stadijih popolnoma izlečiti, da je pa u-speh jako dvomljiv pri zastarelih in razširjenih slučajih.
Dunaj, ki ga moremo brezdvomno prištevati med najvažnejše centre, na polju zdravilstva v Evropi, je nedavno prejel od ameriškega miljarderja C h i 1 d-a '400.000 dolarjev v svrho ustanovitve inštituta za zdravljenje raka, s čemer se je dvignila možnost, da bo zdravniška veda, tako izdatno podprta z denarnimi sredstvi, uspešno nadaljevala boj proti raku in ga morda tudi zmagoslavno iz-vojevala- Pa je ravno v zadnjih dneh nastopil nov prerok v zdravljenju raka, dr. Friderik Endler iz Berlina, ki gre popolnoma svoja pota in se njegova metoda ne naslanja ni na operacijski nož, pa tudi ne na kakršnokoli porabo dragega radija. O tej svoji novi metodi bo v bližnji bodočnosti predaval dr. Endler na Dunaju ter prinaša časopisje na podlagi razgovorov z učenjakom že sedaj sledeče zanimive podatke:
Dr. Endler zdravi raka s cepivom, serumom, ki ga napravi iz krvi bolnika samega Do tega načina terapije pa zdravnik ni prišel slučajno, ampak na podlagi znanstvene špekulacije in se je vršil njegov prvi večji poizkus že pred sedmimi leti v Berlinu in sicer v vse-učiliščnem inštitutu za raziskavanje raka. Bolnik je bil v zdravniški oskrbi že nad poldrugo leto in je imel raka na želodcu. Pri poizkusu operacije so zdravniki ugotovili, da je oteklina že vzrasla v sosedne organe in da bi bila vsaka o-peracija neuspešna in da bi vodila k takojšnji smrti. Bolnik, ki je tehtal svojčas 102 kg in jih je imel tedaj le 62, je trpel strahovite bolečine in ni zavžival več nikake hrane. Oteklina v želodcu je bila že obilna kakor moška pest in sta dva zdravnika v inštitutu na podlagi rentge-nološkega preiskavanja izjavila, da je vsako zdravljenje zaman in da bo bolnik živel kvečjemu le še tri dni. Dr. Endler ga je tedaj sprejel v svoje okrilje, vzel mu 60 kub. cm krvi, jo termično prepariral in je ta serum vbrizgnil bolniku po 24 urah v žilo. Prav kmalu so bolečine odlegle, tek se je zopet pojavil, telesna, teža se je zvišala in v 8 tednih je oteklina v želodcu izginila. Mož, kamnosek, je mogel mirno zopet na delo.
Na isti način je dr. Endler rešil gotove in mukapolne smrti veliko število bolnih na raku in ima s svojim predavanjem na Dunaju namen, da stavi sadove svojih raziskovanj in svojo metodo na razpolago zdravnikom in trpečemu človeštvu. Ta način zdravljenja, prove-den po lastni krvi, je tudi neprecenljive vrednosti za vse one, ki nagibajo k raki^ Vsi ti se lahko dajo profilaktično cepiti, na sličen način, kakor se to godi s cepivom proti kozam, in varni bodo pred to strašno boleznijo, ki tako ludo dandanes žanje posebno med belim plemenom.
Operacijski nož, radij in cepivo so oni trije faktorji, ki so odbili ost tej šibi božji in je danes vsak razumnik prepričan, da se da bolezen skoro vedno zatreti, po sebno če išče bolnik pomoči pri zdravniku pravočasno;
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Četrtek, 18. aprila ob 20. uri »Grof Luk-senburški« ab. C. Kuponi.
Petek, 19. aprila ob 15. uri »Janko in Metka«. Otroška predstava.
Sobota, 20. aprila ob 20. uri »Grof Luk-senburški« ab. A. Kuponi.
Nedelje, 21, aprila ob 20. uri »Adieu Mimi«. Znižane cene. Kuponi.
Mestno gledališče v Ptulu. V ponde-ljek, 22. t. m. pridejo Mariborčani z nad vse zabavno burko »Charleyeva teta«, v kateri gostuje priljubljeni in zlasti od švejka sem popularni komik g. D a n c š, ki vzbuja prave salve smeha. Ker je sigurno, da bo tudi tokrat hiša razprodana, svetujemo nakup vstopnic čimpreje.
Premijera »Tatu« na mariborskem o-
dra bo v najkrajšem času. Ta predstava bo zlasti radi tega prav posebno zanimiva, ker bosta pri njej gostovala — prvič zopet po svojem odhodu iz Maribora
—	prvakinja zagrebške drame, ga. Vika Podgorska ter ustanovitelj mariborskega gledališča g. Hinko Nučič.
Nouo obrtne prauice u maribocu
Pretekli mesec so bile izdane v Mariboru sledeče nove obrtne pravice: Kalle Rudolf, mehanik, Slovenska ul. 28; Pesek Josip, trgovina z mešanim blagom, Fochova ul. 13; NVrcfg Viljem, trgovina s čevlji in Čevljarskimi potrebščinami, Slovenska ul. 6; Stibilj Zofija, trgovina z delikatesami, Koroška c- 50; Girstmayer Franc, izdelovanje ter prodaja parfumerijskih in kozmetičnih izdelkov. Stolna ul. 6; »Produkcija«, trg. z mešanim blagom, Aleksandrova cesta 45; Gomilar Alojz, čevljar, Linhartova ul. 17; Golčman Albina, trgovina z u-snjem, Kralja Petra trg 6; Bole Stanko,
trgovska agentura in komisija, Koroščeva ul. 2; »Loli« družba z o. z- čevljarstvo, Strossmajerjeva ul. 6; Kolarič Marija, branjarija, Pobrežka c. 13; tvrdka »Motors Sales«, trgovina z avtomobili, pripadajočimi deli. bencinom in oljem ter avtogaražo, Frančiškanska ul. št. 17.
Izbrisane pa so bile meseca marca sledeče obrtne pravice: Wagrandl Fer-nando, trgovina s steklenicami, porcelanom in kamenitim blagom, Vetrinjska ul. 26; Ehrenreich Rudolf, trgovina z mešanim blagom, Mlinska ul. 2; Golob Martin, trgovina z mešanim blagom, Mlinska ul. 10; Vielberth Pavla, trgovina z lesom, premogom in apnom, Cvetlična ul. 8; Ješovnik Jožef, slikar. Ro* tovški trg 7; Cergolj Leon, pražarna kave, Glavni trg*21; Mahr Marija, god-čevska obrt, Vojašniška ul. 18; Plohl Franc, trgovina z delikatesami, Franko-panova c. 1; Vogler Marija, branjarija, Frankopanova c. 49; Rižnar Anton, trg. s perutnino, Glavni trg; Witzler Rihard, godbenik, Koroška c. 7; Staneth Marija-trgovina s sadjem, Glavni trg; Gerhold Maks, trgovina z mešanim blagom, Slomškov trg 2; Jurančič Martin, trgovina s sadjem, Glavni trg; Korent Marija, trgovina z mešanim blagom, Koroška c. 64; Reicher Ivana, trgovina s špecerijskim blagom, Gosposka ul. 40; Krauts-dorfer Marija, trgovina s sadjem, Glavni trg; Nabergoj Miroslav, trgovina z mešanim blagom, Gosposka ul. 14; Mata-šič Peter, trgovina z motornimi vozili, Gosposka 20; Glrstniayer Franc, trgovina s parfumerijskimi predmeti, Stolna ul. 6; Kukovič Josip, trgovina s sadjem, Aleksandrova c. 26; Klima Marija, branjarija, Frankopanova c. 35; Fijavš Marija, komisijska trgovina s. pisalnimi jtroji in potrebščinami, Trg Svobode 6.
Spominjajte se CMD
Imenovanje v državni službi.
Bivši srezki poglavar v Mariboru, g. dr. Vilko Pfeifer, ki je bil pred leti upokojen, je reaktiviran kot konceptni u-pravni uradnik v 4. skupini I. kategorije. — Bivši narodni poslanec, g. dr. Ljudevit Pivko, je imenovan za profesorja moškega učiteljišča v 4. skupini I. kategorije.
Vojaške vesti.
Dosedanji komandant inženjerske pod oficirske šole, polkovnik g. Dušan V. Božič, je imenovan za pomočnika komandanta inženjerske oficirske šole v Beogradu. Na njegovo mesto pride v Maribor inženjerski polkovnik Božidar Ž. Putnikovič. — Artiljerijski poručnik g. Tone Lukman je premeščen iz Maribora za vršilca dolžnosti komandirja baterije v zetsko artiljerijsko brigado.
—	Iz Ptuja odidejo v prvi pontonirski bataljon: poročnik France Košnjak in podporočnik Peter Sersič, V drugi pontonirski bataljon pa podporočnika Rajko Staleker in Lojze Hribernik. —Poročnik Zoran Piši V Karlovcu je premeščen iz 4. pionirskega v 5. pontonirski bataljon.
Celovški maturanti iz I. 1904.
Meseca julija se bo vršilo v Ljubljani slovesno posvečenje pomožnega ljubljanskega škofa g. dr. Gregorja Rožmana, ki je bodo izvršili ljubljanski škof dr. Jeglič, mariborski škof dr. Karlin in celovški škof dr. Hefter. Kakor smo že poročali, je škof dr. Rožman rodom koroški Slovenec iz Roža in je maturiral v Celovcu 1. 1904, ko je bilo na celovški gimnaziji največ Slovencev. Zanimivo je, da so skupno ž njim maturirali tedaj tudi še sledeči še živeči gospodje Slovenci, ki so istotako vsi iz Roža: dr. Albin Ogris, vseučiliški profesor v Ljubljani, dr. Blaž Reichmann, predstojnik okrajnega sodišča v Prevaljah, dr. Josio Ša-šelj, predstojnik okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah in dr. Rudolf Ravnik, odvetnik v Mariboru. V avstrijski Koroški pa živita še župtfika-mntnrant?) iz navedenega leta, gg. Josip Rudi in Konrad Mente.
Kongres slovanskih mest se bo vršil mogoče že letos, na vsak način pa 1. 1930 in se že to poletje prično na inicijativo predsednikov mesta Varšave in Prage tozadevne priprave. Ni še odločeno, ali bo prvi kongres v Varšavi, Poznanju ali Pragi. Ako bo prvi na Poljskem, bo drugi na vsak način v Pragi.
Rudija Laščaka zadnja pot.
Včeraj popoldne seje vršil iz mrtvašnice bolnice na Pobrežje pogreb Rudija Laščaka, rez. kapetana I. ki. Pospremilo ga je poleg častne vojaške Čete mnogo znancev in prijateljev. Igrala je vojaška godba- Ko so duhovniki opravili obred blagoslovitve, je »Jadran« zapel pretresljivo žalostinko »Oj Doberdob«, k odprtem grobu pa je stopil g. Polde Modic ter izrekel kratko in jedernato slovo: »Dragi Rudi! Ko boš stopil pred prestol Najvišjega, povprašaj ga, ali ni pozabi bratov in sestra ob Soči in Adriji!« Čuden slučaj je, da so pokojnika pospremili na zadnjo pot baš na dan- njegovega godu. — Prijatelji so nasuli na prezgodnji grob grmado pomladnega cvetja.
Vinarski kongres
in občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo se bo vršil v dneh 11., 12. in 13. maja v Krškem. Prvi dan 11- maja bo seja glavnega odbora, v nedeljo, dne
12. maja predpoldne pa otvoritev kongresa z aktualnimi referati o bodočem trsnem sortimentu Slovenije in s predvajanjem filma o zatiranju bolezni in škodljivcev vinske trte. Popoldne bo občni zbor z običajnim dnevnim redom. Referatom in predvajanju filma lahko prisostvujejo tudi nečlani. Tretji din,
13. maja, se bo vršil poučni na Bizeljsko. Priprave za kongres, občni zbor in 'zlet so v polnem teku. Polovična vožnja po železnici je zaprošena; Prijave za prenočišče v Krškem kakor tudi za Izlet na Bizeljsko sprejema blagajnik Vinarskega društva g. Albin Dular, o-blastna samouprava, Maribor, kateremu je poslati tudi kavcijo v znesku Din 30 za vozila z;i izlet (avtomobili), ki se morajo naroči!i vnaprej Prijave je po-siati riajkasnijp do 5. maja. Detajlni raz:-rored bo razviden iz vabil. —
Prememba posesti na meji.
Iz Gornje Kungote nam poročajo: Tu-kajšno Senekovičevo gostilno je kupil znani narodnjak in vipavski rojak gosp. Janez Lavrenčič.
Bernard Shaw pride tudi v Jugoslavijo.
Ljubljanski, zagrebški in beograjski Pen-klub so uvedli akcijo, da bi pregovorili velikega angleškega pesnika Bernarda Shawa, ki se mudi sedaj na oddihu na Brionskih otokih, da poseti na svojem povratku tudi Jugoslavijo, zlasti vsa njena kulturna središča. Ali pa bo imela ta akcija tudi uspeh, je sedaj še čisto negotovo. —
Splavarji,
ki nosijo s seboj bogastvo gornje Dravske doline, so zopet dnevno gosti našega mesta. Pristajajo in prenočujejo običajno v Pristanu. Mnogi izmed njih gredo do Osjeka in Zemuna, precej blaga pa se odda tudi že v Kotoribi. Življenje splavarjev je skrajno skromno, vendar so zadovoljni s svojim poslom. Največ neprijetnosti imajo s skalami, ki ponekod — zlasti v gornjem toku Drave —* prihuljeno štrle iz vode. —
Vabilo!
Da P. n. občinstvo prepričamo o kakovosti našega blaga, katero pride v prodajo iz lastnih tvornic, priredimo m naši podružnici Maribor, Gosposka ul, 7 v petek 19. t. m.
poskusno kuhan je čokolade
in v soboto dne 20. t. m.
poskusno kuhanje kakao-a
na katero uljudno vabimo.
875	JULIO	MEINL,	d.	d.
uvoz kave in čaja.
Modna senzacija.
Javno demonstracijo v trajnem kodra-nju je sinoči priredil v Ulici 10. oktobra brivski salon Fettich-Franckheim. V ulici se je zbralo mnogo radovednega občinstva, ki je potrpežljivo čakalo na učinke najnovejših aparatov. V izložnem oknu salona so spretni mojstri na dveh damah poizkusili najnovejše sredstvo, ki Je v razmeroma kratkem času (45 minut) doseglo popoln efekt. Po končani učinkoviti reklami se je občinstvo, ki je ulico domala popolnoma napolnilo, zopet razšlo. —
Boj proti peronospori.
Vsled škode, ki jo je povzročila letošnja zima, bo skušal marsikteri vinogradnik v svojem vinogradu varčevati z delom in materijalom. Toda to bi bilo napačno, kajti ravno lefos se mora obdelava vinograda izvršiti še intenzivnejše, da sc okrepi trsje. Pobijanje pe-ronosporc z bakreno galico je sicer dra* ga stvar, a potrebna. Najbolj priporočljivi v to svrho so škropilniki, razpr-šilniki in žveplalniki domače tvrdke FUck v Frama, ki vživajo priznan sloves,
S
v kavarni ,EVROPA'
Flick in Flock
Niw program -Srlve smeha
i
Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih,
porušenem spanju, slabovoljnosti, razdraženosti sezite takoj po staropreizku* šeni »Franc Jožefovi« grenčici! PoročUa višjih zdravnikov v zdraviliščih za želodčne in črevesne bolezni poudarjajo, da je »Franc Jožefova« voda izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo* D-ei se v vseh lekarnah, drogerijah in specerliskih trgovinah.	20?S
Mariborski V t" Č
Bfrs. a-
f R N I K Jutra
,ma
Na luinem teialu se mraii
VEČNA NOČ SE PRIBLIŽUJE... SOLNCE UGAŠA...
Byrdova ekspedicija, ki se je utaborila ob Kitovem zalivu v Mali Ameriki, se v svojem prezimovališču pripravlja na večno polarno noč, ki se približuje. Novinar Russel Owen pravi v svojem poročilu sledeče-»Skoro bo nastopila noč. Solnce se samo malo dviga nad horizont in pošilja šibko svetlobo na snežna polja. Zrak je z vsakim dnem hladnejši. 19. aprila pa nam bo solnce zašlo za celih šest mesecev in doigo noč bodo od časa do Časa razsvetljevale le trepetajoče zvezde.
Večino priprav za nastopajočo grdo dobo smo zaključili. Napori zadnjih dni so nas tako izčrpali, da je komandant odredil obči počitek. Velik del naše ener gije porabimo za paraliziranje ostrega mraza, ki nas spremlja ob slehernem koraku.
Aeroplan »Starš and Stripes« (zvezde in polja — ameriška zastava) je skrbno spravljen v ledeni garaži, ki smo jo zložili iz velikih ledenih gromad. Enako prezimovališče pripravljamo tudi za ostali dve letali-Najzanimivejši dogodek zadnjih dni je bil avanzma našega vodje mehanikov, J. Baverja ki ga je njegovo podjetje v Brooklynu, kjer je sicer uslužben, povišalo- Brezžična vest je na nas delovala skoraj groteskno, kajti zaenkrat nas vežejo z domovino le nežne vezi src.
Reševanje ponesrečencev na Rockefellerjevem pogorju je bilo zelo mučno in naporno. Pasjo reševalno ekspedicijo je vodil Norman Vaughan. Imela je na-
Kčo je odkril Rmeriko?
Zgodovinarji so že davno zašli v 'dvome glede odkritja Amerike. Vendar je splošno prevladovalo prepričanje, da je Kolumb bil prvi Evropejec, ki je stopil na tla novega sveta, panski učenjak Sophus Larsen, najboljši poznavalec islandske zgodovine, je prvi ovrgel domnevo o odkritju Amerike po Kolumbu in trdi. da sta Ameriko odkrila 20 let pred njim (1. 1472.) nemška pustolovca Dietrich Piring in Hans Pothurst. Danski zgodovinar pripoveduje o njima sledeče: »Danski kralj Kristijan I. (1448. do 1481.), ki je bil tudi vladar Islandije, je skušal dobiti zveze z Gronlandijo, kjer so leta 1261. osnovali dansko kolonijo. Približno istočasno pa je nameraval portugalski kralj Alfonz V. vzpostaviti direktno zvezo z Indijo, ne da bi moral pluti krog Afrike. V to svrho se je pričel pogajati s kraljem Kristijanom, da bi organizirala dan-sko-portugalsko ekspedicijo. Radi podajanj pa je prišlo med Anglijo in Dansko do spora. Angleži so zahtevali Islandijo zase in tudi pobirali davke od prebivalcev. Ko so angleški mornarji umorili na Islandiji danskega namestnika, je Danska najela morske roparje pod vodstvom Nemcev Pirin-ga in Pothursta, ki so se borili in napadali Angleže. Tako sta postala odlična mornarja voditelja dansko-portu-galske ekspedicije, ki je leta 1472. krenila iz Islandije. Najprej so njune ladje plule proti Gronlandiji, kjer pa danski mornarji niso našli nikakih sledov od bivše kolonije. Nato so usmerili ladje proti jugozapadu, dokler niso dosegli celino Labradorja v poletju leta 1472. Prehod dalje proti Aziji pa J*jn ni uspel, kakor tudi ne Kolumbu, W se je izkrcal na Antilih. Kot nagrado za odkritje je dobil Piring mesto guvernerja na Islandiji. Ko pa je Danska sklenila z Anglijo mir. se je Piring, ki je bil izredno bojaželjen, uprl te-piu, a so ga njegovi vojaki, ki so si želeli miru. ubili. Njegov sin sc je vrnil v Nemčijo in postal župan mesta Hil-desheima.«
Narkotizirane cigarete u ulaku
rteki poljski trgovec je doživel te zelo neugoden doživljaj. V njegov p'1?0 11- razreda sta na progi Lodz— H,!,	i^0 vstopila na neki postaji
a elegantna mladeniča, ki sta se r'u Pričela s trgovccm živahno poval jati. Ponudila sts« mu tnHi ci-
log, da prepotuje 250 km in pomaga ponesrečencem: Med tem pa je ponesrečence doseglo letalo in Vaughan se je s stotega kilometra lahko vrnil, ko so mu z letala Javili, da je zračna ekspedicija opravila njegovo nalogo. Psi so za sto prevoženih kilometrov rabili samo dva dni. Ob povratku pa je karavana potolkla celo Amundsenov rekord. Kljub silnemu mrazu je Vaughanova četa na saneh prevozila tri kilometre več, kakor pa so doslej sploh vzdržali severni psi.
Največja pridobitev polarnih ekspedicij pa je brez dvoma radio. Pri reševanju ponesrečencev je Marconijev izum storil/ neprecenljive usluge. Sam komandant se brez malega radio-aparata nikamor ne gane. Pripisuje mu več važnosti, kakor pa živilom.
Naš geolog Gould ima zelo malo prilike za udejstvovanje. Njegova beležnica vsebuje prav skromne zapiske. Pod datumom od 9- marca ima zabeleženo: »Sam granit, sam granit«.
Viharji tulijo neprestano. — Simfonija Južnega tečaja. Kadar se pogovarjamo v našem prezimovališču, kričimo drug drugemu v ušesa, ker bi se sicer ne sporazumeli. Kljub temu so nam viharji prijetni. Edino življenje krog nas. Vsa ostala priroda je nema, mrtva- Vendar smo 16. marca opazili pod nebom tri črne zlovešče ptice. Nismo jih smatrali za zlokobni znak. Za nas so pomenile veselje. Bile so nam nekaj živega, česar sc na tečajih ne srečuje.
Po 5mrti
V	Parizu je neka redakcija razpisala med literati anketo o posmrtnem življenju. Stavila jim je vprašanje, s čim računajo po smrti. Razpisu se je cdzvalo mnogo književnikov, katerih odgovori so prav zanimivi. Eden izmed pariških literatov pravi: »Nadejam se, da je po smrti vse končano. Večni sen ne plaši onih, ki so večno delali.« — Drugi zopet vzklika: »Obupal bi, ako bi po smrti ničesar ne bilo. Prepričan sem, da bo po smrti vsega dovolj, predvsem pa slave « — Tretji pravi: »Kakor hitro se domneva, da je po smrti nekaj, mora nekaj tudi biti.« — Četrti zopet izraža željo: »Ako ne bo smrt oprostila telesa, sem za nesmrtno življenje; ako pa bo po smrti moja duša prisiljena, da se vseli v drugo telo, sem za popolno smrt.«
—	»Posmrtno življenje me ne straši,« pravi peti, »kajti smrt je zakon prirode. Želim si samo, da bi se lahko spominjal onih, ki so mi bili dragi.« — Zadnji udeleženec ankete, katerega odgovor je bil priobčen, pa pravi: »Vse, kar je dobro in lepo, je nesmrtno.«
garete. Nič hudega sluteč, je trgovec sprejel darilo, kmalu nato pa se mu je stemnilo pred očmi in je padel v nezavest. Mladeniča sta ga nato oplenila, mu odvzela 15.000 zlotov in se umaknila potfm v neki voz III. razreda. Sprevodniku se je zdelo to sumljivo, tembolj, ker je trgovec krepko spal. Obvestil je zato že na prihodnji postaji o dogodku policijo, ki je oba mladeniča aretirala in v resnici našla pri njih trgovčevo listnico z denarjem. Med tem se je trgovec že prebudil in se silno začudil, ko je zvedel, kaj se je zgodilo. Policija je prepričana. da je aretirala dva člana večje tolpe, ki je s pomočjo narkotiziranih cigaret izvršila na tej progi že več podobnih tatvin.
(Tlačeha
Pri Marija Zeli na Nižje Avstrijskem se je odigrala te dni pretresljiva rodbinska tragedija. Posestnik Oberaminger iz Ratninga je vrgel vse tri svoje otroke v bližnje jezero in skočil nato še sam za njimi. Slučajno sta prišla mimo dva kmeta, katerima se je z nadčloveškim naporom posrečilo še v zadnjem trenutku rešiti očeta in vse tri njegove otroke, ki so bili že v neza\ esti. Oberaminger se je po smrti svoje prve žene poročil v drugič, vendar je njegova žena postopala z njegovimi otroci iz prvega zakona prav po mačehovsko. Da reši otroke trpljenja, je sklenil, da gre skupno z njimi v smrt in se je odločil zato. da si poišče mir v hladnih valovih jezera.
5uatje u samokolnicah
Nenavadno svatovščino so praznovali minule dni v Trbižu. Po mestnih ulicah sta priropotali na splošno začudenje prebivalstva, dve samokolnici, v katerih sta priči vozili ženina in nevesto- Mladi par, 221etna Marija Robazza in 261etni Umberto Aiyiibale. stanujeta izven mesta in sta se v pomanjkanju prometnih sredstev odločila za samokolnice. Njuna svatovska po: je bila naravnost triumfalna. Meščani so ju burno pozdravili in obsipali s cvetjem. Po poroki se jč- vršila svatb?, kateri je prisostovalo do 70 znancev. Po gostiji sta se zopet odpeljala domov v samokolnicah, ne ve se pa, ?ili nameravata v samokolnicah tudi na ženitovanjsko potovanje.
Tiger na ulici
Minulo nedeljo je odpotoval neki nemški cirkus z zverinjakom na švedsko. Na kolodvoru N;"ssjo so opremo in zverinjak prckhcbli na vozove, medtem pa je iz svojo kMke pobegnil tiger, ki je povzročil splošno paniko med cirkuškim osobjem, zlasti pa med občinstvom, ki se je iz radovednosti zbiralo na kolodvoru. Ljudje so bežali na vse strani, sc skrivali po vagonih, po železniških pisarnah in zabojih, ki so bili razmetani pred skladišči. Nekatero dame so v strahu odprle dežnike, tiger pa je rjove užival trenutke svobode. O begu nevarne živali je bila obveščena policija, ki je organizirala lov. Po dveurni gonji je uspelo policiji in krotilcem, da so s svežim mesom pomirili žival in zopet zaprl? v kletko. Vse mesto se je oddahnilo, ko se je doznalo, da je tiger na varnem in da je nevarnost minila.
Suetouni rekord u napitnicah
Gospod Chaix v Parizu je zelo zaposlen človek. Predsednik je neštetih klubov in društev, obenem pa tudi zelo bogat ter neodvisen. Lahko bi živel čisto brez skrbi, ako ne bi imel svojih muh. Ubil si je namreč v glavo, da mora za vsako ceno doseči kak svetoven rekord. In ker niti ne vesla, niti plava, ribari, leta itd., si je izbral v svoji častilakomnosti čisto novo polje. Doseči hoče namreč rekord v napitnicah. L% 1927. je imel nič manj kot 311 napitnic na raznih banketih. Lansko leto se je udeležil že 400 banketov, letos pa upa, da bo absolviral že 500 napitnic. Na svetu je pač vsepolno čudakov in bedakov.
Zločinci na pogrebu
V	Reinikendorfu pri Berlinu se je vršil te dni pogreb nekega gostilničarja. ki'triv>fr;> «v' ;h	nj£
manj kot 2000 članov vseh zločinskih .organizacij v Nemčiji Iz vseh velikih mest Nemčije so prihiteli delegati teh organizacij in korakali v salonskih oblekah in s cilindri na glavi za krsto Na ta način so nemški zločinco izl ■ zali dotičnemu gostilničarju. M 'ft ',r generalni predsednik vseh zločinskih organizacij, zadnjo čast.
Prebiualstuo Rusije
Med evropskimi državami ima Rusija največji prirast na prebivalstvu. Statistično je ugotovljeno, da se letno pomnoži preb valstvo na 1000 oseb za dvajset dočim v Nemčiji le za 8, v Angliji za 6, v Franciji za 1. Ako se bo prebivalstvo Rusije množilo tudi v bodoče s takim blagoslovom, potem bo Rusija v 33 letih Stela mesto 140, 280 milijonov duš.
Po starem.
Priletni gospod je po tridesetih letih zop^t zašel na univerzo.
»Ah, ti stari hodniki! Ah, te siare učilnice«, je vzklikal ob spominih na dijaška leta.
»Ah, te nedolžne zabavo«-
»Oprostite, to je mr>i>. sestra.«
»Ah, ta s'.r.:a ' (>r i > •'Je'iuja
Sptrf
Semifinale za prvenstvo Slovenije.
V	nedeljo se srečata v prvenstveni tekmi prvak Maribora ISSK Maribor in prvak Celja SK Celje v Celju, prihodnjo nedeljo pa bosta ista protivnika nastopila v Mariboru. Zmagovalec semifinalmh tekem pa bo igral dve finalni tekmi s prvakom Ljubljane.
ISSK Maribor nastopi v isti postavi kakor v mariborskih prvenstvenih tekmah, le mesto srednjega napadalca Hreščaka, ki je zopet odšel k vojakom, bo nominirana nova moč. Načelstvo odseka bo pri izbiri moralo dobro pretehtati sposobnosti posameznih igralcev, kajti nova moč bo nastopala za belo-črne barve tudi v odločilnih srečanjih za prvenstvo Slovenije.
SK Celje je rutinirano moštvo, ki je sigurno odpravilo vse protivnike okrožja, prvaka Trbovelj pa je minulo nedeljo porazilo s 5:1. Vsekakor ima »Maribor« ugodnejše izglede in je brez dvoma tudi boijše moštvo, vendar je »Celje« vedno pomenilo nevarnega protivnika in celo porazilo »Maribor« v prijateljski tekmi v Času, ko se je zdel poraz izključen. Presenečenja so torej vedno mogoča in se protivnika ne sme podcenjevati. Nadejamo se, da bo »Maribor« znal tudi na tujih tleh čuvati sloves svojih barv, ki jih v letošnji sezoni še ni omadeževal noben poraz.
Športna senzacija Maribora.
2e lani sta vodilna mariborska kluba pripravljala za marikirsko javnost veliko športno presenečenje. Napovedi pa sc niso uresničile; toda kakor smo iz zanesljivega vira informirani, v letošnji-sezoni presenečenje ne bo izostalo. ISSK Maribor in SK Rapid sta se sporazumela, da odigrata konkurenčno tekmovanje, ki naj definitivno odloči vprašanje športnega prestiža v Mariboru. Tokrat težavna naloga ne bo zaupana nezanesljivima moštvoma aktivnih igralcev, temveč moštvoma, ki bosta sestavljeni iz članov upravnih odborov omenjenih klubov. Omenjeno tekmovanje pa se bo vršilo na dan 12. maja v Ljudskem vrtu. O podrobnostih bomo poročali.
Rmerikanska morala
Vseučilišče v Kolumbiji, v držav! Missouri, je odpustilo tri profesorje, med njimi tudi znanega psihologa dra. Mayerja radi »nedostojnega obnašanja«. Omenjeni profesorji so namreč stavili dijakom vprašanja o seksualnih problemih, o poskusnem zakonu itd. Nekateri stariši pa so radi tsga protestirali pri rektorju vseučilišča, ki je odpustil omenjene predavatelje, čeprav so bile najsposobnejše moči na unverzi. Zanimivo je, da se je dijaštvo uprlo odloku in podpisalo ostro rezo-lucijo, v kateri zahteva povratek odpuščenih profesorjev. Rezolucijo je podpisalo 1200 slušateljev.
Petletna milijarderka
Glorija Vanderbildt, hči pokojnega milijarderja, je gotovo najbogatejši otrok sveta. Dekletce ima šele pet let in razpolaga z milijardami dolarjev. Njej se niti ne sanja, koliko tisočakov bi lahko porabila vsak dan, ne da bi se do njene smrti izčrpalo ogromno premoženje. Toda to so posli njenih varuhov. Mala Glorija je zelo živahna in nagajiva. Nič ji bolj ne ugaja, kakor skrb iti strah njene vzgojiteljice, kateri se skrije, kadar le utegne. Glorija je torej otrok', ki razpolaga z največjo doto, toda misli na zakon je še ne vznemirjajo.
Usodna decimalna pika
V	bolnici v Sudbaryu na Angleškem so nenadoma umrli trije otroki, čeprav njih bolezen ni bila težjega značaja. Obdukcija trupel pa je dognala, da so umrji na posledicah uživanja zdravil, ki so jih prejemali v preveliki količini. Zdravnica je v receptu napačno postavila decimalno piko, kar je povzročilo smrt treh mladih žlvijenj. Zdravnico, ki je napačno sestavila recept, so odpremi!', v 7imobolnico. ker s? je radi ušoiftie napake tako razbit-riia, da je. zbia/.ncla
Mihael Zen co
Beneška ljubimca
Zgod -vinski roman iz starih Benetk 57
Most VzdihljcV ev je udarila strela in zanetila ogenj, ki se je prijel tu* i vojvodske palače- Udarilo je tudi tuin-tam po mestu, tako na primer v eno izmed najlepših palač ob Veliki, m kanalu.
Ta krasna palača, o kateri govorimo, je bila šele nedavno prenovljena.
Bila je zidana v strogem slogu, in tajinstven ponos je gledal z njenega pročelja — ponos starodavne in plemenite rodbine, ki je prebivala v nji.
Ta palača je bila dom Dandolov.
Ko je država kmalu po poroki njegove hčere z Altierijem pozvala Leonorinega očeta na vzvišeno in strašno mesto velikega inkvizitorja, ni opustil ničesar, kar je moglo vrniti njegovemu bivališču blesk prejšnjih dni- Vsak mesec enkrat so se prostorne in veliko-lepe sprejemne dvorane odpirale, visoki družbi bene-čanski.
V	noči tiste slovite nevihte stopimo torej v palačo velikega inkvizitorja. Številno Dandolovo služabni-štvo se je že umaknilo v svoje spalnice v zgornjem delu palače. Ob nabrežju so priklenjene štiri razkošne gondole velikega inkvizitorja; kajti bogati Benečani so bili ponosni na to, da so imeli po več gondol, opremljenih s čim največjim razkošjem. Te gondole so bile ena izmed največjih lepot starih Benetk. Enolične, črno pobarvane gondole današnjih dni tvore po kanalih samo monotone lise, dočim so bile nekdanje — vse v zastavah, pokrite z dragocenimi tkaninami in polne petja in veselja, radosti in očividno znamenje blagostanja V mestu lagun.
Tisto noč se je zdelo v palači Dandolovi, da vse že spi.
Toda nekdo je bedel še vedno, dasi je bila ura že štiri zjutraj.
Počasi se je izprehajal semtertja po sobi, ki je bila prirejena kot delavni kabinet.
Ta mož je bil veliki inkvizitor sam.
Zelo se je bil postaral.
Njegovi lasje so bili beli kakor sneg, in obilo gub se mu je vleklo po bledem čelu.
Koliko ur je pač že hodil Dandolo s temi težkimi koraki, rame sklonjene, kakor pod dušečim bremenom? Gotovo že dolgo, kajti trudnost je težila njegov počasni korak, in prihajali so trenotki, ko so mu odrekala kolena.
Takrat je obstajal, polagal si roko na čelo, pomr-mraval brezzvezne besede in nadaljeval nato svoj molčeči izprehod, dočim je zunaj zamolklo porohneval grom-
»Le tuli, nevihta!.je mrmral Dandolo, ko je nov, še silnejši tresk zamajal zidovje njegove hiše. Sikaj, pihaj in treskaj!... Tega, kar rjove v mojih prsih, ne boš uničila!«
Naenkrat se je strahovito zablesnilo; nekje se je porušil kos zidovja: strela je bila udarila v palačo.
»Zakaj ni udarila vame? je zamrmral Dandolo, bled kakor smrt.
Zagrabil je plamenico ter odhitel po praznih dvoranah svoje palače. Tako je dospel v veliko sprejemno dvorano, ki je ležala v pritličju. Počasi je šel mimo kipov in umetnin, ki so bile tam nakopičene.
Nato je postavil svojo plamenico na mizo ter se zrušil v naslonjač.
»Še ena noč!« je dejal skoraj glasno. »Ena neprespana noč, ki je sledila toliko in toliko drugim neprespanim nočem! Hodim semtertja, prizadevam si, da ne bi slišal glasu v svojih prsih, toda ne posreči se mi, kajti ječanja, ki ga slišim, ne more zagltišiti niti glas strele in groma... Oh, to ječanje!... Od spodaj prihaja, iz dna globoke ječe, kjer obupava nesrečnež... Kadarkoli grem v doževo palačo, me je strah pred potjo skozi tisto dvorano, kjer sem ga videl zadnjikrat! Če stopim v svojo gondolo, se bojim, da me barkarol ne bi peljal pod Mostom vzdihljajev! . Oh, če bi se to vendarle zgodilo !... Če bi se nekega dne dotakml tega črnega, žalostnega zidovja! Če bi začul v resnici, kar slišim doslej samo v svoji domišljiji!-.. Oh, to bi bilo strašno!1!..«
Dandolo se je naenkrat vzravnal. Mrzel znoj mu je močil čelo.
»Šest let! je povzel. Šest let se nesrečnež pokori
If11 ..-I.-™.—	«;HIILMWL»MIMTTT1
za zločin, da ga je ljubila hči častihlepnega človeka... moja hči!...
S plahimi, srepimi očmi je pogledal okrog sebe
»Čemu to razkošje, s katerim sem se obdal! Čemu sem prenovil palačo svojih prednikov, ko sem vendar v nji bolj beden, nego prej, v lnšici na Olivolskem otoku!-.. Tu so živeli Dandoli. junaki beneški, tu je živel Dandolo, ki je porabil vse svoje življenje v to, da je iskal svobodomiselno ustavo; tu so čista in plemenita srca utripata za dobro stvar. Le en sam zločin temni na heomadeževanem imenu moje rodbine, in tisti ki ga je storil, sem jaz .. ■«
Oko mu je obstalo na miniaturni sliki v majhnem okvirju, ki ga je gledala z mize.
Prijel jo je ter se željno zagledal vanjo.
»Moja hči!-' je zamrmral.
Na to pa je naglo postavil miniaturo nazaj ter se skoraj strahoma oddaljil od mize.
»O, vse moči nebeške! je vzdihni! v popadu nai-hujšega obupa. Če bi ona... ona, vedela za to!-.. Če bi se nekega dne postavila pred mene ter mi zaklicala; Strahopetec! Zdaj vem resnico! Roland ni zapustil Benetk! Roland umira v podzemeljski ječi!-..«
Umolknil je ter prestrašeno pogledal okrog sebe
Šum se je oglaša! po palači.
Služabniki so se vračali k svojim opravkom: dan je bil napočil.
Dandolo je naglo prehodil par sosednjih dvoran: bile so prazne.
Nato■ se je vrrrl v častno dvorano, dvignil zastore
rl...., <.-]■ i-n-V''-! *-'> ”i-rsV,
Ura je utegnila biti sedem zjutraj. Dan je bil bled in žalosten- Nevihta je divjala ravno zdaj s svojo največjo silo- Nabrežja so bila zapuščena. Gondole na Velikem kanalu so butale druga ob drugo.
V	dalji, na desni, je svetila po črnem nebu rdečkasta luč.
Dandolove oči so se oprijele tega zloveščega sjaja.
»Človek bi dejal, da gori vojvodska palača!« je zamrmral.
Toda njegov pogled je kmalu zapustil to točko.
(Nadaljevanje sledi)
BTOH
Mali oglati, ki »lužijo« poar*. gavalna in taaijalna namana •bfiinctva: vaakabatedaSOp, ■ajmanjll tnaask Din 5-—
Mali
Žsnitva, doplaavanja in oglati trgovakega ali reklamnega enačaja: vsaka beseda 50 p. najmanjSl znesek Dia 10 —
Kdo odda stanovanjsko hišico v delavski koloniji proti povračilu stroškov naj se javi Frankopanova ul. št. 8 I., vrata 5. od 14. ure naprej. 878	Pozor! Prodam čebelnjak z osmimi koši in paviljonom za devet družin čisto nov. Betnavska cesta št. 1, Maribor. 871
	Iščem zdravo dekle poštenih starišev, za pomoč v gospo dinjstvu, in ki bi imela veselje do dveh otrok. Plača po dogovoru. Vstop 1. maja. Naslov pri upravi (»Jutra«) »Večernika«. 572
Pred nakupom motorjev si oglejte ravnokar dospelih najboljše moderno izdelanih belgijske znamke FN pod garancijo, kateri uporabljajo na 100 km 2K I bencina in 0.15 olja. Justin Gustinčič, mehanična delavnica in trgovina, Maribor, Tattcnba-chova ul. 14. 807	
	Mirni zakonski par, brez otrok, išče stanovanje,- obstoječe iz sobe in kuhinje, ali iz večje sobe s štedilnikom. Pismene ponudbe na upr. pod »Než. Frid-«. U
Hitro, poceni in dobro popravlja čevlje vseh vrst samo Brzopodplata, Maribor. Tattenbachova 14. 773	
	Dobro ohranjeno že rabljeno decimalno tehtnico kupi uprava »Večernika«. U
Desinfekci]o stanovanj proti stenicam prevzema po nizki ceni	
	Kuhinjska miza
PARNA
PRALNICA
in temeljito čistilnica »Diverzon«. Cankarjeva ul. 14, tel. 401.	811
rabljena, ceno na prodaj, vprašan Maistrova ul. 16 L, vrata 6.	U
pere moško perilo kot novol
Teieton «80 Centrala \ Frankopanova ul. 9. Podružnica! Vetrlnlska ulica 7
lil!
kateri se razume tudi na strugarska dela se sprejme takoj- — Prosilci z šoferskim Izpitom imajo prednost. Ponudbe je nasloviti na Elektrarno Ruše. 868
se dobijo dnevno pri
Ferd. Greiner
Maribor, Gosposka ul. 2
PRINCESKO
ZVEZEK LIČNO VEZAN 12 DIN PRI
UPRAV3 „3UTRA IN ..VEČERNIKA
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
Snozemtki
kapital
želi udeležbe pri obstoječi ali osnavljajoči „Sperrplat-ten-industriji". Neposredne seriozne ponudbe na upr. „ Večernika* pod .Strokovna soudeležba*	874
Kavcije zmožen trgovec išče službo
potnika
ali
inkasanta
za Maribor.
Ponudoe pod ,K»vclje zmožen* na upravo .Večernika*. szs
Odločite sami
■■■■BMBnaiaBBa
pri otihodn em
popravku čevljev! Ne kožn*to peto
temveč samo Palma peto!
Razlogi: Prihranek In zdravje.
To ja razum in napredek I 605
Kralj Debeluh in sinko Debelinko
mm
LEPA PRAVLJICA ZA MLADINO, KI JO DOBITE
V UPRAVI „VEČERNIKA“
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 13
ZVEZDANKO	___________ -	_
4 v	Maril“’ka **   1