SVOBODNA SLOVENIJA ANO (LETO) XXIII. (17) No. (štev.) 18 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 30. aprila 1964 Naivecia prevara Misli ob prvem maju Komunizem je prevaral ogromne množice ljudi. Obljubljal jim je neodvisnost in svobodo, če sprejmejo njegov nauk in njegovo pomoč. Komaj pa je bilo „osvobodilno“ gibanje pod komunističnim vodstvom opravljeno, so se tako „osvobojeni“ narodi znašli v še večji odvisnosti kot preje, da o svobodi niti ne govorimo. Komunizem je prevaral kmeta. Že nad pol stoletja so bajtarji, mali kmetje in zla'sti poljedelski delavci poslušali komunistično zahtevo po delitvi zemlje in zlasti tisto prijetno krilatico „Zemljo tistemu, ki jo obdeluje!“, ki jo še danes poslušamo po vseh — nekomunističnih deželah. Kjer pa je komunizem prišel na površje, je bilo njegovo prvo delo, da je razlastil kmečko posest, toda ne z namenom, da jo razdeli med bajtarje, male kmete in kmečke delavce, ki so zemljo dejansko obdelovali, ampak da jo da v last državi ali „družbi“, ki sta v rokah komunistične stranke. Vse govorjenje o delitvi zemlje je bila zgolj prevara. Podobno se je zgodilo z obrtnikom. Komunizem ga je vabil v svoje vrste in mu obljubljal zaščito pred in-dustrijsko-kapitalistično konkurenco. Te zaščite pa obrtnik ni dobil v nobeni komunistični državi. Obrtniški stan je za železno zaveso skoraj popolnoma uničen in številni obrtniki, ki so verjeli siren--skim komunističnim govorom, danes na lastni koži občutijo, kako so bili prevarani. Toda največjo prevaro pa je doživel delavec. Komunizem mu je govoril o odrešitvi proletarcev, o odpravi razrednega boja o brezrazredni družbi, o enakosti vseh ljudi, o svobodi,, o pravici do stavke, o rešitvi izpod 'kapitalističnega jarma, o odpravi mladinskega in ženskega dela, o dobri plači, o skrajšanju delovnega časa itd., itd. Komunizem, ki je izrazito politično gibanje in mu gre zgolj za oblast nad svetom, je videl, da je v organiziranem delavstvu velika moč in mogočno sredstvo za dosega oblasti. Zato se je vrgel v prvi vrsti na delavstvo. Z nezaslišano demagogijo, z obljubami o raju na zemlji, ki ga bo zlasti deležno delavstvo, je preslepil velike množice, ki so se oklenile komunističnega evangelija, šle na barikade ter se borile in tudi umirale za novo vero. Toda kaj je dobil delavec po komunistični zmagi? Ali morda res svobodo, brezrazredno družbo, primerno plačo, skrajšanje delovnega časa, enakost vseh ljudi in drugo, kar so mu obljubljali? Ne, ničesar tega. O svobodi ni govora. V politiki odloča samo ena stranka in v tej stranki navadno samo en človek — diktator. Tudi ni svobode v izberi dela in poklica. Mnogi višji in odgovornejši poklici so pridržani samo za strankine pristaše in njihove otroke. Ni verske svobode. Ni svobode v kulturnem udejstvovanju. Ni svobode v izražanju prepričanja in mišljenja, ni svobode združevanja. Ni enakosti. O tem nas je nazorno poučil M. Djilas v svojem znanem delu „Novi razred“. V komunizmu se je izvršila samo zamenjava: komunistični veljaki so stopili na mesto prejšnjih zasebnih kapitalistov in visokih birokratov. Kakšna enakost je v Sovjetski Rusiji, nam pove poročilo Mednarodnega urada ¿a delo, ki navaja, da je tam 22 plačilnih razredov. Razlike v plačah so ogromne. Gledališka baletka ima n. pr. dvajsetkrat večjo plačo kot je povprečna delavska plača. Pred desetletji so komunisti na prvo-majniških proslavah postavljali na prvo mesto zahtevo po stavki. Danes je stavka dovoljena in so jo uzakonili, toda samo v — zapadnem, nekomunističnem svetu. Za železno zaveso ne obstaja pravica do stavke; tam je stavka veleizdaja, ki se kaznuje z najhujšimi kaznimi. In delovni čas? Vsi vemo, kako se dela v naši domovini, čeprav je po novi ustavi določen šesturni delovnik, delajo ljudje tako, kot se je delalo v časih klasičnega kapitalizma. Vzeti moramo namreč v obzir, da velike delavske množice v normalnem delovnem času zaslužijo tako malo, da si morajo poiskati še postranski zaslužek, kar njihov delovni čas podaljša na 12, 14 in tudi več ur na dan. Po računih zgoraj omenje- j Spor med Moskvo in Pekingom plamti naprej ! Spor med ZiSSR in rdečo Kitajsko sovjeti in Kitajci sami pogovorili že ma-tudi pretekli teden ni izgubil svoje' ja meseca, nato naj bi Se sestala kon-ostrine. Maocetung je Hruščovu sicer) ferenca posameznih KP satelitov in čestital za njegovo 70-letnieo, ta je čestitke v prvem hipu tudi sprejel brez komentarja, toda ko so komunistični veljaki odšli s proslave v Kremlju, je Hruščov poveril enemu izmed tajnikov sovjetskega CKKP, Andropovu, da je Mao-cetunga znova napadel in mu vrgel v obraz, da je njegova brzojavke bila „neiskrena“. Hruščov, ki je sedel za An-tropovom, je ob tem napadanju neprestano prikimaval v potrditev. Sovjetski CKKP je nato izdal tudi izjavo, da se Maocetung „zavija v plašč oboževanja heroja“ — čeprav je bil Hruščov sam za 70-letnico imenovan za „heroja ZiSSR“ — in da se „obdaja v ozračje mistike“. „Člane kitajske KP učijo,“ nadaljuje izjava sovjetskega CKKP, „da je treba Maocetunga hvaliti za hrano, ki jo Kitajci jedo, za zdravje, ki ga uživajo in za vsa druga srečna naključja, ki doletijo človeka.“ Sovjetska Pravda pa je v 2500 besed dolgem članku napadla Kitajsko, da je blokirala sodelovanje Moskve na bodoči afro-azijski konferenci, ki je določena za prihodnje leto v Afriki. Na tozadevni pripravljalni konferenci v Djakarti v Indoneziji, ki je bila pred kratkim, je kitajski delegat izjavil, da Moskve ne smejo pripustiti na afro-azijsko konferenco, „ker ni azijska država“. Prav tako je objavil, da se Kitajska konfe- Nova državna zveza v Afriki drugih držav, meseca oktobra pa vrhunska komunistična konferenca, na kateri naj bi dokončno rešili problem spora med Moskvo in Pekingom. Peking je načrt odklonil in predlaga, naj bi se Hruščov in Maocetung sestala na medsebojne razgovore in to meseca oktobra. Hruščov je tudi opustil vrhunsko komunistično konferenco, ker da se boji, da je ne bi mogel izpeljati po svojih željah. Te dni je Hruščov z vsemi častmi sprejel na obisk alžirskega levičarskega predsednika Ben Bello ter ga je takoj na moskovskem letališču hvalil kot „odličnega borca proti imperializmu.“ Ben Bella je previdno odgovoril, da bi rad dobil še več: sovjetske pomoči, ker se je „Alžir podal na socialistično pot“ in dodal: „Prepričani smo, da bo to moralno in materialno podprla ZSSR in druge socialistične države.“ Ben Bello je poleg Hruščova pozdravil še zun. minister Gromiiko, predsednik Brežnev, partijski teoretik Su-slov in podpredsednika Mikojan in Kosygin. V Moskvi bo Ben Bella ostal deset dni in bo stal poleg Hruščova na balkonu mavzoleja na Rdečem trgu med prvomajsko proslavo. Lansko leto je bil na Ben Bellovem mestu Fidel Castro. Niti Hruščov niti Ben Bella v svo- V Tanganjiki, bivši britanski afriški koloniji, vlada sredinski, komunistom | nenaklonjeni Nyerere, ki je državo do-i slej vodil za afriške razmere dovolj za-, dovoljivo od skoro vseh ostalih novonastalih afriških držav. Na bližnjem otočku Zanzibar so, kakor je znano, pred nekaj tedni, komunisti in drugi levičarji izvedli državni udar in uvedli diktaturo. Žrtve revolucije so bile med prebivalstvom otočka velike. Predsednik zanzibarske vlade je levičar Karume, glavno besedo pa je imel v Pekingu izšolani Babu, ki je bil tudi zunanji minister. Ta se je zadnje dva tedna zopet mudil v Moskvi. V Babujevi odsotnosti sta se Nye-rere in Karume sestala v Tanganijiki in se dogovorila za unijo med obema državama „v interesu Afrike in afriške skupnosti“, kakor sta istočasno objavila v skupni izjavi. Tako je v Afriki nastala nova državna zveza med obema državama. Nyerere je bil imenovan za predsednika unije, ostane pa še nadalje predsednik Tanganjike, kakor Karume predsednik Zanzibarja. V unijski vladi pa je Karume bil imenovan za prvega podpredsednika. Medtem se je Babu z vso naglico vrnil v Zanzibar iz Moskve ter je zahodnjake presenetilo poročilo, da bo v novi unijski vladi dobil važno mesto. Na Zahodu so unijo sprejeli z odobravanjem, ker da bo tako lahko Tanganjika vplivala na zanzibarske komuniste, da ne bodo mogli širiti svojega vpliva na afriški kontinent. Menijo pa, tudi, da se lahko zgodi obratno, da bo namreč tako zazibarskim komunistom preko Tanganjike .sedaj odprta pot na afriški kontinent, medtem ko bi, če bi Zanzibar ostal samostojen, lahko otok poskušali izolirati podobno, kakor Kubo. I 1 TEDNA renče ne bo udeležila, če bodo pritegnili: jih govorih nista omenila Kitajske in j nanjo ZSSR. Za sodelovanje Moskve na spora med Moskvo in Pekingom. To-). konferenci se je zlasti zavzemala Indija, j da, ker hoče Kitajska razširiti svoj vpliv j Že na bandunški konferenci leta 1955 je ' v Afriki, smatrajo, da pomeni Ben Be- i Kitajska trdila, da se ZSSR ne bo sme- llov obisk v Moskvi in njegov molk o la udeležiti naslednje afro-azijske konference leta 1965, ker da ni azijska država. Pravda zato očita Kitajski, da hoče Moskvo izolirati od azijskih in afriških narodov in „tudi od zahodnoevropskih“ in ustvariti nege vrste „tretje, vmesno področje“, s katerim bi tekmovala z ZDA in ZSSR. V ta dvoboj je po pristanku Hrušeo-va posegla s pomirjevalnimi predlogi romunska KP z načrtom, da naj bi se Pekingu,, trenutno zmago Hruščova nad ; Maocetungom vsaj v Alžiru. Ben Bella bo iz Moskve odpotoval v češkoslovaško in Bolgarijo, od tam pa v Egipt, kjer se bo 15, maja znova sestal s Hruščovom, ki bo tudi takrat prišel v Egipt na odprtje Aswansikega, jezu, ki ga Egipt gradi pod sovjetskim! nadzorstvom. Za ta jez na Nilu je ZSSR prispevala 50% stroškov, ostalo polovico pa nosi Egipt. Ameriška letala še naprei nad Kuba Ameriška ogledniška letala U-2 od oktobrske krize leta 1962, dalje neprestano letajo nad Kubo in opazujejo otok. Kennedy je o tem obvestil Hruščova, ker Castro ni dovolil, da bi mednarodna komisija kontrolirala razdrtje sovjetskih raketnih oporišč na 'Kubi, kakor sta se sporazumela Hruščov in Kennedy. Ta letala so doslej letala nad Kubo brez ovir s strani sovjetov, ki še upravljajo nekaj raketnih oporišč na otoku, opremljenih z obrambnimi raketami. Za letošnji 1. maj pa baje nameravajo sovjeti tudi ta oporišča predati v upravo Castrovi vojski. Castro je zato pretekli teden takoj objavil, da ne bo več dovolil ameriškim letalom U-2 preletavati Kubo. Ameriška vlada je Castru odgovorila, da bodo letala U-2 kljub njegovi grožnji letala še naprej, ker so njeno edino zanesljivo vohunsko sredstvo. Če bo dal Castro katero letalo sestreliti, bodo ZDA odgovorile, kakor smatrajo za potrebno. V potrdilo tega odgovora so na Florido navozili nad 1000 bojnih letal in začeli s pomorskimi manevri okoli polotoka. Pričakujejo, da se bo med ZDA in Kubo izcmila nova nevarna kriza, zlasti, ko je Hruščov potrdil, da ZSSR Kube tudi sedaj ne bo pustila same v „borbi z imperialisti“. Meksiko je iz strahu do nove krize predlagala, naj bi se sestale, južnoameriške države na konferenco, pridružila sta se ji Brazil in čile. Venezuela pa itak zahteva najostrejše, tudi vojaške sankcije proti Kubi. Kuba je glede ameriških letalskih poletov nad otokom protestirala tudi pri Glavnem tajništvu ZN, toda je od tam dobila odgovor, da tajništvo ZN ne vidi, da bi moglo priti zaradi tega do resne krize. Nevarna trenja v Laosa V Laosu so pretekli teden doživeli desničarsko revolucijo proti obstoječi „nevtralni vladi“, skovani na konferenci v Ženevi leta 1962 med Anglijo, Fran- i cijo, ZDA in rdečo Kitajsko ter ostalimi desetimi državami, določenimi od nega Mednarodnega urada dela mora jugoslovanski delavec delati okoli 15 ur, da zasluži isto plačo (realna vrednost), kot jo zasluži nemški delavec v isti stroki v osmih urah. , Ta dejstva imejmo pred očmi, ko bomo te dni čitali o bučnih prvomajskih vojaških paradah v komunističnih deželah, ki so zamenjale nekdanje delavske proslave. Svobodne delavske prosla- i ve so samo še v svobodnih demokratič- j nih državah. Mi, ki smo spoznali vso komunistično prevaro, odpirajmo oči j ljudem, mied katerimi živimo, da se ne bodo dali preslepiti volkovom, ki hodijo okoli v ovčjih kožuhih in da bodo spoznali, da je komunizem velika prevara, največja, kar jih je doživedo človeštvo. I -I | I SmR ZN za sodelovanje na tisti konferenci. V „nevtralni vladi“ so združili desničarske, nevtralne in komunistične elemente, prav tako so hoteli združiti pod enotno vodstvo tudi desničarsko in komunistično vojsko, kar pa se zahodnjakom ni posrečilo. Vodja upora je bil gen. Siho Lanfu-takul, ki je prevzel tudi notranje ministrstvo, nevtralnega predsednika odslovljene vlade pa postavil pod hišni zapor.. V zadevo so se takoj vmešale ZDA, Francija in Anglija in pritisnile na upornike, naj znova priznajo nevtralno vlado> določeno na konferenci v Ženevi leta 1962. Uporniki so na to pristali, toda pod pogojem, da dobe več veljave v vladi desničarji in manj komunisti, katerim je bil nevtralni predsednik Suvana Fuma ves čas bolj naklonjen. Uporniki so sporočili Suvanu Fumi, da ne bodo izpustili kontrole iz rok, dokler ta ne bo pristal na njihovo vladno ekipo. Amerikaricem pa so zagrozili, da bo Laos prekinil zvezo z ZDA, Urugvajska vlada je odobrila, da sme ostati v državi biv. brazilski predsednik Joao Goulart kot politični emigrant. V Montevideo pričakujejo tudi prihod Goulartovega svaka biv. poslanca Leo-nela Brizóle. Njegova žčna — Goular-tova sestra—■ je z otroci že prišla v urugvajsko prestolnico. Y Brazilu sedanjo desničarsko vlado označujejo za „vlado konservativcev, toda ne reakcionarjev“, kajti ta vlada se bo v najkrajšem času lotila reševanja težkih socialnih vprašanj v državi in hoče dokazati, da jih je mogoče rešiti v smislu določil ustave v svobodi in demokraciji brez diktature komunistov. List „Jornal do Brasil“ pa z ozirom na predsedniške volitve prihodnje leto, namiguje, da bi bilo zaradi utrditve demokracije najbolje, če bi pri teh volitvah nastopila kot kandidat kaka vojaška osebnost, za katero bi bilo znano, da je demokratsko usmerjena. Isti list istočasno pravi, da bi bilo zaradi tega treba onemogočiti kandidata socialnih demokratov Juscelina Kubička, ker je „treba vrata, skozi katera lahko pride sovražnik, pravočasno zapreti.“ Kubička so nekateri listi začeli tudi napadati kot korupcionista. Nevarnost, ki jo omenjeni list vidi v Kubičku, obstoja v tem, ker je Kubiček doslej pri volitvah vedno nastopal v koaliciji z Goulartovo laboristično stranko. Kubiček je bil predsednik, Goulart pa podpredsednik. Pri zadnjih predsedniških volitvah je bil Goulart na Kubičkovi listi tudi izvoljen za podpredsednika. Med ZDA, Anglijo in Sovjetsko zvezo je prišlo do sporazuma o zmanjšanju proizvodnje urana. Francoska vlada je dala razumeti, da ni verjetno, da bi se Francija temu dogovoru pridružila. Ameriška vlada je obvestila kubansko vlado, da bodo zaradi varnosti svojega ozemlja in ameriške poloble nadaljevali z izvidniškimi preleti Kube. Kubanska vlada je pri ameriški vladi takoj protestirala, toda ameriški predsednik Johnson je kubanski protest zavrnil z zatrdilom, da bo sleherna akcija za poskus preprečitve izvidniških preletov Kube imela nevarne posledice. Predsednik Johnson je tudi napovedal povečanje ameriške pomoči Južni Ameriki. ¡Naglasil je, da bodo v nekaj mesecih otipljivi rezultati povečane ame riške pomoči temu delu sveta. Zahodnonemški predsednik HeinriCh Luebke je s 60-članskim spremstvom prišel dne 24. t. m. na petdnevni obisk v Peru. V Limi ga je sprejel perujski predsednik Fernando Belaunde s člani vlade, diplomatskim zborom in ostalimi odličnimi osebnostmi. Med svojim biva-njem je Luebke imel več razgovorov s perujskim predsednikom, zun. minister Schroeder pa s perujskim zun. ministrom o poglobitvi kulturnih, gospodarskih in političnih zvez med obema ««mb*»•««* • ■ » ■* *»••«,• ■ •• a • n m m m » m e« če se bodo tako očividno vmešavali v zadeve države. Moskva na razvoj položaja v Laosu ni reagirala, Kitajska pa se je že oglasila, da bo zahtevala sklicanje mednarodne konference za Laos, če bo desničarska vlada „poslabšala“ razmere. Kitajska je sporočila, da bo zahtevala konferenco 14 držav, ki so se leta 1962 sporazumele o „nevtralni“ vladi v Laosu. V TEDEN državama. Perujski vladi je podaril šest kompletnih najmodernejših ambulančnih vozil. Dne 29. aprila je odpotoval v čilsko prestolnico, kamor je posebno nemško prevozno letalo pripeljalo moderno zobno kliniko z vsem instrumen-tarijem v velikem ambulančnem avtomobilu. Y AngSiji bodo splošne volitve v prvi polovici oktobra. Zahodnonemški kancler Ludvik Er-hard je bil prejšnji teden na prijateljskem obisku v Belgiji. Imel je razgovore, ki so se nanašali tako na obe državi kakor na tiste, ki sestavljajo evropsko gospodarsko skupnost, pa tudi o svetovnih problemih, s kraljem Balduinóm in predsednikom Theom Lefevre-jem. V skupnem poročilu o razgovoru med njima predsednika obeh vlad zatrjujeta, da je skupnost evropskih držav nepopolna, dokler gospodarske skupnosti ne bo vzporedno spremljala tudi politična. Pri volitvah v zahodno nemški državi Badén Wuertzberg je zmagala nemška krše. demokratska stranka. Čeprav so si Brandtovi socialdemokrati močno prizadevali, da bi na volitvah porazili kanclerja Erharda, se jim to ni posrečilo. Dr. Aldo Moro, predsednik italijanske vlade, se mudi na petdnevnem prijateljskem obisku v Angliji. Za prihodnje mesece napoveduje obiske še drugim državam, zlasti ZDA. Predsednik Bolgarije Dimitrij Ganev je umrl.. Za njegovega naslednika je bil določen Georgi Trajkov. Danski kralj Friderik IX. je bil s kraljico Ingrid sprejet v avdienco pri papežu Pavlu VI. Na otoku Cipru se je položaj znova zaostril, potem, ko se je oboroženim oddelkom grškega prebivalstva posrečilo dobiti kontrolo nad cesto, ki vodi iz Nikosije proti planini Kireneja V tem planinskem delu so presenetili z napadom oborožene turške oddelke, ki imajo na vrhu planine zaseden grad in samostan Hilarión. Grški oddelki sedaj kontrolirajo vse dohode na grad ter utrjeno turško postojanko; od vseh strani jo tudi lahko obstreljujejo. Turške oborožene oddelke, ki z višinskega gradu uspešno odbijajo vse napade, mislijo prisiliti k predaji s sestradanjem. Turško prebivalstvo na otoku je ogorčeno nad poveljnikom oboroženih sil ZN indijskim generalom Premom iSinghom Gyanijem, ker ni ukrenil prav ničesar proti oboroženim grškim oddelkom, ko so obnovili napade na Turke v planinskem delu Kireneja. Minulo nedeljo je proti njemu priredilo dvakrat bučne manifestacije v Nikosiji. V Kairu so predstavniki trinajstih arabskih držav, članic Arabske lige, sklenili ustanoviti ¡osvobodilno fronto. Njena naloga bo osvoboditi Palestino, t. j. sedanji Izrael in jo priključiti znova arabskemu svetu. Predsednik Združene arabske republike Nasser je ob obisku v Jemenu Fred množico izjavil: „Prisegamo pri Bogu, da bomo prepodili Angleže in Jude z vseh delov arabskega sveta.“ Izraelu je še posebej zagrozil, da bo tej državi takoj napovedal vojno, če bo skušala izvršiti svoj načrt za odvajanje vode iz reke Jordan za namakanje puščavskega sveta v Izraelu. Stran 2 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. aprila 1964 m „ „ m „ v » fc _ 7 5-1 e tnik | £amo nekatere: Bil je član uprave No- MVanslVSeneK * ^ _ lve zaiožbe, član konzorcija, ki je izda- V torek 28. aprila letos je minilo ska industrija in trgovina ostala njegov | jaj dneVnik Slovenec, aktiven član Leonove družbe, bil med snovatelji/za iz- 75 let, odkar je bil v vasi Vrbnje, žup-1 poklicni posel. Že leta 1926 je postal ni j e Mošnje, v neposredni soseščini poslovodja Združenih oljaren in od te-božje poti Marije Pomočnice na Brez-j daj veljal kot vodilna in gonilna sila jah na Gorenjskem, rojen Ivan Avse-1 oljarske industrije Jugoslavije, nek, najvplivnejši gospodarstvenik, naj-! Hitro se je po Ljubljani in Slove-močnejši poznavalec gospodarskih in fi- niji vedelo, da je Avsenek živ leksikon nančnih vprašanj Slovenije, in eden najpomembnejših javnih družbenih delavcev med Slovenci v dobi Jugoslavije v gospodarskih in finančnih vprašanjih. Brž je postalo pravilo, da je treba v kočljivih in zamotanih vprašanjih vpra- med dvema svetovnima vojnama. Po j šati Avseneka za svet. Postal je znan drugi vojni živi v Clevelandu v Sever dajo Slovenskega biografskega leksikona (kjer je-izposloval, da o njemu samem leksikon ni omenil nobene besede), med začetniki za gradnjo Stadiona v Ljubljani, sodelavec in podpornik neštetih zadružnih ustanov tja do malega Akademskega doma na Miklošičevi cesti, ki je dajal streho katoliškim akademskim društvom in nekaj časa tudi Iz življenja in dogajanja v Argentini ni Ameriki in je med razseljenimi Slovenci postal znan in visoko cenjen po svojih izredno zanimivih in, temeljitih uvodnikih v „Sloveniji“ in „Ameriški domovini“ ter po razpravah, ki jih je •napisal v Zborniku Svobodne Slovenije v Buenos Airesu o razvoju socialno-go-zpodarskega in političnega življenja v domovini pod komunistično vlado. Jubilanta bomo s temi vrsticami spravili bolj v slabo kot dobro voljo. Potrebno in pravično pa je, da o tem izrednem slovenskem možu ostane nekaj zapisano. To tirja slovenska demokratska izseljenska zavest. Hoče kaj več vedeti o piscu s tako bogato razgledanostjo in izvirno presojo kot jo kažejo njegovi članki in razprave ter Študije. Mladi Ivan Avsenek je končal klasično gimnazijo v Ljubljani, trgovsko akademijo pa na Dunaju leta 1910, Takoj po končani šoli je vstopil v službo Jadranske banke v Trstu, pa je tam ostal komaj eno leto, kajti že v teku leta 1911 je odšel v Rostov na Donu v Rusiji kot podpredsednik Mednarodne špedicijske družbe, ki je imela svoi glavni urad v Parizu in opravljala trgovske posle •— predvsem žitne — med Rusijo in Francijo. V Rusiji je živel in delal v glavnem v Rostovu, Teodosiji in Odesi, Po službenih in zasebnih opravkih je prepotoval velik del evropske Rusije in se mudil po več tednov ali mesecev v Novosibirskem, Taganrogu, Moskvi in po drugih mestih. kot eden redkih, če ne edini, ki je že i zadružni goU za kmetske fante. V pri-na vse zgodaj vsak dan poznal borzno l pravjj.ainih odborih za Katoliške shode poročilo New York Times. Prvi mbžje ^ Avsenek nosil skrb financiranja kot v podjetjih so iskali njegovega sodelo- j b]agajn;k teh odborov. Slovenski umet vanja. Postal je član uprave Trbovelj- j niki g0 imejj v Avseneku svojega stal-ske premogokopne družbe in dolge vr- , nega in zanesljivega mecena. Ne le, da ste manjših podjetij, član uprave Trgovske, Obrtniške in Industrijske zbornice v Ljubljani, član uprave ljubljanske borze, uprave Pokojninskega zavoda v Ljubljani in Osrednjega urada za ;íbí::;......................... Začetek rednega zasedanja državnega kongresa Prvi maj je v Argentini državni praznik. Tega dne se začne redno zasedanje državnega kongresa s poslanico, ki jo prebere predsednik republike na skupni seji poslanske zbornice in senata. Pred začetkom letošnjega rednega zasedanja državnega kongresa je bilo izredno zasedanje obeh zakonodajnih zbornic, kajti splošne državnozborske volitve so bile 7 julija leta 1963. Pri teh volitvah izvoljeni predsednik in podpredsednik, kakor tudi guvernerji po provincah so bili zapriseženi 12. avgusta 1963, ko so tudi prevzeli oblast Istega dne so začeli izvrševati svoje poslanske in senatorske obveznosti ter naloge tudi pri julijskih volitvah izvoljeni poslanci in senatorji. Mandat poslancev in senatorjev je pa začel teči že od 1. maja lanskega leta. V izrednem zasedanju šta obe zbornici sprejeli več zakonskih osnutkov. Tiste, ki jih še niso mogli uzakoniti bodo prenesli v redno zasedanje. Med temi so zlasti zakonski predlogi o zboljšanju socialne zakonodaje v smislu zahtev Glavne delavske konfederacije. Prav tako je vlada poslala že državnemu kongresu zakonski osnutek o spremembah in dopolnilih v kazenskem zakoniku. V njem je vlada spremenila zlasti je sam dajal, da je njegov dom znotraj izgledal kot umetnostna razstava, tudi vse svoje funkcije je uporabil, da so podjetja dajala svoj obulus za umetniško ustvarjanje. Iz trdih in tesnih razmer je izšel, težko je prebijal v študentovskih letih in nikdar ni pozabil delovnega človeka. Naj je bil pred zbori podjetnikov ali pred delavskimi delegati, enako vztrajno je branil pravice delavca in uslužbenca pred vsakim izkoriščanjem. Po težkih razpravah o kakem načrtu delavske zakonodaje ali kake druge ureditve ga je bilo pogosto dobiti v kakem kotu, ko je z delavskimi zastopniki kot za stopnik podjetnikov v najlepši slogi iskal najboljšo rešitev. Naj ne mine dan, da ne bi storil dobrega dela, je pravilo takih ljudi, kot študirale in je Majda sedaj farmacevtka 21. 1. 1952; Slovenija v „društvenem tista določila, ki so vsebovala represivne odredbe proti peronistom, poostrila pa odredbe za povzročitelje javnih neredov ter razširjevalce plemenskega in verskega sovraštva ter rušitelje javne morale. Ko bo zakonski osnutek odobren, peronisti ne bodo imeli nobenih ovir več, da ne bi mogli svobodno razvijati svoje delavnosti. Na začetku rednega zasedanja državnega kongresa bo predsednik republike dr. Illia v petek dne 1. maja v svoji poslanici prikazal sedanje stanje v državi in napovedal smernice bodočega vladnega dela. Branje poslanice bo trajalo približno pol ure. Slavnostni seji obeh zbornic bodo prisostvovali tudi vsi ministri zvezne vlade, visoke civilne ,vojaške ter cerkvene osebnosti in člani diplomatskega zbora. Obisk predsednika zvezne nemške republike Dne 4. maja bo prišel v Argentino na večdnevni obisk predsednik zvezne nemške republike dr. Heinrich Luebke. Na mednarodnem letališču Ezeiza ga bo sprejel z vsemi častmi predsednik republike dr. Illia z vsemi ministri in ostalimi odličnimi osebnostmi. Visokemu nemškemu gostu bodo priredili med njegovim bivanjem v Argentini vrsto proslav in počastitev. Tako bo med drugim prisostvoval slavnostni (Nadaljevanje na 4. strani) uspehov, je npr. v Beogradu bilo znano, da med revne slovenske študente in za diasporo razdeli redno vse, kar tam zasluži. Po Sloveniji si pogosto naletel na očeta ali mater, ki je povedala, da zavarovanje delavcev v Zagrebu, član je za ta božič, to birmo ali drugo pri-banovinskega sveta Dravske banovine, ložnost „gospod oljar“ oblekel in ob-predsednik Kranjske hranilnice in član daroval toliko in toliko revnih otrok, izvršnega odbora Narodne banke Jugo-1 Kjerkoli je hodil, so take reči označe-slavije. S tem pa nismo niti približno j vale njegovo sled. omenili vseh ustanov in zavodov, pri V vojni in okupaciji mu je ostalo v je Avsenek. Ko je bil na višku svojih v fît. Alexis bolnišnici, Marija je po. ročena in srečna mati dveh sinov, štef- I katerih je Avsenek sodeloval. Vsaj po Tako se je zgodilo, da ga je prva letu 1935 ni bilo nič sporno, da sloven-svetovna vojna zajela v Rusiji. Postal j ska podjetnost dotlej ni imela še ni-je civilni vojni ujetnik, pa se osvobo- i koli tako izvrstnega zastopnika in za- dil in nadaljeval svoje delo pri francoski tvrdki, kolikor je bilo med vojno govornika kot je bil on, V službi Kranjske hranilnice je bil glavni podpornik ka pa industrijska kemičarka. Z njim in vsemi številnimi osebnimi prijatelji ter znanci želi Ivanu Avseniku ob njegovem 75-letnem življenjskem jubileju vso srečo in veliko osebnega zadovoljstva tudi „Svobodna Slovenije“, ki se mu v imenu vse slovenske demokratske izseljenske družine iskreno zahvaljuje za vse delo, ki ga je v svojem življenju opravil za slovenski narod. Svojim čestitkam pridružuje najtoplejšo prošnjo Bogu, naj bi Ivana Avseneka ohranil še dolgo vrsto let pri življenju in zdravju ter moči, da bi še glavnem samaritansko delo. Za slovenskimi preseljene! In izgnanci tja v Srbijo, Bosno, Hrvatsko je hodil. Prenašal je denarna sredstva in drugo pomoč od kjerkoli jo je že pač mogel dobiti, \ naprej lahko vse svoje velike in vse-vzdrževal zveze med družinskimi člani, j stranske sposobnosti, zlasti gospo-Reševalne naloge, ki so bile za mnoge ; darske, posvečal slovenskemu narodu in pretežke, je on opravil.. Vedel je, da gaj z njimi gradil še naprej njegovo lepšo imajo INemci na svoji proskripcijski Ii- ! bodočnost v svobodi, sreči in zadovolj- sploh mogoče, pa ob enem tudi za švi- gospodarskih podjetnosti in obnov, ki carsko podjetje, ki je imelo svoj glav- j jih je izvajal ban dr, Marko Natlačen, ni urad v Ženevi. Doživel in preživel j isot vodilni slovenski zastopnik v upra- je torej predvojne razmere carske Ru- j vi Narodne banke Jugoslavije pa je; sti. Si je nabral precej grehov, ko' je j stvu vseh narodnih slojev, sije, življenje med vojno, revolucijske ! skrbel, da je slovensko gospodarstvo! vrgel marsikatero coklo pod kolesa : Bog živi Ivana Avseneka še mnogo, težave, homatije in tragedije krvavih j dobilo od tam vse, kar mu je po pravici: njihovim osvajalnim akcijam po Slove- mnogo let! uporov ter končno zmago boljševikov. i šlo. Zopet je bil pred drugo svetovno | niji že pred vojno. Zato je tudi moral I - Posrečilo se mu je, da se je po vojni! vojno, rešitelj, ko je dal pobudo, da je zapustiti Ljubljano predno so jo oku-1; Glavne razprave in članki Ivana Av- rešil Rusije in se je v letu 1918 iz Mos- banovina ustanovila „Prevod“ in oskr-ikve odpeljal preko Poljske in dežel ' hel potrebne kredite, da se je Slovenija Srednje Evrope v Slovenije. . neposredno pred napadom Hitler-Musso- pirali Nemci. V Rimu je čakal na ko- > seneka v izseljenstvu: nec vojne, v Gornji Italiji pa na pre-; Zbornik Svobodne Slovenije, Buenos Takrat je bila Srednja Evropa še: linijevih sil in okupacijo, založila z ži-vsa v posledicah razpadanja Avstro- | tom in živili in je mogla preživeti pre-Ogrske. Trgovsko prometne razmere so lom redne javne uprave, brez pomanj-bile neurejene. Avsenek je takoj po pri- : kanja. hodu domov svoje skušnje, ki jih je na- , Leta 1927 je Avsenek zastopal Ju-bral na težavni poti od severa na jug goslavijo pri gospodarskih pogajanjih sk.ega gospodarstva, ko je dobil nalo- selitev v Ameriko. Daši je tu moral začeti s trdim in težkim delom, kot. skoro vsak drug, upamo, da mu sedaj ni nič žal, da je moral zapustiti Evropo. Tu je mogel izkoristiti svoje poznanje jugoslovan- Aires, Argentina: Prebivalstvo Slovenije v številkah, leta 1966; Krščansko usmiljenje in krščanska pravičnost, Ihta 1956; Po- planiranju“ za leto 1952, 28. 4. 1952; Rdeči šesti januar, 19. 5. 1952; Nemčija in Evropa, 14. 7. 1952; Francija in Evropa, 25. 8. 1952; Anglija in Evropa, 15. 9. 1952; Menjajo smer, 6. 10. 1952; Novi gospodarski red v Jugoslaviji, 5. 1. 1953; Že zopet imajo težave, 26. 1. 1953; V zadregi so, 17. 5. 1953; Tudi fotografija, 28. 9. 1953; Gospodarski kriminal, 26. 10. 1953; Kako gospodarijo1 letos v Jugoslaviji, 28. 12. 1953; Uradniki v Jugoslaviji, 22. 3. 1954; Churchill in Balkan, 11. 10. 1954; Slučaj Dedijer, 21. 2. 1955; Socialna revolucija, 7. 11. 1955; Življenje diktature, 30. 1. 1956; 19 marec 1956, 23. 4. 1956; Jugoslavija — za in proti, 27. 8. 1956; Epilog k sporazumu Stojadi-novič-Pavelič, 21. 4. 1958; Slovenci „po-što-poto“ za Jugoslavijo?, 3. 8. 1959; Izkoriščanje Slovenije po Beogradu, 22. 8. 1960; Zagreb in Slovenci, 25. 4. 1960. Žal, da so ti dokumentarni članki in- razprave postali že skoro nedostopni- tako slovenski izseljenski javnosti, še bolj pa svetovni demokratski, -ki bi si iz- njih lahko ustvarila pravilno sliko o razmerah domovine pod komunisti-. Zato bi bila velika škoda, če- ne bodo šimprej izšli zbrani v skupni knjigi, ki bo- dragocen vademécum za slehernika, ki- se bo hotel seznaniti s položa- Srednje Evrope, dal na razpolago slo- v Ženevi, leta 1940 pa pri pogajanjih go, da napiše pregled jugoslovanske I- Komunizemi in podjetnost, 1960;- Pred vojna industrializacija Jugoslavije, 1. jem slovenskega naroda pod sedanjo 1957; Delavska samouprava v Jugoslaviji, 1958; Od: petletke do petletke, 1959; za nove slovenske priseljence v uradu Lige katoliških slovenskih Amerikancev. Zadnja leta se je z družino ustanovil v Clevelandu. Dela kot član ured- venski;narodni vladi, kije v tistih zme za sklenitev trgovske pogodbe v Modemih', razmerah iskala pota in sredstva skvi,- kako preprečiti nastop pomanjkanja v Kljub temu, da je navadnemu smrt-Sloveniji. Pod firmo Žitnega, zavo-da v niku nerazumljivo, kako je mogel ta Ljubljani je Avsenek osebno organizi- mož biti v gospodarstvu tako mnogo-ral transporte tovornih vlakov iz Polj- stransko zanoslen in povsod- izpolnje-ske in Češke v Slovenijo in s tem bi- vati svojo nalogo v najvišji meri, še stveno pripomogel, da v Sloveniji ni s tem samim pomembnosti Avseneka ništva „Ameriške domovine“ in uživa nastopilo nobeno resno pomanjkanje niti na pol nismo označili. Gospodar- splošno- spoštovanje' vseh. rojakov, ki ga življenjskih potrebščin. stvo mu je bilo sredstvo, nujno sred- količkaj poznajo. 75 let, tako upamo Leta 1923 je Ivan Avsenek vstopil v stvo za napredek narodne družbe. Z je preživel v razmeroma dobrih in sreč-trgovsko družbo Zabret Co. d. z o. z. isto vnemo kot v gospodarstvu pa je nih ok-olnostih. Gospej Štefki, ki je la-Britof pri Kranju, ki izdeluje in proda- delal v ustanovah, ki so služile na- ni prestala kar težko bolezen, se je ja laneno olje. Od tedaj dalje je oljar- predku kulture. Spet je mogoče omeniti zdravje vrnilo, hčere so že davno do- kovinske industrije za MM-European tretjo jugoslovansko' petletko, 196*1; O Studies Center v New Yorku. Takrat 1 jugoslovanski gospodarski edinosti, leta je bil tudi stalni prostovoljni delavec j 1962; Komune v Jugoslaviji, 1963; O novi ustavi za Jugoslavijo, 1964. Slovenija, glasilo -Slovenske krščanske demokracije, priloga Am. domovine, Cleveland' ZDA: Zedinjena Evropa-, 21. 11. 1940; Pogreba še ni konec, 18. 6. 1951; Zapuščina: ljudski kapitalizem, 16. 7. 1951; Industrija v ljudskem kapitalizmu, 8. 10. 1951; Delavske plače v Jugoslaviji, 17. 12. 1951; Proti špekulantom, 7. 1. 1952; Odlomki iz Titovega katekizma, komunistično -diktaturo. Čeprav je Ivan Avsenek začel pisati šele po prihodu v Severno Ameriko in to „po sili razmer“, ne smemo pozabiti omeniti njegovih gospodarskih člankov in razprav pred drugo svetovno vojno v dnevniku Slovenec v sleherni božični in velikonočni številki ter ob vsakem važnejšem gospodarskem dogodku. Ti članki so vzbujali splošno pozornost in priznanje. Prav tako še pred tem njegovi članki, ki jih je takoj po prvi svetovno vojni pisal v revijo čas. Ko je dr. -Srebrnič odšel iz Ljubljane za škofa na -otok Krk, je pisanje člankov za Čas opustil, ,yker se je drugega dela nabralo več kot • preveč“. Brezbožna katedrala vr Moskvi Obširna trinadstropna stavba — tako začenja tole poročilo agencija UP — je- bila nekoč dom bogatega moskovske- | ga trgovca, pozpeje neke carske princese,. Danes je prvi moskovski „Dom brezboštva“, ki se širi nedaleč proč od neke s-taroslavne pravoslavne cerkve.. Na zunaj t.a nova brezbožna katedrala, ne vzbuja pozornosti. Je sveže rumeno prebarvana, pred njo pa se, kakor okoli toliko drugih poslopij iz devetnajstega. stoletja, širi prostrano -dvorišče, obdano z visokim kamnitim zidom. ’ Tako se prav za prav v ničemer ne razlikuje, od drugih bližnjih pošlo- j pij;, samo črne zelene plošče z brezbož- ] nimi napisi na, obzidju in na vhodnih vratih vzbujajo mimoidočemu pozornost. Čim pa vstopiš, v notranjost poslopja, ti udari v obraz zatohlost, brezboštva: srp in kladivo nadomeščata križ, prerok Marx, ti zre v oči, njegova učenca pa sta Lenin in Hruščov., Svetniki Darwin, Mendelejev in Pavlov dopolnjujejo komunistična nebesa. Preveč vernikov Dom brezboštva je ustanovil Hruščov, ker je kljub 46. letom protiver- ske kampanje ostalo še vedno „relativno preveč vernikov“, da bi mogla vladajoča klika sovjetske partije v Kremlju sedeti na lavorikah. Glavni propagandist sovjetske partije Leonid Iljičev je-, izrekel zgornjo ugotovitev na posebnem ideološkem sestanku partije, ki je zasedala koncem lanskega decembra. Istočasno je zahteval pojačanje borbenega brezboštva. Državni inštitut za znanstveno brezboštvo je bil ustanovljen v ta namen, je povedal. Iljičev,. prav tako, da so uvedli obvezne brezbožne tečaje po vseh učnih zavodih Sovjetske zveze. Vsako leto okoli božiča in velike noči sovjetska partija poveča protiversko gonjo. Objavlja številne protiverske članke, vključno ekspozeje o „nemoralnosti“ in „kriminalnih /akcijah“ duhovnikov. Eden od Iljičevih glavnih pomočnikov za odpravo Boga iz življenja ruskega človeka je „škof“ Doma brezboštva, izvršni direktor Igor Romanov. Obiskovalcu Doma brezboštva takoj .padejo v oči številni plakati in slike s protiversko vsebino. Eden od njih je npr. Darwinov, prikazujoč razvoj člo- veka iz opice, Drugi prinašajo statistične podatke o uspehih sovjetske znanosti v medicini, tehniki in elektroniki. „Človek“, je zapisano na- enem izmed plakatov, „si ustvarja raj na zemlji s svojimi lastnimi rokami.“ Smešenje Boga Tradicionalna slika Boga-Očeta je izmaličena tako, ' da prikazuje revnega -osivelega starca, ki se z izbuljenimi očmi -čudi nad sovjetskim tehničnim napredkom. Drug plakat spet prikazuje ruske duhovnike iz devetnajstega stoletja, kako priklepajo z verigami sužnje na velikanski križ. Norčevanje ni namenjeno samo katoliški in pravoslavni veri, pač pa so osmešeni tudi muslimani, judje in - celo posamezne krščanske sekte. Milijoni vernikov Milijoni Rksov še vedno praznujejo božič in veliko noč, tudi če ne gredo v cerkev, iz strahu pred posledicami. Da bi tekmovali s cerkvenimi prazniki, so sovjeti uvedli svoje praznike, -kakor poletni in zimski festival, dneve 1 srpa in kladiva itd. Eden od plakatov prikazuje komunistično birmo: mladeniči dobivajo potrdila o polnoletnosti, z napisom: Dan potrditve polnoletnosti. Druge slike prikazujejo komunistični način poroke v eni izmed številnih „poročnih palač“. V teh ni niti sledu vere. V moskovski Ppročni palači morata ženin in nevesta stati poleg Leninovega kipa-, ko izrekata besedo „hočem“.. Ob letošnji veliki noči je Romanov izjavil: ,jNa stotisoče ljudi je obiskalo 44 pravo&lavnilv cerkva v Moskvi. Bilo jih je sicer, manj, kakor v carskih časih, toda vse dotlej, dokler bo živel le še en sam vernik, bo ta škodoval naši družbi' in’ se- bomo morali zato boriti proti njemu.“ V prvih letih komunistične vlade v Rusiji je partija cerkve in judovske sinagoge’ zapirala ali požigala, duhovnike zapirala in pobijala, prav tako vernike,, verska literatura pa je bila prepovedana pod smrtno kaznijo. - Ta’ doba direktnega verskega preganjanja se je končala tik pred drugo svetovno vojno. Leta 1936 je -Stalin izdal novo ustavo, s katero je — na papirju’— zagotovil svobodo vere, toda država je z isto ustavo — in ne samo na papirju — tudi dobila pravico do protiverske gonje. Med vojno se je Stalin v nemoči pred nacističnimi napadalci zatekel po pomoč k pravoslavni Cerkvi, ki je prebivalstvu vlivala moralo in tako pomagala Stalinu, da je sprevrgel tok proti nacizmu. Čeprav obiskovanje cerkve po ustavi ni protizakonito, pa ima samo država vse propagandne karte v, svojih rokah. Kljub temu je bila komunistična protiverska gonja v Rusiji doslej v mnogih ozirih neuspešna. Stoletja stare, 'globoko zakoreninjene vere ruskega prebivalstva doslej ni mogla uničiti. Zato Hruščov in -drugi sovjetski vodje, kljub .svojim vztrajnim zahtevam za širjenje brezboštva, svarijo partijce, naj ne smešijo vernikov, ker smatrajo le-to za dvorezen meč, „kajti preganjanje lahko ustvarja med verniki mučence, s teni pa krepi njihov verski fanatizem,“ je nedavno izjavil Hruščov. Iz začaranega kroga — preganjat ali ne preganjati vernike — se komu nisti ne morejo izmotati. En ali druj način jim je škodljiv, cilj brezbožni družbe pa nikdar dosegljiva utopija. Buenos Aires, 30. aprila 1964 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3 A« IS Slovenija postaja vedno bolj znana v svetu vsled svojih zdravilišč Rogaška Slatina in v Itadefleih. Tudi mineralni vodi obeh zdravilišč imata vedno večje število odjemalcev. Doma so vedno glasnejše zahteve, da je treba obema zdraviliščema posvetiti mnogo večjo pozornost kot doslej, kajti zdraviliški turizem lahko prinaša deželi devize skozi vse leto in ne samo v poletnih mesecih. Za dosego tega cilja je pa treba tako v Rogaški Slatini, kakor tudi v Radencih modernizirati zdraviliške naprave, zgraditi udobna in moderna hotelska poslopja in vse ostalo, da bodo inozemski gostje radi prihajali na zdravljenje, združeno s prijetnim oddihom in razvedrilom. Razen najbolj znanega prirodnega zdravilišča v Radencih je tudi mineralno kopališče v Moravcih zaslovela kot zelo zdravilno. Nedavno so analizirali tudi vodo v izviru in vodnjaku za ljutomerski vodovod. Pregledali so tudi vodo v ljutomerskem zimskem kopališču. V obeh primerih so ugotovili, da ima voda precej železa, vsebuje pa tudi mnogo kloridov in je močno agresivna. Razen tega je v vodi mnogo mineralnih primesi. Zato ljudje v Ljutomeru in okolici ne zatrjujejo zaman, da jim kopeli v tej vodi pomagajo pri zdravljenju išiasa, revmatizma, bolezni sklepov itd. ..Kardeljev najožji Sodelavec je že vsa leta dr. Anton Vratuša. Poleg drugih važnih položajev v sedanji kom. upravi je tudi šef kabineta pri Kardelju. Sedaj je tudi profesor na Zavodu za politične vede v Beogradu. V zadnjem času je dobil povabilo od ameriške vlade, naj bi prebil na njene stroške eno leto v ZDA zaradi preučevanja odnosa med zakonodajno oblastjo in izvršno oblastjo. Pred odhodom v ZDA je dr. Vratušo poiskal beograjski dopisnik lista „New York Times“, ter mu postavil nekaj vprašanj v zvezi s sedanjim notranjepolitičnim položajem v Jugoslaviji. Dr. Vratuša je v izjavi govoril o „novem obdobju“ v političnem življenju Jugoslavije ter je o vlogi komunistične partije dejal naslednje: „ Nastaja nemogoč položaj, ko partija poskuša monopolizirati vsako dejavnost. Mi razmišljamo ne samo o odmiranju države, temveč tudi o odmiranju drugih mono-litičnih sil vključno s partijo.“ O gornjem vprašanju bo vsekakor govor tudi na prihodnjem, t. j. osmem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki je že sklican za mesec november. Sedmi kongres je bil, kot znano, aprila meseca leta 1955 v Ljubljani. Po pravilih partije bi bil moral biti osmi že najkasneje aprila meseca leta 1963. Na kongresu se bo videlo v koliko je partija reš pripravljena „odmreti“. V Mariboru je bil od 7. do 15. marca IV. sejem gostinske opreme. Na njem je Slovenski praznik v Ramos Mejiti z razstavo gostinske opreme sodelovalo okoli 90 domačih podjetij iz vse države. Istočasno je bila v Mariboru tudi turistična in kulinarična razstava. V Sevnici in Črnomlju so meseca februarja odprli avt. telefonski centrali. V Moderni galeriji v Ljubljani je bila do 12. aprila odprta razstava otroških likovnih del pod naslovom Otroci kiparji in grafiki. Za razstavo so otroci osnovnih šol v Sloveniji poslali 800 grafik in 300 plastik. Od tega števila so jih za razstavo odbrali 200 grafik in 100 plastik. Prva razstava pod naslovom Otroci slikarji je bila leta 1961, tretja pa bo leta 1966 pod naslovom Otroci risarji in politehniki. Razstave prireja Društvo likovnih pedagogov Slovenije. V jeseniški in radovljiški občini so izdelali skupni načrt za kmetijsko se-demletko v Zgornji Gorenjski. Načrt predvideva za obe občini enotno kmetijsko gospodarjenje v družbenem sektorju v okviru ene same kmetijske zadruge. Obe občini sta načrt že odobrili ter istočasno sklenili spojitev doseda njih kmetijskih zadrug Jesenice in Jelovica. Sedaj je v obeh občinah v „družbeni“ proizvodnji 727 hektarjev obdelovalne zemlje. Po noveiri kom. načrtu za kmetijstvo pa bi komunisti radi spravili v družbeno proizvodnjo 2000 hektarjev obdelovalne zemlje. Za Titovega veleposlanika v Tunisu je imenovan Niko Šilih, dosedanji veleposlanik v zunanjem ministrstvu v Beogradu. Šilih je doma iz Trebnjega na Dol. Je izrazit komunist in član partije že od leta 1939. Umrli So. V Ljubljani: Lojze Penko, pravni svetnik, Emilija Ažman, upok., Pavla Kalteneger, Riko Rotter, upok., Franc Pezdir, Valentin Rože, žel. kurjač v p., Marija Petkovšek roj Snoj, Anton j Mogar, sodarški mojster v p., Janez Lovše, dipl. ekonomist, 'Micka Zalaznik, up6k., Mihaela fiorvat, postna ravn., v p., Franjo Košak, kleparski mojster Anton Žlender, bivši trgovec, Avgust Janežič, uslužb. Narodne banke, Karla Cena roj. Zorzut, Terezija Peperko roj. Višrier, Marija Ušftik, Stanislav Tomšič, statistični uslužbenec in Ivana Snoj roj. Prešetnik v Stožicah, Ivanka ¡Naglič v Stezicah, Pavel Lfsenko na Bledu, Avguštin Jager, biseromasnik, župnik v p. v Mariboru, Franc Polenšek, pravni uslužb. v p. v Stari Loki, Ivanka Mišič roj. štebe v Kamniku, Anton Blaznik, komercialist v p. v Kranju, Rok Igličar v Dolu, Terezija Vozlič roj. Ke-lenc v Zamušanih, Franc Lubej, upok. Trbovljah, Tomaž Grude, učenec v šmar-jU-Sap, Rudolf šterk, poS. v Predgradu, Marija Faviani roj. Mejak, vdova organista in skladatelja v Šmarjeti, An .oni-ja Preskar roj. Hojah v Velenju in Frar.c Kavčič, strojnik v Gornji Radgoni. SIOVCMC I V áR@ES9TÍÜ! BUENOS AIRES ¡ I župnik Franc Novak — prelat Iz Rima je prišlo sporočilo, da je «veta stolica na željo moronskega škofa msgr. Raspantija dne 20. februarja 1964 imenovala za prelata g. Franca Novaka', župnika župnije Sv. , Jude in J Tadeja v mestu Ituzáingó na področju i Vel. Buenos Airesa. Novoimenovani g. prelat France No- j Valk je bil rojen dne 3. decembra 1909 j v' Moravčah. V duhovnika je bil posvečen íéta 1933. Doma je bil nazadnje župnik na Rakeku. V Argentini je de-' loval v dušnem’ pastirstvu najprej v mestu Dolores', zatem pa v Temperleyu in v Ramos Mejii, odkoder je odšel za župnika v mesto Ituzáingó. Vsa leta g. prelat France Novak, kljub velikemu delu v fari, vedno tudi rad pomaga v dušrtem pastirstvu za slovenske naseljence. Tako že več let poučuje verouk v slovenskem šolskem tečaju Fránee Balantič v San Justu. : Nastopa tudi- kot govornik na raznih versko-narodnih prireditvah, mladinskih zborovanjih ter sestankih. G. župniku Francetu Novaku k visokemu odlikovanju, s katerim ga je počastila sveta stolica, iskreno čestitamo ter prosimo Boga, da bi še naprej spremljal s svojim blagoslovom vse njegovo delo. „Piquetas contra las cumbres“ — Cepini proti vrhovom - je naslov sestavku s prikazom uspehov članov lanske Slovensko-argentinske odprave na Kontinentalni led v Patagoniji v nedeljski prilogi v bakrotisku (26. 4. 1964) velikega, vplivnega in pomembnega buenosaireškega jutrrinjéga lista . „La Nación“, ki je z listom „La Pren-' sa“ največji in najuglednejši dnevnik v ¡ Argentini. : Dnevnik , ,La Nación“ je pravilno ocenil pomen doseženih uspehov na najjužnejšem še delujočem ognjeniku Lautaro1 v večnem ledu in snegu, na katerega vrh, pred prihodom članov Slovensko-argentinske ekspedicije še ni bila stopila človeška noga. V članku napeto popisuje plezalni podvig na Gorro Blanco in ognjenik Lautaro ter pove, da pripada Peter Skvarča Slovenskemu planinskemu društvu v Bs. Airesu, Augusto Merigele in Luciano Pera pa Centru Andino de Buenos Aires. Prikaz plezalnih tur na doslej še nedostopne vrhove na Kontiriéntalnem ledu pojasnjuje šest prelepih slik iz ta-mošnjega ledenega področja. Med temi je tudi slika s cepinom na vrhu ognjenika Lautara, na katerega vrh sta pripeti argentinska in slovenska zastava. Vihrata v vetru, ki v teh področjih doségá hitrost tudi do 200 km. Tako je veliki argentinski dnevnik prikazal argentinski in svetovni javnosti — ta ga prejema tudi v posebni letalski izdaji na finem papirju —, veliki tfspeh Petra Skvarče, člana SPD v Buenos Airesu in argentinskih planinskih tovarišev iz Centra Andino de Bs. Airesu. Petru Skvárci smó k doseženim planinskim uspehom že čestitali. Pa storimo to znova ob pogledu na nedeljsko prilogo dnevnika „La Nación“, ki je ime slovenskega fanta in z njim slovenskega naroda' ponesla v širni svet. Občni zbor Slovenske fantovske zveze V nedeljo 26. aprila je imela po mladinski kv maši svoj XV. letni občni zbor .Slovenska fantovska zveza, ria katerem je pregledala svojé delo v preteklem poslovnem letu. Prisostvoval mu jr — med delegati posameznih odsekov — tudi duh. vodja g. dr. Al. Starc. Starc. Iz poročil predsednika in tajnika jé bilo razvidno, da je SFZ tudi v pretekli Slovenski naseljenci v Ramos Mejii in okolici so praznovali v nedeljo 15-letnico svoje, kulturne, socialne, verske, narodno-vzgojne in gospodarske dejavnosti. Za pripravo počastitve te obletnice je bil določen posebni pripravljalni odbor, ki je rojake povabil v nedeljo na celodnevno prireditev. ZAHVALNA SV. MAšA Bila je dopoldne v Slomškovem domu. O.b enajstih je številna skupina narodnih nbš V sprevodu prinesla argentinsko in slovensko zastavo, kateri so nato skavti dvignili na drog ob igranju obeh himen. V imenu Pripravljalnega odbOra je zatem Franci Holozan pozdravil najprej g. župnika Janeza Kalana kot pethajštletnegri slov. dušnega pastirja v Ramos Mejii in pokrovitelja jubilejnih slavnosti, predsednika društva Zedinjena Slovenija g. Božidarja Finka, zatem predstavnike slovenskih domov in Organizacij, ki v njih delujejo in vse ostale rojake. Zahvalno sv. mašo za vse prejete dobrote v minulih 15 letih je imel g. župnik Janez Kalan. Svoj cerkveni govor je navezal na nedeljski evangelij, katerega vodilna misel je: živeti po božjih postavah. Med sv. daritvijo je prepeval slov. cerkveni zbor iz Ramos Mejie pod vodstvom pevovodje g. Gabrijela čamernika. Po cerkvenem opravilu je bilo za goste pripravljeno kosilo. ---.-----.............................. poslovni dobi izvršila svoje poslanstvo in naloge med fanti, čeprav sta bila Oba mnenja, da bi se daio še veliko Xeč napraviti. Uspeh letošnjega dela je bila mladinska akademija „Mladina Ohranja izročila“, ki je pokazala, da je mogoče združiti vsa mladino iz Vel. Buenos Airesa, čeprav z velikim trudom ih žrtvami.1 Gotovo je bil s tem storjen velik korak, katerega morajo fantje obdržati in mota podobna prireditev postati letna in osrednja kulturna prireditev fantovske in dekliške organizacije. Iz tajnikovega pofOeila je razvidno, da so imeli precej sestankov s predavanji različnih predavateljev in z različnimi naslovi, največ pa o vzgoji, taka moralni, narodnostni, ždravstverii in športni. Zvezni odbor je marca meseca tudi organiziral vaditeljski tečaj za bo-Vioce odbornike tako Zveze kakor tudi odsekov. Namen tega tečaja je bil nuditi fantom spoznanje halog ter sestaviti program za prihodnje leto. Poročal je tudi o Mladinskem dnevu, ki pa Zaradi prekratkega čaša za pripravo' ni tako ušpef, kakor pomembnost dneva zahteva, iker je bila malo preje gori omenjena akademija. PoročalUso tudi posamezni delegati krajevnih odsekov SFZ. Posebno delavna odseka Sta bila’ v Ban Justu in Molanu. Odsek v San Justu deluje tako na športnem kakor tudi na kulturnem polju, tako da prav zadovoljivo 'izvršuje svoje poslanstvo in s pozitivnim delom druži mladino v sanjuški okolici. V 'kolikor So s~e drugi čutili prizadeti Zaradi manjše delavnosti, šo obljubili poživitev dela v prihodnjem letu. Duhovni vodja g. dr. Starc je ugotovil, da je bilo delovanje po odsekih zadovoljivo, enako tudi v Zveži, za naprej pa jim je priporočal tesno sodelovanje in medsebojno povezanost tako v krajevnih domovih, kakor tudi centralni organizaciji. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Vivod Tine, podpredsednik Škulj Janez, tajnik Mehle Stane, blagajnik Indihar Lado, športni referent Žakelj Janko in referent za naraščaj Možina Tone. Iz srca" želimo našim fantom, da bi bilo rijihovo delo res uspešno in v korist njim samim tet' jim' utrdilo še bolj slovenskega m resnično katoliškega duha, kar je cilj njihove organizacije. Nič za- POPO LI) A N S K A KULTURNA PRIREDITEV Začela šfe je ob poi štirih. Udeležba na njej je bila lepa. Od vseh strani so jirišli nanjo rojaki, čeprav vreme ni bilo najlepše. Začel jo je zopet Franci Holosan v imenu Pripravljalnega odbora ter med navzočimi gosti pozdravil tajnika NO Za Slovenijo Miloša Stareta in njegovo soprogo go. Franjo. Prvi govornik je bil Aleksander Majhen, šolski nadzornik in vodja mladinskega odseka društva Zedinjena Slovenija. Med drugim je navajal, da se je g. Janež Kaldn ob prihodu v Ramos Me-jio zavedal, dd je „eria izmed najvažnejših ilkših dolžnosti* ki jih imamo v novi dor^ovini, skrb Za šolsko mladino“. Zato je kmalu „oskrbel primeren prostor, kjer šo še riiogli zbirati Ijudsko-šolski dtroei k verouku, petju, jezikovnemu in domoznanstvenemu pouku iz vsega ramosmehijskega okoliša* ki je tedaj obsega! slovensko skupnost od Li-niprša do Merla iri od Casetosa do Sari Justa“. Vodstvo slov. šolskega tečaja je prevzela gdč. Anica ŠeriiroV „z vso reš-rioštjo in uvidevnostjo“; Tečaj vodi še dririeš. Ker je bila tedaj prosta le vsak drugi nedeljski popoldan, stri jo riado-iheščali pri poučevanju Učiteljici gdč. Cvetka Gerrnek ali pa gdč. Mija Mar-kež. PoZfteje šo v tečaju še poučevali Učiteljica gri. Franjri Miklavčič por; Gru-drzien, učitelj Martin Mizerit, gdč. Lenčki ŽUprift por. Mrilbvrh, sedaj pa gdč. Renata Sušnik. Večkrat je učila ves tečaj gdč. Šemrov sama. Katehetje šo bili gg. Janez Kalan, Janko Mernik, France Novak, 10 let Matija Lamovšek, letos pa je dr. Alojzij Starc, Tečaj je štel ob koncu julija 1949 41 otrok. Po ustanovitvi tečaja v San Justu je , število otrok v ramoškem tečaju padlo, pozneje pa spet naraslo na 83, Leta 1954 še je ustanovil moronski šolski tečaj, to je imelo za posledico nadaljnji padec števila otrok v tečaju v Ramos Mejii, prav tako Ustanovitev šolskih tečajev v HurlinghairiU in Case-rosU. Preteklo leto je tečaj v R. Mejii obiskovalo 100 otrok, 38 dečkov in 62 "deklič. Ime za tečaj si je izbrala gdč. Šemrov po škofu 'Slomšku. Tečaj mu dela čast. Doslej so njegovi otroci nastopili nad 80-krat. Leta 1959 je tečaj dobil krajevni šolski svet* ki ga je poleg g. Kalana in gdč. šeriirovove sestavljalo 5 podjetnih mož: gg. Janez Brula, Gabrijel Prešern1, Matevž Potočnik* Frane Pergar in Valentin Pintar. Ta svet je bil tisti, ki je utiral pot sed. Slomškovemu domu, v katerem je tečaj dobil primerne in stalne prostore. Končno se vsem v imenu mladinskega odseka Zedinjerie Slovenije iskreno zahvaljuje za ves trud in požrtvovalnost pri VzgajahjU slovenske mladine: tako učiteljskemu zboru, in med njimi zlasti gdč. šemrovovi,’ ki že polnih 15 let nesebično vztraja pri tem napornem delu, članom krajevnega šolskega sveta, 'Slomškovemu domu iri staršem, ki svoje otroke pošiljajo v tečaj iri sodelujejo pri vzgoji svojih otrok z Učiteljstvom.. . Čestitke in zahvalo govornika je potrdilo občinstvo s ploskanjem. Slavnostni govor ob 15-letnici slovenske dejavnosti v Ramos Mejii je imel pisatelj tir. Jože Krivec. V njem je poudarjal, da praznovanje „petnajstletnice zbiranja in delovanja delovanja Slovericev v Ramos Mejii ni praznik, ki je priJšel kar tako le z golim potekom 15 let, odkar smo se pojavili v tem kraju ter si v njem poiskali lastne strehe. To jte bil praznik našega obstanka, našega dela, rasti, naših, upov in uspehov v teh petnajstih letih“. Dalje pravi, da je 15 let „v živ- se človek nauči' marsikaj! Osebene novice Msgr. Hlridrik operiran. Prejšnji i? bil operiran na nogi v sanatoriju San José v Buenos Airesu msgr. Janez Hladnik, župriik Župnije sv. Jožefa Pompejskega v Lanusu. SldVeriski rojaki mu iskreno žele, da bi se čim-nre.i popolnpma pozdravil in za PUpi , moške cerkve pri skupni slovenski sluz bria: nevesti njen stric g. Ru- dolf Klarič, ženinu pa njegova mati ga. Adelaida Sripičič. Mladoporočencema ob vstopu v novó' življenje želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova. Družinska sreča. V družini Antona Likozar’' in njegove žene. ge. Rozalije, roj. Pustavrh sé je rodila hčerka Rozalija'. Srečni družini naše čestitke. bi božji g. župnik Janez Kalan, ki jé triko položil prvi kameri, na katerem se je' potem grádiío vsé naše kulturno-pró-svetno’ délo. Doseženi uspehi iri delo naj mu bodo v plačilo in ponos!“ Ob slov. službi božji je vzniknila „skoraj sama po sebi misel na slovensko cerkveno petje'“ Tako je kmalu nastal Vsak teden ena ENA PTIČKA PRILETELA. Ena ptička, priletela, ena drobna ptičica in je prav lepo zapela, ena drobna ptičica. O pomladi je zapela, ko bo gnezdo spletala, ko bo travca zelenela, zelenela lipica. ramoški pevski zbor, ki ga je tedaj vodil g. Janko Zakrajšek, za njim pa prevzel njegovo vodstvo g. Gabrijel Čamer-nik. Po omembi važnejših pevskih nastopov tega zbora pri najrazličnejših slovesrioštih izreka v imenu vseh zahvalo pevovodji g. čamerniku. V naslednjih besedah je govornik omenjal nastanek in delovanje Slomškovega šolskega tečaja in skrb za slovensko šolsko mladino. Tudi on poudarja, dri je „rast iri uspeh Slomškove šole v prvi vrsti delo1 in trud neutrudljive učiteljice gdč. Ariice šeihrov“. V zvezi z odrskim delovanjem je govornik prikazal požrtvovalno delovanje g. Jrineza Špeha, „ki je od vseh počet-kov Zbiral igralce, jih vadil, sam igral, režiral, postavljal kulise* skratka bil duša zastonjskega odrskegá delovanja“. V riada!jnjih izvajanjih jé omenjal kulturno délo Pisateljske družine France Balantič, „ki je dala nekaj klenih večerov lépe slovenske besede“* krajev-rii Odbor Drdštva Slovericev ,,je prirejal periOdičrie Sestanke“, tesnejšo povezavo Slovenske iriladine s Slovenskim okoljem je dosegla neumorno delavna gá. Ema Kossler-Blejčeva z ustanovitvijo Slomškovega mladinskega odra. Omenja dalje povezavo doraščajoče mladine v svoje organizacije, pove, da ima v tem okolišu Sridež tildi pevski zbor Gallus in v tem kraju je več let imela svoje prostore tildi Slov. kult. akcija in tudi SlóVéftská hranilnica Si je izbrala Ramos Mejíó za svoj sedež. Tudi društvo Dorii je zrristlo iri delovalo na tem področju. Končno omenja napore za postavitev skupnega doma v tein okraju — Slomškovega domri in nato svoja izvajanja Zaključi takole': „SloriiškoV dom stoji. Mnogo ljubezni iri doiriačnosti nudi svojim obiskovalcem. Njé'gova vrata so vsem odprta: fistiiri, ki áó, gradeč svoje lastne do-riióvó prispevali tudi' za ta skupni dom iri Zdaj radi prihajajo vanj, da se snidejo s prijateljem in znancem. Odprta pri so prédvsem naši mladini. Naša društva, ki so vseh 15 let razvijala tako bogáto delávnost, potrebujejo poMaditve. Dovolj je zmožne mladine med nami, ki lahko poprime. Morebiti bi bilo treba le zdrámiti speče sile v rij'é'j. starejši se utrujajo; naši pevski Zbori potrebujejo svežih glasov, da bodo lahko z bogatijo slovenske pesmi rázve-s el jé vali ljudi. Odri bi morali vzgojiti nové igralce, da bi naša beseda zvenela, čeprav v tujini, pa vendar domače. Slovenski šolski tečaji imajo iz leta v leto več 'šolarjev, a Vedno manj požrtvovalnih učnih moči. Na prosvetnih večerih gledamo že iz leta v leto več ali manj obraze istih predavateljev. Mlade sile na plan! široko je polje vašega dela. Zaman bo ves trud vaših očetov, če ne boste sledili njihovim stopinjam. čemu nam bodo domovi, če ne bo v njih vašega mladostnega smeha in zvonkega petja? Nismo jih postavljali, da bi v njih ugasnila ognjišča naše prosvete, slovenske ttiiselnosti, poštenja in vere. Vse naše 15-letno delo je bilo izraz ene sariie velike ljubezni za mladino. Bila je neizmerna skrb za njene zdrave temelje, da bi mogla na bogati dedi-ščirii plerrieriititi svoje moči in zreti moralno, idejno in versko trdna novib časom in noviiri nalogam naproti. Izkaži se vredna, slovenska mladina, teh velikih žrtev. Prejmi s hvaležnostjo od svojih očetov kleno seme, iki ti ga izročajo, da bo tvoja setev obrodila plemenito klasje. Spoštuj materni jezik in izročila očetov, da boš dolgo živela v čast slovenskemu imenu in se tl bo na tako začrtani poti dobro godilo.“ Sledila je naslednja točka, ki je doslej Še nismo videli na nobeni slovenski prireditvi. To je bil simbolični prikaz „štirih letnih časov“. Spremno besedilo zanje je napisal pisatelj dr. Jože Krivec. V njih so bili prikazani življenje in delo na slovenski. zemlji v domovini. Prikaz „štirih lefnih časov“ se je začel s poletjem, Nastopila sta kosca. Za košnjo sta si najprej pripravila koši; eden jo je sklepaj, drugi nabrusil kot je treba, nato stri pa pred rojaki'odkosila red s triko fantovsko prožnostjo in sproščenostjo, da so ob njima uživali vsi tisti, ki so že kdaj imeli koso v rokah in z (Nadaljevanje na 4, strani) Stran 4 SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 30. 4. 1964 - No. 18 SLOVENSKI PRAZNIK RAMOS MEJII ('Nadaljevanje s 3. strani) njo „morili travce in rožce“ na travniku. Prav tako so vzbujali napeto pozornost zlasti pri mladini štirje mla-tiči, ko so na prostoru postavili lesena tla, nanjo položili otep slame, nato pa s pravimi cepci pokazali mlačev žita. V jeseni so pred rojaki nastopale žanjice ajde ter veseli fantje in dekleta ob trgatvi; sledil je prikaz zime in radosti otrok ter obmetavanje sneženega moža s kepami ter dela po slovenskih domovih ob zbiranju bučnih semen in fižola, spomladi pa nastop sejalca. Vse prizore so spremljali s primernimi pesmimi delno otroški pevski zbor, delno pa ramoški moški kvartet, ki so slovenski mladini prikazali tudi vasovanje na vasi. Pred začetkom vsakega letnega časa je zanj pripravljeno besedilo prebral g. Janez Perharič. Posamezni prizori „štirih letnih časov“ so bili res lepo prikazani, za kar moramo biti hvaležni vsem, ki so omogočili izvedbo te točke. Saj je doraščajoča slovenska mladina lahko vse bolj živo občutila vso lepoto raznih običajev, ki so spremljala življenje in delo slovenskega človeka na njegovi lastni domovinski zemlji. Ko je prišlo pred rojake 10 parov slovenske folklorne skupine SCO in V imenu Narodnega odbora za Slovenijo izrekam zahvalo vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da je bilanca petnajstletnega dela v ramoški skupini tako pozitivna. Zahvali pa pridružujem prošnjo vsem; Vztrajajte!“ Sledil je nastop otroške folklorne skupine iz Ramos Mejie, ki jo vodi ga. Ema Kessler-Blejec. Za nastop je pripravila lepo točko „Židana marela“, s katero so nastopili fantki in dekliči ter zanjo želi splošno odobravanje. Otroke je pri izvajanju plesa spremljal na harmoniki g. Janez Krištof, kvartet je pa tudi zapel pesem „Jaz pa ti in Židana marela“. Zaključno točko so imeli zopet fantje in dekleta ter so v splošno zadovoljstvo zaplesali več narodnih plesov, za kar so jim bili vsi udeleženci nedeljskega jubilejnega slavja v Ramos Mejii zelo hvaležni. Dekleta in fantje je pri izvajanju narodnih plesov spremljala s harmoniko gdč. Rezka Marnova. Narodne plese pa je naštudirala gdč. Betka Mačkova. S tem je bil kulturni del prireditve v počastitev petnajstletnih naporov ob naselitvi, verskega, narodnega in prosvetnega delovanja slovenske srenje v Ramos Mejii zaključen. 'Sledil je družabni del, ki je v vselem razpoloženju I trajal v večerne ure, ko so ljudje zadovoljni zapuščali gostoljubne prostore Slomškovega doma, ki ga že vsa leta od SFZ iz San Justa, jih je občinstvo kotj ustanovitve leta 1961 z vso požrcvovai že stare znance pozdravilo z navdušenim ploskanjem in odobravanjem, ki je bilo še toplejše in živahnejše, ko so pred njimi zaplesali belokranjski narodni ples. | ! | ! ' j Po tej lepi točki je nagovoril zbrane Slovence tajnik NO za Slovenijo nostjo ter vnemo vodi g. Janez Brula kot predsednik. Jubilejni znak za nedeljsko slavje v Ramos Mejii je napravil slikar g. Ivan Bukovec. Miloš Stare Iz njegovega govora povzemamo naslednje glavne misli: ARGENTINA (Nadaljevanje z 2. strani) seji obeh zakonodajnih zbornic, s predsednikom Argentine odkritju novozgra-j jene nemške bolnišnice, največjega „Popotniki smo, ki so se podali na | zcjravstvenega nemškega zavoda izven dolgo pot. Ko smo zapustili domovino, I ¡Nemčije, zatem podelitvi imena Nem-nismo šli ne na izlet, ne na sprehod., gjja velikemu trgu v Palermu. Na istem Nismo turisti. Imamo jasno določen j trgu bo tudi položitev temeljnega kam-cilj. Toda pot do njega je strma in po- \ na za novo palačo nemškega veleposla-suta s kamenjem mnogih težav. Naša j ništva v Buenos Airesu. Razen tega bo-spremljevalka je odgovornost. Odgovor- j (]0 ge razne pogostitve ter velika pri-nost, da dosežemo naš cilj. Iz domovine j reditev nemške kolonije v gledališču nosimo s seboj dragocen zaklad: Izro-1 c0lon. čila slovenstva in nauk krščanskih resnic. Ta zaklad mora vsak naš rod predajati naslednjemu vse dotlej, ko br. božja Previdnost določila rod, kateri bo opravil zgodovinsko nalogo in ponesel svobodni domovini, ta zaklad še lepši, čistejši in bogatejši. Naša dolžnost je, da vse storimo, da ne bo rodu med izseljenci v svobodnem svetu, ki bi ta zaklad zanemaril ali zapravil. To bi bil najhujši udarec tistim bratom v domovini, ki pod komunističnim nasiljem za ceno največjih žrtev tajno, a vztrajno čuvajo slovenska izročila in verujejo v krščanske resnice. Ko smo danes poslušali poročila o petnajstletnem vsestranskem delu v ramoški slovenski skupnosti, smo bili veseli. Ko smo gledali in poslušali ta lepi spored, ki nam ga je v veliki meri podala naša mladina, smo srečni, ponosni in polni upanja. OBVESTILA Otroška tombola za vse Otroke bo v 'Slomškovem domu v nedeljo, 17. maja. Na Pristavi v Moronu bo v petek, 1. maja, ob 8. zvečer predavanje Franceta Krištofa o temi: Argentina na prelomnici svetovnega gospodarstva. Vab ljeni! Šahovska tekma med moštvi Slovenske vasi v Lanusu in Slov. domom v San Martinu napovedana za v soboto, 2. maja, je zaradi igre v Slovenski vasi preložena na nedoločen čas. Predavanja slavistike in sovjetologi-je na buenosaireški katoliški univerzi so se pričela minuli ponedeljek. Vsem slušateljem sporočamo, da bodo nadaljnja predavanja v četrtek, 30. t. m. ob 8. zvečer v prostorih na Arenales in Rio Bamba ter v ponedeljek, 4. maja, za I. letnik ob 18., za II. letnik pa ob 19. prav tam. Dokončni urnik bo določen prihodnji teden. SAN JUSTO V nedeljo, 12. t. m., so se člani zadruge Naš dom polnoštevilno zbrali na sedmem letnem občnem zboru, ki ga je začel ob 10 predsednik Franc Benko. Po otvoritvi in čitanju zapisnika so sledila poročila odbornikov, katera je zaključil g. Benko s svojim poročilom. V zgoščenih besedah je podal kratek pregled dela v pretekli poslovni dobi. Omenjal je, da smo v gradnji napravili velik korak naprej, nismo pa mogli zaradi še vedno obstoječe gospodarske krize, doseči zaželenega cilja, številne prireditve so vsestransko dobro uspele, za kar imajo glavno zaslugo sodelujoči člani. Pohvalno se je izražal o sanjuški mladini, katera je pokazala veliko aktivnost. Pozival jo je, naj z začetim delom nadaljuje. Sledilo je poročilo nadzornega odbora. Podal ga je g. Srečo Belič. V njem je navajal, da je od blizu zasledoval delo odbora in da se v vsem strinja ter predlaga odobritev bilance in razrešnico odboru. Z dviganjem rok so člani predlog sprejeli. Pri volitvah, ki so sledile poročilom, je članstvo zaupalo soodločanje pri vodstvu doma gg. Francu Zupancu ter Tonetu Tomaževiču. V širši odbor pa so bili izvoljeni gg. Avgust Maček, Ciril Oblak, Jože Kržišnik, Franc Trpin in Marijan Grilj. Med slučajnostmi se je razvila ži-1 vahna debata, v kateri so člani pred- j vsem izražali željo, naj bi čimpreje' mislili na obratovanje lokalov. G., Miklič je pojasnil, da je odbor že razpravljal na sejah o tem problemu in da trenutno ne vidi rešitve, dokler se ne povečajo prostori v prvem nadstropju, kamor bi se preselila šola in fantovska soba. Po pregledu raznih možnosti za novi sunek v .gracjnji je g. predsednik zaključil občni zbor s pozivom, naj vse članstvo tako kot do sedaj v medsebojnem razumevanju pomaga odboru za uresničitev ciljev. Na prvi seji se je odbor konstituiral takole: predsednik Franc Benko, podpredsednik Janez Janežič, tajnik Jože Miklič, podtajnik Tone Oblak, blagajnik Vinko Goršič, njegov pomočnik. France Zupanc in gospodar Tone Tomaževič. Krožek SDO v San Martinu bo imel v nedeljo, 17. maja po sv. maši svoj redni sestanek z lepim programom. Predaval bo g. Rudolf Smersu „O temeljih našega svetovnega nazora“. Dramatski odsek društva Slovenska vas v Lanusu bo uprizoril ljudsko igro v 12. slikah po istoimenskem romanu Josipa Jurčiča DESETI BRAT. Zaradi večjih ugodnosti za gledalce bo igra uprizorjena trikrat in sicer: Na državni praznik 1. maja ob 16. bo brezplačna predstava za slovenske šolske tečaje. Vabljena tudi mladina drugih slovenskih šolskih tečajev! Naslednji dan, v soboto 2. maja bo igra ob 19,30 namenjena zlasti vaščanom, dočim bo predstava v nedeljo, 3. maja ob 15,30 prvenstveno namenjena obiskovalcem od zunaj. Pridite preživet tri prijetne ure v družbi Desetega brata, Krjavlja, strica Dolfeta, Manice, Kvasa in drugih oderskih osebnosti iz naše preteklosti! Vstopnina nizka. Najtoplejše vabljeni! VSESLOVENSKO ROMANJE V LUJAN bo v nedeljo 10. maja 1. 1. Romarskega vlaka tudi letos ne bo. Zato bodo romarji potovali z rednimi vlaki, omnibusi in kolektivi ter omnibusi, ki si jih bodo zagotovila slovenska naselja po posameznih središčih. ¡Spored romarskih pobožnosti v Lu-janu: Ob 10. romarska sv. maša s pridigo in skupnim sv. obhajilom. Med sv. mašo bo ljudsko petje in priložnost za spoved pri slov. spovednikih. Ob 14. popoldanski del romanja v cerkvi, nato procesija. Ob vrnitvi v cerkev darovanje, prejem spominskih podobic, pete litanije Matere božje in biagoslov z Najsvetejšim. Zbirališče narodnih noš pri obhajilni mizi, otroci pa na prostoru ob oltarju na desni strani, kjer skozi vse leto visi 'milostna podoba Brezjanske Matere božje. ZAHVALA Vsem našim dragim znancem in prijateljem, ki so kakorkoli — gmotno ah : moralno — podprli tako nevarno, tvegano operacijo našega sina Matjaža, iz-j rekava podpisana najiskrenejšo zahvalo, i Predvsem morava poudarjati požr- j tvovalnost gospe Eme Kessler-Blejčeve, ki je -z vso njej prirojeno vnemo orga- * nizirala nabiralno akcijo med svojimi znanci in prijatelji v Argentini. Iskreno hvaležna sva tudi ravnatelju tovarne Schcolnik g. Ludviku za človekoljubno razumevanje, prav tako g. Krečiču, šefu iste tovarne ter vsem našim primorskim prijateljem v Hurlinghamu. Operacija, ki je trajala 11 ur in jo je vodil znani kirurg prof. dr. Zerbini ob asistenci dr. Sergija in dr. Pileagi-ja ter devetih drugih zdravnikov v sanatoriju V Sao Paulu v Brazilu, je srečno uspela. j Prisrčno se zahvaljujeva tudi našim znanim in nepoznanim rojakom v Sao Paulu, ki so lajšali težke ure obema. Matjažu in Alenki, ki je brata spremljala v Brazil, dalje č. g. Ludviku Ceglarju, ki je vso težo odgovornosti prevzel nase, prijatelju g. Mirtu ter g. Mestniku, ki je obema nudil gostoljubno zavetišče. Pozabljeno tudi ne sme . biti razumevanje, ki smo ga v tej zvezi našli pri društvu Zedinjena Slovenija, Vin-cencijevi konferenci in Fantovskemu odseku v Moronu, ki se je svojega člana Matjaža spominjal s številnimi pismi. Vsi so dejavno izpričali, da je Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega, še zmerom največja vrednota tega sveta. Mirko in Tilka Kunčič ESLOVENA UBRE Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aire» T. E. 69-9503 Argentina FRANQUEO PASADO IP »77* TARIFA REDUCIDA N Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 770.902 Naročnina Svobodne Slovenije za l«t* 1964: za Argentino ? 800,—; za Severno Ameriko in Kanado 7 dolarjev, ca pošiljanje z letalsko pošto 12 dolarjev. Talleres Gráficos Vilko S. R. L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213 Tečaj valut v menjalnicah v Bs. Airesu v torek, 28. 4. 1964. Prodajna cena: 1 USA dolar 137,50 1 angleški funt . .. . 358,40 100 italijanskih lir . . • • M 22,50 100 avstr, šilingov . . • • »» 531,55 100 nemških mark . . • • » 3.462,— Recreo „Europa“ de Rovtar y Rovtar Hnos., Río Carapachay, Tigre, T. E.: 749-0589, na razpolago tudi Slovencem. jjTvhT vTo t"a bT” Francisco Raúl Cascante Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642 T. E. 35-8827 Buenos Aires Vsem rojakom, ki so na kakršenkoli način pripomogli k lepemu uspehu proslave 15-letnega jubileja v Ramos Me-jia izreka pripravljalni odbor najlepšo zahvalo! II. prosvetni večer v Slomškovem domu bo v soboto, 9. maja ob 8. zvečer. Predaval bo g. prof. Slavko Zupan o pomenu telesne vzgoje med nami. Lepo vabljeni! POPRAVEK V poročilu o proslavi tretje obletnice blagoslovitve doma v San Martinu je tiskarski škrat napravil malo zmešnjavo. V poročilu o akademiji bi moralo stati: Naraščajnice SDO so v narodnih nošah deklamirale pesem „Pogovor z domovino“, ki jo je spesnil za to priložnost č. g. Gregor Mali. Gdč Martina Lah jia je v imenu SDO krepko podala Gregorčičevo „Domovina“. HOTEL T IR O L (bivši hotel „Primavera“) vam nudi lepe. sobe s kopalnico, centralno kurjavo, garaža MAKS in ZORA RANČNIK MAR DEL PLATA ' Mitre 2024 T. E. 2-8425 Hotel je odprt vse leto ADVOKAT BR. JOŽE LOŽAR Tucumán 1438 T. E. 46-5458 in 40-5353 planta baja ofic. 2 i PenMjon „SeuiHa“ I 'V' strogem središču — Odprt vse leto — Okusna domačna hrana : JOŽE ZOR ■ ; Juan B. Alberdi 110 — Rio Ceballos Sierras de Cordoba T. E.: 12 NASI M LADI N I „ BOGU, KAR JE BOŽJEGA! Vsaj desetko rožnega venca zmolijo vsak večer pri Ločkarjevih. In je prav tako, ker prazno je delo brez , žeg~"*J' iz nebes. Samo... Kadar moli Tine „naprej“, so njegove zdravamarije taksne, da jih komaj poznaš. Polovico besed pogoltne. Vsem je sitno, ko poslušajo taksno „molitev". Oglasi se mama: „Moli, kakor se spodobi, ali pa se spravi v posteljo Takšna molitev je slabša kot nič!“ Mama ima prav. Z molitvijo Boga častimo, se mu zahvaljujemo in ga prosimo pomoči. Misliš, da nam bo Bog dal svoj blagoslov, če ga vro. simo na tak način? MAJNIK Kdo pa prihaja v svate čez polje z zvrhanim košem Židane volje? Ptički veselo mu gredo naproti, šmarnice klanjajo se mu ob poti, zvončki pozdrav mu pošiljajo z brega, žabji zbor — kvak, kvak, kvak, rega, kvak, rega ■— pesem ubrano na čast mu prepeva, sonce v srebrno ga haljo odeva. Majnik prihaja k nam v svate čez polje! Vsem, ki so žalostni, Židane volje zvrhano dlan naj v naročje natrosi — dedek naš jojme, jo komaj že nosi. Mirko Kunčič Prva skrb Z aktovko pod pazduho gre Andrej po cesti. „Kam?“ ga ustavim. „V šolo?“ „Ne. V angleški tečaj,“ mi pove ponosno. „Ata pravi, da mi bo angleščina zelo koristila.“ „Glej, glej, ti boš pa učen. Doma smo rekli: kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Prav je tako!“ Andrej se je zadovoljno smehljal. Posloviti sem se mislil, pa sem se spomnil: „Kako pa ti letos gre v slovenskem tečaju? Dobro?“ „Tja pa ne hodim več,“ je bilo Andreju nerodno. „Veste, nimam časa!“ „A tako!“ sem bil skoraj hud. „Za vse drugo imaš čas, samo za naš jezik ne? Ne tako, dragi moj! Prva skrb ti bodi materini jezik. Naj ti ne bo zanj žal ne časa ne truda!“ Mirko Kunčič Dobrosrčni striček (Nadaljevanje) Striček je uvidel, da muci ne pride do živega. Vstal je in odšel domov, da bi v miru preudaril vse te čudne reči... In se mu je zdelo, da še do tja odmeva milo tarnanje uboge ptičke za mrtvimi mladiči... Pri tem se je domislil, da imajo tudi ptičke mamo, ki žaluje za izgubljenimi otročiči. In miške? O, tudi miške niso brez mame. In pujski ? O, tudi ti jo imajo, tudi ti... Usmiljenemu stričku je postalo mahoma tako neizrečeno hudo pri srcu, da bi zaplakal... In se je odločil. Udaril je s pestjo krepko ob mizo in se zarotil: „Nikoli več ne poskusim mesa!“ ¡: Vse to razmišljanje in ves ta gnev sta povzročila, da je postal striček silno lačen. Stopil je na vrt, da bi si natrgal solate, redkvic in košarico jagod. Sklonil se je in že nameraval prvi vršiček solate — ko je taisti zaječal z bolestnim glasom: „Joj, joj! Ali moram zdaj umreti?“ Striček je zavzet omahnil nazaj in prestrašen strmel v solato. „Ali si tudi ti živa “ jo je vprašal. „Kako ne bi bila?“ se je začudila solata. „Mar zato ne, ker ne pojem kot piska, ne cvilim kot miška in ne plezam kot mucka? Ti si mi čuden pa-tron! Ali ne vidiš, kako rastem in uspevam? 'Sprejemam hrano s koreninami, kakor jo sprejemaš ti z ustmi, in jo pretvarjam v sočne sokove v svojih lističih, kakor ti v svojem želodcu. Veselim se sonca, kakor se ga veselijo ptički in se ga veseliš tudi ti. Pusti me živeti, da poženem cvetove in da dozorijo semena v meni; slednja so moji otročiči, da boš vedel. Kruti človek! Povej, ali me hočeš še usmrtiti?“ „Nikdar in nikoli!“ je vzkliknil striček. „Za vse na svetu bi ti ne hotel storiti zlega. Potolažil si bom glad z redkvicami.“ Krenil je k gredici, kjer so rasle redkvice. Ročno je izpulil eno iz zemlje. „Ojoj!“ je vzdihnila redkvica v njegovi roki in umrla. Striček je iznenaden glasno zakričal in spustil redkvico na tla. „Ali si bila tudi ti živa?“ jo je vprašal. Na to vprašanje mu mrtva redkvica, seve, ni mogla več odgovoriti. Odgovorila pa mu je ena izmed ostalih na gredi: „Seveda smo žive. Kaj pa si mislil? Toda predobro vemo, da moramo umreti, kadar pride naš čas. ¡Saj zato nas sejejo, da dozorimo in služimo kot hra-nivo. Joj, kakšni požeruhi ste ljudje! Vse mora umreti, kar pride pod vaše roke, samo da zadostite nenasitnosti svojih želodcev. Krvoločnejših morilcev pač ni na svetu.“ „Nak, jaz nisem morilec in nočem biti!“ je striček kakor k prisegi svečano dvignil roko. „Nikoli ne bom položil svojih rok na vas. Potolažil si bom glad z jagodami, če ni drugače.“ „Kakopak,“ je zaničljivo dejala red- kvica. „Umor mora biti. Mar misliš, bedak, da jagode ne žive, da rastejo in zorijo — mrtve ?!“ Striček je pobegnil iz vrta, se zaprl v svojo samotno izbo in milo zaplakal. Bil je prepričan, da mu je umreti od gladu, zakaj morilec ni hotel biti. Bil je pač neskončno blag in usmiljen — naš striček. Toda ker smrt ni hotela priti takoj in je glad postajal čedalje hujši,, je striček stopil k polici in vzel z nje debelo, lepo dišeče jabolko. PISANI DROBIŽ Stavbi 1. Iz loga teci domov. 2. Kamni kakor pesek ne smejo biti na njivi. 3. Živ in cel je prišel domov. 4. Mati poljublja našega bratca. — V vsakem stavka je skrito ime slovenskega mesta. Ločilna uganka Skoplje, brivnica, klanec, pozdrav Rebeka. — Iz vsake besede izloči tri zaporedne črke. Skupaj ti dajo pregovor. Pregovor UTRITE JDANEB INEMSI Jemlji črke v določenem redu pa dobiš pregovor. Rešitve v prihodnji številki. Rešitve ugank iz prejšnje številke Iz sestavka Slovenska zemlja v ugankah: borovnica — Borovnica. Soča — Sora — soba — sova. Krka — Krma — krpa. Pregovor: Brez dela ni jela.