CELOVEC SREDA 24. OKT. 1990
Letnik XLV. Štev. 61 (2576)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Vertagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
din.10
P.b.b.
T. Stoisič za tretjo predsednico
Klub Ze)ene Alternative v avstrijskem	državnem
zboru bo kandidira! svojo manjšinsko pos!anko mag. Terezijo Stoisič za tretjo predsednico avstrijskega parlamenta.
Za isto funkcijo se poteguje tudi potitična tajnica svobodnjakov	Heide
Schmidt.
Zelem Stovemie proti obisku Jorga Hmderja!
Zeleni Slovenije na čelu s članom predsedstva Republike Slovenije dr. Dušanom Plutom ter članom izvršilnega odbora Petrom Jamnikarjem odločno nasprotujejo povabilu predsednika izvršnega sveta Slovenije Lojzeta Peterleta, naj koroški deželni glavar dr. Jorg Haider 9. novembra letos uradno obišče Slovenijo!
Nasprotovanje utemeljujejo s tem, da je Haider posebej v predvolilnem boju ponovno jasno
izkazal svojo nenaklonjenost do slovenske narodnostne skupnosti. Njegovo odklonilno stališče do poglabljanja procesa dvojezičnosti je bil neposreden povod za nedavno gladovno stavko dveh mater v Celovcu, je poudarjeno v izjavi Zelenih Slovenije, ki kot nadaljni argument nasprotovanja obisku navajajo odsotnost koroških Slovencev pri praznovanju 70. obletnice koroškega plebiscita kot „nedvoumen znak nestri-(da//'e na 2. strani)
Gledališki dogodek
SPD „Dobrač" in Slovenska prosvetna zveza sta priredila gledališko srečanje na Brnci. Gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja s kriminalko „Plen" (na sliki prizor iz te igre), nastop Radišanov z Mittererjevo igro ..Domov", ter predstavi za otroke so navdušili staro in mlado. Več preberite na 6. strani.
O politiki db Slovencev bo odločala skupščina!
Dokončne strategije do Slovencev, ki žive zunaj meja Republike Slovenije, slovenska skupščina še ni sprejela. To je v razgovoru s predstavniki Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom	podpredsednika
Ludvika Ogrisa, tajnika dr. Marjana Sturma ter tajnika SPZ dr. Janka Malleja pretekli teden v Ljubljani poudaril podpredsednik Socialdemokratske zveze Slovenije Matjaž Šinkovec, ki je tudi predsednik skupščinske
komisije za mednarodne odnose.
Šinkovec je v razgovoru dejal, da bo na pobudo vlade posebna komisija izdelala osnovni dokument o politični strategiji do Slovencev v zamejstvu in da se bo ta sestala v mesecu novembru. Komisija bo s tem v zvezi na razgovor povabila tudi predstavnike koroških Slovencev, in sicer obe osrednji politični organizaciji, ZSO in NSKS. Nadalje je Šinkovec poudaril, da bo slovenska vlada potem
morala upoštevati v parlamentarni komisiji sprejeto strategijo do Slovencev, ki žive v Avstriji, Italiji in na Madžarskem.
Predstavniki ZSO so bili pretekli teden tudi na razgovoru s slovenskim zunanjim ministrom dr. Dimitrijem Ruplom in ga seznanili o svoji politični koncepciji multikulturnega in interetničnega sožitja. Dosežen je bil tudi dogovor, da se bodo zastopniki ZSO in vanjo vključenih organzicaj že v kratkem sre-
čali na temeljitem posvetu o aktualnih vprašanjih koroških Slovencev ter da bo minister Rupel sodeloval tudi na javni okrogli mizi, ki ga bo ZSO priredila skupaj s Slovenskim vestnikom.
Na srečanju delegacije ZSO s predstavniki Socialistične stranke Slovenije na čelu s predsednikom Viktorjem Žakljem in poslancem Jožetom Smoletom pravtako pretekli teden v Ljubljani je prišlo do vrste enakih kritič-fDa/je na 2. .stran;')
Oster protest
Zbor staršev javne dvojezične trgovske akademije v Celovcu je pretek!i teden spreje! protestno izjavo, v kateri odtočno zavrača nekvabficirane napade koroškega Hei-matdiensta na to novo šolsko ustanovo. Starši s tem v zvezi tudi pozivajo prosvetno ministrico Haw!ič-kovo in Deželni šolski svet za Koroško, da javno zavrneta vse napade in gonjo proti novi trgovski akademiji. Heimatdienst ne le da v svojem glasilu novo javno dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu označuje kot protizakonito, temveč hoče s podpisno akcijo doseči njeno ukinitev.
Gobca: pismo Vranitzkemu
Predsednik izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije Lojze Peterle je poslal pismo avstrijskemu zveznemu	kanclerju
Franzu Vranitzkemu. V njem ga prosi za posredovanje v zvezi s polnjenjem akumulacijskega jezera hidroelektrane Golica. To je močno vznemirilo tamkajšnje prebivalce, za katere bi napolnitev jeza pomenila potencialno nevarnost, in tudi širšo slovensko javnost. Predsednik slovenske vlade avstrijskemu kanclerju - v skladu s sklepom slovenske skupščine - predlaga, naj Avstrijci ne napolnijo omenjenega jezera, dokler ne bodo pojasnjena vsa odprta vprašanja v zvezi z obratovanjem hidroelektrane.
Branko Podobnik
SAK še naprej tretji!
Slovenski atletski klub jc v nedeljo v Trnji vasi premagal moštvo FC Šentvid z 1 : 0 in tako še naprej zaseda tretje mesto na lestvici koroške lige. Smolo pa so ta vikend imeli Selani, ki so na domačem terenu pred skoraj 600 gledalci podlegli vodeči Šmarjcti z 1 : 2. Nesreča pa jc bila kar dvojna, saj so si en zadetek dali kar sami. Več preberite na 12. strani!
v sredo, 24. oktobra
v Dobrli vasi
v kultunem domu ob 20.00
v četrtek, 25. oktobra
na Radišah
v kulturnem domu ob 20.00
v Borovljah
pri Cingelcu na Trati ob 19.30
v Svečah
pri Adamu ob 20.00
v Železni Kapli
v farni dvorani ob 20.30
Vabijo domača slovenska kulturna društva ter vsi nastopajoči
O poiitiki do Siovencev
(/Vada/jevanje .s 7. .stran;*)
nih ocen glede sedanje politike slovenske vlade do Slovencev v zamejstvu. Predstavnika Socialistične stranke Slovenije sta poudarila, da bodo poslanci SSS v slovenski skupščini sprožili vprašanje o vladni politiki do koroških Slovencev ter da se SSS ne more strinjati s forsiranjem enega in zapostavljanjem drugega dela slovenske narodnoste skupnosti na Koroškem. Žakelj in Smole sta tudi odločno zavrnila vse trditve nekaterih članov slovenske vlade, po katerih bi prejšnja oblast v preteklih letih finančno bolj podpirala ZSO. Obe delegaciji sta bili v razgovoru tudi enotnega mnenja, da bi pri podporah matice Slovencem v zarnje-stvu nasploh moralo priti do transparentnosti ter da Slovenija pri tem nima kaj prikrivati	Ivan Lukan
Ze!eni proti...
/nnda/je vanje.s 7. struni)
njanja slovenske narodnostne skupnosti z manjšinsko politiko deželnega glavarja".
„Zato se ne strinjamo, da v tem trenutku vabimo na obisk dr. Haiderja", je rečeno v tiskovni izjavi Zelenih Slovenije, ki ob tej priliki tudi poudarjajo, da ob morebitnem Haiderjevem obisku nočejo sodelovati.
,,Prenoviteiji" z novim imenom
Delegati ZKS-Stranke demokratične prenove bodo na svojem kongresu v soboto, dne 27. oktobra v Novi Gorici poleg sprejetja kongresnih dokumentov in izbora novega predsednika stranke (kandidat je dr. Ciril Ribičič) odločali tudi o novem imenu stranke.
Končno jasno! Kare! SmoHe „pooh!aščenec"
Konec večtedenskih nasprotujočih si vesti okrog odhajajočega poslanca državnega zbora Karla Smodeju! Slovenska vlada ga je na svoji seji dne IS. oktobra imenovala za .pooblaščenca biroja Republike Slovenije na Dunaju" in ne za ambasadorja, za katerega se je Smolič pred nedavnim predstavil avstrijski javnosti. Kot pooblaščenec ima SmoHe približno enak status kot dr. Peter MiHonig v VVashingtonu. Predstavništvi v VVashingtonu in na Dunaju zaradi mednarodnih zadržkov še ne bosta imeli konzularno- diplomatskega značaja. Kot nam je bilo sporočeno iz zunanjega ministrstva v Ljubljani, sta se oba pooblaščenca slovenski vladi sama ponudila.
Kučan: „S!ovemja se ne bo odpovedala skrbi in odgovornosti za Slovence!"
To je v uvodni in sklepni besedi ob srečanju s predstavniki koroških Slovencev -ZSO so zastopali predsednik dipl. inž Feliks Wieser, dr. Janko Malle, dr. Vladimir VVakounig in Janez Wutte-Luc - pretekli teden v Ljubljani poudaril predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan.
Pogovor, katerega so se v imenu Republike Slovenije poleg Kučana udeležili še člani predsedstva dr. Dušan Plut, dr. Matjaž Kmecl, akademik Ciril Zlobec, podpredsednik slovenske skupščine Vitodrag Pukl, minister za Slovence po svetu dr. Janez Dular, akademik dr. Bogo Grafenauer ter novi generalni konzul v Celovcu Marjan Majcen, je tekel pred ozadjem politične situacije po volitvah v Avstriji, nemško-nacionalnega praznovanja ob sedemdesetletnici plebiscita na Koroškem, nestrpnih izjav koroškega deželnega glavarja Haiderja na račun koroških Slovencev ter tudi različnih pogledov na manjšinsko politiko obeh osrednjih organizacij na Koroškem.
Po stališču predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, je predsednik ZSO dipl. inž. Feliks Wieser orisal politično situacijo na Koroškem in dejal, da je z nastopom Haiderja „ncmški nacionalizem postal uradna koroška politika". Opisal je pritiske, „naj-hujše zadnjih deset let", na vse tiste, ki se niso hoteli udeležiti proslave ob 70. obletnici koroškega plebiscita 10. oktobra v Celovcu.
Nasproti enostranski politiki nove slovenske vlade do koroških Slovencev, ki zaradi ideološke usmeritve zapostavlja del narodnostne skupnosti. je Wicscr postavil kot
KorošAe .S/ovcncc je treba obravnavat; Aro; ce/oto, /zbod/šča o; teme/jna sme/ .S7o veruje v odnos/b Jo uj/b se atso v ničemer .spremen;/;;. ,SArb za s/ovensAo narodnostno sAupnost pa n; v pr/stojnost/ enega samega organa, n; stvar ministrstva, temveč )c to vprašanje celotne siovensAre ob/ast/, podt/Ae, gospodarstva in Ara/tare/
protiutež politiko republike Avstrije, saj ta slovenski narodni skupnosti priznava več pluralnosti kot sedanja slovenska vlada. Dejal je, da taka stališča slovenske vlade povzročajo dodatne konflikte in razdor med koroškimi Slovenci. S tem v zvezi je predsednik ZSO tudi poudaril, da sedanji koordinacijski odbor, ki ga slovenska vlada sprejema kot edinega „trdnega" sogovornika, ni predstavniško telo koroških Slovencev, marveč enostranski organ, ki ne zajema precejšnjega dela slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem.
Wieser je ministru za Slo-
vencu po svetu dr. Janezu Dularju ponovno očital izjavo o ..nezanesljivih Slovencih", včlanjenih v avstrijskih strankah. Dular je v svoji repliki pravilnost tega očitka le še potrdil, saj je ponovno govoril o sumu, da se bodo ti Slovenci ravnali po navodilih vodstva svojih strank.
Wieser je tudi odločno zavrnil vse trditve, da je bila ZSO v preteklih letih od prejšnje slovenske oblasti pri-viligirana in poudaril, da je v nasprotju z NSKS vzdrževala vrsto narodnopomembnih inštitucij in organizacij. S tako polemiko brez osnove namreč slovenska vlada daje
Predsednik ZSO d/p/, /nž. fe//As t/V/eser
Haiderju možnost očitkov, katerih se vedno poslužuje, kadar govori o ZSO kot organizaciji partizanščine in komunizma. „Antifašizem je sestavni del politike moje organizacije,,, je dejal Wieser in poudaril, da nobena sprememba v slovenski politiki ZSO ne more odvrniti od tega.
Glede konceptualnega razhajanja med osrednjima organizacijama koroških Slovencev pa je Wieser predlagal, da bi obe organizaciji našli rešitev v minimalnem skupnem narodnostnem programu, „saj bomo sicer vsi Slovenci kot narod plačali preveliko ceno".
Po nastopu ministra dr. Janeza Dularja, ki je pojasnil stališče slovenske vlade do nekaterih spornih vprašanj ne da bi pri tem spremenil že znano linijo, je v odkrit pogovor posegel tudi član predsedstva. Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Izrazil je svoje razumevanje za razlike, saj se vsi zavzemamo za pluralno družbo, toda poudaril je, da strankarsko razbijanje ni v prid uresničevanju osnovnega cilja - preživetja o sporih glede zastopstva koroških Slovencev pa je dejal, da naj bi vse politične organizacije koroških Slovencev še enkrat poskusile predložiti svoje predloge, kako naj bi funkcioniralo neko skupno koordinacijsko telo. Trezno in pomirljivo je diskutiral tudi akademik Bogo Grafenauer, ki je dejal, da je problem koroških Slovencev, da so soočeni s krčenjem trdnega narodnega jedra, zapiranjem v lastno substanco in z iskanjem širšega tudi političnega okvira, ki bo širokemu krogu dajal zavest, da je zastopan v koordinacijskem odboru.
Kdor ob rewe//7td; sprememba/; v današnjem .s vet;; opazuje razvoj mednarodnega po/ožaja A v.str/je, bo zu.s/edd to/e dejstvo; znatno upadanje neAJa-njega ug/eda v svetu, če ne ce/o rastočo /zo/ae/jo. /Ve m/sbm Jrarnat/zZrnt/ -n/s/n o /zpostav/jea/ AaAšn/ gospodarsA/ /doAad/, /n zastop/uAe uvst/;jsAe v/ade v tuj/n/ //rez pom/s/eAov sprejemajo.
Toda, a//sespom/njate v zadnj/b /ef/b vebAega ^fevda pomen;//////; o/;/s A* o v tuj;/; Jržnvn/A:ov na Dunaju? Da, /;eAater; predsed-u/A/ držav ;;// v/ad so pr;'š7/ v .S'n/z/;arg, Gradec a/; ce/o v Ce/ovec, toda Dunaj je /n/ /e redAo c/7/ AaAega uradnega o//;sAa /z Amer/Ae a/; zahodne Evrope.
Tud/ pomem/zue mednarodne Aoajereuce /n ustanove, A/ so v času //rana Kre/sAega Jost/Arat /z/zra/e Dunaj za Araj srečanja, vse manj pogosto pr/bajajo v Avstr/jo. /Vovejš7 poučn/
dr. Kr/sdjana Scbe/Zandra
S7TM3/LA
pr/mer/. Mednarodna /zanAa za vzhodno Evropo, za Aatere sedež se je potegova/ Dunaj, se je uuse/du v Londona; sta/n/ seAretar/af Konje renče za varnost /n sode/ovanje v Evrop/, za Aaterega se je avstrtjsAo g/avno mesto pravtaAo potegova/o, pa //o verjetno v b*rug/.
Za to obstaja zagotovo več vzroAov. Ker je nasprotje Vzhod - Zn/;od
praAt/čao prene/ndo, tud/ aeAdaaj; „posreJa/A/" /n ..mostov/" med b/oAoma ne morejo več /grad t/ste pomembne v/oge Aot v času /dadne vojne /a nj/bova v/oga se bo v bodoče bo/j omejeva/a na njd;ovo /as-tno po/d/čno ter gospodar-sAo težo /n pomembnost.
Toda Avstr/ja je tud/ sama odgovorna za precejšen de/ vzroAov, A/ manjšajo ug/ed /n težo naše države v mednarodnem oAo/ja. .Strašda, A/ jd; med-naroJn/ javnost/ aeAute/7 postav/jajo, nč/nAnjejo.
Eno tnAšn/b strašd je brez dvoma osam/jen/ /nož v /Vojburgu, A/ je brez dvoma eden b/stven/b raz-/ogov za Jo/očen bojAot Avstr/je. Teme// za to je sam po/ožd že v času svojega predseJn/šAega vo/;7-nega boja s tem, da je ..pozab//" zgodov;7:o /n /astno v/ogo v času aac/z/na. Nazaduje pa seje ,,/zAaza/" z dvom/j/v/m ob/sAom pr/ /rašAemu	b/aznežu
baJa/au /7use/nu (četaJ/ je bd rezu/tat ob/sAa za avs-tr/jsAe ta/ce brez dvoma odreš;7en, n/ pa Aor/std meduuroJ/u sod Jaruosd /n fa/cem /z drug/b držav), a/; pa z ueAarer/m/ /zjavam; o avstr/jsA/ nevtra/aost/.
Drugo strašdo te vrste pa je AorošA/ g/a var /z Medvedjega do/a, Aaterega - po ocen/ znanstvene študije — rjavo obarvan/ voAu-bn/ur, /zjuve o avstr/jsA/ auc/j; /a uevtru/aost/ ter ne nazadnje tud/ njegova //;anjš;7;sAa po//t/Aa v oče/; mednarodne javnost/ pravtaAo AontraproduAt/vno vpbvajo na avsfr/jsAo „zre-/ost za Evropo".
Končno je A vstr/jsAo preb/vu/stvo seveda tud/ samo odgovorno za med-nuroJa/ ug/ed svoje države. DoA/er namreč pr/ vob-fvab ne bo pospravdo z omeajeu/m/ /n podobn/m/ strašd/, se ne sme čud/t/, če nas pomembu/ tuj; part-nerj/ ne bodo upošteva// tuAo, Aot b/ s/ to že/ed.
Po interv/M/?'/: .s' prec/jc<7a;Aoa: Pefcr/etoo; m aeAateho!; j/o-rcasA///;; rri/fi/.str; aaAa//ay'cato z oAra v a a v a a/'<?07 poAačac jce/;c v .S/ovcaijA
Aova j/oveajAa v/ada a:'o!a opravAa jaoto z „aavadao" opo-z7'c;)'o, AaArjao pozaaa:o v vjeA večsfraaAarjAiA .sAteari/!, fea;-več j pojcAao oAAAa opoz:c/'e, 7aAo imenovano ,,via<7o v jenci", A: v .SVoveni/;' čfe/ay'e že neAaAo <7ra a;e.seca. Po izy'avaA ayeaiA eAjponenfov fmia/jtrovj ra a/ra a aa/aeaa oaea!ogočai: o? ovira/; je/o na <7en;oAraOcniA vo/Ava/; izvo/y'eae nove v/aAe, jvoyo g/avao v/ogo pa vidi v doj/edai opozA'(/'.s*A; po/iiiAi. L.sa-Aega aradao ia;eaova;;ega raiaij/ra faAo reAoč jpre;aiya jetrca, Ar njegovo de/o preverja ra vredao/i ra iadi aaAaže a//eraadve za rejevaajeproA/earor. Aje/'o;n ,,v/ade v jene/" Parr/oar Afi/a-aoar Prafaryear je ye o a/eaear jarr.s7rr ra aačrtrTr pogovarja/ naj jode/avec Jože PorjeA.
imenu skoraj polovice volilcev^
Emil Miian Pintar
je bil rojen leta 1944 na Poljanah nad Škofjo Loko. Gimnazijo je končal v Škofji Loki, v Ljubljani pa je leta 1967 doštudiral filozofijo in sociologijo. Po tem se je ves čas ukvarjal predvsem s problematiko znanosti, tehnologije in kasneje razvoja. Bil je direktor projekta ..Slovenija 2000", ki je bil pravzaprav prvi reformni projekt izjemnega obsega in tudi pomena v Sloveniji, in v katerem je že leta 1981 postavil zahtevo po pluralistični družbi. V ta projekt so bili vključeni vsi vodilni intelektualci tistega časa, ne glede na to, da jih je bilo morda kar ena tretjina v opoziciji glede na takratno vladno in partijsko strukturo.
Tovariš Pintar, izhajate iz poiitične strukture, ki je biia na obiasti do apriiskih voii-tev. Kako bi iahko odgovorih na očitke, ki bodo po vsej verjetnosti izhajati iz te hipoteke?
Seveda sem bil ves čas v stranki, kije nekaj časa nosila naziv Zveza komunistov, kasneje Stranka demokratične prenove, vendar sem v tej stranki dolgo časa veljal za opozicionalca, zmerjali so me s socialdemokratom. Sedaj sem predstavnik te stranke v parlamentu, na volitvah sem bil neposredno izvoljen kot delegat ZKS-SDP za Gorenjsko. Mislim, da ni res, kar nekateri trdijo, da sem v napačni stranki, ker je treba demokracijo razvijati predvsem znotraj, to pa je tudi moja sedanja opcija. Če bi ta stranka zmagala na volitvah, bi si prizadeval, da bi nadaljevala s procesom demokratizacije. Ce pa bi se oklepala metod, ki jih je uporabljala tudi še sedemdeseta in celo osemdeseta leta, da ne govorim o prejšnjih boljševiških časih, bi jo jaz verjetno zapustil. Tako pa ni nobenega razloga za to in mislim, da so razna natolcevanja, da izsiljujem, špekuliram, seveda smešna. Pričakujem, da bo ta stranka programsko gledano krenila bolj proti levemu centru in v socialdemokracijo, če tako rečem, in seveda v tem smislu tudi delovala.
[z kakšnih nagibov jc pri-šio do formiranja viadc v senci, kdo jo sestavija in kakšen je njen program?
Glejte, že vsa leta nekateri nismo bili zadovoljni s situacijo, kakršna je bila v Sloveniji. Ker sem se ukvarjal z razvojnimi problemi, me je posebej prizadevalo, da jc monopol ene stranke - ne govorim o ideologiji, temveč o enostrankarskem sistemu - ves čas silil ne le v smer neke vrste korumpiranosti, ampak tudi v to, da jc stranka bolj spoštovala pripadnost kot sposobnost. Zaradi tega je stalno izključevala precejšno število intelektualcev in jim onemogočala, da se uveljavljajo. Poznam celo vrsto kolegov, ki so tudi iz teh razlogov opu-
stili prizadevanje in se nekako umaknili vase ah pa celo zapustili Slovenijo - zlasti nekateri intelektualci, znanstveniki. Sedanji obrat v Sloveniji pa grozi, da se bo to nadaljevalo tako, da se je oblast premaknila, kot rečemo, z leve na desno nogo. Glede očitkov, češ kaj se komunisti zdaj greste, saj ste bili 45 let na oblasti, moram reči, da zame to ne velja in da sem bil v parlament izvoljen enako kot vsi drugi, morda celo bolj neposredno, saj je Stranka demokratične prenove edina sprejela princip, da so v parlament izvoljeni tisti, ki dobijo največ glasov na neposrednih volitvah in ne kot nekateri poslanci drugih strank, ki so, recimo, dobili minimalno število glasov, vendar so zaradi strankinega ključa prišli v igro.
Iz strahu, da se situacija ne bi ponovila, in zaradi splošne slovenske ocene, da se začenja neka hitra klerikalizacija dogajanja, se mi je zdelo potrebno, da se organizira tudi levo krilo. Mi smo v parlamentu sicer prisotni, tako levo kot desno krilo, vendar vladni nivo sestavlja samo vladna koalicija. Da bi ji ustvarili dostojnega sogovornika - nikakor ne pretendenta na oblast, saj nimamo želje, da bi jo z njo delili ah celo zanjo konkurirali, vendar, da hi ji organizirali sogovornika, da ne bi bili samo posamezniki nasproti tej vladi -, smo želeli organizirati levo krilo. Vlada v senci je pravzaprav organizacija, če smem tako reči, neke vrste strokovnjakov, ki naj bi nastopali v interesu tistih 45% volilcev, ki niso glasovali za DEMOS, ki pravtako živijo v Sloveniji, ki so preko svojih poslancev sicer prisotni v parlamentu, vendar izven parlamenta niso organizirani in so mnogokrat potisnjeni na rob oz. v margino.
Predsednik Peteric je izjavi), da bi sodciovai z vami -gre za nekakšno sofinanciranje viadc v senci, za prostorske zadeve, deino financiranje tajnice - če se mu opravičite. S čim ste se „pregre-šiii"?
Ne, to je izpeljava zadeve na neka marginalna vprašanja. Ob formiranju smo bili nekako napadeni, češ kaj se greste, kaj komunisti sploh hočete, čeprav bi rad poudaril, da se v tem smislu ne čutim komunističnega boljše-vika, ker nikoli nisem bil, in tudi v stranki nisem imel nobene funkcije, sem le človek, ki poskuša odprto, svobodno levo misliti, v intervjuju za televizijo pa sem, ko so me vprašali, zakaj hočemo naprtiti nove stroške, izjavil, da mi v tej vladi v senci delamo zastonj, volontersko, da pa seveda nastajajo neki minimalni stroški, vendar so tako minimalni, da, če bi nam vlada dala samo denar, ki ga troši po nepotrebnem - pri tem sem omenil Peterletovo potovanje v Ameriko, ko se je, kot smo slišali, kot strankarski človek šel zahvalit nekim grupacijam slovenskih emigrantov, definiral pa ga je v bistvu kot državno potovanje in ga organiziral na drag način, torej samo razliko med to drago in najcenejšo možno varianto -, bi lahko s tem poslovali vse leto. Kar zadeva prostore, sem mu poslal pismo, v katerem sem mu predlagal, da bi se naša vlada iz „estetskih razlogov" izselila iz prostorov kluba Stranke demokratične prenove in se s tem od nje prostorsko osamosvojila, kar bi bilo morda dobro tudi zanj in ne samo za nas.
Peterle je potem zajedljivo odgovoril, da je moja informacija o tem, kako jc šel na drago varianto potovanja, neresnična, da zahteva opravičilo. Če se bo izkazalo, daje moja informacija, ki sem jo dobil iz njegovih krogov, netočna, sem se mu seveda pripravljen javno opravičiti, vendar mislim, da to ni glavni vzrok. Problem jc v tem, da mora biti v normalni večstrankarski deželi legalna tako vlada kot njena opozicija in razvojna politika je lahko samo rezultanta dobre vlade in dobre opozicije, ne pa zapiranja. Ta opozicija ima več funkcij, od tega, da angažira drugo polovico intelektualnega potenciala, do tega, da-opravlja neke vrste javni nadzor nad samovoljo vladnih postopkov v fazi, pre-
den sploh pridejo v skupščino, ki opravlja le nadzor na parlamentarnem nivoju. Cela vrsta postopkov pa je delovnih, operativnih, ki sploh ne pridejo do parlamenta. In pri tem prav tako vlada potrebuje drugo stran.
Kateri so vaši giavni očitki tej viadi in kakšne rešitve bi v tem trenutku prediagaii?
Mislim, da je ta vlada mešanica dveh principov. Po eni strani je Peterletu uspelo sestaviti, pridobiti vrsto dobrih strokovnjakov. Pri tem mislim na ljudi, ki pokrivajo zlasti gospodarski resor, kot so Jože Mencinger, Matija Malešič, Marko Kranjec, Lojze Janko in še nekatere osebnosti v vladi, ki so zelo pozitivne. Po drugi strani pa mislim, da je ta vlada v fazi sestavljanja seveda morala plačati precej težko ceno za predvolilne napore in uspehe in je zato nekatere resorje pokrila z ljudmi, ki so sporni, ki so v teh 100 dneh pokazali, da posla ne obvladajo, da se ne znanjo obnašati, da na nek način pomenijo nižji nivo slovenske politike, kot smo jo imeli v preteklosti.
Ste iahko boij konkretni?
Mislim, da pri tem vsi Slovenci vemo, za koga gre. Če nekdo javno izjavi, da Slovenci iščejo novega gospodarja, ker so preobjedeni svobode, če drugi pravzaprav ne ločijo osnovnih stvari, potem vemo, za kaj gre. Ne bi hotel biti oseben. Poskušam biti korekten. Pri tem je seveda naš prigovor, da naj vlada vendarle poskuša ravnati drugače, da je čas predvolilnih bojev mimo, da so zmage jasne, naj gre v korekcije, naj svoje resorje, tam kjer je šibka, boljše pokrije.
Kateri so programsko gledano naši očitki? Zelo preprosto: nasploh mislimo, da je gospodarski sektor zanemarjen ne glede na to, da je pokrit z dobrimi ljudmi, da se vlada v skrbi za svoj politični renome nagiba k medijskim dogodkom, da pretirava z urgentnostjo	nekaterih
aktov, po drugi strani pa zamuja. Da sem konkreten: popolnoma nepotrebno v
prvi plan sili celo vrsto vprašanj okrog moratorija sečnje v gozdovih, vprašanje lastnine političnih strank, itd. itd. Pri predlogu zakona o tisku ni samo problem, da prehiteva, ampak napačno pojmuje zadeve.
Tudi za vprašanja okrog spravnih maš vladi očitamo, da gre za pretiravanje. Mi ji očitamo, da ne zna dobro ločiti, kdaj gre za zadeve vlade kot državne institucije in kdaj za strankarske zadeve, kdaj so potovanja v interesu strank, ki sestavljajo vlado in so sprejemi strankarski, kdaj pa so potovanja in sprejemi vladni.
Na gospodarskem področju ji očitamo vsaj tri stvari, ki jih v tem času ni dovolj dobro opravila. Prvič, ni blokirala odtoka slovenskega kapitala v Beograd in v tujino. Morala bi zaustaviti sistem obveznega bančnega depozita v Narodni banki. Drugič, morala bi se bolj zavzemati za zmanjšanje zveznega proračuna in za manjše zajemanje zvezne vlade pri direktnih virih, in tretjič, menimo, da mora postaviti račun federaciji za kapital, ki je bil v zadnjih desetih letih vložen v podjetja v drugih republikah in zahtevati lastništvo tega kapitala, zato da iz njega izide tudi pravica do soupravljanja teh podjetij. Mislim, da bi vlada morala, a ne upa, postaviti vprašanje vsaj 5000 Slovencev, ki imajo razmeroma pomembno lastništvo izven Slovenije, ki je sedaj sporno. Pri tem mislim zlasti na Istro. O tem problemu vlada ne upa v razgovor s hrvaško Tudjmanovo HDZ, ker z njo pač politično paktira, je pa to državno in ne strankarsko vprašanje. Poleg tega vlada popolnoma netaktično odpira nekatera vprašanja vračanja lastnine nekdanjim lastnikom. Mi temu ne nasprotujemo, vendar je s tem razburila nekaj duhov, spustila duha iz steklenice, ki ga bo izjemno težko obvladovati, kajti popravljanje nekih krivic je zelo hitro lahko ali ustvarjanje novih ali pa vodi v ekonomske nesmisle, kot je npr. drobitev obdelovalne zemlje.
Mi se bojimo, da ta njena filozofija vračanja zemljišč lahko pomeni prenos ogromnega dela obdelovanih zemljišč na nekmete, neobdelo-valce, da pomeni drobitev zemljišč, gozdov, kar bo uničilo sistem gozdnih cest, eksploatacijo itd., pri tem pa vlada ponovno špekulira s cerkvijo kot največjim lastnikom na Slovenskem. Skratka, to so vprašanja, okrog katerih bi mi želeli mnogo realnejšo, manj politično razpravo. Poleg tega pa vlada prvič, ni zagotovila denarja za tehnološko in izvozno uspešne projekte, neglede na to, ali gre za podjetja ali za posameznike, zasebnike, ki jih je pustila na cedilu, in drugič, ni odprla možnosti gospodarskega sodelovanja s tujino. Skoraj vsa njena potovanja doslej so predvsem politična, zahvalna potovanja, za katere gospod Peterle trdi. da se bo zanje že /da/je aa 4. j/raai)
Vimenu...
f/uu/aZ/erunje .s' J. strupu) kasneje izkazalo, da je to začetek prijateljstva, ki bo rodilo tudi ekonomske uspehe, vendar jaz to stvar ocenjujem malo drugače.
Vprašanje italijanske narodne skupnosti na Primorskem je po izjavah Franca Jurija, člana vaše skupine, prenapihnjeno. Zunanji minister Rupel pa je z izjavo na tiskovni konferenci o tem, kaj je rekel italijanski konzul v Kopru, zadevo celo internacionalizirat. Kaj menite o tem?
Predvsem bi rad poudarit, da je vprašanje manjšin v Sloveniji sestavni del vprašanja o tem, kako se bo oblikovala bodoča Jugoslavija. Zame je nesporno dvoje: prvič, da mora Slovenija preiti v naslednjo fazo suverenosti in avtonomnosti in zgraditi nadaljnjo stopnjo svoje državnosti. Tu gre za proces, ki je zgodovinsko dolg, saj ga lahko štejemo vsaj od leta 1800 in nekaj dalje, od Napoleona pa do partizanstva leta 1941, ki je zame pomembna stopnja v razvoju slovenske državnosti, ki pa zdaj neupravičeno doživlja neko povsem negativno obeležje. Ko se pogovarjamo okrog tega, natančno vemo, da v Franciji obstaja temeljna razlika med Petainom in De Gauleom. Ne glede na to, da je bil Petain narodni heroj iz prve vojne, zaradi sodelovanja z nacističnim okupatorjem nima enega samega spomenika in nobena ulica ni poimenovana po njem.
Proces mora teči naprej. Naraščanje slovenske suverenosti se mora kazati v oblikovanju	republiške
države in mora hkrati zagotoviti avtonomijo oz. prostor za normalen razvoj vseh manjšin v Sloveniji.
Rekli ste avtonomijo?
Da, avtonomijo vidim v pravici, da nek narod sam odloča o svoji organiziranosti, o svoji razvojni politiki itd., kar pa nične pove o tem, ali sc je vključil v to jugoslovansko konfederacijo ali ne.
Znotraj tega je treba popolnoma jasno dopustiti tudi prostor za razvoj in zagotovitev pravic narodnostnih manjšin. Jasno pa je, da je slovenska zunanja politika v tem trenutku, milo rečeno, nerodna. Po eni strani gre za udinjanje precej jasnim klerikalno obarvanim, v nekaterih primerih tudi zelo jasno belogardistično definiranim emigrantskim skupinam. Pri tem bi rad poudaril, da niso vse emigrantske skupine take in da seveda, ko gre za vero, ostro razlikujem med religioznostjo in klerikalnos-tjo. Gospod Rupel je ob tem vprašanju pravzaprav pokazal, da nima pravega občutka. Povezuje se z Anglijo in ZDA, doma pa ne najde pravega razmerja.
Osebno mislim, da je italijansko nezadovoljstvo z gospodom Ruplom dokaj upravičeno. On je, ko gre za ta vprašanja, predvsem slon v
trgovini s porcelanom.
Na Koroškem prihaja pod pritiskom nove viade (Peter-ie, Rupe!, Duiar) do pristnega poenotenja, ki se kaže skozi favoriziranje desnice in zapostavijanje ievice. Pri tem se očitno ne upošteva piu-ratna danost med koroškimi Siovenci. Ste s tem seznanjeni?
Da, mislim, da je ta vaša ocena razmeroma točna in se veže na tisto mojo oceno, ki sem jo izrekel že prej, da obstaja cela vrsta vprašanj, ki so v Sloveniji vladna, ne pa še skupščinska, in prav zato tudi mi na levem krilu potrebujemo neke vrste paravladno povezovanje in organiziranje, da bomo lahko šli v dialog že na tej stopnji, kajti ko pride zadeva v skupščino, je dialog sicer normalen, toda včasih tudi že zamujen. Zato seveda mislim, da ta vprašanja zahtevajo ali na nek način paralel-nost v obravnavi na vladnem nivoju ali pa morajo postati skupščinska. Strinjam se s stališčem, ki ga je izrekel predsednik prenoviteljev dr. Ciril Ribičič, mislim pa, daje to seveda tudi širše mnenje, mi pa smo ga nekako poskušali tudi inavgurirati s tem, ko smo ustanovili skupščinsko komisijo za tako imenovani vseslovenski kongres, ker to ne sme biti vladna, ampak skupščinska zadeva in mora biti stvar vseh strank, ne pa vladne koalicije.
V zvezi s Slovenci v zamejstvu smatram za potrebno predvsem, da le ti ne vzdržujejo stikov samo z vladnimi centri, ampak zdaj, ko smo formirali to vlado v senci, tudi z nami, kar pomeni, da se potem seveda mnogo lažje oblikujeta oba aspekta zadeve; desni, ki ga v tem trenutku pokriva vladna koalicija, in levi, ki je vsaj deloma organiziran v vladi v senci.
Sfe v teh dveh mesecih, kolikor je vlada v senci formirana, že opazili kakšne uspehe vašega delovanja?
Težko govorimo o konkretnih uspehih, prav gotovo pa smo tudi mi s svojim delovanjem prispevali k nekaterim korekcijam, ki jih je vlada pri svojem delovanju že sprejela. Naj omenim le tri: na področju gospodarstva se je odločila za 16 oz. 20 % stimulacijo izvoza, kar zahtevamo že ves čas, jasno je izjavila, da ne bo vračala lastnine, zlasti zemlje tujcem, in spreminjati je začela strategijo razvoja cestnega prometa oz. graditve cestnega omrežja. Vplivamo na realnejše odločitve v znanstveni politiki, v kulturi (zakon o RTV) itd. in še bi lahko našteval. Težko je oceniti naš delež pri tem, nekateri ga bodo celo zanikali, iz osebnih stikov pa vem, da ni zanemarljiv. Pripravili smo posvet in komentar k zakonu o privatizaciji podjetij in vem, da vladne ljudi zelo zanimajo naše pripombe in predlogi itd.
HEUTE
IM
SLOVENSKI
VESTNIK
Dic Scite tur unsere deutschsprachigcn Leser/inncn
„Dober večer, sosed! — Čuten Abend, Nachbar!"
Morgen, Donnerstag, dem 25. Oktober 1990, am Vor-abend des osterreichischen Staatsfeiertages, finden in Ferlach/Borovlje, Suet-schach/Sveče, Eisenkappel/ Železna kapla und Radsberg/ Radiše die bereits traditionel-len zweisprachigen Veran-staltungen unter dem Motto „Dober večer, sosed!-Guten Abend, Nachbar!" statt.
Die Veranstaltungen bil-den einen Beitrag der Karnt-ner S!owenen zur besseren Verstandigung zwischen der slowenisch- und deutschspra-
chigen Bevolkerung in den betreffenden Gemeinden und sollen eine positive Si-gnalwirkung fur das Zusam-menleben der Volksgruppen im gesamten zvveisprachige Gebiet ausstrahlen.
In Eisenkappel ist als Eh-rengast Frau Bundesminister Dr. Hilde Hawlicek ange-sagt, in Tratten bei Ferlach/ Na Trati pri Borovljah findet die Veranstaltung erstmals im neueroffneten Kulturhaus Pri Cingelcu na Trati/Beim Cingelc in Tratten statt. Das mit enormem Idealismus rcn-novierte traditionstrachtige
Kulturhaus offnet mit dieser Veranstaltung ali jenen seine Tore, die offen fur eine Be-gegnung bzw. Zusammenar-beit mit dem Nachbarn slo-wenischer Zunge eintreten.
„Dober večer, sosed! - Guten Abend, Nachbar!" be-ginnt im slowenischen Kulturhaus in Tratten/ Na Trati um 19.30 Uhr, im Kulturhaus am Radsberg/Radiše und Su-etschach/Sveče um 20.00 Uhr und in Eisenkappel/Železna kapla im Pfarrsaal um 20.30 Uhr. Veranstalter sind die je-wei!igen ortlichen slovveni-schen Kulturvereine.
Das s!owenisches Par!ament entscheidet iiber endgiiitige PoHtik gegenuber Karntner S!owenen
Die endgultige Strategie der Politik gegenuber den Slowenen in Osterreich, Ita-lien und Ungarn werde vom Parlament der Republik Slovvenien festgelegt werdcn, er-klarte anlaBlich eines Besu-ehes einer Dclegation des Zentralverbandes slovveni-scher Organisationen in Karnten der Vorsitzende der Parlamentskommission fur internationale Beziehungen Matjaž Šinkovec.
Dic Kommission wird noch im November zusammentre-ten und ein Grundsatzpapier zu dieser Frage erarbeiten, wobci auch die beiden Zcn-tralorganisationen der Karntner S!owenen angehort wur-
Die Einladung des slovveni-schen Regicrungschefs Lojze Peterle an den Karntner Lan-deshauptmann Jorg Haider zu einem offiziellen Besuch am 9. November in Ljubljana hat in Slowenien erste scharfe Proteste ausgelost.
In einer von Dr. Dušan Plut und Peter Jamnikar un-tcrzeichneten Erklarung vvird von den Grunen S!owcniens festgestellt, daB man ent-sehieden gegen die Einladung an Haider zu einem offiziellen Besuch in S!owenien sei. 1 n der Presscaussendung wird daran erinnert, daB Haider besonders im Nationalrats-Vorwahlkampf gegen die Mindcrhcit gcrichtcte Stand-punkte vertrat und seine Ab-lehnung einer Vertiefung des ProzeBcs der Zvvcisprachig-kcit auch zum Hungerstrcik zwcier Muttcr gefiihrt habe.
Dic osterreichisch-jugosla-wische Gesellschaft Karnten fuhrt vom 9. bis M. November 1990 erstmals einen direkten Sondcrzug von Kla-gcnfurt/Celovec iiber Villach/ Beljak, Ljubljana nach Opatija. Der moderne Reisezug tuhrt neben einem Buffetvva-gen auch einen Tanzwagen mit und garantiert somit eine vcrgnugliche Reise.
den, wurde in Ljubljana be-tont. Die vom Parlament der Republik S!owenicn festge-legten Grundsatze der Politik gegenuber den slowenischen Volksgruppen in Osterreich, Italien und Ungarn vverden dann auch von der slovveni-schen Regierung zu beachten sein, wurde von Šinkovec be-tont.
Wie bereits mehrmals be-richtet, gibt es innerhalb der Regierung Sloweniens An-satze einer ideologisch ausge-richtcten Politik nicht nur gegenuber den Karntner Slovve-nen, sondern auch gegenuber den Slowenen in Italien. Die-se einseitige Politik stoBt bei beiden Volksgruppen und
auch in Slovvenien selbst auf starken Widerstand.
Auch der Prasident der Republik Slowcnicn hatte erst kiirzlich die slowcnischc Regierung daran erinnert, daB nicht sie alleinc dic Sorgc und Verantwortung fiir dic slovve-nischen Volkstcilc auBcrhalb der Rcpubliksgrcnzen tragc.
E!tern-Protest gegen Angriffe des KHD
Die Elternversammlung an der neuen zweisprachigcn Handelsakadcmie in Klagen-furt/Celovec weist in einer einstimmig beschlossenen Erklarung dic in einem Post-wurf des „Karntncr Hcimat-dienstes" gegen diese neue Schule erhobenen Vorvvtirfe und unqualifiziertcn Angriffe mit aller Entschicdenhcit zu-ruck. Unterrichtsministerin Dr. Hilde Hawlicek und der Landcsschulrat ftir Karnten werden aufgefordert, die neue Schule vor diesen un-qualifiziertcn Angriffen zu schtitzen und die notvvcndi-gen Schritte gegen dic Vcr-antwortlichen zu unternch-men. Der KHD hatte in dem Postwurf dic zwcisprachige Handelsakadcmie als geset-zeswidrig bezcichnct von ge-sctzeswidrigcn Aufnahms-prufungen geschricbcn, so-vvie eine Unterschriftcnak-tion gegen die neue Schule gestartet.
Neue Biicher aus dem Hermagoras-Programm
In diesen Tagcn ist im Hcr-magoras Vcrlag Josef Haslin-gers Novclle „Dic mittjeren Jahren" als zwcisprachigc, deutschslovvcnischc Ausgahc der Edition AUSTR1AUA crschicncn.
Noch vor dem K). Oktober ist im Hermagoras Vcrlag dic wisscnschaftlichc Studie „Valentin Podgorc und dic Karntner Volksabstimmung. Hermagoras: Dic Entschci-dung ftir Osterreich" crschicncn, dic vom Historikcr Dr. Avguštin Malte crarbcitct wurdc.
Scharfe Proteste gegen Besuch von LH Haider in Siowenien
A!pen-Adria-Sonderzug nach Opatija
Desweiteren vvird angcfuhrt, daB die Nichttcilnahme der Karntner S!owcncn an den Feiern zum 70. Jahrestag der Volksabstimmung cin un-zweifclhaftes Zeichcn daftir ist, daB die slowenischc Volksgruppc in Karnten dic Minderhcitenpolitik Haiders ablehnt.
Abgelehnt wird die Einladung Haiders nach Slovvenien auch von der Sozialistischcn Partei Slowcnicns, vvelehe diese Einladung als vollkom-men unvcrstandliehen Akt Peterlcs kritisiert.
Nach einer vor vvenigen Wochen von der slovvcni-schen	Jugcndzcitschrift
..Mladina" durchgefuhrten Umfrage zahlt Haider neben dem Scrbcn-Fuhrer Miloševič zu jenem Personenkrcis, deren Besuch in Slovvenien nicht ervvunscht ist.
Abfahrt des Sondcrzuges in Klagenfurt am 9. 11. um 7.45 Uhr mit Ruckkchr am 11. 11. um 17.55 Uhr.
Auskunft und Anmcldun-gen:	OJG-Karnten, Kar-
frcitstraBe 1, 9020 Klagenfurt, Tel. 51-18-53 oder bei den "Reiseburos am Bah-nhof" in Klagenfurt, Villach und Spittal/Drau.
KULTURNE
NOVICE
CELOVEC - V sredo preteklega tedna je bila v galeriji delavske zbornice otvoritev razstave „Die Frau im politischen Plakat der Sozialdemokratie/ Ženska na političnem plakatu socialdemokracije". V tej zvezi socialistične ženske vabijo vse, ki se za razstavo zanimajo in bi radi spoznali, kakšno vlogo so imele ženske v politiki socialdemokracije od leta 1914 dalje, tja do leta 1965. Razstava je odprta do 28. oktobra.
VELIKOVEC. - V
okviru prireditvenega cikla na temo „Srečanje v oktobru" sta v velikovški Jakobovi kapeli brala iz svojih del tudi Gert Jonke in Cvetka Lipuš. Prvi je navdušil predvsem z bogastvom svoje besedne igre, Lipuševa pa z globoko vsebinsko izpovedjo svoje lirike, ki jo je predstavila v obeh deželnih jezikih.
CELOVEC. - Še pred 10. oktobrom je v Mohorjevi založbi izšla znanstvena študija o „Valentinu Podgorcu in koroškem plebiscitu" s podnaslovom „Mohorjeva: Odločitev za Avstrijo". Delo je napisal zgodovinar dr. Avguštin Malle.
Pravtako v ediciji Austriaca Mohorjeve založbe je izšla dvojezična novela „Srednja leta" avstrijskega avtorja Josefa Haslingerja. Prevod v slovenščino je opravil dr. France Vrbinc.
CELOVEC. - Arhiv Roberta Musila, hiša literature, vabi v četrtek, 25. 10. 1990, s pričetkom ob 18. uri na „Ce!ovške oktobrske pogovore o literaturi in politiki". V središču te prireditve, katero bo odprla zvezna ministrica dr. Hilde Hawliček, bodo branja Kajetana Koviča („Ta hiša je moja svetopisemska dediščina"), Florjana Lipuša („Poglavje o zemlji in vseh drugih zemljah"), Fulvia Tomizze („Identifikacija z mejo") ter Janka Messnerja (..Koroški triptih"). Hkrati bo prireditev služila tudi predstavitvi knjige ..Karntner Triptychon" Janka Messnerja (besedilo) in Hansa Piccottinija (slike). Na ogled pa bodo tudi originali Piccottinijc-vihslik. Vstopnine ni.
NEW Y()RK. - V torek je umrl Art B!akcy, svetovno znani bobnar, ki si je ustvaril ime predvsem na področju jazza. Poleg Dizzy Gillespicja je sodil med redke izjeme veteranov jazza, ki so nastopali tudi še v tej starosti. Bla-kcy je zaslovel s svojo skupini „Jazz Messengcrs", ki jo je ustanovil leta 1954 in iz katere je izšla vrsta mojstrov jazza.
Največ učencev g/asbene šo/e se uč/ k/av/r. Slika:Mohar
Rekordno število
Cspesno Je/o G/a.s'6ene .so/e /m A"oros/cem se odraža tud/ v povečanem vp/.so za .so/.s/co /ero 7990/97. Tako naša g/a.sOena so/a jav/ja rekordno s?ev//o 527 učencev, /rac je za 79 učencev več kot /au.sko /ero, temu ,s?ev;7u pa je seveda tre6a pr/steu rud/ še .s/cornj 50 otrok, k/ v otroški/; vrte//: v 5ko/7ča/;, <$enfpruno-žu, čtenfjaZujOu /n Ce/ovcu ter v A7/ad/ns/cenr /n .S7omš/:ovem domu o 6/skujejo ma/o g/a.sOeno šo/o, k/ upora6//a drjjov /n.s-trantentar// z g/6om /n perjem.
Največ učencev Glasbene šole na Koroškem se je vpisalo za učenje klavirja (109), sledita pa kljunasta flavta (58) in kitara (51). Zelo je tudi razveseljivo, da se je kar 14 učencev vpisalo za učenje citer, medtem ko so se v zbo-rovodsko šolo letos vpisali štirje. Prav v rekordnem številu vpisov se zrcali tudi potrditev, da je slovenska glasbena šola uspela utrditi svoj ugled, ki si ga je med drugim pridobila tudi z uspehi svojih učencev na deželnih tekmovanjih učencev glasbenih šol.
Avstrijska čitalnica
Sam avstrijski zunanji minister Mock je odprl avstrijsko čitalnico v prostorih mariborske univerzitetne knjižnice. Po njegovih besedah naj bi ta bila izraz „od-ločnosti, da moramo navkljub vsem težavam ustvariti Evropo, v kateri se bodo narodi pobliže poznali, se zbližali, se bolj spoštovali in bolje sodelovali". Tudi ravnatelj knjižnice dr. Bcrnarh Rajh je bil zadovoljen: „Pri-čenjamo uresničevati projekt, ki je potrditev naše volje, da tudi na tem koncu Slovenije vstopimo v nov skupni evropski dom."
Na te uspehe v letnem poročilu za leto 1989/90 opozarja tudi predsednik društva Joško Hudi, ki v tej zvezi še posebej poroča, da je glasbena šola v preteklem letu prejela višjo podporo iz sklada za manjšine pri Uradu zveznega kanclerja in od ministrstva za pouk, kulturo in šport. S tem denarjem je bilo mogoče zaposliti dva učitelja in pisarniško moč, kar je pripomoglo tudi k učinkovitejšemu delu.
Prav to pa je pripomoglo k uspehom, ki jih v letnem poročilu opisuje tudi pedagoški vodja Glasbene šole na Koroškem prof. Lovro Sodja: „Poleg številnih internih in javnih nastopov po vseh oddelkih, ki so se zvrstili okoli novega leta ter ponovno ob zaključku šolskega leta, lahko beležimo več uspešnih skupnih nastopov... Tretja udeležba na deželnem tekmovanju Koroške na celovškem konzervatoriju nam je prinesla popoln uspeh. Vseh šest sodelujočih učencev iz naše šole je prejelo nagrade -tri prve in tri druge."
Prav take uspehe želimo glasbeni šoli, predvsem pa njenim učencem, tudi v letošnjem šolskem letu!
Zgodovinarji treh držav o dogodkih pred 70 ieti
V založbi Lcykam je pravkar izšla prva edicija znanstvenega cikla publikacij z geslom „Naša sodobna zgodovina" pod naslovom „Ko je razpadala srednja Evropa". Knjiga je bila predstavljena v Celovcu, izdala pa stajo univ. docent dr. Stefan Karner in univ. doc. ddr. Gerald Schop-fer z graške univerze.
Med avtorji publikacije, ki vsebuje prispevke zgodovinarjev iz Avstrije, Italije in Jugoslavije, je tudi koroški Slovence, zgodovinar in lin-guist dr. Teodor Domcj, ki v svojem prispevku kritično prikazuje dogajanje ob koroškem plebiscitu leta 1920 ter vlogo takratnega provizoričnega deželnega zbora nas-
proti koroškim Slovencem pred in po plebiscitu.
Na predstavitvi knjige je bil posebno omenjen tudi prispevek ljubljanskega zgodovinarja univ. prof. dr. Janka Prunka na temo „Ustanovi-tev jugoslovanske države".
O posledicah preobrata v srednji Evropi pred 70 leti s posebnim poudarkom na Avstrijo in Jugoslavijo najdemo v publikaciji še prispevke naslednjih avtorjev: Uwe Baur, Siegfried Beer, Emil Brix, Gerhard M. Die-nes, Claudia Frass-Ehrfcld, Jože Pirjevec, Wo!fgang Seidl, Arnold Suppan, Eduard G. Staudingcr ter Peter Treibenbacher. Knjiga stane 298 šilingov in je že v prodaji.
CELOVEC.- Sejemska direkcija v Celovcu je sporočila, da so na letošnjem strokovnem sejmu za ljubitelje jadranja in vodnih športov našteli predvsem več strokovne publike. Pri tem poudarjajo, da je bil znatno višji tudi delež obiskovalcev iz sosednjih dežel, torej iz Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. Tudi razstavljalci sami so bili zelo zadovoljni, predvsem tudi zaradi tega, ker je število naročil znatno naraslo.
Potujoča čreda
ŽELEZNA KAPLA. -
Ovčja čreda kooperative Longo mai potuje te dni skozi Ziljsko dolino in Rož proti Železni Kapli, kjer se bo 29. oktobra udčležila jesenskega sejma. Naprodaj bodo plemenske ovce, jagnjetina po naročilu, volna, kožuhi, pletenine, čaji in začimbe. Ves mesec november pa se bodo z ovčjo čredo zadrževali v okolici Sentprimoža.
Dopotnitni pouk
CELOVEC. - Združenje staršev Mohorjeve šole nudi tudi v tem šolskem letu dopolnilni pouk slovenščine za šoloobvezne otroke.
Ob zadostnem številu prijav bo pouk vsak četrtek od 16. do 18. ure v prostorih Mohorjeve šole. Pouk bo od 25. 10. dalje. Prispevek za polletje znaša 700 šilingov, poučevala bosta učitelja Marija Smrečnik in Danilo Prušnik.
Martinov sejem
BOROVLJE. - Kar je za Dobrlo vas Jožefov sejem, je za mesto puškarjev Borovlje vsakoletni Martinov trg. Letos ga bodo priredili v ponedeljek, 5. novembra.
Od 25. do 28. oktobra pa si boste na celovškem sejmišču lahko ogledali pravo novost: prvič bo tam namreč potekal glasbeni sejem AMUS. Vsak dan bo na sporedu več koncertov) , hkrati pa bodo ponudili širok pregled najnovejših - predvsem tehničnih -dosežkov na glasbenem področju.
Angete Spendier ni več med nami
ŠENTJLJ.- Velika množica domačinov in prijateljev se je v nedeljo na domačem pokopališču poslovila od Angele Spendier. Rajna, kije lansko leto utrpela hudo izgubo svojega moža Naceta, je vse svoje življenje živela zelo skromno, a zato v tem trdnejši narodni zavesti. Prav zaradi te je morala v vojnem času pretrpeti veliko gorja nacionalsocializma in prestati bolečino, da so njenega moža odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Toda Angela Spendier se tudi od nasilja ni dala ustrahovati in je vse do svoje smrti ostala trdna. Ob njeni smrti izrekamo predvsem njenima hčerama iskreno sožalje!
Lipani so prijemati, bron za Korošce
CELOVEC/KRANJ.
Znano je, da Klub koroških ribičev goji dobre stike z ribiškimi družinami širom Slovenije. Tokrat so se trije njegovi člani (Ivko Ferm, Gregor Reichmann in Peter Zwet-tler) udeležili tekmovalne preizkušnje na reki Savi, lova na največjega lipana. Nastop koroških ribičev pa se je spremenil v pravi uspeh, saj se je trojica uvrstila na izredno dobro tretje mesto. Govori pa se celo, da je zlato odličje zgrešila le za dober centimeter ali dva.
To past/rko kočo na Rože/ (s//kaj, /as/ pašn/ške zadruge Šentjakob, je /me/o nekaj /e/ v najemu S/ovensko p/an/nsko društvo Ce/ovec. To je b// prv/ p/an/nsk/ dom po obnov/ organ/z/ranega s/ovenskega p/an/nstva na Koroškem. Koče n/ več, ker je pogore/a. Sedaj je tam nova past/rska koča, k/ jo /majo v najemu smučar/7 /z 1/rbe.
Pr/zor /z /gre „P/en", k/ jo je uprzzor/Vo SL G Ce/je.
Sliki:Rulitz
Tveganost, ki se je splačala
KaAo ze/o je g/cda/z's'Ao srečanje /a//Ao /vegarza zadeva, 6/ vede/ povedan vsaA A/z/zurz/z de/avec /ra podcže/pz. ^/ovezzsAo pr/z.svc/z/o dr/zš/z-o „Do/zrač" zza Srne/ je /vega/o - /n sp/ača/o se je. OpazAa zzzzzrzogrede.' przzzzcrzre/e Z?/ /zz/o seveda /me „G/eda-//s"Az dz/evz", saj .se raze/; dve/z zz/so sreča/e n/z/žene drage.
XV. srečanje narodnih manjšin v Osijeku
Listina sodobnega standarda pravic
Da/eč preAo sto de/ega/ov Zz -/Mgo.sZavt/e, /t vs/r/y'e, Z/a Z/je, /z vice, Madžarske Zn ČešAos/ovasAe, Z/Z so zaszopa/i zzarodzze sAzzpaos/i Movezzcev, Hrvatov, MaeZžarov, Nemcev, ZZetoro-mazzov, Fzzr/azzov, Z^;/.sZr;ov, CArapzzcev, .Sir/Zov Zn Romov, Čekov ter MovaAov Zz vse/z zzavedezzi/z držav, se je ade/eži/o /eioszz/ega A F. srečanja z/arodz//7/ sA//pz/oszi sosed/;jZZ/ deže/ z rzas/ovom ,,,S'ode/ovaz;ye zzarodrzosmi/z sAapz/osZ; v procesa demoAra/izaci/e Zn evrop,sZ/č'ga zdraževazz/a."
Iz Osi jeka poroča naš dopisnik Franci Zwitter
Domače društvo je ob podpori Siovenske prosvetne zveze ob koncu preteklega tedna povabilo štiri gledališke skupine. Marjan Gallob, predsednik društva, je povedal, da so tako srečanje pravzaprav načrtovali in si ga želeli že dlje časa, z namenom, da bi nudili gledališče za vsakogar, za odrasle in za otroke, nekaj resnega in nekaj zabavnega.
Prva se je predstavila gledališka skupina z Radiš. Predstava, katero so že igrali tudi po drugih odrih na Koroškem, je bila tudi na Brnci sprejeta z navdušenjem. Sodobna drama „Domov ", ki jo je napisal znani avstrijski avtor Fe!ix Mitterer, se dotika problemov, katere danes občuti predvsem mladina. Družbena zlaganost sili mladega človeka v upor, vendar si polomi zobe in dušo ob nasilju in premoči onih, ki držijo v rokah niti usode, zaščenši v lastni družini. Nužej Wicser, vodja in režiser Radišanov, rad sega po zahtevnih tekstih, zato je njegova skupina verjetno tudi našla na Brnci nekakšnega partnerja - tudi Brnčanom so sodobni teksti najbolj pri srcu.
Ljubitelji inteligentnega humorja so prišli na račun v soboto zvečer, ko je gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Joe Orton, angleški dramatik, je mojster farse, ironije in črnega humorja. V boljši meščanski družbi kar mrgoli kriminalnih
dejanj. Ljudje so moralne pošasti, vendar - videz je vse. Ekstremno pobožna morilka, dva roparja, eden resnico-Ijubnež, drugi altrurist, policijski inšpektor, ki ni drugega kot koruptnež, vdovec, ki je zadovoljen z datumom smrti svoje žene, saj prav takrat cveti njegovo najljubše cvetje. Miro Podjed je naravnost blestel v vlogi nevarno nasilnega, koruptnega policista, Bojan Umek pa prav tako v vlogi dobro vzgojenega sina, kateremu sicer ni odveč stresti materinega trupla v omaro kot vrečo krompirja, vendar bi ga bognedaj ne bil sposoben preobleči, saj je vendar sorodnik. Anica Kumrova je bila s svojim komičnim darom odlična bolniška sestra, sve-tohlinka in morilka. Marjan Bačko je bil posebno v prvem delu neznansko zabaven, dostojanstven	starejši
gospod, katerega svet sloni sicer na predpisih in zakonih, pa je zato prav on na koncu žrtev lastne neizmerne naivnosti. Zvone Agrež je bil prav prisrčen z igrano površnostjo majhnega kriminalca, ki pravzaprav ne pozna meje med dobrim in slabim, vendar odlično obvlada od družbe zahtevano licemerstvo.
Po predstavi mi je eden od celjskih igralcev dejal:"Kar šokirani smo bili, kako je publika reagirala. Pri nas sc ne smejejo tako in se ne odzivajo na take nianse kot tu." Res, dvorana se je od smeha kar tresla. Torej - pohvala ne samo gledališču Celje , tudi domači publiki.
Nedeljsko dopoldne je bilo rezervirano za otroke. Jana Milčinski je napisala „Zajčjo zgodbo", pravzaprav tri zgodbice, ročne lutke pa so vodili mladi dijaki z Jesenic, ki delujejo v jeseniškem gledališču „Tone Čufar". Ljubke in nezahtevne zgodbice: zajčica posadi denar, pa so otroci kar takoj ugotovili, da ne bo zrasel; sebična zajčica šele v nevarnosti ugotovi, kako pomembno je prijateljstvo; zajčico boli srček, pa ne ve, zakaj. Pozdravi jo seveda zajček, pa kar brez zdravil, saj, kot je znano, najboljši zdravnik je ljubezen. Lutkovna skupina je še zelo mlada, pa bi ji vendarle svetovala, naj se malo bolj ukvarja z jasnostjo govora - to je predvsem pri tako mladi publiki velikega pomena.
Srečanje je zaključila Tran-qilla Trampeltreu v nemščini, ki si jo je izmislil Michael Ende in katero marsikteri otrok že dobro pozna iz knjige. Igralska skupina s kilometrskim imenom, po nemško Spielgruppe der Bundcs-bildungsanstalt ftir Kinder-gartenpadagogik, naj poskusim prevesti: igralska skupina zveznega izobraževalnega zavoda za pedagogiko v otroških vrtcih, je otroke najprej zaposlila z risanjem. Vsak je dobil tablico, na katero je narisal svojo najljubšo žival. Navdušenje je bilo veliko in mamice so ob njem spregledale marsikatero packo na nedeljski oblekici. Potem pa je želva Tranqilla odšla na potovanje. Lev, kralj živali, je vabil na ohcet.
Živali, katere je srečavala, so ji dopovedovale, da s svojo počasnostjo ne bo prišla pravočasno na cilj, a želva je zvesto trampljala naprej in seveda z vztrajnostjo svoj cilj tudi dosegla. In ker so bite vabljene vse živali, so otroci odnesli na oder tudi svoje narisane, kar je bil velik hec predvsem za mamice in atije v dvorani.
Prirediteljem se je odvalil kamen od srca: ponudba je bila kvalitetna, obisk pa tudi, čeprav je Janko Malic menil, da bi tudi malo večja kvantiteta obiska ne škodila. Takih prireditev si še želimo!
Sonja VVakounig
Po lanskoletnem srečanju v madžarskem Sopronu, ki je potekalo še v duhu previdnega začetka svobodnega izražanja narodnih skupnosti iz dežel in držqv nakdanjega tako imenovanega vzhodnega bloka, je letošnje srečanje potekalo povsem pod vtisom sproščenosti in narodne samozavesti prav teh narodnih manjšin: temeljita politična sprememba v teh državah, ki je privedla do demokracije in pluralizma, je seveda tudi podžgala doslej prikrite narodnostne težnje v teh področjih.
Usklajevanju teženj narodnostnih manjšin na neki minimalni, vendar za vse države obvezni ravni naj bi zato služila „Listina minimalnega oz. sodobnega standarda pravic narodnih manjšin'", o kateri je kongres temeljito diskutiral in jo potrdil in ki bo - po redakciji obdelavi - izročena vladam prizadetih držav ter ustreznim mednarodnim inštitucijam. Ta listina se ukvarja predvsem s težišči vzgoje in izobraževanja, javne službe, upravne oblasti, s problemi občil in kulturnih ustanov ter s problematiko gospodarskega in socialnega življenja. Ne glede na posamezne svetovnonazorske in ideološke razlike raznih državnih političnih predstav, je ta listina koncipirana tako, da mora biti sprejemljiva za vse vlade in politične režime, katerim je preživetje in razvoj narodnih skupnosti pri srcu, ki resno jemljejo besedo o pestrosti Evrope.
Letošnje srečanje narodnih manjšin je zbudilo tudi mednarodno zanimanje:	poleg
zastopnikov tiska so sc otvoritvene slovesnosti udeležili
tudi visoki predstavniki Republike Hrvatske ter mesta Osijek, pravtako je bil prisoten tudi slovenski minister Dular; v pozdravnih nagovorih so poudarili pomen takega srečanja, ki zlasti ob trenutnem preurejanju Evrope in tudi ob nevarnostih nacionalnih sporov prispeva k boljšemu razumevanju med narodi.
S strani koroških Slovencev je podal obširno poročilo predstavnik ZSO Franc Kukoviča, ki je v kratkih, toda jasnih besedah izpovedal, kaj tare manjšine v Avstriji, da so vse abstraktne listine sicer pravilne in na mestu, da pa so manjšine nezadovoljne s konkretnim stanjem na področju šolstva, otroških vrtcev, gmotne podpore in in in ...
Podobno konkretna so bila tudi poročla drugih narodnostnih skupnosti, ki so sodelovale v delovnem sporedu XV. srečanja narodnih skupnosti sosednjih dežel, s čemer pa so dodatno potrdile pomembnost nadaljevanja teh srečanj.
Prihodnje srečanje bo na Dunaju, kamor vabijo tam živeči gradiščanski Hrvati oz. Delovna skupnost narodnih skupnosti na Dunaju. Za koordinatorja srečanja pa je bil ponovno potrjen dr. Franci Zwittcr st.
/'. ,S. Zaszop/;;A; N.SK.S' m KFL, A; so /n//, AaAor že vsa /e/a, /ud/ /e/os va/z//'c/zi, se va/zi/z; prvič ///.so odzva/i; morda pa so zzzaz;yAa/z zaradi aža/yez;e čas/z, Aer ;e /e/os' spregovori/// aovoizvo//ezza /še ne zaprz.sežez/aj par/azz/ez;-/arzza pos/azzAa 7*erezz/a .S/oi-szčeva?
Orga/izzafoga srečanja danko Ma//e zn Magazi Gai/ob.
Zunanjetrgovinsko podjetje v Celovcu išče za čimprejšnjo namestitev:
tUJTHCO s knjigovodskimi sposobnostmi in
SOdč!HVC3 za samostojno obdelovanje uvoznih in izvoznih poslov. Potreben lasten avtomobil in pripravljenost
za potovanja v inozemstvo.
V obeh primerih je potrebno znanje slovenščine. Interesente prosimo, da pošljejo prijave na Slovenski vestnik pod šifro - VC13.
Drago Druškovič sedemdesetletnik
Pred nedavnim, 30. septembra, je dopolnil svojih 70 iet slovenski pisatelj, publi-cist in urednik Rok Arih, s pravim imenom Drago Druškovič, rojen v Slovenjem Gradcu. Kot zaveden Slovenec in aktivist je bil že leta 1941 izgnan v Srbijo, tam pa je še isto leto stopil v narodnoosvobodilno borbo in par-tizanil vse do konca vojne, od leta 1944 na Koroškem, predvsem v Rožu (Arihova peč), kjer je ostal do leta 1948. Po študiju slavistike in primerjalne književnosti je delal na oddelku za zamejstvo pri SZDL Slovenije, nato pa je bil od leta 1959 dalje ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani.
Druškovičev pisateljski opus sestavljajo predvsem črtice, novele in skice (kroki-ji), ki so izšle v zbirkah Zibelka, Celovec 1953, deloma soavtorsko v zborniku, In minila so leta, 1954, Zato, 1957, Krokiji, 1964, Pomne-nje, 1970, Tclemahova iskanja in drugi krokiji, 1979.
Za Draga Druškoviča lahko rečemo, da je vse svoje življenje posvetil Koroški, temu „največjcmu in najlepšemu slovenskemu grobu", kot sc je izrazil pesnik Edvard Kocbek. To svojo pokrajino, njegovega človeka je vpletel v domala vse svoje izpovedi, ki so hkrati tudi avtobiografske, saj je stiske ljudi pod Karavankami v medvojnem in povojnem obdobju doživljal tudi sam in jih zato v toliki meri subjektivizirano izpovedal.
Druškovič ni samo opisovalec dogodkov na Koroškem, temveč te poskuša razčlenjevati, iskati vzroke, zgodovinsko povezanost in jim daje pečat svoje refleksije.
in če se Herman Vogel v spremni besedi k zbirki Pom-nenje sprašuje, kako literarnoteoretično opredeliti Arihovo prozo, sc nam še bolj upravičeno odpira vprašanje, kako jo uvrstiti v koroško-slo-vensko literaturo in jo predstaviti njenemu bralcu!
Jože Rovšck
Vas ob meji
SPD ..Jepa-Baško jezero" in vaška skupnost Loče vabita na predavanje in podijsko diskusijo „Vas ob meji - od leta 1920 v leto 2000" v četrtek, dne 25. oktobra 1990 v kulturnem domu v Ločah. Predava dr. Thomas Pluch. avtor scenarija ..Vas ob meji", pri podijski diskusiji pa sodelujejo deželni glavar dr. Jorg Haider, dr. Jože Messner, polkovnik Gunthcr Spath, dr. Thcodor Dorncj, Franc Černut ter dr. Hans Simo-nitsch.
Pr/ C/nge/ct/ na Trat/ bodo gosfoya/a boroveljska društva.
Dober večer, sosed! Guten Abend, Nachbar!
Nekatera slovenska prosvetna društva kot npr.: Železna Kapla, Borovlje, Radiše, Sveče, Dobrla vas, tudi letos ob avstrijskem nacionalnem prazniku prirejajo zdaj že tradicionalne prireditve pod naslovom „Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar!", ki so postale že obvezen termin za skupne prireditve v pesmi in besedi slovensko in nemško govorečih društev. Med temi prireditvami pa bosta letos zagotovo dosegli višek tista v Železni Kapli, kjer bo kot slavnostna govornica nastopila zvezna ministrica za pouk, kulturo in šport dr. Hilde Haw!iček, ter druga v Borovljah, ki bo prvič v preurejenem kulturnem domu, kraju srečanja obeh narodnosti, pri Cingelcu na Trati.
V ta namen je SPD „Bo-rovlje" izdalo tudi posebno kulturno pismo, v katerem predsednik Melhijor Verdel in tajnica mag. Vera Wutti-Incko med drugim poudarjata: ..Soseda lahko s ponosom vabimo v to hišo, ki je v svoji novi obleki sad našega truda, ki izvira iz prepričanja, da moramo svojo kulturno dediščino ohraniti za bodoče rodove. Pozitivni odmev tako slovensko kot tudi nemško
govoreče javnosti na odprtje našega kulturnega centra, nas zelo spodbuja ter krepi v zavesti, da smo si s tem zgradili še trdnejše temelje za bodoče uspešno delovanje našega društva.
Obnovljeni	Cingelc
pomeni za nas in naše kulturno delo vsekakor velik izziv in krepko motivacijo. Pa tudi zanimanje drugih društev in raznih institucij - tudi naroda soseda - kaže, da se bo v tej hiši že v naslednjem času razvila živahna kulturna dejavnost."
Boroveljsko društvo hkrati tudi sporoča, da bo z začetkom prihodnjega leta ponudilo tečaj slovenščine. Vabilo na obisk tega tečaja pa povezuje s pozivom na prireditev „Dober večer, sosed - Guten Abend, Nachbar!", ki velja tudi vsem ostalim krajem, kjer bodo slovenska društva letos poskrbela za tovrstne prireditve: „Ta naša ponudba, s katero nagovarjamo predvsem naše nemško govoreče prijatelje, je prav tako kot prireditev ob 26. oktobru kamen v mostu, katerega gradnja do naroda soseda je del našega kulturnega delovanja!" (Pregled prireditev objavljamo v okviru pod tem prispevkom).
24.10.1990:
Dohrla vas, kulturni dum, 20.00:
Sodelujejo: MePZ „Srce", cerkveni zbor Žitara vas, Perikles-kvartet Celovec. Prireditelj: SPD „Srce" v Dob/ li vasi.
25.10. 1990:
Borovlje, pri Cingelcu, 19.30:
Sodelujejo: Stadtchor Ferlach, The Convicts (gimn. Šcntpavel), dekliški zbor iz Borovelj, Oktet Suha. Prireditelj: SPD ..Borovlje".
Železna Kapla, farna dvorana,20.30:
Sodelujejo: MePZ „Zarja", MoPZ „Trata", Singge-meinschaft Rcchberg, dvojezični šolski zbor ljudske šole. Slavnostna govornica: ZM dr. Hilde Hawliček. Prireditelj: SPD ..Zarja" v Železni Kapli.
Radiše, kulturni dom, 20.00:
Sodelujejo: Siingerrundc Ebental, Gcmischter Chor Griffcn, pevske skupine SPD „Radiše", Maja Hadef-lap, Franz Stimpfl. Prireditelj: SPD ..Radiše".
Sveče, pri Adamu, 20.00:
Sodelujejo: Smrtnikovi fantje, cerkveni pevski zbor iz Sveč, MoPZ ..Kočna", Walter Begusch-kvartet. Prireditelj: SPD „Kočna" iz Sveč.
ZSZ: večji dohodki iz bančnih in trgovskih poslov
ZaZr//MČna Manca Zveze .s/ovcmM/t znefrag za pre/e/Ko /e/o je razve.se//'/'va. /z razč/en;7ve JoZucAa /n /zgabe je raz-va/no, r/a je /e/n/ r/o/u'če/( znava/ 2.222.24/,66 v/7/nga. Čeprav .so z nj/nt po/cr/7/ ve /zga/to /z prejvnj/7; /e/, jan je preov/a/o ve .skoraj 200.000 v///gnov, A7 j//z je občn/ zOor Z.SZ v/c/en// v/oz/n' v rezervni vA7at/.
Sploh je občni zbor Zveze slovenskih zadrug potekal v znamenju skoraj samo dobrih novic. Že v poročilu upravnega odbora je predsednik Miha Antonitsch za zadnja štiri leta navajal v bistvu le pozitivne rezultate. Tako je vsota hranilnih vlog v letih med 1986 in 1989 narasla s 195 na 346 milijonov, vsota kreditov s 400 na 636 milijo-
^ *
M//ia An/on/7sc/i, pre/snj/ /n sedanj/ predsednik ZSZ.
nov, jamstveni in lastni kapital ZSZ pa je narasel s skupno 77 na 181 milijonov šilingov. Antonitsch je iz teh podatkov postavil ugotovitev, „da že teh nekaj številk dokazuje, da je šlo z Zvezo slovenskih zadrug navzgor!"
Predsednik ZSZ pa tudi ni zamolčal, da je še nekaj problemov z blagovnimi oddelki: „Zato smo morali nekaj zadrug združiti, v nekaterih bomo morali položaj še izboljšati, se pravi, da problemov še nismo docela rešili. Toda vsi smo optimistični, saj je tudi naša blagovna centrala ob Rožanski cesti v minulih štirih letih uspela vsaj znižati svoje izgube."
Antonitsch je izpostavil posle na eksportno-impor-tnem področju, ki so bistveno prispevali k ugodnemu letnemu zaključku. S tem v zvezi se je tudi zahvalil vsem odbornikom (skupno jih je 240) ter članom, katerih ima ZSŽ skupno okoli 6000. Tudi
za bodoče delo pa je Antonitsch ugotovil: „Res je, da moramo kot zadružniško grajena organizacija porabiti več časa za sprejemanje sklepov. Toda tako smo dosegli, da je članstvo bolj povezano z organizacijo. Vsakega posameznika je namreč treba prepričati, ne pa mu ukazovati. Tako bomo ravnali tudi v prihodnje."
Za nekolikšno začudenje je poskrbel le dr. Tuschl (revizijski oddelek Raiffeisnove centrale), ki je ugotovil, da bilanca ZSZ za leto 1989 pri več postavkah sicer izkazuje jasen porast, da pa trgovanje zveznih firm izključno z Jugoslavijo vsebuje visok rizi-ko, ker tam ni mogoče povsem oceniti nadaljnjega razvoja na političnem in gospodarskem področju". V odgovoru Tuschlu pa je poslovodja ZSZ dipl. trg. Joža Habernik izpostavil, da v ZSZ „rizike seveda ocenjujemo nekoliko drugače. Da pa bi se tudi izognili morebitnim manjšim zapletom, pa smo v ZSZ v ta namen že uredili posebne sklade."
Habernik pa je tudi podal kratko poročilo o zvezinem razvoju v letošnjem letu in pri tem poudaril, da je že po devetih mesecih mogoče zaznati še nadaljnje povečanje prometa, to pa predvsem spet na področju hranilnih vlog in odobrenih kreditov. Tako Zveza slovenskih zadrug pričakuje nadaljnji porast za vsaj 10 odstotkov.
Po spremembi zvezinega pravilnika (bistvena sprememba je v tem, da posamezni član ne jamči več z desetkratno vsoto svojega deleža, temveč samo še z enkratno ) pa so delegati na občnem zboru izvolili nov upravni in nadzorni odbor.
Predsednik upravnega odbora ostaja Miha Antonitsch. njegova podpredsednika pa sta Valentin Kumer in dr. Anton Koren. Nadaljnji člani upravnega odbora pa so mag. Maja Amrusch, dipl. trg. mag. Franc Brežjak, Alojz Gregorič, dr. Valentin Kaki, Valentin Kargl, Toni Krušic, inž. Peter Kuchar, dr. Pavle Apovnik, Villi Mo-schitz, inž. Hanzi Miki, Jože Nachbar in Franc Smrtnik.
Za predsednika nadzornega odbora so delegati izvolili inž. Fridla Kapuna, za njegovega namestnika pa Janeza Hudla. Ostali člani nadzornega odbora so dipl. inž. Hanzi Čertov, mag. Marjan Gallob, Janez Lomschek, Friedrich Schwarz in dr. Marian Wakounig.
LESERBRiEF
Den groben E/n/ie/Ys-Sc/7wamm drdber?
TR!BUNA BRALCEV
E/ne /S/ac/?-/4/7mung der ..deu/sc/inaObna/en e/ner/e/ t/o/A Gesch/chfe" haben s/ch d/e „/-/aus/ierren /n Karnfen" anfert/-gen /assen.
M/f Karnfner „E/nbe/fs-7rac/if" bedeči/, verschw/ndef jene „Zw/e-7racbf" unfer dem RocA-futter, d/e der „Kampf der Be/-mafscbu/zer unfer Ru/gerth and Co. /dr L/n/deden und Gnfre/he/f" ansge/ds/ ba/.
So „schufzen d/e Kameraden des Be/mafschufzes /923 /m groFen Sandtv/rfsaa/ e/ne naf/o-na/soz/a//s//scbe Wah/erver-samm/ung", „besefzfen s/e d/e Arbe/ferAranAenAasse /n Fe/dA/r-cben", beAamptten betvabbe/ Anf/tascb/sfen", erzwangen d/e Aufgabe s/on Sfre/As der Arbe/-fenden /dr bobere Lobne und bessere Arbe/fsbed/ngungen be/ den E/e Afnz/fa/ssverAen, der Le-der/abr/A Knocb m/f besva/Zne/er Befr/ebsbesefzung, Prdge/e/ o.s/.m.". Am 27. Ros/ember /93/ b/e// d/e RSDAR zum 7*bema „Raf/ona/soz/a//smus on d Re/-mafscbofz" e/ne Versamm/ung ab, Monafe Korber vvurde d/e „ Bere/n/gong a//er Fragen, d/e e/ne Zusammenarbe/f der RS-Fascb/s/en on d dem Be/maf-scbo/z ermog//cben Aonnfen" getvdnscb/.
M/f dem „Korneoborger E/d" aber /obr der „e/serne Besen Zog" /n den Fascb/smos endgd/-f/g ab, ao/den „ Sob svo rband ond KrocAenAreoz" Symbo/e s/on „Fr/edens- ond Fre/be/fs/e/nd-//cbAe/f" a//zo gerne ao/spran-gen.
/So/ dem sfe/n/gen VVeg čsfer-re/cbs dorcb zi/ve/ /ascb/sf/scbe
D/A/aforen m/f deofscbnaf/ona/ rass/sf/scben Fondamenfen b/s /n onsere Ze/f b/e/bf e/ne sv/cbf/-ge Sofscba/f, d/e zo boren sva-cbe gescb/cbfsbesvoHfe Men-scben bere/f s/nd; „R/e sv/eder Fascb/smos, n/e tv/eder Kr/eg" aocb n/cbf, „ svenn es das Gesefz be/eb/en", wenn gesjčbj/cbfs/o-se Opporfon/faf „Frad/f/onen der L/nferdrdcAong" /m Ramen s/on Fr/eden ond Fre/be/f bocbba/fen mocbfe.
Re/nbo/d Sfe/ndorfer,
Z///erfa/sfr. 26/T4
Besede zahvaie
Cenjeno uredništvo, ne da nama miru, da vam ne bi napisala nekaj skromnih besed:
Veselo smo se odpravili na izlet Slovenskega vestnika, si ogledovali razne znamenitosti, občudovali in se navduševali.
Na veliko presenečenje nas je ekspres ladja odpeljala v Benetke.
Vsa ta nepopisana doživetja nama bodo ostala v trajnem spominu.
Vsi prijaznih obrazov, smeha, zabave v izobilju, bili smo ena sama velika družina Slovenskega vestnika.
Ansambel Rupar nam je s poskočnimi melodijami pognal kri po žilah in v pete, da so poskakovale pozno v noč.
Žal je vse to prehitro minilo. Vsem, ki ste nam to tako imenitno pripravili, za vaš trud in ljubeznivost iskrena hvala.
Želiva si samo to, da bova lahko šla tudi prihodnje leto z vami.
Kristanova
Končno sit
Pisec F.Z., ki je v Vašem listu izstopil že večkrat z nekvalificiranimi in nekompetentnimi političnimi ocenami - naj opozorim le na njegove zgodovinsko povsem neutemeljene izlive o Hemi Krški je v poročilu o beljaškem narodnostnem kongresu (SV, 3. okt. 1990, str.1) ocenil tudi moj nastop oziroma nastop dr. Zerzerja in pravi dobesedno: Iz predavanja "je izzvenelo predvsem eno: da se je ločevalni šolski zakon za manjšino obnesel ter da smo Slovenci zato predvsem hvaležni daljnovidnosti Haiderja in Smolleja." Ne glede na to, da gre za očitno avtorjevo laž - nikjer v predavanju ne govorim o Haiderjevi daljnovidnosti, zato to tudi ni moglo ..izveneti" -, je uredništvoo SV storilo v poročilu prav to, kar se da očitati tudi uredništvu Kleine Zeitung (le KTZ je korektno poročala): Izluščilo je izmaličeno in popačeno eno samo opombo o naraščajočem številu prijav k dvojezičnemu pouku in iz tega izvirajočem relativnem zadovoljstvu koroških Slovencev s trenutno ureditvijo, zavestno in zlobno pa je zamolčalo vse kritične pripombe na račun Haiderjeve politike v zvezi z dvojezično trgovsko akademijo, celovško ljudsko šoto, v zvezi z restriktivno koroško politiko do Slovencev, v zvezi z retrospektivnim proslavljanjem 10. oktobra itd.
V prilogi Vam pošiljam rokopis beljaškega predavanja, da se uredništvo samo prepriča o korektnosti ali nekoreknosti svojega tozadevnega poročanja. Tako ne bo več treba nasedati idejnopolitično obarvanim dopisom priložnostih sodelavcev. Predavanje je seveda tudi na voljo za objavo.
Ker sem končno sit Vestnikovih pristranskih in neresničnih prikazov mojega dela v javnosti, Vas naprošam, da mi lista ne pošiljate več. Še prav posebej zavračam laži iz peresa avtorja, v čigar družini je tista slovenščina, za katero se politično tako zelo bori, popolnoma zamrla. Nauke naj delijo tisti, ki jih tudi v osebnem življenju sami prakticirajo.
S spoštovanjem
Dr. Reginald Vospernik
Dodatek F.Z.
Vesf o „re/af/vnem za c/o vodstvu AorošA/h S/ovencev s trenutno (šo/sAo; op. F. Z J ured/fv/-jo" je tore/ razg/aša/ p/sec p/sma (V/fez za reš/fev čast/ Heme KršAej na „bej/'ašAem narodnostnem Aongresu" Ba/degeve m//osf/, A/ ga /e s/ovensAa narodnostna sAupnosf na KorošAem povsem uprav/čeno bojAof/ra/a, saj je b/7 njegov ed/n/ c/jj, da b/ mednarodn/ javnost/ pr/Aaza/ ve//Aodušnosf AorošA/h ob/asf/ do ..Avsfnj/ prjjazn/h S/ovencev" (po Ba/degev/h besedah na zaAjjučn/ d/sAusj/7). To so oč/fno /nsf/nAf/vno razume// vs/ s/oven-sA/ predsfavn/A/ z /izjemo zdaj faAo pr/zadefega ravnafe/ja, saj so s svojo odsofnospo na be/ja-šAem Aongresu spodbud/// ce/o pro/esopa Lendva/a A opomb/, da faA Aongres brez ude/ežbe AorošA/h S/ovencev spom/nja na upr/zor/fev ža/o/gre Ram/efa brez dansAega pr/nca.
Laž, z/obnosf /n /dejnopo//-f/čno obarvanost m/ oč/fa ravnate// /z Podrave/j, Aer n/sem našfe/ njegov/h pogumn/h afaA „na račun Ba/degeve po//f/Ae v zvez/ z dvo/ez/čno frgovsAo aAadem/-jo, ce/ovšAoj/udsAošo/o, v zvez/ z resfr/Af/vno AorošAo po//f/Ao do
S/ovencev, v zvez/ z refrospeA-f/vn/m pros/avjjanjem L0. oAfo-bra /fd."
Res je, teh pogumn/h „ Ar/f/čn/h pr/pomb" v svojem pr/spevAu n/sem naše/, Aer se m/ je zde/o šAoda pap/ga /n črn//a, da b/ pre-žveAova/ argumente, A/ j/h našteje vsaA povprečno po//-f/čno razg/edan osmošo/ec v šo/sA/h na/ogah /z predmeta po//f/čne vzgoje. DejansAo novo pa m/ je b//o zgoraj omenjeno „zadovojjsfvo S/ovencev s trenutno ured/fv/jo", z/asf/ še pod vf/som g/adovne sfavAe dveh s/ovensA/h mater šo/oobvezn/h ofroA za poznanje mafer/nšč/ne v pndsA/ šo//, A/ se je prav v f/sfem času zaAjjuč//a z njun/m odvozom v ce/ovšAo bo/n/šn/co, Aar oč/fno najboj/ pofguje „re/af/vno zadovoljstvo" S/ovencev s šo/-sAo ured/fv/jo. 7a nov/ca se m/je vseAaAor zde/a vredna poročanja, AaAo s/cer b/ b/7/ AorošA/ S/o-venc/ zvede// za svoje zadovoljstvo? /n da ta frd/fev n/ b//a z/a-gana,	po-
fguje sam „ v/fez podravejjsA/" za reš/fev čast/ Reme KršAe v navednem p/smu bra/cev.
Rjegov povsem z/oben /n neu-femej/en napad na mojo druž/no v zadnjem odsfavAu njegovega p/sma bra/cev se sam po seb/ d/sAva//f/c/ra, saj n/ v noben/ zvez/ s poroč/7om, Aaferemu oporeAa, vse bo/j pa spom/nja na pozno maščevanje neAdanjega ponesrečenega predsedn/Aa RSKS prof/ njegovemu faAraf boj/ prepr/čj/7vemu po//f/čnemu nasprofn/Au.
Za vseb/no moj/h č/anAov odgovagam jaz osebno /n ne moja druž/na, pravtaAo s/ že//m, da se Ar/f/Aa nanje obrne /žAjjučno samo prof/ men/. Čas druž/nsAega a// rodnega jamstva je menda m/n/7 /n ga tud/ podravej/šA/ ravnate// ne bo znova vpejja/.
U^CLE^U^Otj^] TRADICIJA, STIL IN OBLIKA — IZ NAŠE HIŠE V VAŠ DOM
keramika
GIP PIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5. 68000 Novo mesto tel 068/21-201. 26-0)5. 26-0)6 fax 068/24-298
SEDAJ JE ČAS: KERAMtČNE PEČ!
!Z »KERAM!KE« P!ON!R
*	kmečke peč/
*	top/ozračne peč/
*	šted//n/k/
*	kam/n/
*	p/zza peč/
*	pr/jetna top/o/a za vaš dom
*	zdravo /n ekonom/čno gretje
+ eko/oškoč/stooko//e'
*	/ahko vzdrževan/e,
kakovost /n trajnost peč/, predvsem pa pr/hranek ^ pr/ energ///	^
VAŠE ZAL/PANJE V NAŠE PEČ/ JE ZAL/PANJE V NAPA VO
ZAŽ/V/rE Z NJO /N M/ VAM BOMO POMAGAL/
S!ab nastop proti Šentvidu
Uspavanka...
Nastop Slovenskega atletskega kluba proti Šentvidu je privabil le še peščico gledalcev. Očitno so tudi navijači slutili, da bodo zamudili kvečjemu serijo netočnih podaj, malo premišljenih akcij, nasploh pa tekmo, ki si tega imena niti ni zaslužila.
Dejansko bi pod rubriko „opazili smo" kvečjemu lahko zapisali, da v tej tekmi nihče ni izstopal. Tako je en sam zadetek zadostoval, da je SAK proti doslej sla-
bim Šentvidčanom osvojil obe točki in tako še vedno zaseda tretje mesto na lestvici. Morda še najbolj razburljivo je bilo, da je tokrat Stanisavljevič prvič uspel premagati nasprotnikovega vratarja, sicer pa o tekmi lahko zabeležimo le še to, da je trener SAK zamudil priložnost, da bi v igro vključil nekatere mlajše igralce. Več kot dolgočasno tudi v tem primeru ne bi moglo biti...
y nasprofn/b napad/b (ha s//k/ bran/ M/ba Kreufz) je b/7 Šenfwd nevaren.
SLOVENSKE
VESTNIK
ŠPORT _
Ekipa SŠK Obir je v namiznoteniškem prvenstvu tokrat podlegla Bekštanju s 4 : 6 (točke: Babič 3, Z. Smrtnik), ekipa NTK Bilčovs pa je premagala HSV Celovec z 9 :
1 (točke: H. in R. Gasser po 3, Mohar 2, Mohar/Kupper).
V petek, 26. it). ob 17. uri se prične turnir semikontaknega karateja v ljudski šoli v Trnji vasi. Med favoriti je tudi rojak Milan Hribernik z Radiš.
Mirko Misetič
(na sliki) je dosegel častni zadetek Globa-šanov v Frantschachu, kjer so podlegli z 1 : 3. Nasploh ta vikend ni bil najbolj razveseljiv: Železna Kapla je podlegla Grebinju z 0 : 1, Sinča vas Labotu kar z 1 : 4, Šmihelčani pa so na domačem igrišču zgubili z Dobrlo vasjo z 0 : 3.
Avtogol in konec sanj?
Prvi zadetek so si Selani dali kar sami (Kurti Hribernik je hotel streljati žogo iz kazenskega prostora, zašla pa je v lastna vrata), pet minut pred pavzo pa so gostom iz Smarjete podarili še drugi zadetek. Tako so v nedeljo zapravili možnost, da bi se približali vodeči Šmarjeti, s tem pa tudi zastavljenemu cilju, da se naslednje leto vrnejo v 1. razred.
Pred skoraj 600 gledalci so Selani v drugem polčasu sicer silovito napadali, toda več kot častnega	zadetka
(Zdravko Oraže) niso
dosegli. Kljub temu pa Olip pa je kljub porazu se lahko tolažijo s tem, še vedno optimist: „Če da je bila tekma sicer bomo prihodnji vikend borbena, toda kljub zmagali v Borovljah, temu tehnično izvrstna, vlak v 1. razred še ni Sekcijski vodja Nanti odpeljal."
Tokrat so Se/an/ pod/eg//, a še upajo.
Koroška liga H Spodnja liga-vzhod H 1. razred D	H 2. razred E
L Trg	12 8 4 0 17:3	20	1. Treibach	12 7 5 0 31:12	19	1. Grebinj	12 8 3	1 23:7 19	1. Srnah.,.	12 10 2		0 40:6 22
2. Pliberk	12 7 2 3 19:8	16	2. Vetrinj	12 6 6 0 23:4	18		12 6 6	0 23:10 18	2. Pošta	n	7 3	1 28:13 17
3. SAK	12 h 4 2 13:7	16	3. Zrclee	12 7 4 1 30:12	18		12 8 2	2 24:16 18	3. Selc	1!	6 3	2 36:10 15
	12 5 4 3 17:14	14		12 6 5 1 28:14	17		12 7 3	2 20: 9 17	4. DSC Borovlje	K'	7 1	2 31:9 15
5. Brcic	12 6 1 5 18:13	13		12 4 6 3 16:1!	14	5. Galicija	12 6 3	3 26:16 15		11	7 1	3 21:14 15
6. Matrei	12 5 3 4 16:11	13		12 6 2 4 27:28 14		6. Pokrče	12 6 3	3 18:1! 15		1!	5 3	3 25:13 13
7. ASK Celovec	12 5 3 4 16:16	13	7! Rožek	12 5 3 4 21:22	13		12 6 2	4 27:19 14		11	5 1	5 20:28 1!
S. Rapid Lienz	12 2 7 3 7:9	1!	8. Licbenfcts	12 4 3 5 22:23	1!	8. St. Michacl/L.	12 4 2	6 18:18 10		11	3 3	5 14:20 9
9. Wolfsbcrg	12 3 5 4 18:2!	1!	9. Bit("\s	12 3 3 6 14:19	9	9. Globasnica	12 4 2	6 23:27 10	9. Zihpolje	1!	2 4	5 13:2! 8
	12 4 3 5 13:16 1!		10. ASV/Cctovec	12 2 5 5 18:25	9		12 3 3	6 18:26 9		1!	2 3	6 17:42 7
!L Motita)	12 4 2 6 14:18	10	!t. Ruda	12 1 5 6 14:32	7	1! Šmihel	12 1 S	6 12:21 7	H. Kriva Vrba	tu	1 4	5 15:18 6
!2. VSV Betjak	12 3 3 6 15:16	9		12 3 1 8 15:36	7	12. Sinča vas	12 1 4	7 13:29 6	12. Poreče	1!	0 3	8 9:44 3
	12 2 2 8 5:!7	6		12 1 4 7 11:19	6	13. Labot	12 3 0	9 17:37 6	13. Horzcndorf	1!	0 1	10 6:37 1
14* ATUS/Borovljc	11 0 5 6 8:25	5	14. Mostič	12 2 2 8 18:32	6	14. Rcichcnfels	12 2 0 10 13:36 4					
NOGOMETNO OGLEDALO
SAK-FC Šentvid	1: 0(0:0)
Trnja vas, 100 gledalcev, sodnik Aichholzer(negotov); postava SAK: Oraže; F. Sadjak. Ramšak, Kreutz, L. Sadjak; Krausler, Stanisavljevič, Galo (70. Šmid), Blajs; Blažej, Lipusch. Gol za SAK: Stanisavljevič (58.).
Pliberk - Klopinj	2 :1(1:1)
Pliberk, 600 gledalcev, sodnik Pupitsch (dober); postava Pliberka: Jesse; Habernik. Wuntschek, Rot hleitner (46. Feldbacher), Lopinsky; Urnig, Dlopst, Wolbl, Hutter; Knauder (70. Grubelnik), Škof; postava Klopinja: Matschek; Pappler. Mertel, Fister. Miklautz; Urank (71. Moreno), Lipusch, Kriwitz, Ratkič; OprieBnig, Klatzer. Gola za Pliberk: Wolbl (12., enajstmetrovka), Hutter (62 ). Gol za Klopinj: Lipusch (20., enajstmetrovka). Ostali rezultati: ASK Celovec - Breže 3 : 0, ATSV Wo!fsberg - Trg 0 : 0, ATUS Borovlje - Matrei 0 : 2, Rapid Lienz - Wieters-dorf0:2, VSV/Beljak-MolltalO: L Liebenfels - Bilčovs	3 : 2 (3 : 0)
Liebenfels, 150 gledalcev, sodnik G. Wulz (brez napak); postava Bilčoovsa: Katnik; Schlemitz, Rau-ter, Partl, Schellander; Hobel, Hartl, Weichboth (72. Krainer), Kuess; Kogelnik, Quantschnig. Gola za Bilčovs: Kogelnik (59.), Partl (73.).
St. Leonhard - Žitara vas	1:1 (1:0)
Bad St. Leonhard, 200 gledalcev, sodnik Obwurzer (brez napak); postava Zitare vasi: Preschern; Bošnjak, Gregorič, Praschnig. Tazoll; Plasnig, Kom-posch, Hossl (60. Kapus); Markowitz; Stauber, Hribar. Gol za Žitaro vas: Kapus (77 ). Ostali rezultati: Rožek -Oberglan 3 : 2, Mostič - Vertrinj 0:1, Žrelec -Šentandraž 3 : 1, Velikovec - Ruda 1 : 1, Treibach -ASV Celovec 4 : 2.
Rezultati 1. razreda D:
Šmihel - Dobrla vas 0 : 3, Železna Kapla - Grebinj 0:1, Frantschach - Globasnica 3:1, Metlova - St. Michael/L. 3 : 0, Šentpavel - Pokrče 1 : 2, Galicija - Rei-chenfels 3 : 0, Sinča vas - Labot 1: 4.
Uspešni šahisti
Slovenska šahovska kluba sta uspešno zaključila prvo kolo tekmovanja za koroški moštveni pokal. Medtem ko smo zmago SŠZ [ v Wictcrsdorfu lahko pričakovali, pa je zmaga ekipe SŠk Obir nad WAC presenečenje.
Igralci Slovenske športne zveze v Wictcrs-dorfu niso imeli težav in so tako zmagali na vseh štirih deskah. Točke so prispevali Lojze Gallob, Franci Rulitz ter Ivan in Aleksander Lukan. Bolj so se morali seveda boriti igralci SŠk Obir, saj so gostili WAC. Tem bolj razveseljiv pa je končni rezultat, saj so Kapclčani zmagali z 2,5 : 1,5. Točke so prispevali Dušan Jokovič in 1 lanzi Wolte (po 1) ter Harald Woltc (0,5), podlegel je le Hans-Kri-
stijan Wolte.
Obirčani pa usepšno tekmujejo tudi v prven-stu. V prvem kolu so premagali ekipo Celo-vec-vzhod s 4,5 : 3,5 (točke so prispevali Hanzi Wo!tc, Jamar, Hanschou po 1, Jokovič, Harald in Hans-Kri-stijan Woltc po 0,5), v drugem kolu pa so morali oslabljeni (Woi-tejevi niso mogli sodelovati) nastopiti proti SCA Šentvidu in mu podlegli z 2,5 : 5,5. Točke v Šentvidu so osvojili Moscr in Kuncth (po 1) ter Jokovič (0,5).
V prihodnji prvenstveni tekmi bodo Obirčani nastopili proti ESV Šentvid, katerega nasprotnika bodo imeli v pokalni tekmi, pa še ni znano.
ŠAHOVSKA RUBRIKA
ureja: Silvo Kovač
Briljantna zmaga Kasparova
Svetovni	prvak
Kasparov je v drugi partiji dvoboja za naslov svetovnega šahovskega prvaka v New Yorku po sijajni igri premagal izzivalca Karpova.
Kasparov - Karpov/ New York, 11. 10. 1990
Španska otvoritev
l.e4 e5 2.Sf3 Sc6 3.Lb5 a6 4.La4 Sf6 5.0-0 Le7 6.Tet b57.Lb3d68.c30-0 9.h3 Lb7 10.d4 Te8 lt.Sbd2 Lf8 t2. a4 h6 13.Lc2 ed4 )4.cd4 Sb4 )5.Lbl ha4 )6.Ta4: a5 )7.Ta3 Ta6 )8.Sh2 Vpoznani partiji Tim-man - Karpov je beli
nadaljeval 18.Sh47, kar se je pokazalo za slabo po !8...Sc4 19.Se4: Lc4:
20.	Le4:	d5!	21.Tac3
Tac6.
!8...g6 !9.f3 Dd7 20.Sc4
Db5 Kasparov ima boljše postavljene figure in pozicija je zanj ugodnejša.
21.	Tc3 Lc8 22.Le3 Kh7 23.Dctc6 24,Sg4 sgS
8 7 6 5 4 3 2 1
a h c d r ! g h
A RAS,

H 1t tM
4 av	. 'r
H AR R
H
S &
Po ugodnih potezah znane variante Španske otvoritve je na šahovnici po 24.potezi črnega Sg8 nastala pozicija, ki je na diagramu.
Karpov je imel možnost vzeti skakača na polju g4 in ostati v slabši poziciji/pasivno postavljene črne figure, odprta h linija/. Z igrano potezo pa je Karpov omogočil svetovnemu prvaku, da z začasno žrtvijo figure izvede sijajno kombinacijo, ki ga je v nadaljevanju pripeljala v dobljeni položaj.
25.Lh6:! Lh6: 26.Sh6: Sh6:	27.Sd6:	Db6
28.Se8: Dd4:+ 29.Khl Dd8: Karpov je zaupal v potezo, s katero dobi
dve figuri za trdnjavo. Kasparov je pravilno ocenil, da ima z aktivnimi figurami boljši položaj na šahovnici, ki mu zadotavlja prednost. 30.Tdi DeS: 31.Dg5 Ta7 32.Td8 De6 33.f4! Beli razbija obrambo okrog črnega kralja in do veljave prihajata beli trdnjavi.
33..	.La6 34.f5 De7 35.Dd2 De5 36.D(2 De7 37.Dd4! Kasparov je maksimalno aktiviral svoje figure in sedaj pripravlja odločilni prodor.
37..	.5g8 38.e5 Sd5 39.fg6+ fg6 40.Tc6:! Dd8: 4LDa7:+ Sde7 42.Ta6 Mdt+ 43.Dgt Dd2 44.t)tl in črni se je vdai!
Zares briljantno odigrana partija svetovnega prvaka Kasparova.
	Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Sreda.		v Stomško-	OB KRESU ŽIVLJENJA-predstavitev	Katotiški detovni
24.10.		vem domu	knjige dr. Zore Tavčar Rebuta	odbor
19.00		vCe!ovcu		
Petek.		pri Nužeju	POHOD PO RADtŠAH - proga: Tuce - Strančiče-SPD	
26.10.		Pisjaku	Zaberda (og)ed muzeja starega kmečkega	Radiše
9.30		vTucah	orodja in starih tovskih potrebščin pri Hanziju	
			Lučovniku) - Kozje - Dvorec.	
			Ob siabem vramenu bo pohod preiožen na	
			nede)jo.28.10.,10.30	
Petek.		v prireditveni	SLOVENSKI OKTET - koncert na prireditvi	SPDZita
26.10.		dvorani	..Begegnung - Srečanje"	
20.00		na čajni		
Petek,		v župnišču	ŠOLANJE ZA VODITELJE OTROŠKIH	Katotiška otro-
26. do		v Šentjakobu	SKUP!N, ptesi, pesmi, igre, priprava	škamiadina
27.10.			skupinskih ur ipd.	
Sobota.		v farni dvorani	HOČETE IGRATI Z MANO? po Marcelu	
27.10.		v Ptiberku	Achardu. Nastopa: mtadinska gtedatiška	
19.30			skupina KPD ..Pianina v Setah	
Sobota,		vgostiini Hafner	80 LET KPD „DRAVA" - sodetujejo:	KPD ..Drava"
27.10.		v Gornji vasi	Gem. Chor ..Heimatktang" Bach, B)aserquintett	
20.00			Neuhaus, otroška skupina Žvabek, PIS Zvabek,	
			Oktet Suha	
Sobota,		v Novem gradu	PESM! ZAT!RAN!H NARODOV- nastopa	Socialistična
27.10.		vVetikovcu	zbor„Rož"	miadina
19.30				
Torek.		v domu	VSAK GOVORI SVOJ JEZIK-ALI SE	Sodatitas in
30.10.		v Tinjah	SPORAZUMEMO? v pogovoru: prof. Lojze	Zeiena izobraževaina
19.30			Peterte in dr. Jorg Haider, vodja diskusije:	detavnica narodnih
			dr. R. Vospernik, prevajata: dr. E. Prunč in mag.	skupin
			F. Mandetc	
Sreda,		na pokopatišču	SPOMINSKA SVEČANOST ZA BORCE PROTI	Zveza
31.10.		v Šmarjeti-	FAŠtZMU - spomniti se bomo domačih	koroških
15.00		Ptiberk	partizanov in vseh žrtev fašizma	partizanov
Sobota.		pri Cingeicu	HOČETE IGRATI Z MANO? - po Marcelu	
3.11.		na Trati	Achardu. Nastopa: mtadinska gtedatiška skupina	
19.00			KPD „Ptanina"v Setah	
Sobota.		pri Ftorijanu	KONCERT PR! JATELJSTVA - Sodetujejo:	SPD
3.11.		vVogrčah	MePZ ..Hatiaetum" skupnosti ttatjanov iz tzote,	..Edinost"
19.30			mešani komorni zbor Cetje. MoPZ	
			Fottej Hartman"	
	D A*7CTAME			
				
CELOVEC				
- Pri Joktnu - Andrea Konrad - barvne plasti - tehnika z iopatico/				
mešana tehnika; Christof Šubik - svinčnik, barvice (otvoritev 30.				
10., 20.00)				
- Koroška deželna galerija - Hans Florey, Jorrit Tornguist - dela				
(od 4. 10. do 28. 10.)				
- Hiša		umetnikov - Grenzraum - Raum ohne Grenzen -		
sodobna umetnost iz Slovenije, Furlanije, Venecije in Koroške,				
odprta do 31. 10. -			Kieine Galerie - Michael Szyszkowitz - Karta	
Kovvalski, - odprta od 17. 10. do 3.11.				
- Galerija Carinthia - Helen Spoerri, nova dela (do 20.11.)				
ROŽEK				
- Galerija Rožek -			Gustav Januš, oljnate slike (do 18. oktobra)	
VELIKOVEC				
- Posojilnica Velikovec - Karl Vouk, nova dela (otvoritev 29. 10.,				
19.30)				
VODORAVNO:
1	kravji samec
2	začetek, vir
3	vreščeča ptica, ki rada kaj zmakne
4	mesto v Estoniji s preko stotišsoč prebivalcev in univerzo/rusko:Jurjev/
5	polica ali stojalo za knjige; tudi male prenose orgle le z registri
6	ime nekdanjega ruskega drsalca Protopopova
7	oblika samostalniške ali pridevniške oblike za posebne skladenjske vloge
8	skrivnost
NAVPIČNO:
A čistost vode, tudi pametnost B prebivalka Izraela
C mehak sir močnega vonja in ostrega okusa D osmerokotnik v geometriji/ ena od dveh pisav/ E ime nekdanjega kubanskega ministra Roe -simbol za natrij
Jože Petelin
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 22.10.1990
	dobite (šit.)		ptačate (šit.)
za 1 ameriški dotar	$	10,35	10,95
za 1 angieški funt	t	20,35	21,35
za 100 franc, frankov	f	205,50	215,50
za 100 itai. !ir	Lit	0,915	0,965
za 100 dinarjev	DiN	78,00	94,00
za 100 švic. frankov	sfr	812,00	843,00
za100hoiand. guidnov Hf!		615,00	633,00
za 100 nemških mark	DM	793,80	711,80
Posredujeta: Posojiinica-Bank
Zveza-Bank, Celovec
Nadstrankarski časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser StraBc ]A. 9020 Celovec/Kla-genfurt. Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/5143007].
Usmerjenost lisfa/BIaltlinie: seštevek mnenj izdajatetja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopoiitičnem interesu. Glavni urcdnik/Chefredakteur: !van P Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
!zdajatelj in zaininik/Herausgeher und Verieger: Zveza stovenskih organizacij na Koroškem. Tarviser StraBc !6.9020 Cc!o-vcc/K!agcnfurt, tetefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
StraBc 16. 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/50566. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Ogiasi/Anzeigen: Tarviser StraBc 16. 9020Celovce/Klagenfurt. Avstrija, telefon 0463/5!43(X)-30 do 34 in 40. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS. Glonarjcva 8. 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761. telefaks 061/311123.
Letna naročnina: /a Avstrijo 370 šil. (za penzionistc 280 šil ); za
Seminar, posvečen učbeniku,,Slišim, vidim, pišem"
Skoraj 70 učiteeljic, predvsem 1. razreda osnovnih šot v slovenjgraški enoti Zavoda za šolstvo Siovenije seje pred nedavnim zbraio v Mežici na enodnevnem seminarju, namenjenem spoznavanju učbenika Slišim, vidim, pišem, ki sta ga sestavita mag. Anton Schcllander in ljud-skošotska učiteljica Irena Žele. Knjigo, ki je izšla pri celovški Mohorjevi družbi in jo že nekaj let uporabljajo pri začetnem pouku branja in pisanja slovenščine na koroških dvojezičnih ljudskih šolah, so letošnjo spomlad s priporočilom Zavoda za šolstvo prejele na ogled vse osnovne šole v Sloveniji. Nastala je po sodobnih metodičnih postopkih prof. Gunt-hilde Schmolzcrjeve v učbeniku Bilder - Worter - Satze, kar pomeni, da je učenem s tem smotrno omogočeno, da še v šoli na podoben način učijo tako slovenskega kot nemškega jezika.
Prof. A. Sehellander je najprej poglobljeno prikazal novejša jezikoslovna izhodišča za današnji pouk slo-venkega jezika, ki jih je upošteval pri obravnanem delu. Pri tem se je dotaknil nekaterih odprtih vprašanj slovenskega jezikoslovja nasploh in nekaterih stališč dr. J. Topo-rišča posebej. Gotovo bo večje sodelovanje osrednjih slovenskih jezikoslovcev z zamejskimi slovenisti lahko še obogatilo naš jezik, kot to lahko sklepamo že na osnovi nekaterih Schcllandrovih predlogov za dopolnitev pravopisa in glasoslovja.
Slovenske učiteljice so z enakim zanimanjem spremljale praktične izkušnje soavtorice učbenika Irene Žele z ljudske šole na Božjem grobu pri Pliberku, ki je ob njegovi neposredni uporabi predstavila tudi še nekaj dodatnega lastnega gradiva oz. pripomočkov. Skupna ugotovitev je bila, da je poseben način dela z novim učbenikom še posebej primeren za tako imenovano	integrirano
obliko pouka, ki učenem umogoča sproščen in uspešen prehod iz otroškega vrtca in družinskega okolja v pravo šolo. Letos jo poskusno uva-
jajo na 23 OS v Sloveniji.
Obravnani učbenik je spodbudno ocenila tudi skupina slovenskih pedagoških strokovnjakov, ki so jo sestavljali univerzitetna profesorja dr. Ljubica Marjanovič - Umek in mag. France Žagar ter učiteljica Irena Šimenc - Mihelič. Pričakujemo lahko, da bosta avtorja imela še več podobnih seminarjev po Sloveniji. Zavod za šolstvo pa ju namerava povabiti k sodelovanju pri nastajanju novih slovenskih učbenikov za začetni pouk v osnovni šoli. Seminar v Mežici je že pokazal, da sc bodo tudi šole v Sloveniji odločale za uporabo tega učbenika, kar je gotovo še dodatno priznanje obema avtorjema.
F.L.
Naročite
„S!ovenski
vestnik!"
Križanka
4	A	B	C	D	E
1				0	0
2					
3					
4					
5					
6					0
7					
8					
:33§jj

M 23	37	4!	43	44	(15)
Joker: 020413	b.j.
X21	21X	1X2 XXX
Stava: 1:1, 1:2,2:1,2:4 b.j.
S A G D TNXFRŠTRLS
tZDRUŠTVERILI SMO SE!
Novi plamen na dimniku. Durchunddurchdurchge-društvelt.
Slani klobuki kapajo za
ramena:	.....
TNXFRŠTRLS TNXFRŠTRLS! Plujemo in pljuvamo iz stranišča gledališča.
KONTOŠTEV: 27t 1/150835. Steiermarkische Sparkasse
/VE/t/./t /.//'A DCA/X /:/( ///;
SLOVENSKA
ŠTUDUSKA
KNJiŽNiCA
Mikschallee 4,
9020 Celovec, telefon:
(0 463) 32 385
Brezplačno izposoja knjige, revije, mladinske zvočne kasete in VIDEO-kasete (kavcija 50, izposojnina 10 šii. na dan), študijska knjižnica je odprta: ob ponedeljkih, torkih od 10. do 18. ure, ob sredah, četrtkih in petkih od 8. do 16. ure.
Zbirka ,.Mqje sobne rastline**
1)	ČEBULNtCE, gomolji, semena. -Lj.: Mtadinska knjiga, 1990.- 63 str.: barvne ilustr.
2)	KAKTEJE v sobi. - Lj.: mladinska knjiga, 1990. - 65 str.: barvne iustr.
3)	LISTNATE rastline. - Lj.: mladinska knjiga, 1990. - 65 str.: barvne iiustr.
5)	POLETN! cetiični okras. -Lj.: mtadinska knjiga, 1990.-64 str.: barvne iiustr.
6)	SOČN1CE. - tj.: mladinska knjiga, 1990.-63 str.: barvne iiustr.
ZELEN) OKRAS. - miadin-ska knjiga, 1990. - 65 str.:barvne iiustr.
17.-23.10. [TV AVSTR! JA 1 [TV AVSTR! JA 2 ] TVSLOVENUA [ VTEM TEDMUMATELEVIZtJ!
SR
24.10.
10.00 Sodobna prehrana;
10.30	Veliki Edison; 12.15 Zunanjepolitični report; 15.30 Otroški spored; 16.25 Točno poglej; 18.00 Me. ženske;
18.30	Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Moselbruck; 21.15 Hanussen; 23.10 Sled vodi v Berlin.
17.00	Komunikacijsko omrežje; 17.30 Dežela in ljudje;
18.00	Cesaričin kurir; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Pepe.Prengel in lepa Esther; 22.25 Šport z evropskim pokalom v nogometu; nato poročila.
9.00 Živ žav; 11.25 Borštnikovo srečanje; 15.05 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.05 Judje na Slovenskem; 18.20 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Del nesmrtnosti; 21.45 Dnevnik; 22.50 Sova: Alf, Max Headroom, Zgodba o Ho!!ywoodu.
ČE
25.10.
10.00	Manjšine v Avstriji; 10.30 Sled vodi v Berlin; 11.55 Raj živali; 15.30 Otroški spored;
16.00	Oddaja za najmlajše;
18.00	Mi; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Skedenj glasbenikov; 21.50 Pogledi s strani; 23.00 Brez morale živimo boljše.
17.00	Report z borze; 17.15 Srečanje s človekom in živaljo;
18.00	Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes: 19.30 čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal;
20.15	Notranjepolitični report;
21.15	Hoteli - zgodovina in zgodbe; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2.
9.00	Grizli Adams; 10.50 Zakon v Los Angelesu; 15.15 Mozaik;
18.00	Spored za otroke, Alf; 18.55 Risanka; 19.20 Dobro je vedeti; 19.30 Dnevnik;20.05 Podmornica; 21.05 Tednik; 22.10 Dnevnik; 22.30 Sova: Vse razen ljubezni, Max Headroom; 23.50 Video strani.
PE
26.10.
12.15 Naša zemlja; 13.45 Tom in Jerry; 14.10 Le dvakrat smo mladi; 15.45 Prometna vzgoja; 17.40 X-Large; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Loka potrebuje žabe - show; 22.20 SOS. - pogrešan; 23.10 Za ljubitelje filmov; 23.45 VVisdom - dinamit in hladna kri.
9.05 Vroč poljub, Avstrija; 12.30 Glasbene specialitete iz Avstrije; 15.05 Kompjutrska animacija; 15.15 Mesto v puščavi; 18.30 Slike iz Avstrije;
19.00	Avstrija danes; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Burgtheater;
22.00	Avstrijska vojska; 22.50 Šport; 23.15 Seks pred letom 1968; 0.35 Taft za lase.
9.00 Delfin Flipper; 15.05 Svet na zaslonu; 17.00 Dnevnik; 17.05 Tednik; 18.10 Spored za otroke; 19.00 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Nebu naproti; 21.15 Zakon v Los Angelesu; 22.25 Sova: Družinske vezi, Megla.
SO
27.10.
11.00 Burgtheater; 12.45 Razgovori; 13.55 Hladne cone; 14.15 Ujeti od ljubezni; 15.55 Hiša v Jeruzalemu; 18.00 Kuhinjske tajnosti: 18.30 Nogomet; 19.00 Milijonsko kolo; 19.30 čas v sliki; 20.15 Show Rudija Carrella; 21.50 Zadnje poletje v Tangerju; 23.55 Tajni agent FBI; 2.05 Ekslibris.
14.45	SP v šahu; 15.15 Vaša glasbena želja; 17.00 Ljuba družina; 17.45 Kdo me hoče; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 20.15 Eksekucija; 22.20 Srčni list;
22.45	Športna reportaža; 23.15 Comedy ekspres; 23.45 Mednarodni jazz.
9.15 Spored za otroke: Radovedni Taček; 15.55 Žarišče; 17.00 Dnevnik; 17.05 Ciklus filmov W. Disneya; 18.40 Zdravila; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Utrip; 20.35 Ona + on; 22.10 Dnevnik; 22.30 Sova: Zlata dekleta, Max Headroom, Cariani in kurtizane.
ME
28.10.
10.35 Tednik; 11.00 Tiskovna ura; 12.30 Orientacija; 13.25 Hladne cone; 13.40 Tom in Jer-ry;14.05 Njegova največja prevara; 17.00 X-Large; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.15 Lotto - žreb; 19.30 Čas v sliki; 21.15 Vizije; 21.20 Boris Godunov: 0.55 Poročila.
9.05 Kulturni tednik; 13.00 Dober dan, Koroška; 13.30 Slike iz Avstrije; 14.30 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 Slike iz Avstrije; 19.00 Avstrija danes; 19.30 čas v sliki; 19.48 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Kraj zločina; 21.55 Reci gospe dober dan.
Otroška matineja: Živ žav; 9.40 Zgodba o Hollywoodu; 11.00 Ansambel Lojzeta Slaka; 14.45 M. Brautigam: Rosovvski; 17.00 Dnevnik; 17.05 Popolna gospodinja; 18.50 Risanka; 20.05 B.Odalovič: Zakaj si žalosten; 22.50 Sova: Dr. Doo-gie Hovvser, Max Headroom.
PO
29.10.
10.30 Njegova največja prevara; 11.55 Novi miti; 12.00 Ljudsko pravo; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše; 18.00 Mi; 18.30 Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.22 Novo v znanosti; 19.30 čas v sliki; 21.15 Mike Hammer; 22.10 Johannes Mario Simmel; 22.50 Ženska brez telesa.
16.45 Tajnost Norfolkove hiše; 17.30 LindenstraBe; 18.00 Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme; 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Dobro, da imamo Marijo; 21.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Šiling; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Težišče Evropa: heroji iz Budimpešte.
9.00 Miti in legende; 10.25 Zrcalo tedna; 10.55 Borštnikovo srečanje; 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik; 18.40 Spored za otroke; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik 21.05 Zid - jezero; 22.40 Dnevnik; 23.00 Sova: Alfred Hitchcock predstavlja; Max Headroom.
S!aba vest ati kupite toko
Petek, 26. 10. 1990, TV Al, 20.15 - Še vedno se Avstrijci - predvsem tudi politiki - spominjajo širokega protestnega gibanja v Hainburški ioki. Danes so pri tem postati boij previdni. Gibanje ni zamrio, tako da se ce!o avstrijska te!evizijska hiša posveča temi „kupimo naravo - ioka potrebuje žabe". Danes vidite show, ki ga bosta moderirata Barbara Stockt (desno) in Rainhard Fendrich.
Primer ianskoietnega fitma
Sreda, 24. 10. 1990, TV Sl, 20.05 - Ob sedaj že stovitem Arcandovem fitmu Jezus iz Montreata je fitm Želja nesmrtnosti najpomembnejši fitm tan-skotetne ptodne in kakovostne fitmske proizvodnje. In če smo ob kanadskih fitmih, ki jih je TV Stovenija prikazata v posebnem ciktu, potem je današnji fitm Roberta Favreauja tipičen predstavnik kanadske fitmske šote. Danietta Prouix je tani prav za to gtavno vtogo prejeta nagrado Montreat 89.
TO
30.10.
10.30	Jack Grant gre svojo pot; 14.10 Alf; 15.30 Otroški spored; 16.00 Oddaja za najmlajše;
18.30	Gozdarski nadzornik Buchholz; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Knoff-hoff-show; 21.07 Dallas; 21.50 Pogledi s strani;
22.00	Noč groze; 23.25 Kobra, prevzemite; 0.10 Poročila.
17.00	Manjšine v Avstriji; 17.15 Sežiganje; 17.30 Orientacija;
18.00	Cesaričin kurir; 18.30 VVurlitzer; 19.00 Koroška danes; 19.30 Čas v sliki; 19.53 Vreme: 20.00 Kulturni žurnal; 20.15 Zveneča Avstrija; 21.07 Zunanjepolitični report; 22.00 Čas v sliki 2; 22.25 Klub 2.
9.00 Zgodbe iz školjke; 15.05 Žarišče 17.00 Dnevnik; 17.05 Mozaik;17.35 Življenje šakalov; 18.05 Spored za otroke; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Nespodobno vedenje; 21.00 Srečanje v Izoli; 21.50 Dnevnik; 22.10 Sova: Dekameron, Max Headroom.
RADtO KOROŠKA
18.10-19.00
Sreda, 24.10. Glasbena sreda: Dorica Lepuschitz iz Rožeka
Večerna 21.00 - 22.00: Gledališka sezona v treh regijah
Četrtek, 25.10. Rož-Podjuna-Zilja
Petek, 26.10.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem 18.10-18.30 Dober večer, sosed!
Sobota, 27.10. Od pesmi do pesmi - od srca do srca
DoAer Jan, Ari/nšAa
Spored za 28.10.1990, ob 13.00 uri
W Dober večer, sosed - Guten Abend Nachbar: kulturne prireditve ob avstrijskem nacionalnem prazniku
*	Srečanje na Koroškem: sprejem NSKS in državnega poslanca Karla Smolleja ob avstrijskem nacionalnem prazniku
*	Živeti hočem: srečanje mladine vseh narodnosti Avstrije v Globasnici
*	Dom onemogiih v Ptiberku
W Misijonska akcija na Koroškem
MIVA - avtomobili in jubilejna tombola
*	Nova maša v šmarjeti
*	Šentjakob: Valentin Oman končuje prvo fazo fresk v farni cerkvi
Nedeija, 28.10.
6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem Duhovna misel (p. Tone Ogrinc)
18.10-18.30 Dogodki in odmevi
Ponedeljek, 29. 10. Živeti hočem! Srečanje mladine narodnosti.
Srečanje v oktobru - Velikovec.
Torek, 30.10. Partnerski magazin
Karel SmoHe - portret
Po štirih letih dela v avstrijskem parlamentu se Karlu Smolleju 5. novembra letos uradno izteka doba državnozborskega poslanca. O svojih izkušnjah in doživljajih je Karel Smolle govoril v Domu prosvete v Tinjah. Njemu ob strani je bil, kot tudi v zadnjih štirih letih parlamentarnega dela, tudi v Tinjah njegov najožji sodelavec Marjan Pipp.
Odlomke iz te prireditve boste slišali v slovenski večerni radijski oddaji v sredo, 31. oktobra.
Fiimski prikaz znanega romana
Petek, 26.10.1990, TV A 2,15.15 - ..Bil sem vojvoda Berberov, zdaj pa se vračam domov". S temi besedami je zače! Antoine de Saint Exupery - ki bi letos obhajat svoj 90. rojstni dan - prvo verzijo svojega romana „Mesto v puščavi", katerega je napisat teta 1936. Andreas Gruber pa je zdaj za svoj fitmski prikaz uporabil tudi najvažnejše obtike literarne predtoge: Rainer Egger kot mladi puščavski vojvoda vodi skozi oddajo, ki so jo posneti v Maroku in Jemnu.
iščeta pose!, najdeta iepotico
Sreda, 24. It). 1990, TV A2,20.15-Imeniten primer stovaškega fitma je današnji film Jožefa Pasterka. Pepe in Prenget, eden komedijant, drugi vojak, ki se je pravkar vrnit s fronte, skteneta, da se skupno borita za preživetje. Poskusita se kot peka. Prav v tem trenutku pa se pri njiju pojavi prekrasna ženska. Seveda se oba že na prvi pogted zaljubita v nežno tepotico.
od 24. do 31. oktobra
"
'	' S -
t-.=	1
// ^ !'
('''' \,
'v '\'
^ i! '
P \ \
v *):
' A
* '

JfJOU«
it!' '1" A
6l
' ''' ^ '',
* y
ZS^EZA
B/SMK
POSOJ/LM/C4-B^NK