Nam gre za ugled ali za denar?
Na zadnji seji moščanske skupščine je bilo zastavljeno odbomi-ško vprašanje, zakaj naša družba dopušča, da skoraj vse naše večje trgovine prodajajo razglednice in vizitke z nabožnimi slikami. Če že morajo v prodajo, naj obstaja specializirana prodajalna zanje. Kakšna so naša družbena stališča do teh vprašanj?
Predsednik veiske komisije Albin Mahkovec, podpredsednik moščan-ske občine, je zadevo pojasnil.
,,Ustava SFRJ vsebuje načelo lo-čitve cerkve od države, hkiati pa zagotavlja enakopravnost vsch dr-žavljanov, ne glede na versko pripad-nost. To področje regulirajo tudi posebni zakoni ter sporazumi z Va-tikanom, v zadnjem času pa zlasti dokument ,,SZDL dancs". Vsi ti zakoni in dokumenti javno oprede-ljujejo izenačenost pravic in dolžno-sti vcrnih in nevernih državlp.nov pred zakonom kakor tudi v praktič-nem življenju in ravnanju. Spričo tega jc zagotovljena tudi svoboda verskega tiska, izdajanje nabožne literature, verskega pouica, obredov ipd.
Povsem nekaj drugega pa je ko-merciaino izkoriščanje verskifi ču-stev za večji dobičck v založniški, Ugovski dcjavnosti, v gostinstvu in turizmu. Znani so ptimeii organizi-ranih verskih romanj, ki so jih pri-pravile naše vidne potovalne agcn-cije. Dobro vemo, da se nobeno tiskarsko T>zifoma založniško pod-jetje ne otepa naročil za tiskanje in
razpečevanje nabožne literature (vključno s čestitkami ob cerkvenih praznikih). Vse to pa je v okviru za-konitosti. Zato to ni stvar admini-stiativnih ukrepov, ampak zavestnih odločitev vodilnih organov in zlasti komunistov v podjetjih. Dejstvo, da je precej naših občanov vernih, ima praktične posledice, pred katerimi ne moremo zatiskati oči. Torej ne moremo trditi, da ,,se gre naša socia-listična družba religijo". Če gospo-darstvo izkorišda verska čustva za kovanje dobičkov, je to Še toliko bolj nemoralno, kot če s producira-njem literarne in zabavne plaže, pornografije in vse vrste kiča po-neumlja ljudi. Pri tem bi lahko govo-lili predvsem o moralnopolitični od-govornosti in izostrenosti posluha vodilnih delavcev in komunistov za konkretne poslovnc odločitve, ki pa sc seveda nc morejo izražati v ome-jcvanju clementarnih potreb in pravic vernikov in vcrskih skupnosti. Del odgovornosti za poslovno izko-riščanje verskih čustev zadeva tudi poslovna združenja oziroma komu-nistc v njih, kj tolcrirajo vsakršne poslovne prijeme svojih članic."