ANN ALES 12/'98
izvirno znanstveno delo	(JDK 615.8S 1.3:7
ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO NA PODROČJIH ZDRAVSTVA, SOCIALNEGA VARSTVA IN ŠOLSTVA V SLOVENIJI
Simona TANCIG
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, SMOOO Ljubljana, Kardeljeva ploščad 16 Mojca VOGELNIK
Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije Koper, $1-6000 Koper, Garibaldijeva 16
IZVLEČEK
V članku je predstavljena analiza stanja in potreb pomoči z umetnostjo (PzU) na področjih področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva.
Pri prenosu in uveljavljanju novega področja, kot je PzU, v obstoječo prakso je pomembno, da je ta proces načrtovan na osnovi analize obstoječega stanja, ki omogoča spoznavanje specifičnosti in kritičnih točk, od katerih je odvisna uspešnost procesa implementacije. V raziskavi smo uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal tako vprašanja strokovnega dela oziroma prakse PzU kot tudi vprašanja izobraževanja in usposabljanja za PzU. Na vzorcu 175 oseb iz različnih institucij smo /brali ¡30 izpolnjenih anket, ki smo jih statistično obdelali.
Z analizo smo dobili relevantne podatke o trenutnem stanju PzU pri nas in ugotovili, kje so njene potencialne možnosti razvoja na področjih zdravstva, socialnega varstva in šolstvii.
Ključne besede: pomoč z umetnostjo, zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo
Analiza Stanja in potreb pomoči z umetnostjo (PzU) pri nas je del širše raziskave Znanstvenoraziskovalnega središča v Kopru, ki sta jo financirali Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za zdravstvo.
Celotni raziskovalni program je obsegal poleg omenjene analize še pet sklopov:
-	Mednarodna pilotska raziskava mnenj in Stališč o sodobni umetnostni terapiji in njenem prihodnjem razvoju
Z mednarodno anketo o stanju UT v tujini smo lahko naše podatke primerjali in umestili v širši kontekst.
Zbrani podatki so v veliko pomoč pri načrtovanju tazvoja PzU v našem prostoru.
-	Zbiranje podatkov ekspertnega znanja s področja pomoči z umetnostjo
Zbtanf podatki ekspertnega znanja so pomembni za razvoj profesionalnega področja PzU. Uporabni so tudi v procesu edukacije umelnoslnih terapevtov.
Sodobne raziskave na področju kognitivne znanosti vedno bolj poudarjajo pomen ekspertnega znanja. S tem se je raziskovalni interes premaknil iz raziskav, ki so bile pretežno usmerjene v ugotavljanje pomanjkljivosti
in težav pri pridobivanju znanja, v raziskovanje tega, kar omogoča njegovo učinkovitost. Raziskave ekspertnega znanja skušajo ugotoviti, kakšne izkušnje, znanje, spretnosti in strategije uporabljajo eksperti z nekega profesionalnega področja. Te informacije so pomembne za graditev sistema izkustvenih spoznanj nekega strokovnega področja. Za raziskovanje in zbiranje ekspertnega znanja se uporabljajo različne metode fenomenološkega pristopa V raziskavi smo sestavili in preverili instrumentarij, tj. strukturirani intervju, ki se je izkazal za primernega pri pridobivanju ekspertnega znanja s področja pomoči z umetnostjo. Njegova nadaljnja uporaba odpira nove možnosti aplikativnega raziskovanja pomoči z umetnostjo in s tem razvoj področja v našem prostoru.
- Predlog modela supervizijskega in intervizijskega dela umetnostnih terapevtov
Izdelan je predlog modela izkustvenega učenja v intervizijskih skupinah. Z njegovo realizacijo bodo omogočeni kontinuiran razvoj profesionalne kompe-tence, zagotavljanje standardov (normativov) kvalitete dela in podpora (suport) pri poklicnem delu.
201
ANNALES 12/'9B
Simona TANCIG. Mojca VOGELNIK; ANAUZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO ...,151-168
-	Predlog poklicnega etičnega kodeksa za umetnostne terapevte
Sestavljen je predlog elementov poklicnega kodeksa, ki ureja področje etičnih standardov na področju umetnostne terapije in je nujni sestavni del profesionalne kompetence.
-	Programi izobraževanja iz PzU kot oblika permanentnega in podiplomskega študija
Programi permanentnega izobraževanja iz PzU in podiplomskega študija iz PzU omogočajo različne nivoje edukacije umetnostnih terapevtov, ki jih potrebujemo v našem prostoru.
Z ustrezno edukacijo strokovnjakov s področja PzU in raziskovanje PzU bodo ustvarjeni pogoji za pospešen razvoj PzU in njeno uveljavljanje na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva pri obravnavi najrazličnejših telesnih in duševnih motenj, težav in bolezni.
Posamezni sklopi se medsebojno povezujejo in so pomembni po eni strani za razvoj aplikativnega raziskovanja na področju pomoči z umetnostjo ter za povečanje ravni kvalitete življenja na drugi stani
UVOD
Pomoč z Limetnostjo - ustvarjalna umetnostna terapija {ali krajše: umetnostna terapija) je mlada, hitro se razvijajoča disciplina, čeprav njene korenine zasledimo že pri pitagorejcih, ki so 500 let pnš. razvili glasbeno terapijo.
Z uporabo umetnosti v terapevtske namene (ki se je začela pred približno pol stoletja) so bili doseženi dokaj opazni uspehi v socialnem skrbstvu, v rehabilitacijskih centrih, pri pomoči ljudem z osebnostnimi problemi, v psihiatričnih bolnicah in drugje. Mnogi teh uspehov so bili nepričakovani in nenačrtovani, v nekaterih primerih tudi nerazložljivi. V zadnjih petnajstih letih se je povečalo razumevanje koristnosti uporabe umetnosti pri zdravljenju in tudi vloge umetnostnega ustvarjanja za splošno zdravje ljudi. Vedno več specialistov dela na tem področju; vedno več institucij ima kakšno posebno obliko pomoči z umetnostjo v svojem programu. Kol rezultat raziskovanja eksperimentiranja, naključnih odkriti i in teoretskih ugotovitev je nastala teoretsko-prak-tična veda, v središču katere je bistvo človekove eksistence, potreba vsakogar izmed nas, ne glede na starost, izobrazbo ali zmožnosti oziroma sposobnosti, da se potrjuje kot enkratno ustvarjajoče bitje in da komunicira z drugimi ljudmi.
Ker je ustvarjalna umetnostna terapija, pomoč z umetnostjo, novejša oblika terapije, se njena teorija šele razvija, znanstveni izsledki so še razmeroma redki. Raziskovanja v umetnostni terapiji se po en strani povezujejo s filozofskim pojmovanjem pomena umetnosti v človekovem razvoju in življenju ter v življenju družbe po drugi strani pa z novejšimi raziskovanji in dognanji
psihologije in nevrofiziologije o učinkih gibanja, slikanja, dramskega in glasbenega ustvarjanja, psihofizičnega sproščanja in strukturiranega domišljijskega izražanja na človekovo dejavnost in počutje. Oboje nam utemeljuje učinke umetnostne terapije, ki se kažejo v spremenjenem počutju in obnašanju ljudi.
TEORETIČNA IZHODIŠČA POMOČI Z UMETNOSTJO
Koncept pomoči z umetnostjo (ustvarjalne umetnostne terapije) je sorazmerno nov. Njegove korenine najdemo v nenehno spreminjajočem se odnosu med kulturo, umetniško dejavnostjo, ustvarjalnostjo, družbenim in individualnim zdravjem in razvojem. Mogoče je pretirano trditi, da sta umetnost in družba neločljivo povezani in da zdravje neke družbe odseva v načinu umetniškega ustvarjanja v njej. Ni pa nam treba poudarjati posameznikove pravice in zmožnosti za ustvarjalno izražanje, razvijanje in rast. Iz tega izhaja današnji koncept pomoči z umetnostjo.
Po predstavitvah nekaterih avtorjev temelji umetnostna terapija v prastarem verovanju v magične moči umetnosti, ki naj bi jih uporabljal zdravi lec-mag. Umetnostna dejavnost naj bi bila sama po sebi zdravilna in zdravljenje (terapija) njena naravna lastnost.
Ob povezovanju umetnostne terapš;e z zdravilnimi rituali pa se srečujemo z dvema pomislekoma. Prvič: pri takem razlaganju ritualov pozabljamo na družbeno okolje, v katerem so zdravilni obredi potekali; in drugič: v iamanskjh obredih področja umetnosti niso bila ločena (tako kot so danes), temveč integrirana v eno samo in celovito "predstavno" umetnost. V tem obredju tudi umetnost ni imela našega zahodnega pomena umetnosti kot ločene estetske realnosti.
V	današnji tehnološko razviti družbi je, drugače kot v nekaterih prejšnjih družbah, umetnost ločena od vsakdanjega življenja ljudi. Umetniško ustvarjanje je kot poseben poklic dejavnost maloštevilnih nadarjenih posameznikov - poklicnih umetnikov; njegov rezultat so umetniški izdelki. Večini ljudi, zlasti v urbanih in tehnološko razvitih okoljih, pa nudi vsakdanje delo le malo možnosti za ustvarjalno izražanje. Njihova elementarna človeška potreba, da na svoj osebni način oblikujejo lepe in skladne izdelke, se je spremenila v navado in možnost pretežno pasivnega sprejemanja in uživanja umetnost.
Umetnost je vsaj v življenju odraslih postala poklic in je najčešče ločena od ostalih družbenih opravil. Tudi v vrtcih in šotah je ponavadi ločena od ostalih dejavnosti in ni vključena v celotno učno-vzgojno snovanje.
V	20. stoletju so se počasi spreminjali pogledi na človekovo ustvai jalrio-umetnostno dejavnost. Danes jo pojmujemo kot človekovo vrojeno, neločljivo lastnost in potrebo od pojava človeka na zemlji dalje; m značilna le za nekatere ljudi, nekatere družbene razrede ali neka-
ANNALES 12/'98
Simoii.1 TANCIG, Mojca VOGELNI IC AN Al IZA STANJA IN POT Rt B POMOČI 2 UMETNOSTJO .... 151-158
tera zgodovinska obdobja. Lahko jo spremljamo skozi vso človekovo zgodovino Pojmujemo jo kot zmožnost osebnega, lepega in ustvarjalnega reševanja problemov, iskanja usklajenih novih rešitev v pogojih, ki nikoli prej niso bili preizkušeni.
V zadnjih dvajsetih letih se je bistveno spremenilo pojmovanje umetnosti in njene uporabe v terapevtske namene. Vedno bolj se zavedamo, da umetnosti ne moremo ločevati od ostalega življenja; niti ne more biti sama po sebi zdravilo za vse bolezni. Umetnost je pomembna pri raziskovanju in izražanju čustev, duhovnih razsežnosti, misli in idej. Umetniško ustvarjanje angažira čustva, osvobaja duha in povzroča, da posameznik stori nekaj zato, ker si to želi, in ne sanic zato, ker je nekdo določil, da je to dobro zanj. Umetnost lahko motivira na način, kot verjetno nobena druga sila ne zmore. Skozi umetnostno izkušnjo, preko ustvarjanja in oblikovanja svojih posebnih in osebnih ¿namenj izražamo svojo osebnost. Prav tako pomemben je njen ritualm del - strukturirano in usklajeno izražanje znanega, bližnjega in varnega.
Ustvarjalna umetnostna terapija je namenjena posameznikom z različnimi problemi oz motnjami, kot so telesne bolezni, poškodbe, travme, senzomotorične prizadetosti in težave, motnje, ki jih obravnava psihiatrija, čustvene in vedenjske motnje, motnje v odnosih, komunikacijske težave, zasvojenosti, zlorabe, duševna nerazvitost, težave pri učenju, starostne težave itd. Uporabljajo jo tudi kot pomoč pri samoaktualizaciji, pri spodbujanju izražanja in razvojne rasti, izboljševanju učenja, lajšanju komunikacije, obvladovanju bolečin, hitrejšem okrevanju po operacijah, pomoči pri porodu itd.
Ustanove, v katerih uporabljajo pomoč L umetnostjo, so zelo različne. Ta raznolikost odseva široko uporabno možnost in moč ustvarjalnega sodelovanja v umetnostnem procesu. Odseva tudi raznolikost teoretičnih okvirov in pristopov, ki jim sledijo različni specialisti pomoči z umetnostjo - umetnostni terapevti, in širok razpon delovnih pogojev, v katerih praktično izvajajo svoj poklic:. Specialisti pomoči z umetnostjo lahko delajo v splošnih in specialističnih bolnicah, v zdravstvenih centrih, psihiatričnih ustanovah, šolah, vrtcih, razvojno-izobraževalnih in svetovalnih središčih, v zaporih, krajevnih skupnostih, na privatnih institucijah, univerzah itd.
Med razlogi za zdravilno učinkovanje ustvarjalne umetnostne dejavnosti v okvirih pomoči z umetnostjo so zlasti pomembni naslednji:
1.	Umetnostno ustvarjanje pomaga človeku do osebnostne integracije.
2.	Lfmetnostno ustvarjanje je pomembna pot nebe-sednega izražanja stvari, ki jih težko ozavestimo in besedno izrazimo.
3.	Umetnostna dejavnost je visoko ustvarjalna dejavnost.
4.	Umetnost lajša delo z domišljijo in podzavestjo.
5.	Umetnostna dejavnost spodbuja in vsebuje sprostitev, igro in veselje.
6.	Umetnost lajša dojemanje, razumevanje in sprejemanje težko razumljivih in zapletenih (tudi neumetniških) snovi. Je torej posebna vrsta učenja.
7.	Umetnost povečuje osebno kompetentnost in sa-mo}>otrjevanje posameznika preko lepo izdelanih izdelkov.
8.	Umetniške stvaritve so obstojne, nekatere lahko posnamemo in raziskujemo kasneje. Ob tem se sproža tudi besedna komunikacija, potrjevanje samega sebe in razumevanje ter sprejemanje drugih.
9.	Skupna dejavnost sprošča delovno energijo, spodbuja komuniciranje in izmenjavanje ter-daje občutek pripadnosti skupini,
Ljudje se vedno bolj zavedamo svojih ustvarjalnih zmožnosti in potreb. S pomočjo umetnostne terapije se vedno več ljudi, ki so bili po rojstvu zaradi kriz ali nesreč nepolnovredni člani družbe, vključuje v izkušnjo umetnostnega ustvarjanja. Rezultati so v nekaterih primerih prav osupljivi. Ljudje, ki so bili prej zmedeni, razdražljivi ali nezmožni jasnega izražanja, jasneje spregovorijo, začnejo se svobodno in brez krčev gibati; včasih lahko spet prevzamejo svoje polno aktivno mesto v družbi. Tako se umetnostna ustvarjalnost reintegrira v družbo še v enem njenem segmentu.
Zdi se nam pomembno: čeprav se ukvarjamo predvsem z umetnostno terapijo, veljajo našteta načela umetnostnega ustvarjanja za vse ljudi, ne glede na spol, starost, sposobnosti in zmožnosti, na področju umetnostne terapije, psihoterapije, rekreacije, specialne pedagogike, v šolstvu, socialnem skrbstvu in v poklicni umetnosti. Za razvoj pomoči z umetnostjo je pomembno, da slutimo povezanosti med temi različnimi področji uj:>orabe in da razumemo, da se dopolnjujejo, ne pa izključujejo. Menimo, da je ta koncept zelo pomemben v današnjem času naraščajoče specializacije.
ŠTIRI OSNOVNA PODROČJA POMOČi Z UMETNOSTJO
Pomoč z umetnostjo - ustvarjalna umetnostna terapija deluje v okviru posameznih umetnostnih sredstev na svoj način in ima specifične terapevtske učinke. Glede na umetnostno sredstvo obsega dramsko, glasbeno, likovno in plesno terapijo. Vsaka ima svoje izrazno sredstvo, svoje metode, svoje izrazoslovje, razvojno zgodovino in kliente s posebnimi potrebami. Te razmeroma nove terapevtske dejavnosti so se postopno razvile iz občasne uporabe umetnosti v psihoterapiji. Najdaljšo tradicijo ima likovna terapija, najkrajšo pa plesna. Dramska terapija se je ločila od psihodrame, v njenem okviru se je razvila igralna terapija (play therapy); glasbena terapija je prešla od poslušanja v
153
ANNALES 12/'98
Sunona TANGO. MoJe» VOC.EINIK: ANAII7A STANJA IN POIKEB POMOČI Z UMETNOSTJO . 1 SI-t 63
aktivno glasbeno ustvarjanje. Terapija iahko poteka v individualni ali/in skupinski obliki, odvisno od posameznikovih motenj in potreb.
Enkrat je za nekoga likovni medij najprimernejši za izražanje samega sebe, drugič bo to mogoče petje, tretjič spet nastopanje na odru itd. 2a nekoga je lahko neznan medij privlačen in izzivalen, medtem ko drugega ovira in zadržuje. Res je tudi: čim dlje nekaj počneš, tem laže se v tistem sredstvu izražaš.
PROBLEM
Pri uvajanju in uveljavljanju relativno novega področja, kot je PzU, je pomembno, da ta proces temelji na analizi obstoječega stanja in da je omogočeno tudi njegovo spremljanje in evalviranje.
Zato smo se odločili za raziskavo stanja in potreb PzU na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva, ki zajema tako vprašanja obstoječega strokovnega dela oziroma prakse PzU kol tudi vprašanje izobraževanja in usposabljanja za PzU.
RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Namesto jnipotez smo postavili nekaj osnovnih raziskovalnih vprašan], na katera smo skušali odgovorili z raziskavo.
1.	Kakšna je razširjenost PzU na področju zdravstva, socialnega varstva in šolstva? Ali so kakšne razlike med temi področji?
2.	Kateri so po mnenju respondentov glavni cilji PzU?
3.	Kasne so težave in pozitivne izkušnje s PzU?
4.	Kakšni so pogoji za izvajanje PzLJ na posameznih ustanovah?
5.	Kje vse respondenti vidijo možnosti za uporabo PzU?
6.	Al so se respondenti že izpopolnjevali iz PzU in kakšne so njihove potrebe v zvezi s tem?
7.	Kako ocenjujejo dosedanje izobraževanje iz PzU?
METODE
Raziskavo smo zastavili v dveh delih. V prvem delu -pilotski raziskavi - smo izdelali anketo, katere namen je bil podrobneje identificirati problematiko umetnostne terapije. V ta namen je bil anketni vprašalnik skupaj z metodo vodene diskusije uporabljen na majhnem vzorcu 30 oseb, ki so se usposabljale za umetnostne terapevte v okviru permanentnega izobraževanja na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Na osnovi zbranih podatkov smo anketo dopolnili in popravili ter jo v drugem -glavnem - delu raziskave tudi uporabili.
Vzorec oseb
V glavni raziskavi smo zajeli 175 oseb iz različnih
institucij s področja zdravstva, socialnega varstva in šolstva. V vzorec so bili v večji meri zajeti tisti posamezniki ki so po podatkih permanentnega izobraževanja iz PzU na Pedagoški fakulteti v Ljubijani bili seznanjeni s PzU ali pa so jo vključevali v svoje delo. Tako smo oblikovali namenski vzorec, ki zadovoljuje osnovne namene raziskave. Anketo smo izvedli v letu 1997. Po dveh oziroma štirih mesecih smo se ponovno obrnili na tiste, ki niso vrnili ankete. Tamo smo zbrali 130 anket in jih statistično obdelali
Instrumentarij
Anketni vprašalnik je sestavljalo več sklopov vprašanj. V prvem so bila vprašanja, ki so se nanašala na osnovne podatke anketirancev in podatke o populaciji oseb, s katerimi detajo.
Drugi sklop vprašanj je obsegal podatke o PzU, ki jo izvaja anketiranec, in o njegovih izkušnjah s PzU.
Tretji sklop vprašanj je bil namenjen zbiranju podatkov o izobraževanju oziroma strokovnemu izpopolnjevanju anketirancev s področja PzU.
Razen redkih izjem smo se pri izbiri vprašanj odločili za vprašanja odprtega tipa. Čeprav imajo ta vprašanja svoje slabosti in povzročajo precejšnje težave tudi pri statistični obdelavi odgovorov, smo se se zanje odločili iz več razlogov.
a) področje PzU je pri nas popolnoma neraziskano in ni nobenih podatkov o njem, na katere bi se lahko oprli;
b} obstajajo zelo različna pojmovanja PzU; c> anketiranci so zelo heterogena populacija z različnimi poklicnimi profili in strokovnimi izkušnjami; d) anketirani so zelo heterogena populacija glede edukacije in strokovnih izkušenj iz PzU; ei v praksi se uporabljajo zelo razl čne oblike PzU.
Ti razlogi so onemogočali, da bi oblikovali taka vprašanja zaprtega tipa, ki bi bila za vse anketirance enako pomembna. Z vprašanji zaprtega tipa bi zato težko zajeli predmet proučevanja celostno in objektivno, takega kot se v resnici pojavlja. Zelo verjetno bi ga z vprašanji zaprtega tipa posneli v precej ožjem preseku ali pa ga celo popačili
Statistična obdelava podatkov
Na posamezno odprto vprašanje ankete srno dobili zelo veliko različnih odgovorov, ki so bili tudi zelo heterogeni. Ko smo jih popisali, smo jih grupirali v nekaj smiselnih kategorij. Pri tem smo skušali doseči, da število kategorij ni bilo preveliko. Po tem postopku je običajno ostalo nekaj odgovorov, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v postavljene kategorije, in sme jih zato združli v razred ostalo.
Iz tako pripravljenih podatkov smo izračunal; frekvence in odstotke, s katerimi so se pojavljali odgovori-
154
ANNALES 12/' 9 B
Simona TANCIG. Mojca VOCCtN*. ANAlCA STANJA iN POTREB POMOČ! Z UMETNOSTJO .., I SI -i i>3
kategorije Z izračuni Cramerjevih koeficientov kontin-gence smo preverili tudi povezanost tako dobljenih odgovorov na nekatera vprašanja ankete.'
REZULTATI IN INTERPRETACIJA
V anketo je bil vključen tudi sklop vprašanj, s katerimi smo želeli dobiti nekatere splošne podatke o vzorcu respondentov kot tudi o populaciji klientov, s
katerimi delajo in za katere smo menili, da so pomembni za namene raziskave.
Tako smo zbrali podatke o izobrazbi anketirancev, o ustanovi, v kateri delajo, o njihovem delovnem mestu in o klientih. s katerimi delajo: spol, zdravstveno stanje in razlogi za vključitev v PzU. Omenjeni podatki se nahajajo v tabelah od 1 do 7 in v spremljajočih grafih.
Iz tabele 7 in grafa 1, ki podajata podatke o izobrazbi anketirancev, je razvidno, da ima največ respondentov višjo izobrazbo (41%), nekoliko manj je tistih z visoko (32%). V kategoriji ostalo, v kateri se nahajajo "študenti, absolventi, doktorji znanosti in magistri", se je pojavilo 13% odgovorov. V nekoliko manjšem deležu se pojavljajo anketiranci s srednjo izobrazbo (11%). Iz rezultatov je razvidno, da je izobrazbena struktura kljub širokemu razponu soraz-meroma homogena, saj prevladujeta višja in visoka izobrazba (73%).
Legenda za tabelo t in sliko t:
a)	srednja šola
b)	viSja-končana
c)	'.'isoka-nedokončana
d)	visoka končana
e)	ostalo
ti ni odgovora
I Statistično obdelavo podatkov je opravil mag. Janez jerman.
Slika 1 : Graf za tabeto t
e
Kot je razvidno iz tabele 2 s podatki o ustanovi, kjer delajo anketiranci, največ respondentov (32%) dela v vzgojno-varstvenih organizacijah in šolah (z rednim programom), sledijo listi, ki so zaposleni v zavodih za osebe s posebnimi potrebami (18%) in v šolah s prilagojenimi programi (12%). S sorazrneroma visokim odstotkom (14%) se (jojavljajo odgovori v kategoriji ostalo, v kateri so odgovori kot "študentski in dijaški domovi, zapori in ZKO-Koper." Ustanove s področja socialnega varstva se pojavljajo v manjšem odstotku (8%). Zanimivo je, da so psihiatrične ustanove in splošne bolnice proti pričakovanjem udeležene v sorazrneroma majhnem odstotku (8 oziroma 6%).
Struktura odgovorov je zelo verjetno pogojena tudi s tem, da je med respondenti precejšnje število tistih, ki so bili (ali pa so šel vključeni v programe stalnega izobraževanja, ki jih je organizirala Pedagoška fakulteta v Ljubljani, in v katere so v večji meri gravitirali tisti, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, in manj s področja zdravstva. Na osnovi odgovorov bi lahko sklepali, da verjetno večji del anketirancev izvaja PzU bolj v preventivne namene in manj v kurativne.
Tabela 2 Ustanova, v kateri anketiranec dela		
Šifra	Frekvenca	0/ /<►
a	11	8,5
b	8	6,2
c	43	33,1
d	15	11,5
e	23	17,7
f	10	7,7
g	18	13,8
h	2	1,5
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 2 in sliko 2: al psihiatrična
b)	bolnica
c)	vzgojno-varstvene organizacije in šole (z rednim programom
d)	šole za posebne potrebe
e)	socialno delo in socialno skrbstvo I) ostalo
h) ni odgovora
Tabela 1 Izobrazba anketiranca		
Šifra	Frekvenca	%
a	14	10,8
b	55	42,3
c	1	0,8
d	41	31,5
e	17	13,1
f	2	1,5
Skupaj	130	100
155
ANNALES 12/'98
Simona TANCIG. Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO ..., 1S1-I68
Slika 2: Graf za tabelo 2
12%
Deloma se z rezultati o ustanovah, iz katerih so respondents skiadajo tudi rezultati o delovnem mestu, ki ga zasedajo (glej tabelo 3). V največjem odstotku (41%) so to delovna mesta s področja edukacije in obravnave oseb s posebnimi potrebami (specialni pedagogi, socialni pedagogi, delovni terapevti, fizioterapevti ipd.). V zelo visokem odstotku se pojavljajo tudi delovna mesta, ki so značilna za vzgojno-izobraževalne ustanove, ki izvajajo redni program (učitelji, profesorji, pedagogi). Precej manj je oseb, ki zasedajo delovna mesta socialnega delavca. S precejšnjim deležem se pojavljajo zelo heterogena delovna mesta, ki jih ni bito mogoče uvrstiti v že omenjene kategorije, in smo jih združili pod ostalo ("študenti, koordinator zdravstvene vzgoje, višji analitik, medicinska sestra" itd ).
V tabeli 4 se nahajajo podatki o populaciji klientov, s katerimi delajo respondenti. Največ (28%) jih dela s starostno mešano populacijo klientov. Z majhno razliko sledijo šolski otroci (22%) in odrasli (22%). Predšolski otroci so manj pogosto zastopani (1%), najmanj pa je mladostnikov (5%) in starostnikov (2%).
Iz tabele 5 je razvidno, da večina respondentov dela s populacijo klientov, v kateri sta zastopana oba spola (76%). Sledi populacija kiientov ženskega spola (7%), najmanj pa je moških klientov (4%). Ker se v populaciji respondentov pojavljajo tudi tisti, ki ne delajo s klienti (npr. študenti), so pa vključeni v oblike stalnega izobraževanja s področja PzlJ, v 13% nismo dobili odgovora na to vprašanje.
Tabela 4 Populacija, s katero anketiranec dela		
Šifra	Frekvenca	%
a	14	10,8
b	29	22,3
c	6	4,6
d	23	21,5
e	3	2,3
f	36	27,7
8	3	2,3
h	11	8,5
Skupaj	130	100
Tabela 3 Naziv delovnega mesta, kjer anketiranec dela		
Šifra	Frekvenca	%
a	40	30,8
b	12	9,2
c	54	41,5
d	19	14,6
e	5	3,8
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 3 in sliko 3:
a)	delovno mesto na področju vzgoje in izobraževanja
b)	delovno mesto na področju sociatnega tlela
c)	delovno mesto na področju posebnih potreb d,1 ostalo
e) rti odgovora
Stika 3: Graf za tabelo 3
Legenda za tabelo 4 in sliko 4: a; predšolski otroci bi šolski otroci
c)	mladostniki
d)	odrasli
e)	mešano fj ostalo
g) ni odgovora
Slika 4: Graf za tabelo 4
Legenda za tabelo 5 in s!iko5:
a)	moški
b)	ženske
c)	mešano
d)	ni odgovora
156
ANNALES 12/'98
Simona TANCIG. Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO ..., 1S1-I68
Tabela 5 Spol kiientov, s katerimi anketiranec dela		
Šifra	Frekvenca	%
a	5	3,8
b	9	6,9
C	99	76,2
d	17	13,1
Skupaj	130	100
Značilnosti kiientov z vidika zdravstvenega stan/a so prikazane v tabeli in grafu 6. V največjem odstotku je njihovo zdravstveno stanje normalno (36%), sledijo telesne in duševne motnje (19%), 7% je prizadetih zaradi organske bolezni in le 5% je med njimi tistih s težavami v socialni integraciji. V skladu z nekaterimi že omenjenimi rezultati je tudi odstotek psihiatričnih bolnikov zelo majhen (2%). Relativno visok odstotek brez odgovorov kaže, da je med tistimi, ki niso mogli odgovoriti, ker ne delajo s klienti, zelo verjetno tudi določen odstotek tistih, ki niso odgovorili na to vprašanje iz drugih razlogov. Verjetno so imeli nekateri težave označiti populacijo kiientov v primeru, da delajo z nehomogeno populacijo z zdravstvenega vidika afi s tistimi z nespecifično simptomatiko, del težav pri odgovarjanju pa lahko pripišemo tudi temu, da je vprašanje odprtega tipa.
Slika 5: Graf za tabelo 5
d
13%
e
76%
Tabela 6 Zdravstveno stanje kiientov		
Šifra	Frekvenca	%
a	45	34,6
b	7	5,4
C	25	19,2
d	9	6,9
e	12	9,2
f	3	2,3
g	29	22,3
Skupaj	130	100
legenda za tabelo 6 in sliko 6: a) normalno
bi vedenjske in osebnostne motnje O telesne/duševne motnje d) organske prizadetosti
f)	ostalo
g)	ni odgovora
Iz tabele 7 je razvidno, da je veliko kiientov vključenih v/ PzU v okviru rednega vzgojno-tzobraževalnega programa aii v okviru interesne dejavnosti od vitcev, osnovne in srednje do visoke šole (26%). Največji pa je odstotek tistih, ki so vključeni iz različnih terapevtskih razlogov (40,2% - vsota b/ do 64), med katerimi prevladujejo defektološki razlogi (15%). Sorazmeroma precejšen odstotek brez odgovora bi iahko pripisali podobnim razlogom kot pri prejšnjem vprašanju.
Slika 6: Graf za tabelo 6
d 7%	C 19%	5%
Tabela 7 Razlogi za vključitev kiientov v pomoč z umetnostjo		
Šifra	Frekvenca	%
a	34	26,2
b1	10	7,7
b2	19	14,6
b3	12	9,2
b4	10	7,7
c	9	6,9
d	36	27,7
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 7 in sliko 7: a) redni vzgojno-izobraževaini program bi b'l) socialno vedenjski razlog
c)	b2> defektoloSki razlogi
d)	b3) psihiatrični razlogi
e)	b4) rehabilitacijski razlogi
f)	ostalo
g)	ni odgovora
157
ANNALES 12/'98
Simon.! TANCIG, Mojca VOGELNIK. ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-16»
Slika 7: Graf za tabelo 7

Drugi sklop vprašanj {od 8 do 18) je bil namenjen analizi dejavnosti PzU - kje so se seznanili s PzU, katero obliko PzU uporabljajo, namen uporabe, odziv klientov, težave in pozitivne izkušnje, pogoji, v katerih delajo ipd.
Iz tabel 8 in 9 je razvidno, da se je kar 60% anketirancev seznanilo s PzU v okviru programov rednega izobraževanja na Pedagoški fakulteti. Ostali so se s tem področjem seznanili na psihiatrični kliniki, psihiatrični bolnici, preko Društva fizioterapevlov, Centra za mentalno zdravje, v tujini ipd.
Več kot polovica {55%) tudi izvaja PzU v ustanovi, v kateri so zaposleni, precej manj je tistih, ki jo izvajajo občasno, 21 % pa je ne izvaja.
Tabela 8 Kje se je anketiranec seznanil s PZU •• vprašanje 1		
Šifra	Frekvenca	%
a	78	60
b	13	10
c	24	18,5
d	15	11,5
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo & in siiko 8. a! pedagoška fakulteta bj druge ustanove
c)	ostalo
d)	ni odgovora
Slika 8: Graf za tabelo 8
d
12%
10%
Tabela 9 Ali v ustanovi anketiranca izvajajo PZU in koliko časa - vprašanje 2		
Šifra	Frekvenca	%
a	71	54,6
b	27	20,8
c	21	16,2
d	11	8,5
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 9 in sliko 9: a) da bi ne
e) občasno-delreo d) ni odgovora
Slika 9: Graf za tabelo S
d
c	8%
Največji delež respondentov uporablja kombinirano obliko PzU (40%), čemur sfedi likovna PzU (18%), ples in glasba pa se pojavljata v precej manjšem deležu (5%) ■• tabela 10. Precejšen delež je tistih, ki niso odgovorili na to vprašanje. Razloge bi lahko iskali v sorazmeroma slabšem poznavanju in definiranju področja PzU pri nas. Tako stanje je razumljivo, ker PzU še nima ustrezne tradicije in se je komaj začela uveljavljati v našem prostoru.
Tabela 10 Katero obliko PZU anketiranec uporablja -		
vprašanje 3		
Šifra	Frekvenca	%
a	23	17,7
b	3	2,3
c	7	5,4
d	7	5,4
e	51	39,2
f	3	2,3
g	36	27,7
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo tO In sJiko 10:
a)	likvidnost
b)	drama
c)	ples
d)	glasba
e)	kombinirano i) ostalo
g) ni odgovora
158
ANNALES 1 2/'98
Simon,i TANCIG, Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANIA 1M POTREB POMOO Z UMETNOSTJO ..., 151-103
Na to kažejo tudi odgovori na vprašanje o poimenovanju PzU, ki so prikazani v tabeli 77. Odgovori so zelo heterogeni - od terapije (23%), skupine (19%), delavnice (15%), ki se pojavljajo v najvišjih deležih, do interesne dejavnosti (5%). V kategoriji ostalo so respondent! pri tretjem in četrtem vprašanju navajali dejavnosti, ki so lahko sestavni del PzU, ni pa to nujno; npr. "igra vlog, psihodrama, joga, igra dotika, sproščanje" ipd. Očitno gre v mnogih primerih za vnašanje elementov PzU v že obstoječe oblike dela s klienti in ne toliko za ustaljene in samostojne oblike dela PzU.
Siika 10: Graf za tabelo 10
e 40%
Tabela 7 7 Kako anketiranec imenuje obliko PZU, ki		
jo uporablja	vprašanje 4	
Šifra	Frekvenca	%
a	20	15,4
b	29	22,3
c	25	19,2
d	7	5,4
e	18	13,8
f	31	23,8
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo S1 in sliko 11:
a)	delavnica
b)	terapija c! skupina
d) interesna dejavnost e| ostalo 0 ni odgovora
Slika 11: Graf za tabelo 11
Tudi odgovori na 5. vprašanje na nek način potrjujejo omenjeno (tabela 12). Tako je velika večina respondentov opisala potek PzU, ki jo uporabljajo, kot kombinirano. Sicer se struktura odgovorov na to vprašanje dobro pokriva s tistimi, ki srno jih dobili na 3. vprašanje - o oblikah PzU, ki jih uporabljajo res-pondenti.
Tabela 12 Potek PZU, ki ga anketiranec uporablja -vprašanje 5		
Šifra	Frekvenca	%
a	20	15,4
b	6	4,6
C	7	5,4
d	3	2,3
e	46	35,4
f	12	9,2
§	36	27,7
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 12 in sliko 12: a! likovna
b)	glasbena
c)	gibatno-plesna
d)	dramska
e)	kombinirano i) ostalo
Sini odgovora
Slika 12: Graf za tabelo 12
Zanimivi so tudi odgovori na 6. in 7. vprašanje ankete, s katerima smo želeli analizirati objektne in namenske cilje PzU. Rezultati, prikazani v tabeli in grafu 13, kažejo, da je glavna naloga PzU socializacija (komunikacija, pripadnost in strpnost do drugih, izboljšanje odnosov in samostoj-nost) ter kombinacija teh z ostalimi, ki so našteti pod a, b, c in d v23%'>. Precejšnje je bilo število odgovorov, ki so bili precej heterogeni, zato jih je bilo težje opredelili! in smo jih uvrstili v kategorijo strokovnost oziroma ostalo (21%). Tu so se pojavili odgovori kot npr. "iskanje drugačnega dela s klienti, delo na sebi, pozorno poslušanje" ipd. Sledijo odgovori, ki smo jih združili v kategorijo pomoč (13%). V manjšem deležu se pojavljata ustvarjalnost (8%) in motivacija (5%).
159
ANNALES 12/'98
Simona TANCIG. Mojci VOGELNIK: ANALIZA STANIA IN POTREB COMOČI 7 UMETNOSTjO ... 151-IM
Tabela 7.? Najpomembnejša naloga pri delu z uporabo PZLi - vprašanje 6		
Šifra	Frekvenca	%
a	6	4,6
b	17	13,1
c	11	8,5
d	6	4,6
e	30	23,1
t	27	20,8
S	33	25,4
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 13 in sliko 1 3:
a)	sprostitev
b)	pomoč
c)	ustvarjalnost
d)	motivacija
ej socializacija/kombinirano
f)	strokovnost/ostalo
g)	ni odgovora
Stika 13: Graf za tabelo 13
Tabela 14 Glavni cilj oziroma namen PZU -vprašanje 7		
Šifra	Frekvenca	%
a	36	27,7
b	27	20,8
c	26	20
d	10	7,7
e	3	2,3
f	28	21,5
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 14 in sliko 14:
a)	sprostitev, čustvenost, dobro počutje, izboljšanje kvalitete 2iv-
Ijpnja
b)	spodbuda za dejavnosti, spremembe, osebnostni razvoj
c)	reševanje težav/stisk in terapija/rehabilitacija
dl socializacija, zadovoljevanje socialnih motivov el ostalo f) ni odgovora
Slika 14: Graf za tabelo 14
f
22%
Anketiranci so odziv klientov na PzU v 42% ocenili kot zelo zadovoljiv in v 28% za zadovoljivega. Le 2% jih meni, da ta ni zadovoljiv. Precejšnje število je tistih, ki niso odgovorili na to vprašanje (28%). Verjetno bi tudi v tem primeru podobno, kot to veija za ostaie primere brez odgovora - to razložili s tem, da imajo nekateri anketiranci premalo izkušenj, da bi lahko odgovorili na to vprašanje, ali pa jih sploh nimajo. Rezultati so prikazani v tabeli 15.
23%
Odgovori na vprašanje o ciljih PzU so se razvrstili v bolj distinktivne oziroma čiste kategorije (tabela 14). Več kot 1/4 anketiranih meni, da je izboljšanje kvalitete življenja, sprostitev in dobro počutje glavni cilj PzU. Zelo blizu temu deležu so odgovori, ki smo jih uvrstili v kategorijo razvoj in spremembe osebnosti (21%) ter reševanje težav/stisk in terapija/rehabilitacija (20%). Za precej manj pomemben cilj so respondenti ocenili zadovoljevanje socialnih motivov (8%).
Tabela 15 Odziv klientov na PZU - vprašanje 8		
Šifra	Frekvenca	%
a	56	43,1
b	37	28,5 !
c	37	28,5
Skupaj	130	100
Legenda /.a tabelo 15 in sliko 13:
a)	zelo zadovoljiv
b)	zadovoljiv c! ni odgovora
Slika 15: Graf za tabelo 15
Težave, ki jih imajo anketiranci pri svojem delu s PzU, so predstavljene v tabeli 16. Največji delež težav (18%) respondenti pripisujejo dejavnikom, ki izvirajo iz kJienla: odklanjanje, odpori, zadržanost, hiperaktivnost, narava duševne motnje, nemotiviranost ipd. V podobno
160
ANNALES 12/98
Simona TANCIG, Moje» VOGELNIK; ANALIZA STANIA iN POTRS8 POMOČI Z UMETNOSTJO ..., 151-I68
visokem deležu (17%) menijo, da jih ovirajo neustrezni pogoji dela: premalo pripomočkov, oprema, neustrezni prostori, pomanjkanje časa, finančnih sredstev, ... Del težav pripisujejo tudi sebi (13%): premajhnemu poznavanju PzU in možnostih njene uporabe. Določen delež (9%) jih vidi v premajhnem povezovanju z drugimi strokovnjaki, v pomanjkanju supervizije, literature, možnosti izobraževanja ipd.
Tabela 16 Težave, ki jih ima anketiranec pri svojem		
delu - vprašanje 9		
Šifra	Frekvenca	%
a	22	16,9
b	17	13,1 i
c	24	18,5
d	12	9,2
e	16	12,3
f	39	30
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 16 in sliko 1f>: a') slabi pogoji dela
bi težave, ki izvirajo iz terapevta PZU
c)	težave, ki izvirajoiz klienta
d)	težave na strokovni ravni
e)	ostalo
0 ni odgovora
Slika 16: Graf za tabelo 16
-1——-—^..........' i r--r-rr ----1 ..............; i"| Tabela 17 Pozitivne izkušnje pri delu s PZU -vprašanje 10		
Šifra	Frekvenca	%
a	44	33,8
b	15	11,5
c	28	21,5
d	4	3,1
e	.39	30
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 17 in sliko 17:
a'j botjSa kvaliteta življenja in samorealizacija 1
b)	gintegracija/socializacija
c)	terapevtski učinki
d)	ostalo
e)	ni odgovora
Slika 17: Graf za tabelo 17
Iz tabele 18 je razvidno, da ima 18% anketirancev supervizijo pri svojem delu, sem so prištevali tudi intervizijo in mentorstvo. Delno oziroma včasih jih je odgovorilo 14%. Skoraj tretjina respondentov pa nima supervizije. Med tistimi, ki niso odgovorili, je precejšen delež tudi tistih, ki ne poznajo ali pa še niso slišali za to metodo.
Pozitivne izkušnje pri delu s PzU (tabela 17) se v marsičem skladajo s cilji PzU, ki so jih navedli anketiranci v tabeli 14. Kar 1/3 anketirancev meni. da se izboljšata kvaliteta in samorealizacija klientov (pozitivna samopodoba, porajanje novih idej, večja ustvarjalnost, možnost notranjega izražanja, zaupanje ipd.). Precejšen odstotek (22%) anketirancev vidi pozitiven učinek v ublažitvi ali odpravljanju težav, ki so povezane s psihičnimi in fizičnimi motnjami ali prizadetostmi ali obojimi. Precejšen delež anketirancev ni odgovoril na to vprašanje. Med razlogi so gotovo premajhne izkušnje s PzU pri delu s klienti, med respondenti pa so tudi taki, ki se s PzU šele seznanjajo in še nimajo nobenih izkušenj s klienti.
Tabela IS Ali anketiranec pri svojem dc-lu uporablja supervizijo - vprašanje 11		
Šifra	Frekvenca	%
a	23	17,7
b	18	13,8
c	42	32,3
d	6	4,6
e	41	31,5
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 16 in sliko Ifl: a) Ida
b? delno/včasih
c)	ne
d)	ostalo
e)	ni odgovora
161
ANNALES 12/'98
Simona TANCIG. Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO ..., 1S1-I68
Slika 18: Graf za tabelo 18
Tabela 19 Kakšen je odnos anketiranca do raziskovanja PZU - vprašanje 12		
Šifra	Frekvenca	n/ /0
a	36	27,7
b	60	46,2
c	8	6,2
d	26	20
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 19 in sliko 19: aj žeie(ai bi se vključiti v raziskavo
b)	žele{a) bi se občasno vključiti v posvet
c)	drugo
e) ni odgovora
Slika 19: Graf za tabelo 19
d 20%
Tabela 20 Zakaj se je anketiranec začel ukvarjati s PZU - vprašanje 13		
Šifra	Frekvenca	%
a	35	26,9
b	17	13,1
c	30	23,1
d	10	7,7
e	38	29,2
Skupaj	130	100
Rezultati glede odnosu do raziskovanja PzU kažejo, kot je razvidno iz tabele 19, da bi se 28% anketirancev želelo vključiti v raziskavo. Zanimanje za občasno vključitev v posvet je bilo precej večje (46%). Verjetno bi k razvoju strokovnosti precej pripomogli redni posveti,. na katerih bi imeli posamezniki priložnost pogovoriti se i/i izmenjati izkušnje s PzU.
Legenda za tabelo 20 in sliko 20:
a)	osebnostna rasi/ustvarjalnost
b)	pomočostaiim
c)	zaradi potreb dela d| ostalo
e) nI odgovora
Slika 20: Graf za tabelo 20
Tabela 21 kaže, da 51% anketirancev dela v instituciji. kjer se izvaja PzU eno ali več let. Zelo majhen : odstotek (2%) jih je odgovorilo, da v njihovi instituciji nimajo PzU. Med ostalo smo uvrstili odgovore kot "občasno, uvajanje PzU je povezano s težavami" ipd.
Tabela 21 Koliko časa že izvajajo PZU v ustanovi, v kateri anketiranec dela - vprašanje 14		
Šifra	Frekvenca	%
a	66	50,8
b	3	2,3
c	12	9,2
d	49	37,7
Skupaj	130	100
Zanimivi so rezultati o razlogih za ukvarjanje s PzU, ki so prikazani v tabeli 20. Največji delež respondentov se je začei ukvarjati 5 tem področjem zaradi notranje motivacije - osebnostne rasti in ustvarjalnost (27%). Nekoliko manjši delež je tistih, ki so se odločili za izpopolnjevanje na tem področju iz delovnih potreb (23%). Precej manjši delež, t.j. 13%, je tistih, ki jih je vodila želja pomagati drugim.
Legenda za tabelo 21 In sliko 21:
a)	navedena leta
b)	ne izvaja
c)	ostale«
cl) ni odgovora
162
ANNALES 12/'98
Simona TANCIG, Mojci! VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTjO ..., 15T-T68
Slika 21: Graf za tabelo 21
d 381:
Na vprašanje, kakšne so prostorske možnosti za izvajanja PzU v institucijah, jih je 51% navedlo, kateri so ti prostori, npr "igralnica, sejna soba, trim kabinet, učilnica, pisarna, prostori delovne terapije" ipd. (tabela 22). Med njimi skoraj ni bilo prostorov, ki bi bili bolj ali manj namenski za PzU. Samo 9% respondentov ugotavlja, da so prostori ustrezni. Manjše število meni. da prostori niso ustrezni oziroma jih ni.
Tabela 22 Prostori za delo s PZU v testiran-čevi ustanovi - vprašanje 15		
Šifra	Frekvenca	%
a	66	50,8
b	12	9,2
c	8	6,2
d	2	1,5
e	42	32,3
Skupaj	130	100
i egenda za tabelo 22 in sliko 22:
a) navedeni
fa) ustrezni
c) neustrezni
di jih ni
e) ni odgovora
Slika 22: Graf za tabelo 22
odstotek vodstvenih in ostalih delavcev, ki so ji naklonjeni, relativno velik, kar hkrati tudi pomeni ugodno možnost za njen nadaljnji razvoj in uveljavljanje.
Tabela 23 Kakšen je odnos sodelavcev do PZU -vprašanje 16		
Šifra	Frekvenca	%
a	45	34,6
b	13	10
c	22	16,9
d	22	16,9
p	28	21,5
Skupaj	130	100
a)	pozitiven
b)	««zainteresiran ci ne poznajo
d) drugo ei nI odgovora.
Slika 23: Graf za tabelo 23
Tabela 24 Kakšen je odnos vodilnih delavcev do PZU - vprašanje 17		
Šifra	Frekvenca	%
a	53	40,8
b	13	10
c	20	15,4
d	13	10
e	31	23,8
Skupaj	130	100
V tabeli 23 so prikazani odgovori na vprašanje, kakšen je odnos sodelavcev do PzU. Dobra tretjina jih meni, da je odnos pozitiven. Manjši delež (17%) jih meni, da sodelavcev PzU ne zanima. V kategoriji ostalo so se pojavili tudi odgovori kot "ne vem, se ne pogovarjamo" ipd.
Zelo podobno strukturo odgovorov smo dobili o odnosu vodstvenih delavcev do PzU (tabela 24). Glede na to, da se PzU šele uveljavlja v našem prostoru, je
!, egenda za tabelo 24 in sliko 24:
a)	pozitiven
b)	nezaintereslran c! ne poznajo
d) drugo el ni odgovora
163
ANNALES 12/'9B
Simoju TANCIG, Mojca VOGELNIK: ANALIZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO ..., T 51-168
Slika 24: Graf za tabelo 24
e
15%	10%
Iz tabele 25 je razvidno, kje vse vidijo anketiranci možnosti za uporabo PzU. Vzgojno-izobraževalno področje so anketiranci izbrali v največjem deležu (31%), S polovičnim deležem (14%) sledi pomoč osebam s posebnimi potrebami in pri zdravljenju. Ustanove, ki spodbujajo osebnostno rast, so bile izbrane v 6%. Precejšen delež anketirancev (13%) je izbral več različnih področij, zato smo jih združili v kategorijo kombinirano. Analiza odgovorov v tej kategoriji kaže na zelo široke možnosti uporabe PzU, npr. "domovi za ostarele, zapori, skupine za samopomoč, zdravilišča, kolonije, pri vseh skupinskih oblikah dela" ipd
Tabela 25 Kje anketiranec vidi še možnosti za uporabo PZU - vprašanje 18		
Šifra	Frekvenca	% j
a	8	6,2
b	40	30,8
c	18	13,8
d	1?	13,1
e	47	36,2
Skupaj	130	1 DO
Legenda za tabelo 25 in sliko 25:
a)	osebnostna rast
b)	vzgojno-izobraZevalno področje
c)	pomoč osebam s posebnimi potrebami/pomoč pri zdravljenju d! kombinirano
e) ni odgovora
Slika 25: Graf za tabelo 25
a
d	c
13%	14%
Zadnji, tretji del vprašanj je bil namenjen področju izobraževanja za PzU. Sem sodijo vprašanja od 19 do 22.
Anketiranci so v zelo velikem deležu (58%) - tabela
26 - odgovoriti, da so se izpopolnjevali za PzU večinoma na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, ki edina že več let organizira izobraževanje s tega področja v okviru permanentnega izobraževanja. Analiza odgovorov kaže, da so se nekateri izpopolnjevali tudi v tujini, nekateri v tujini in doma. Dobra tretjina respondentov se še ni izpopolnjevala s področja PzU. Na vprašanje ni odgovorilo 8% respondentov.
Kljub temu, da se je skoraj 60% anketirancev že izobraževalo za PzU, jih je 80%. odgovorilo, da bi se še želeli izobraževati (tabela 27). To kaze ria močno potrebo po bolj sistematičnih, dolgotrajnejših in bolj poglobljenih oblikah izobraževanja za PzU, ki bi bile omogočene z nadaljevanjem permanentnega izobraževanja kot tudi podiplomskega specialističnega študija s |x>dročja PzU.
Tabela 26 Ali se je anketiranec že izpopolnjeval za PZU - vprašanje 19		
Šifra	Frekvenca	%
a	75	57,7
b	44	33,8
c	11	8,5
Skupaj	130 .■j. .i. ■. 'v ii'¡rs	10G
l egenda za tabelo 26 in sliko 26:
a)	ne
b)	da
c)	ni odgovora
S lika 26: Graf za tabelo 26
c
8%
Odgovori na vprašanje, v čem je bilo dosedanje izobraževanje dobro in kje so bile pomanjkljivosti, so predstavljene v tabelah 28a in 28b. Za dobro so res-pondenti v 48% ocenili vsebinsko zasnovo, praktično usposabljanje, nova znania ter spodbujanje osebnostne rasti. Pomanjkljivosti pa so po nihovem mnenju predvsem organizacijske in tehnične narave (21%), sledijo vsebinske (13%: "premalo teoretične razlage, vsebina naj se nanaša na konkretno delo PzU" ipd.j. Več kot polovica anketiranih (56%) ni odgovorila na to vprašanje
164
ANNALES 12/'98
Simon» TANCIG, Mojca VOCtlNIK: ANALIZA STANIA IN POTRtB POMOČI Z UMETNOSTJO .... 151-16«
Tabela 27 Ali bi se anketiranec želel izpopolnjevati v PZU - vprašanje 20		
Šifra	Frekvenca	%
a	104	80
b	4	3,1
c	4	3,1
d	18	1.3,8
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 27 in sliko 27: ai da b» ne C) dnigo d) rii odgovora
Sfika 27: Graf za tabelo 27
d
3% 14%___
Tabela 28a V čem je bilo izpopolnjevanje dobro -vprašanje 21 a		
Šifra	Frekvenca	%
a	61	46,9
b	12	9,2
c	7	5,4
d	50	38,5
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 28a in sliko 26a:
a)	vsebinsko zasnovana/praktično usposabljanja/nova znanja
poti
b)	osebnostna ras* c! ostalo
d) ni odgovora
Stika 28a; Graf za tabelo 28a
48%
Tabela 28b Kakšne so bile pomanjkljivosti izpopolnjevanja - vprašanje 21 b		
Šifra	Frekvenca	% i
a	27	20,8
b	17	13,1
c	13	10
d	7.3	56,2
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 23b in sliko 28f>:
a)	organizacijsko/tehnične
b)	vsebinske
c)	finančne tezave/ostaio
d)	ni odgovora
Slika 25b: Graf za tabelo 28b
Na vprašanje, kaj bi si anketiranci se želeli na izobraževanju PzU in kje vidijo izboljšave (tabeli 28c in 28d), je 1/4 anketirancev navedla, da bi si želeli več nekaterih vsebin ("interdisciplinarno in teoretično-znan-stveno raziskovanje umetnosti, povezave med umetnostnimi zvrstmi, več o uporabi PzU v terapevtske namene, več yaj za določeno področje motenj" ipd.). Med predlogi za izboljšave so v največjem odstotku (16%) omenjali tiste, ki so organizacijsko tehnične narave ("izobraževanje za PzU na podiplomski stopnji - specialistični študij, povezovanje in sodelovanje strokovnjakov, delo 7 različnimi predavatelji, več strokovne literature v slovenščini, večja komunikacija" ipd.).
Tabela 28c Kaj bi si na izpopolnjevanju anketiranec še želel - vprašanje 21 c		
Šifra	Frekvenca	%
a	18	13,8
b	32	24,6
c	11	8,5
d	69	53,1
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo l'6c in sliko 28c:
a)	organizacijsko/tehnično
b)	vsebinsko
c)	ostalo
d)	ni odgovora
165
ANNALES 12/'98
Simona TANCIG. Mojca VOGELNIK: ANAMZA STANJA IN POTREB POMOČI Z UMETNOSTIO .... tSt-168
Slika 28c: Graf za tabelo 28c	a
14%
C 8%
Tabela 28d Predlogi za spremembe in izboljšave pri izpopolnjevanju - vprašanje 21 d		
Šifra	frekvenca	%
a	21	16,2
b	12	9,2
C	7	5,4
d	90	69,2
Skupaj	130	100
Legenda za tabelo 28rl in sliko 28d:
a)	organizacijskoAehnlčno
b)vsebinsko
c)	ostalo
d)	ni odgovora
Slika 28d: Graf za tabelo 28d
16%
70%
V tabeli 29 so predstavljeni grupirani odgovori na vprašanje, kaj bi anketiranci želeli sporočiti. V največjem deležu (12%) so anketiranci omenjali teme, o katerih bi želeli dobili več informacij in si razširiti znanje. V 10% so se pripombe nanašale na vsebino izobraževalnih programov in v enakem odstotku na organizacijsko-finančno področje, povezano s programom izobraževanja za PzU.
---------aBBsasstezaaaactsaaEBsaaaagas .................. Tabela 29 Sporočilo anketiranca, kar ni bilo zajeto v vprašalniku - vprašanje 22		
Šifra	Frekvenca	%
a	15	11,5
b	1	0,8
c	13	10
d	13	10
e	13	10
f	75	57,7
Skupaj	130	100
l egenda za tabelo 29 in sliko 29;
a)	interes za izobraževanje
b)	pripombe o nazivu področja oz. programa
z) pripombe o vsebinskih področjih oz. programu ti) organizacijsko/finančne pripombe
e)	ostalo
f)	ni odgovora
Stika 29: Graf za tabelo 29
a
12% b
DISKUSIJA
Vzorec respondentov je bi! zelo heterogen - od tistih, ki pri svojem delu uporabljajo PzU, do tistih, ki se šele usposabljajo oziroma izobražujejo za delo na tem področju, med njimi nekateri, ki še niso redno zaposleni. To je tudi eden od razlogov, da so nekatera vprašanja v večjem odstotku ostala brez odgovora, ker nekateri anketiranci še niso imeli ustreznih izkušenj, da bi lahko nanje odgovorili. Kljub temu rezultati ankete omogočajo vpogled v nekatera pomembna vprašanja, ki so predmet analize stanja PzU v našem prostoru.
Predvsem je spodbudno, da se PzU uveljavlja na vzgojno-izobraževalnem področju, kjer se lahko uporablja v kurativne in preventivne namene. Zanimivo je, da se odgovori na vprašanje o ciljih in pozitivnih izkušnjah s PzU skladajo s tistimi, ki jih najpogosteje najdemo v literaturi in jih navajajo strokovnjaki s področja PzU. Tako večina anketirancev meni, da je izboljšanje kvalitete življenja in sprostitev glavni cilj PzU. Pomembna cifja sla tudi spodbujanje razvoja osebnosti in reševanje najrazličnejših telesnih in duševnih težav
S spodbujanjem razvoja PzU, z njenim širjenjem na različna področja zdravstva, socialnega varstva in šolstva ?er s povečanjem strokovne kompetence bo prispevek PzU k promociji in varovanju zdravja vedno vidnejši.
Uporaba PzU ima tudi širše implikacije ne samo v smislu kurative, ampak tudi preventive. Njena preventivna vloga bo (je) še posebno izražena v post-industrijski oziroma informacijski družbi. Znano je, na kar opozarja Naisbitt (znani raziskovalec megatrendov), da čimbolj postaja življenje določeno s tehnologijo, tem bolj se ljudje poskušajo ukvarjati z dejavnostmi, ki niso tehnične po svoji naravi. To še posebno velja za umetnostno ustvarjanje, ki omogoča kompenzacijo in
166
ANNALES 12/'98
Simona TANCIG, Mojc» VOCEINIK' AN'AUZa STANJa In POTREB POMOČI Z UMETNOSTJO .... I51-1 GO
obogatitev notranjega življenja ljudi. Naisbitt celo napoveduje ponovno "renesanso" umetnosti.
V	tem konteksu ima PzU pomembno vlogo v dvigu kvalitete življenja z možnostjo samoizražanja in spodbujanja ustvarjalnih potencialov posameznika.
Potencialni pomen rezultatov raziskovalnega projekta je tudi v razvoju aplikativnega raziskovanja področja umetnostne terapije in njen lazvoj v našem prostoru.
V	raziskavi smo razvili in preverili instrumentarij, ki ga je mogoče z nadaljnjimi izpopolnitvami uporabiti v raziskavah umetnostne terapije.
Anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili za razšskovo stanja in potreb, bomo lahko uporabili za spremljanje in evalvacijo uvajanja umetnostne terapije v našem prostoru. Anketni vprašalnik je lahko tudi dobra osnova za sistematično akcijsko raziskovalno delo. Tovrstne raziskave, ki so kvalitativno-interpretativne narave, bi omogočile učinkovitejše soočanje praktikov - umetnostnih terapevtov s problemi, zahtevami in izzivi prakse in pospešile razvoj pomoči z umetnostjo v našem prostoru.
AN ANALYSIS OF THE STATUS AND NEEDS OF THE SO-CALLED AID WITH ART IN THE SPHERES OF HEALTH SERVICE, SOCIAL SECURITY AND SCHOOL EDUCATION
Simona TANCIC Pedagogical Faculty Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Kartleljeva ploSCad 16
Mojca VOCELNIK
Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Koper, SI-6000 Koper, Gadbaldijeva 18
SUMMARY
The so-called aid with art (AWA) is gaining more and more recognition in Slovenia in the spheres of health service, social security and school education when dealing with most diverse forms of physical and mental disorders and illnesses. As it is also used as J precautionary measure, it contributes towards a rise in the quality of life with the possibility to stimulate an individual's potentials.
With the carried out analysis we assessed and evaluated the status and needs of AWA in our country.
Most of the respondents taking part in this analysis are employed in kindergartens and schools (32%), then in institutions for people with special needs (18%) and in schools with adapted programmes (12%). The population of the clients that are taken care of by the people questioned for the purpose of our analysis is mainly mixed 55 far as their age is concerned, followed by school children and adults. However, there are clearly some great reserves in stimulation of AWA in the sphere of the preschool education and in dealing with juveniles and old-age people, where AWA is used to a lesser extent.
The analysis has also shown thai the majority of (he respondents use a combined form of AWA. This is followed by visual ait and. to a lower degree, by dance and music. This clearly shows that in future more attention should be devoted to the development of the dance and music therapy.
The answers to the questions about the aims of AWA are also significant. They show that more than one fourth of the questioned people think that the main aims of AWA are a greater quality of life, relaxation, and a good state of health. Very near to this were the answers, which we have placed in the category The development and changes in people's personality, elimination of problems (distresses), and therapy or rehabilitation.
The positive experiences with AWA as stated by the questioned people are in many points consistent with the already mentioned aims of AWA. Namely, one third of them think that the clients' quality of life and self-realisation are Improved. A fairly large percentage (22%) of the asked sec a positive effect also in an alleviation of the problems linked with psychical and physical problems of the clients.
Also interesting are the results on the causes for being engaged in AWA. It is encouraging that most of the questioned people are involved in this activity due to their inner motivation (27%). The. share of ¡hose who decided to improve themselves in this sphere due to their working needs is smaller.
The questionary indicates that the greatest pad (51%) of the questioned people have been implementing the AWA method for a year or more and that in spite of the fact that the response of their associates and the leading
ANNALES 12/'98
SiDKWM TANOC, Mojca VOCflMK: ANAUZA S1ANJA IN POTRig PQMOCl I UMfTNOSTfO ..,151-168
personnel has been positive, they have been in most cases working in unsuitable places, which were not meant tor this particular work with the clients It looks that a special attention should be devoted to this question.
It is also significant that 60% of the questioned people had already been educated in the sphere of AW A and that no less than 80% of them express a wish for further education in this field This of course means that the endeavours by the principles of these programmes at the Pedagogical Faculty for the development of more lasting and deeper forms of education in AWA are reasonable and no doubt logical.
Key words: aid with art (AWA), health service, social security,, school education
LITERATURA
Andreoli, V. (1990): The Creative Man. Psychiatry: A World Perspective 4.
Bartenieff, I., Lewis, D. (1980): Body Movement. London, Gordon and Breach.
Caf, B., Kroflič, B., Tancig, S., (1997): Activation of Hvpoactive Children with Creative Movement and Dance in Primaiy School. The Arts In Psychotherapy, 24, No 4.
Chodorow, J. (1991): Dance Therapy and Psychology. London, Routledge.
Domma, W. (1990): Kunsttherapie und Bescha-efligungstherapie. Koeln, Maternus. Ecarte (1994): The Arts Therapist. Ferrara, Conference Proceedings 1.
Ecarte (1994): The Arts Therapies. Ferrara, Conference Proceedings 2.
Ecarte (1994): Clinical Cases: Art and Dramatherapy. Ferrara, Conference Proceedings 3. Ecarte (1994): Clinical Cases: Music and Dance Therapy. Ferrara. Conference Proceedings 4. Gilroy, A., Colin, L. (1994): Art and Music: Therapy and research. London, Routledge .
Jennings, S. (1994): Dramatherapy with Children and
Adolescents. London, Routledge.
Kroflič, B. (1994): Izraziti svoja čustva s sliko, glasbo,
plesnim korakom. Ljubljana, Delo 13. 7,
Kroflič, B„( 1992): Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana,
Znanstveno publicistično središče.
Liebmann, M. (1989): Art Therapy for Groups. London,
Routledge.
Liebmann, M. (1990): Art Therapy in Practice. London, Jessica Kingsley.
Mahon, L. (1992): The Handbook of Play Therapy. London, Routledge.
Mcniff, S. (1986): A Dialogue with James Hlilman. Art Therapy, nov.
Mcniff, S. (1988): Fundamentals of Art Therapy, illinois, Charles C. Thomas Publishers.
Mees-Christcller, E. (1992): Umetnostna terapija v praksi. Ljubljana, Kortina.
Mitchell, R., Friedman, H. (1994): Sandplay London, Routledge.
Neimarevič, D. (1990): Art Creation of the Painters-Mental Patients, Psychiatry: A World Perspective, 4. Nijenhuis, A. (1993): Arts Therapy: integration of Art and Therapy. The Arts in Psychotherapy, 20. Payne, H. (1992): Creative Movement and Dance in Groupwork. Oxon, Winslow Press. Payne, H. (1992): Dance Movement Therapy: Theory and practice. London, Routledge. Payne, H. (1993): Handbook of Inquiry in the Arts Therapies. London, Jessica Kingsley. Robbins, A. (1994): A multi-modal Approach to creative Art Therapy. London, Jessica Kingsley. Ruttcn-Saris, M. (1993): Emergence of the image. Hoge-school Nijmegen, Project 3410.826. Rutten-Saris, M. (1992): Porajajoči se jezik telesa. Assen, Van Gorcum.
Schavcrien, J. (1991): The revealing Image London, Routledge.
Schott-Billmann F. (1994): Quand la danse guerit. Paris, Chiron.
Tancig, S. (1996): Ne zdravljenje na bolniku, ampak skupaj z njim: vedenjska medicina. Ljubljana, Delo 6. Vil.
Tancig, S. (1997): Art Therapy from a "new cognitive science" point of view. London, Communication in the arts therapies, ECARTE.
Vogelnik, M. (1993): Ustvarjalni gib. Ljubljana, ZKOS. Vogelnik, M. (1996): Likovnost v skupini in umetnostna
terapija. Koper, Vita.
Withered, A. (1994): Movement and Drama in Therapy. London, Jessica Kingsley.
Waller, D. (1993): Group Interactive art therapy. London, Routledge.
Warren, B. (1993): Using the creative Arts in Therapy. London, Routledge.
168