AliHIVJ XXI 1998 Iz prakse za prakso 81 Iz praksa za prakso Razstavljan e fotografij* 1 L* VOD K Cilji pHfj , kj uh določimo pri sposrjanja gradiva za začasne razstave, morajo upoštevali Lri pra-vilar - vse, ki so vključeni v proces sposojanja, moramo opozcriti, da so 1'lografijc med vsem! grafičnimi deli najobčutljivejše, na vsakem koraku Lega procesa moramo zmanjšati nevarnost takojšnjega al; dolgoročnega pošk(x!ovaii a, kr nastane pri rokovamu s fotografija!» j in njihovem razstavljanui, vsem ustanovam moramo omogočiti, da se temdjito pripravijo na odločitve, k' jih bodo morale sprejeti in ki nastajajo ob krhkem ravnovesju med nalogami predaje n nalogami dolgoročne: konscrvaciic. Ta priporočila se nanaša'i na vse vrste institucij in so nastala na podlagi postopkov in standardov, ki jih redno uporabl-a^o v muze i in knjižnicah. 2, Namen S priporočili želimo kolikor je mogoče ohraniti zgodovinske, umetniške in ciokumen laroc potenciale fotografi i. t so že zaradi svoje materialne osnove in tekshirc zelo ranljive: oh čutljivi sloj vsake od i'jih je že a pr'on podvrž :n dclerioraciji v krajšem ali daljšem obdobju. Če povemo drugače, vsak dokument se znajde v razlien.h stopnjah razvoja, torej od slike v dob rom stanju do poslabšane Strogo iipošicvanjc včasih omejevalni 1> pogojev močno zvišuje možnost za kemično in mehanično preživetje teh foiograh ih n-diovo kon-servacijo v obliki, ki n;" b bila č> n oližc prvot neirui stanju. Članek (The toliibilion.s of Plunti^niplis, Mr. 2D-32) jc pre-veoen i/ revije liilinalinnal Prc.scrvation Ncn'V#tL-viikj 17, maj J9'Jti. Annc Carlicr Hresson, knnsmatnr, Aldlicr dc i ušla urati nn (les ptu)li)£iaphics ilc Lu Vilic Jc 1'aris. Ikrlruml Lavjiliine, inicnir, Centre ilc rcchcrihe .\ur I» um- siTvaliim ti e s tli vuments ¡!rapliK|i'cs\ Francija. licrnariJ MarhnI, kon.servatnr, Dl pari imen I iles cslampcs cl ilc la photnaraphic Uihlimhii|uc nationalede Franci. i»nnS pri i/daji ic^ diikunicnla-. .Sibyllc Mnnuil. G;uliu Cueinclla in člani delovne sk-jpinc pri SRIC 3. Omejitve Navedena pravila se nanašajo na začasne razstave ir fotografije /godov nske vrednosti. Glede na to, koliko poznamo tveganja, ¡ki jim jc fotografija ^postavljena, ko zapusti okolje, v katerem jo navadno hranimo, se skrajša trajanje n pogostost izposoje. Stalna razstava ali časovno predolga izposoja ni puporočljiva. V kategorije- fotografije kulturne ded-ščine lahko uvrstirno kafroKol- fotografijo, ki ima ku1 turno vrednost zaradi svoje izoelavc in :istcga, kar prikazuje (ah pa enega od teh elementov), ter kjer jo kopija v primeru izgube ali poškodovanja v zbirki ne bi mogla nadomestni. II, SPLOSNA DOLOČILA 1.1'rogni msko načrtovanje Kako se konservac .'ja upoštevn na razstavi, ugotavljamo s pomočjo programa, ki omogoča določitev zastavljenih ciljev in določitev potenci alov razlicr-h partnerjev. Za "sako fazo razstave moramo jasno določiti naloge vsakega izmed njih. a) Organizacija Organizacija določa meje odgovornosti vseh, ki so vključeni v razstavo: oblikovalca, tehnikov, arhitekta, konservatoria, itd. V ;i morajo paziti, da se izbrane fotografije med pripravam' na končne faze ne poškoduicjo (ravnanje z nuiri, postavitev, okvirjanj.:, prevoz itd.), ali pi>, da sc ne poškodmejo med samo razstavo, med spre jem. ter snemanii filmov ali videoposnetkov. Včasih so v.i\ k on.ser vati j o potrebna posebna sredstva (pregled, obdelava nestanilnih del, varovanje, nadzorni ukrep rd.). b) Razstavni proslor Ogled razstavnega prostora mora omogočati ocenitcv možnih tveganj, ki so jim fotografije izpostavljene, da bi jih lahko odprav j 'i. Tveganja so lahko fizi"no-kemičnc narave, nanašajo sc lahko na varnost, hranjenje, možne vzporedne dejavnosti ali načine uporabe prostorov. 82 Iz prakse za prakso ahhiv xxi psi c) Trajan je ra/vSia ve Upoštevali moramo celoten čas odsotnosti fotografij iz prostora, kjer j m primi S vključno s popravljalnim, laz.ami in vračan'?m. Ko določamo tra anje razstave, moramo predhodno preučiti vsak posamezen primer. Pri tem moramo preučiti dejavnike, ki se nanašajo na prosto- in na fotografije Glede na pričakovano trajanje razstave, moramo prilagodili tudi zahteve, povezane s teh ni eni n pogon za razstavo. d) ScIckci j a Izbiro lotografii /.meraj upravičimo z name nom, vendar ie njihova integriteta pred vsem. drug mi zahtevam. V piimeru, ko željene loto grafije ni mogoče posodit:, lahko predlagamo nadomestne rešitve: zamenjavo s podobno foto grafi j o ali z izvrstne kopijo. Prav tako lahko omejimo čas trajanja razstavljania doloecnili del, tako da predlagamo /ameniavo. 2. Priprava tic) a) Protokol izposoje Pogoji izposoje morajo biti določeni .s po godbo, k prir.aša splošna pravila institucije, ki posoja, in nalaga odgovornost .".posojevalcem. Sprejetje prošnje za izposujo mora biti pod rejeno natančnemu pregledu tehničnega vprašal nika, ki vsebuje pogoje razstavljanja (primerjaj Razstavni pogoji). bi Poroeibi o s t ¿in | u Izvesti ie treba vi znal m pregled pred in po kakršnemkoli premikanju del in cela zabeležiti. Poročilo o stanju ima dvojen namen: določiti, ali sliko lahko razstavimo m trans po ru ramo; - omogoč: preverjanje možnih učinkov razstavljanja Poročilo mora vseboval, podatke o identiteti fotografije, opis njene tehnike, stopnjo občuti jivosti in stanje konservaeije {fizične, kcin.čne ali biološke spremembe na povr.mii, pa tudi ptejšnjo restavracijo, čc je potekala). Opisat ino ramo naravo njene opreme an okvirjanja. Lokacijo področij sprememb olajšujeta diagram in fotografija dela. c) Nadzorni ukrepi Za primerjanje del je dobro sredstvo vizualni pregled, vendar /a ocenjevanje sprememb oplič-nc gostote in karve fotografij, k' nnsiajajo skozi čas, m preveč zanesljivo. Zato za spremljanje razve ja gostote fotografij, ki so občutljive ali v ncvarnosL, pri oročamo uporabo denzitometra (g os t o meraj pred razstavo n po njej. tli Reprodukcija Pomembno je, da dela, ki pred iposojo še niso biia fotografirana, fotografiramo. Kakovost reprodukcij (preslikav) originalni" izvodov mora bili kar se da zvesta izvirniku po ravni rc produkcijo in po etapah postopka. c) Varovanje pred razstavo Zagotovimo jo predvsem z utrjevanjem slik na fizični ravni, ter v. omcjitv.je ravnanja in nevarnosti iz okolja. To naredimo s sistemi postavitve m okvirjanja ter primerno predstavitvijo. Materiali morajo biti dobre kakovosti, oblikovanje sistemov varovanja pa moia zagotavljati učinkovito izolacijo pred viri. Ki spremi ni aj o fotografski material. Okvirjanje mora določili nslanova, ki gradivo posoia, ah pa mora hiti pod njenim nadzorom. Ko se odločamo za izposojo in ko i o orgai ziramo, moramo upoštevati, da na kratu razstave ni p-istujnc službe. Uokvirjenih fotografij nc smemo jemati iz okvirov brez do voljenja ustanove, ki litije posodila. 3. Prevoz in rokovanje Vse pogoic, k. se nanašajo na hranjenje, pakiranje f.i transport del, moramo upoštevati >b sposnjanjii m ob vračanju le-te h. a) Hran jen je S sposojen:mi predmeti nc sinemo rokovati, (.c se na kakršen koli način lahko spremenijo pogoli S slikam lan ko ravnajo le usposobljene osebe. O kakršnih koli napakah ali nepravilnostih med pak amem ali prevozom, ki povzročijo škodo na sposojenem delu, je treba nemndoma opozorili posojevalca. Kakršnikoli posegi, ki naj bi popravili škodo, se ne sinejo dogajati brez. privolitve posojevalca. V tem Času J>o sposo jcvaiec zvedel vse potrctinc konscrv.icijskc ukrepe. V uimi pred razstavo ali po njej moramo fotografije pred pakiran em in po razpakiianju hramu le v prostorih, ki so izbrani posebej z;i ta namen (vsaj za eas izposoje gradiva). Prostori morajo bin zavarovani pred večjimi spremem bai ■ vlažnosti in temperature m morajo za ;o lav j jat varnost pred običajnimi tveganji (opre mljci morajo bili z. napravami proti kraji, prostori nc smejo puščat:, v njih se nc sme kadili piu aii jesti itd.) fotografije, ki so še posebej občutljive ali redke, moramo shranil, v posebne škatli; in jih zaklenili. Pregled sposmci ih fotografij mora opravili posojevalec ob razpakiraniu, 24 ur po piihodu na razstavni prostor (akiimai.zaeiiski čas) in v roku 24 ur po akl nauzaeiji. b) Pakiranje Sposojena dela morato .. pakirana na način, ki ščil pred tresljaj prašnnjem in neprijaznimi vremenskimi razmerami. Steklo p okvirih mora biti prek lo z lcpilr.im trakom, ki v primeru, čc ARHIVI XXI 1998 Iz prakse za prakso sc stckio razhije, okrnšem d) delcem prepreči, da bi poškodovali fotografi jo. Okvire namestimo v Škatlo, ki je opremljena z valovilo lepenko, ali pa jih ločimo s polietilensko peno ali folijo z mc hiirčki. č'o zaboje prevažamo na dolge razdalic, morajo bili zračno nepropustni ir morajo vsebovati inštrument za nadzorovanj i vlage Izlo čimo uporabo materialov, ki povziočaio praše-nje, razkrojevanje ali EffiajSjo strupene hlape. Posojevalna ustanova fotografije pregleda oh zapiranju škalcl in prepreči odhod, čc sc zdi pakiranje nep imerno. Vnovično pakiranje sc mora opni. viti z enak in u materi. I i in na isti načii) kol prvotno pakiranje. To lahko opravijo le usposobljene osebe v/, sposojcvalnc ustanove (ali poohlnščcni pre voznik ki je specializiran za umetniška dela). Kadar odstranitev fotografij po končam razstavi prevzame s posojevalec, bo Ic-la sam poskrbel za pravilno pakiranje (škatle, pena ovoj, trakovi). e) Pn^zeni odgovornosti Sposoicna dela nc smejo zapnsl li iislanovc več kot ¡.5 uni pred odprtjem razstave in naj sc vrnejo v 15 dnr-h po zaprlin Ic-lc. Sposojcvalcc prevzame odgovornost za sposojene predmete le ob predhodni predložitvi potrdiia o zavarovanji, proli vsem tveganjem od lokacije posojevalca do iokacijc snoso|cvalca (zavarovanje stop. v veljavo z datumom, ko fotografije zapustijo po sojcvalno ustanovo, do dalnroa vmitvej. d) Prevoz Fotografije moramo prcpobaii po najhlizj: in najhitr. iši možni poli Izberemo l.sl. nači;i prevoza, ki zagotavlja najvišjo možno stopnjo varnosti, nr.lova janja in pretovarjanja umetniških del. Pri prevozu po ccsli izberemo vozilo, ki je posebej opremljeno za lake. prevoze Vozilo mo ra imeti spremstvo icr mora bili opremljeno z gasilnim aparatom. Ob kakišnem kuli postanku mora biti voz. lo ves čas pod nadzorom. 1'n vseh razstavah v državah, kjer so ob vstopu potrebne carinskc formalnosti, tovor prevzame "posebna služba. T;> poleg pakiranja in irai)športa opravi ludi omenjene formalnosti. Isto velja za razstave v drugih državah, čc lo zahteva narava in vrednost nmcluiških del. Posojevalna ustanova si pridržuje pravico, da nc sprejme prevoznika, ki ga je predlagal spo:.o,evalec, in priporoči drugega. Zaradi varnostnih razlogov umetniška drla posehne vrednosti ločimo od drugih in jili pošljemo ločeno. g Spremstvo •i to zahteva narava al vrednost sposojenih predmetov, lahko posojrvahii; ustanova zahteva, da ena ali več oseb, ki 'i!) izbere sama, sprci)[-|a pošiljko in na kraju razstave nadzoruje postavitev posebej občutljivih rdi dragocenn eksponatov. Med prevažanjem ima spremstvo pooblasti i o, dt eksponate odpelje nazaj, čc sc mu varnostni in konservatorski pogoji nc zdijo primeru . 4, li