ČRNOT5ELEM GLASILO CASOPISNO-TISKARSKEGA PODJETJA PRAVICA-DNEVNIK Leto XII 20. september 1976 Številka 7 NAŠA AKTUALNA NALOGA Kaj je že bilo storjenega za uveljavitev sprememb po osnutku zakona o združenem delu v obeh naših TOZD Začnimo tam, kjer je najpomembnejše, najteže in kjer leži ključ, ki odpira vrata k spremembam, predvidenim z novim zakonom. Pomen zakona nam je znan, vsi vemo, da omogoča uveljaviti spremembe, ki so temeljne in bistvene za naš razvoj, del našega življenja in dela. In kaj smo storili mi, delavci Ta določa stalno obliko dolgo-obeh TOZD Tiskarjne Ljudske ročnega sodelovanja pri načrto-pravice in Ljubljanskega dnev- vanju osnovnih sredstev in stalno nika za uveljaviteh teh sprememb, kaj so naše naloge — ta trenutek? Gre za povezovanje obeh TOZD, ki ju povezuje enoten delovni proces (časopis-tiskarna) v delovni organizaciji ČTP PRAVICA-DNEVNIK. Gre za dolgoročen perspektiven razvoj in za konkretne naloge. Sprejeli smo plan razvoja obeh TOZD, sprejeli Pa tudi samoupravni sporazum o temeljih srednjeročnega razvoja CTP PRAVICA-DNEVNIK za obdobje 1976-1980. obliko vlaganja, razvoj marketinga in zagotovitev kompletne ponudbe za tržišče, enotno obdelavo tržišča, poenotenje področij, ki urejajo delovna razmerja, usklajene samoupravne akte. Zajeti so torej vsi elementi, potrebni za funkcioniranje, obstoj in uspešen razvoj delovne organizacije. Kako pa te cilje konkretno uresničujemo? Na prvi seji novoizvoljenega delavskega sveta ČTP PRAVI- KOROŠCI: LJUBLJANSKI GRAFIKI SO Z VAMI Grožnje letijo iz ust avstrijskih policajev. Grožnje pa niso namenjene Potepuhom ali kriminalcem, temveč Poštenim državljanom, ki se borijo za svoje pravice na Koroškem in Gradiščanskem. .. Da bi podprli svoje rojake v Avstri-P' so se sestali predstavniki vseh osnovnih organizacij ZSM grafične mdustrije v Ljubljani. Namen sestanka je bil, da bi se dogovorili, kako nai bi potekale demonstracije, ozi-fpma protestni shod zaradi dogodkov, kl Pretresajo našo manjšino na avstrijskem Koroškem. Za ta shod je bil predlagan 15. sep-ember med 13. in 15. uro. Vsi predstavniki so se strinjali. Poudarjeno je . l °> naj bi bile to mirne demonstracija ki naj bi se začele na Trgu revoluci-le. potem pa nadaljevale po ulicah proti Rožni dolini do avstrijskega konzulata. Tam bi prebrali protestno pismo, ga predali avstrijskemu konzulatu in se nato mirno razšli. S tem protestnim zborovanjem bi se ljubljanski grafiki pridružili širokim množicam delovnih ljudi, ki podpirajo bolj manjšine za svoje osnovne pravice. Tudi naša delovna organizacija se je vključila v to akcijo. Ze na prvem sestanku smo imeli svojega predstavnika, ki je potem poročal o poteku organiziranja protestnega shoda. S povezovanjem mladinske organizacije kot pobudnika, OO sindikata, ter osnovne organizacije ZK je stekla široka akcija, da bi tudi naši člani delovnega kolektiva izrazili podporo manjšini na Koroškem in Gradiščanskem. CA-DNEVNIK 29. junija 1976 je bil sprejet sklep o imenovanju komisije za izdelavo predloga plana razvoja ČTP PRAVICA-DNEVNIK za obdobje 1976—1980, v kateri so Drago Bitenc, kot predsednik, Jože Paradiž, Janko Žebelj, Joža Dolničar, Marjana Hudarin, Rajko Čebular, Milam Lukek, Drago Pečenik, Tone Nosan in Martin Stipolšek kot člani, tajnik pa je Janez Premk. Glede na sestavo te komisije se bo v skladu s spremembami samoupravnih aktov preimenovala v koordinacijsko skupino za načrtovanje dohodka in planiranje v okviru DO. Imenovana je bila tudi komisija za vodenje priprav in usklajevanje samoupravnih aktov. Delo v strokovnih službah, ki pripravljajo spremembe, je v polnem teku, Izhodišča ob sprejemu novega zakona bodo v celoti pripravjena za javno razpravo ob roku, ki ga predvideva osnutek zakona o združenem delu. Vsak delavec bo lahko s svojega področja prispeval k uresničevanju vsebine zakona in posredoval svoje predloge delegatom ter samoupravnim telesom v delovni organizaciji- SODELUJTE! Pred vami, cenjeni sa-moupravljalci, je spet nova številka našega internega glasila. Ko vstopamo v novo jesensko sezono, bi vas radi ponovno opozorili, da si želimo v prihodnje več vašega neposrednega sodelovanja kot ste ga pokazali doslej. Kljub temu, da smo vas že doslej v vsaki številki opozarjali, da so vaše pobude, zamisli, pripombe in kritike vedno dobrodošle, odziva praktično skorajda ni bilo. Prav tega pa si vedno zelo želimo in zaradi tega vas ob izidu prve jesenske številke ponovno vabimo k sodelovanju — v kakršnikoli obliki, ki vam najbolje ustreza. Zavedajte se, da bo to glasilo še toliko bolj vaše, čim več boste tudi sami sodelovali v njem! Odgovorni urednik Ob 25-letnici izhajanja VISOKO ODLIKOVANJE DNEVNIKU Na skromni slovesnosti, ki je bila v prostorih tiskarne Ljudske pravice, je kolektiv Dnevnika ob 25-letnici svojega obstoja in dela prejel odlikovanje predsedstva SFRJ Josipa Broza Tita Red dela z zlatim vencem, ki ga je našemu direktorju in glavnemu uredniku izročil predsednik mestne konference SZDL Ljubljana Vlado Beznik (na sliki levo spodaj). Slovesnosti so se udeležili številni gostje, predstavniki družbenopolitičnega življenja Ljubljane in republike ter številni sodelavci (na sliki spodaj). JULIJSKA BILANCA LP DAJE UPANJE BOLJŠI START V DRUGO POLLETJE Prav v mesecu, ko je največ dopustov, so se delovni rezultati popravili Verjetno je julijska vročina odmrznila slabe poslovne uspehe Ljudske pravice v prvem polletju, kajti v tem mesecu je ugotovljeno, da se naši rezultati popravljajo. Po vrednosti je bil plan proizvodnje za mesec julij dosežen le 76-odstotno, toda to ni merilo za slab uspeh, ker vemo, da je letni plan razdeljen na mesece le po številu delovnih dni, da je bilo v tem mesecu izkoriščenih več dopustov ter da seje zmanjšalo število zaposlenih. Z aradi tega je bilo opravljenih precej ur manj. Če vzamemo opravljene ure posameznih mesecev kot mero za ugotavljanje uspeha, potem lahko trdimo, da se stanje v podjetju zboljšuje, ne moremo pa reči, da je že zadovoljivo. V prvem polletju smo dosegli na vsako opravljeno uro vrednost 129.50 din medtem ko smo v mesecu juliju to presegli za 14 %, oziroma smo dosegli za vsako opravljeno uro 147 din. Količinski obseg proizvodnje pa bi bil glede na opravljene ure presežen za 11 %. Tudi brezdelje je v upadanju, toda kljub temu je bilo v mesecu juliju evidentiranih 1.182 ur in to v obratu offsettiska, knjigotiska ter oddelku retuše. v___________________________________________________________________________________________________________ Nadurno delo je bilo prekoračeno za 40%, kar je upravičeno glede na večje število dopustov, kakor tudi zaradi izrednega nadurnega dela v časopisni enoti zaradi olimpijskega dnevnika. Samo časopisna enota je opravila 73 % vseh nadur, oziroma 205% predvidenih nadur za mesec julij. Teh nadur bi bilo lahko manj, če bi bila v oddelku boljša organizacija dela, ter če ne bi pisali več nadur, kakor jih je bilo v resnici opravljenih. Konec julija je bilo zaposlenih 477 delavcev, kar je za 5 % manj od predvidenih 500. Število zaposlenih se je zmanjšalo v glavnem v proizvodnih oddelkih, in sicer proizvodnih delavcev za 17 ter režijskih za 6. Plan izde-lavnih ur vajencev je bil realiziran z 108%. V vseh obratih je bil dosežen ali presežen, razen v obratu reprodukcije oziroma točneje v oddelku fotografije, kjer so vajenci naredili 52 ur premalo. Te ure bi vajenci lahko opravili, če bi oddelek zmanjšal nadurno delo. Celo podjetje je izkoristilo 15,2% planiranih dopustov za mesec julij. Namesto 15% vseh dopustov je bilo tako izkoriščenih 23%. Prek normalnega izkoriščanja dopustov izstopajo trije oddelki: knjigoveznica z 18%, ročna stavnica z 20,3 % ter oddelek fotografije z 22,2%. Izkoriščanje dopustov v tako velikem obsegu ima lahko slab vpliv na drug oddelek, ki je z delom vezan na predhodnega. V prihodnje je treba to odpraviti, čeprav je ugotovljeno, da so bili dopusti v primerjavi s preteklim letom bolj enakomerno porazdeljeni. Realizacija izkoriščenosti časovnega fonda v mesecu juliju: za izdelavo dela je bilo porabljeno 35,56% ur, za režijsko delo 34,76%, za plačane izostanke 25,94% ter za neplačane izostanke3,74 %. Neplačani izostanki so za malenkost nižji od planiranih, medtem ko so plačani izostanki pordsli za 6 % in to v glavnem zaradi večjega izkoriščanja dopustov. Ta mesec je prvič letos, da je število proizvodnih ur večje od režijskih. Tudi iz-delavni količnik je za približno 3% presežen, kar nam da zagotovilo, da se je poslovni uspeh začel zboljševati. Tudi poprečna vrednost dosežene točke je v mesecu juliju zadovoljiva. Ni tako visoka kot v juniju, to pa predvsem zaradi tega, ker je bruto vrednost norma ure znižana za 3%, kakor tudi zaradi spremenjenih pogojev korekturne lestvice, ki je v preteklem mesecu precej popravila doseženi rezultat. Pri izplačilu smo porabili za dober milijon starih dinarjev več denarja za pokrivanje ur brez dela. Razlika izplačila med najboljšim in najslabšim oddelkom je pre- V prvih letošnjih sedmih mesecih je Dnevnik dosegel dobre poslovne rezultate. Julij in avgust sta ponavadi slabša meseca, podatki za julij pa kažejo, da ni prišlo do običajnega poletnega upadanja prodaje obeh časopisov. Zahvala za to gre predvsem dobri distribuciji ob morju, tako, da naši bralci tudi v poletnih mesecih niso ostali brez svojih časopisov. Julija smo dosegli skupni dohodek v višini 7.312.000 dinarjev, stroški pa so bili 7.104,000 dinarjev, tako da je ostanek dohodka 208 tisoč dinarjev. Julija je bila cela vrsta izrednih stroškov. Plačali smo popravilo radiatorjev v višini 100 tisoč dinarjev, visoki so bili tudi stroški za pokrivanje olimpiade, saj smo v ta namen imeli v Montrealu lastno novinarsko skupino, potrebno pa je bilo plačati določen znesek tudi Tanjugu. Poleg tega smo izdvojili enodnevni dohodek za Tolminsko. V prvem polletju smo dosegli zelo dober poslovni rezultat, če bi svoje poslovanje gledali skozi finančne instrumente preteklega leta. Po fakturirani realizaciji smo v prvih šestih mesecih dosegli 42.532.573,41 dinarjev celotnega dohodka, ostanek dohodka pa je bil v višini 2.881.320,46, kar pomeni da je bil za 9 odstotkov večji kot v preteklem letu. Letošnji plačilni instrumenti (plačana realizacija) pa so delitev dohodka zelo zaostrili. Ostanek dohodka po plačani realizaciji znaša v prvi polovici leta samo 406.963,49 dinarjev. V prihodnjih mesecih je pričakovati, da bo plačana realizacija enaka fakturirani. V drugem polletju pričakujemo boljši rezultat po plačani in cejšnja, saj znaša 13%, kar pa ni odraz večjega prizadevanja pri delu, temveč le iskanje ugodnejših meril in njihovo prikazovanje na papirju. Iz tega sledi, da merila, ki jih uporabljamo za ugotavljanje vrednosti točke niso najboljša. Zato jih bo treba v najkrajšem času popraviti in prilagoditi tako, da bodo resnični pokazatelji fakturirani realizaciji, tako da bo dohodek predvidoma večji za okrog 2 milijona dinarjev zaradi podražitve Nedeljskega dnevnika. V kratkem pa bo prišlo tudi do podražitve rotopa-pirja (po vsej verjetnosti v višini 18 odstotkov), kar bo dokaj vplivalo na zmanjševanje našega dohodka. uspešnosti in prizadevanja pri delu. Da bomo to dosegli, bomo morali tudi stroške poslovanja vključiti v merila za ugotavljanje višine vrednosti točke. Izkoriščenost tiskarskih strojev v dveh izmenah je bila v mesecu juliju samo 71 % zaradi dopustov, medtem ko je v šestih mesecih znašala 74,3 %. Tudi proizvodna izkoriščenost je padla za 10%. Zaradi večjega režijskega dela, sem sodi tudi brezdelje, je bila dosežena produktivnost 59,5% (polletno poprečje znaša 71,2%). Edini zadovoljiv podatek je povečanje ur tiska in poprečno število odtisov, ki znaša 5187 v juliju in 4597 v 6 mesecih. V mesecu juliju smo začeli zasledovati tudi izkoriščenost knjigoveških strojev. Najboljšo izkoriščenost v dveh izmenah prikazujejo zgibalni stroji s 58,2%, tema slede šivalni stroji s 55,7%. Med ostalimi stroji pa ima najboljši rezultat broširni stroj s 60,9%. Poprečje vseh strojev znaša 55,1%. Proizvodna izkoriščenost je polovico slabša in znaša le 25,2%. Najboljšo produktivnost izkazujejo zgibalni stroji 57,1%, medtem ko je poprečna produktivnost vseh strojev komaj 45,7%. Najboljšo produktivnost izkazuje zgibalni stroj stahl (večji), in sicer 77,5%, najslabšo hei-delberg za tisk s folijo, ki ni opravil niti ene ure. Število primerkov na uro znaša pri zgibalnih strojih 4523, pri šivalnih pa 1769. Poprečno število vseh strojev je 2468 primerkov na uro. Iz prvih podatkov je razvidno , da stroji niso najbolje izkoriščeni, zato naj ti podatki služijo za poznejšo primerjavo. OSEBNI DOHODKI V LUČI STATISTIKE PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V TISKARNI LP ZA JULIJ 1976 Poprečni mesečni osebni dohodek 4184,90 dinarjev. V ročni stavnici je bil poprečni osebni dohodek 4296,80, v strojni stavnici 4855,30, časopisni enoti 5654,30, reprodukciji 4325,95, knjigotiskarski strojnici 3714,05, litografiji 3576,95, knjigoveznici 3000,00, mehanični delavnici 4332,55 in v režijski grupi 4399,90. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2035,75, najvišji pa 11359,15. PODATKI O IZPLAČANIH OSEBNIH DOHODKIH V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU V MESECU AVGUSTU 1976 Poprečni osebni dohodek je bil 5820,00 dinarjev. V redakciji znaša poprečni osebni dohodek 6777,27, BEP 5510,76, IBM 5031,00, pravnik ZP 6996,85, v splošnem oddelku, računovodstvu in analitskem oddelku 5248,87, prodajnem oddelku 5658,78, naročninskem oddelku 4785,35, ekspeditu 6066,70, adremi 3825,85, podružnice 5127,99, šoferji pa so prejeli 5146,08 dinarjev poprečnega osebnega dohodka. Najnižji izplačani osebni dohodek je bil 2132,10 dinarjev (snažilka). Najvišji izplačani osebni dohodek je bil 13097.05 dinarjev (resorni urednik). GOSPODARJENJE LD V PRVIH SEDMIH MESECIH DOBRI POSLOVNI REZULTATI DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV LP V POLETNIH MESECIH URE BREZ DELA Bržkone zaradi deževnega vremena v letošnjih poletnih mesecih ni bilo opaziti dopustniškega mrtvila v delu samoupravnih organov Tiskarne Ljudske pravice. Poslovni odbor se je sestal dvakrat, delavski svet pa petkrat, od tega dvakrat na redno in trikrat na izredno sejo. Po opravljenih volitvah so se sestali vsi na novo izvoljeni samoupravni organi in se konstituirali. Za novega predsednika poslovnega odbora je bil izvoljen Bogomir Šefic, za njegovega namestnika Tomaž Križaj, za predsednika delavske nadzorne komisije Franc Černe, za predsednika komisije za medsebojna razmerja Anton Porenta, za njegovega namestnika pa Aljoša Gašperšič. Poslovni odbor je na svoji zadnji seji odobril plačilo stroškov 21-dnev-nega bivanja v zdravilišču za Alojzijo Taradi, čistilko in Alojza Miheliča, strežnika, oba iz časopisne enote. V zvezi z letošnjim vpisom v Grafično tehniško šolo je PO odločil, da se omogoči šolanje le Jožetu Jagru, ki je že z izrednim študijem opravil del izpitov za I. letnik, odobren pa mu je bil redni študij II. letnika. Poslovni odbor je predlagal, naj bi šolanje omogočili tudi Rupretu Goršetu na predlog oddelka fotografije, vendar Gorše za to ni bil zainteresiran. Odbite so bile prošnje za vpis v Grafično tehniško šolo Siniši Rančovu, repro-fotografu, ter Boleslavu Karlinu in Stanetu Dimniku, ofsetstrojnikoma, ker nobeden od prosilcev ni izpolnil pogoja 5 let prakse v proizvodnji po končani grafični poklicni šoli. V prvi polovici letošnjega leta se je pojavil v tiskarni nov problem — ure brez dela, ki je nastal kot posledica delno zmanjšanega obsega dela v nekaterih obratih. Vsi obrati pa so pričeli nekontrolirano poročati na obrazcih »poročilo delavca« o urah Delavski svet je obravnaval polletno poslovno poročilo, ki je obrazloženo v posebnem sestavku. brez dela, ki pa velikokrat tudi niso bile upravičene. Po sklepu DS, da se ovrednotijo tudi te ure, da obrati ne bi bili brez krivde preveč prizadeti, je bil sprejet tudi sklep, da se priznajo ure brez dela le, če nastanejo zaradi objektivnih vzrokov, če je obrat v kritičnem obdobju izkoristil dopuste v planiranem obsegu in če jih je predhodno odobril tehnični direktor. Ure brez dela se ne priznajo, če je obrat že brez teh ur dosegel ali presegel plansko vrednost točke 0,12 din. V poletnih mesecih sta se nepredvi-doma spraznili tudi dve stanovanji, last tiskarne; eno dvosobno stanovanje v Trdinovi 2 in samska soba na Ilirski 36. Delavski svet je stanovanje v Trdinovi 2 dodelil Tatjani Kordiš, samsko sobo po Štefanu Vidmarju, oba sta delavca v časopisni enoti. Delavski svet je razdelil tudi sredstva za stanovanjska posojila, in sicer: Rado Flegar 10.000 din, Marjan Cimerman 50.000 din, Izidor Šiberl 65.000 din, Igor Poljanec 60.000 din. Miha Gerbec 20.000 din, Srečko Dolenc 30.000 din, Leon Winterleitner 50.000 din, Fani Rupret 40.000 din in Peter Šterk 20.000 din. Posojilo za adaptacijo je bilo dodeljeno le prosilki Jožici Bosančič v znesku din 10.000 din, ker smo letošnja sredstva sklada skupne porabe porabili za izplačilo jubilejnih nagrad. ŠE BOLJŠA PRODAJA OB MORJU Imeli smo tudi nekaj smole in smo uničili dostavno vozilo Prodajna služba je v letošnji poletni sezoni (v mesecih julij in avgust) delala v zelo različnih pogojih. Mesec julij je bil prodajno še posebno zanimiv zaradi olimpiade, kot običajno pa smo tudi letos vozili Dnevnik in Nedeljskega na morje (v Istro). Vzeto v celoti, je prodajna služba dosegla v teh dveh mesecih dober rezultat, saj smo z nekaterimi ukrepi dosegli, da naklada ni padla, kot je to običajno za ta dva meseca ter je pro-centualno uspeh realizacije nasproti planirani dinamiki prav v teh dveh mesecih najvišji letos. Seveda pa z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni. Ena bistvenih negativnosti je bila tisk. V času olimpijade smo ga prestavili na 9. uro. Tega časa pa v glavnem nismo dosegali. Prav tako pa je bilo tudi ostalo julijsko obdobje polno zamud — tudi takšnih, ko smo zamu-luli avtobusne odhode, ljubljanska Prodaja pa je bila v takih primerih na zadnjem mestu. je bilo pričakovati. Napram lanski sezoni je indeks poslanih izvodov Dnevnika 130, Nedeljskega pa 160, tako da smo na vrhuncu sezone pošiljali na to področje preko 5000 izvodov Nedeljskega in prek 1000 izvodov Dnevnika, oziroma dosegli v poprečju 975 izvodov Dnevnika v juliju in avgustu ter 4000 izvodov Nedeljskega na eno številko v tem obdobju. Imeli smo tudi nekaj smole, saj se je šofer na cesti proti Pulju ponesrečil in popolnoma uničil dostavno vozilo R-4. Na srečo pa šofer ni bil poškodovan, z razvozom smo takoj nadaljevali, škodo na vozilu pa bo povrnila zavarovalnica. Z EVIDENTIRANJEM NISMO USPELI! Ob koncu poskusne uvedbe evidentiranja prihodov in odhodov v Dnevniku lahko sklepamo, da z uvedbo ure nismo dosegli željenega učinka, produktivnost dela se ni povečala in tudi medsebojni odnosi se niso izboljšali. Dobra lastnost te evidence pa je nedvomno drseči delovni čas, ki dopušča službam in posameznikom, da so na delovnem mestu takrat, ko to zahteva delo. Zato naj bi službe še nadalje razvijale oblike drsečega delovnega časa, evidenco o navzočnosti pa bi do nadaljnjega vodili po posameznih službah v posebnih knjigah. . Na zasedanje delavskega sveta, ki le bil konec julija, smo povabili najodgovornejša predstavnika tiskarne, ju seznanili s temi problemi ter zahte-Vali takojšnjo rešitev. V prvih dneh B^gusta je pomočnik direktorja nevnika uvedel tudi kontrolo za vse aze dela, prek katerih pride do iz-t u ®.^er s*3!611 sestav, ki je bdel nad ekočim delovanjem. Od 5. avgusta ?lje je, razen ponedeljkovega Dnev-„a’ čas tiska zelo točen, kar je omogočilo prodaji nemoteno delo. Eden od ukrepov, ki so odločno za-zr 1 Padec naklade, je bil letošnji se-°nski razvoz v Slovensko Primorje in Istro do Pulja. Letos sta vozila dva šoferja z dvema avnima voziloma, zato so bili rele Ki zel° dobri in to kljub temu, da c 11 letošnji turistični obisk Sloven-zaradi slabega vremena slabši kot Tt Naš novi »konjiček« fiat 132 G*H m ŠE ENKRAT 0 ORGANIZACIJI DELA Ker smo v LP nekoliko precenjevali naše sposobnosti, smo morali malce odstopiti od povsem industrijske organizacije dela in jo prirediti domačim potrebam Že pred časom smo pisali o novi organizaciji dela v tiskarni. Takrat smo bili še malo prezaletavi in smo si domišljali, da lahko postavimo dovršeno obliko po industrijskem vzorcu. Malo preveč smo precenjevali naše sposobnosti in tudi preidealno gledali na tehnološki postopek in preveč puščali vnemar dejstvo, da smo še vedno uslužnostna industrija, posebno še ob vedno večjem pomanjkanju dela. Zaradi tega smo le morali nekoliko odstopiti od povsem industrijske organizacije dela in preiti na enostavnejšo delovno dokumentacijo in jo prirediti domačim potrebam. Prodaja ostane v glavnem nespremenjena. Do večjih sprememb pa je prišlo v tehnološkem oddelku. Sedaj je glavni tehnolog zadolžen za vsa večja naročila, ki morajo skozi tehnološko obdelavo. V celoti je odgovoren za pravilen tehnološki potek, da je naročilo opravljeno po naročnikovi želji, v dogovorjenem roku in v ustrezni kakovosti. Za natančno tehnološko obdelavo so zadolženi tehnologi za obrate, in sicer za stavek, reprodukcijo, offset tisk, knjigotisk in knjigoveznico. Njihova naloga je, da gre delo čim bolje pripravljeno v oddelek, da ga s pomočjo obra-tovodje pravilno normirajo in poskrbijo, da bo tudi pravočasno opravljeno. Glavni poudarek nove oblike je na osebni odgovornosti in so za vsakogar točno določene naloge in dolžnosti. V nobenem primeru pa ne bo dovolj, če bodo le organizatorji proizvodnje vestno opravljali svoje delo. K temu bodo morali še veliko prispevati tudi obratovod-je, preddelavci in posamezniki na delovnem mestu. Brez širšega sodelovanja bo še tako dobra organizacija zvodenela in ne bo prinesla višje produktivnosti in s tem boljšega zaslužka. Brez dvoma si v kratkem kakšnih novih sprememb več ne moremo dovoliti. Ta organizacija bo sedaj morala ostati dlje časa in jo bo treba še do potankosti izpiliti. Proizvodnja in trg sta danes preveč občutljiva za kakršnekoli poizkuse in si zato tega v prihodnje ne moremo več privoščiti. Z ODLOKOM UPRAVE ZA UUDSKO OBRAMBO MS CIVILNA ZAŠČITA POD ENO STREHO Z odlokom uprave za Ljudsko obrambo mestnega sveta Ljubljane in glede na načrt srednjeročnega razvoja civilne zaščite je določeno, da se civilna zaščita, ki je bila doslej organizirana le po enotah in službah TOZD tiskarna Ljudska pravica, združi v enoten organ, v katerem bodo zastopani delavci vseh treh delovnih organizacij — tiskarne Ljudska pravica, Ljubljanskega dnevnika in Cankarjeve založbe. Le-te imajo svoje delovne prostore v Kopitarjevi, Poljanskem nasipu in Kapiteljski ulici, vključno tudi delovna skupina MK SZDL INDOK — center. Ta najnovejši ukrep smo v delovnih organizacijah že pričakovali. Zavedati se moramo, da zaščita človeka na delovnem mestu in materialnih sredstev v primeru elementarnih nesreč ali v primeru vojne, ne more biti breme in odgovornost le ene delovne organizacije, temveč vseh, ki so v istih zgradbah. Ta ukrep bo v mnogočem izboljšal organiziranost civilne zaščite, kot na primer, obveščanje delavcev. vojnih podatkov, temveč nujnost, da organ, ki je pristojen za vodenje te evidence, v imenu štaba za civilno zaščito in skupnega odbora za SLO, ki se na novo formira, lahko pripravi merila, ki so določena z zakonom o ljudski obrambi in v skladu z določili republiškega sekretariata za ljudsko obrambo SRS. V prihodnje bomo na podlagi srednjeročnega plana razvoja civilne zaščite pošiljali na tečaje civilne zaščite pripadnike enot, v katere bodo razporejeni, če tečajev še niso opravili ali pa zaradi izpopolnjevanja. Organizirali bomo skupne vaje v okviru delovnih organizacij. Pripadnike enot bomo pošiljali na usposabljanje v druge delovne organizacije, ki imajo ustrezno organizirane in sodobno opremljene enote civilne zaščite. Priznamo lahko, da smo v pogledu civilne zaščite ali družbene samozaš- čite v vseh naših delovnih organizacijah do sedaj storili zelo malo. Doslej smo se le delno organizirali, nismo se dovolj poglobili v določbe zakona o ljudski obrambi, niti dovolj pomislili na elementarne nesreče (na potres, požar ipd.), ki nas lahko prizadenejo. Organizacija civilne zaščite v naši delovni skupnosti mora zaživeti in delovati, ker je njena naloga, da s svojo dejavnostjo kolikor je mogoče ščiti, rešuje človeka in materialna sredstva. Civilna zaščita smo mi vsi, ki delamo v OZD ali KS, HS. Civilna zaščita je poleg JLA tudi ves narod. DELAVCI DNEVNIKA SO NA ZBORIH SPREJELI NOV SPORAZUM 0 STANOVANJIH Delavci Dnevnika smo na zborih v oddelkih sprejeli samoupravni sporazum o urejanju stanovanjskih vprašanj delavcev, ki prinaša vrsto novosti. V srednjeročnem načrtu so določene obveznosti vsakega posameznika, posebno še odgovornih činiteljev štaba civilne zaščite, katerih člani bodo imenovani od samoupravnih organov delovnih organizacij, ki delajo v hiši. V srednjeročnem planu je tudi določeno, da je treba enote civilne zaščite s štabom opremiti, da bodo lahko aktivno delovale po potrebi, posebno v primeru elementarnih nesreč, pripravljene pa morajo biti tudi za zaščito in reševanje v primeru vojnih akcij. Naj ne moti posameznike -— delavce, vojne ali delovne obveznike v delovnih organizacijah, če bomo zaradi izpopolnitve določenih podatkov, ki so potrebni za splošno evidenco, zahtevali nekatere dokumente, kot so vojaške izkaznice-knjižice ali druge vojaške listine. To ni dekonspiracija 25. junija letos smo pričeli s poskusnim razvozom Dnevnika na Goriško. Vzrokov, ki so nas privedli do tega, je več. Predvsem nam je šlo zato, da bi v tem predelu Slovenije, kjer se križajo interesi časopisnih hiš, razširili Dnevnik, za kar je bila poglavitna ovira pozna dostava z avtobusom (prihod v Novo Gorico ob 14.40) ter premalo objavljenega gradiva za to področje, kar prav tako pogojuje večjo prodajo. Za zadnji vzrok je Dnevnik poiskal rešitev v namestitvi stalnega dopisnika, edina rešitev za zgodnejšo dostavo pa je bil lasten razvoz. Angažirali smo prevoznika, ki z lastnim osebnim avtomobilom prevaža Dnevnik. Rezultati v dvomesečnem poskusnem obdobju so taki, da smo sklenili V prvi vrsti zagotavlja pridobitev stanovanja in posojila le tistim delavcem, ki bodo na podlagi svojega dela do tega tudi upravičeni. Postopek za pridobitev posojila ali najemnega stanovanja je ostal v izvedbeni fazi popolnoma enak, le da morajo prosilci to pot v posebne vprašalnike vpisati tudi nekatere nove podatke: kdo vse je član gospodinjstva, vse podatke o vikendu, potrdilo specialista, če gre za slabo zdravstveno stanje prosilca ali članov njegove družine, potrdilo matičnih socialnih služb, ko gre za težke socialne razmere ipd. podaljšati poskusno obdobje še za dva meseca, ko bomo dokončno ugotovili umestnost razvoza. Primerjalni podatki z letom prej kažejo, da je že v prvem obdobju (julij, avgust) nastala pozitivna razlika okoli 300 do 350 več prodanih izvodov, kar je tudi finančno ugodno. Odprli smo deset novih prodajnih mest in prišli s prodajo tudi v kraje, kjer nas do sedaj ni bilo (Vipava, Šempeter), omogočili smo si izvedbo akcij za nove naročnike (predvsem Šempeter, Cerknica, Nova Gorica), ne nazadnje pa z lastnim razvozom preprečujemo v celoti neprodane pošiljke, kar se je dogajalo do sedaj ob velikih zamudah, ki jih je bilo v dobrih dveh mesecih kar 13. Kriteriji za velikost najemnega stanovanja ostajajo isti — 28 kv. metrov za eno osebo, 42 kvadratnih metrov za dve, 57 za tri, 66 za štiri in za vsakega nadaljnjega člana še po 10 kvadratnih metrov. LD pa bo dajal posojila največ do 200.000 din po veljavni obrestni meri za tekoče leto (to je novost v tem sporazumu, kjer tudi ni pomembna velikost želenega stanovanja, zato pa je prosilec dolžan sam zagotoviti sredstva za najmanj 20 odstotkov vrednosti stanovanja, za katerega prosi). Pomemben je tudi odstavek v 15. členu, ki pravi, da se sredstva za stanovanja praviloma delijo v razmerju 40:60 v korist posojil. Pri mladih družinah (17. člen) je znižana starostna doba na 30 let (od prejšnjih 35) in tako usklajena s kriteriji mestne stanovanjske skupnosti. Višina kratkoročnih posojil (26. člen) ostaja nespremenjena, od 10.000 do 50.000 din in od enega do petih let odplačilne dobe. Eden najpomembnejših členov je vsekakor 33., ki pravi, da je do najemnega stanovanja upravičen tisti delavec, ki s skupnim dohodkom vseh članov gospodinjstva ne presega 60 odstotkov od neto poprečnega OD na zaposlenega v SR Sloveniji v minulem koledarskem letu na zaposlenega člana gospodinjstva in 30 odstotkov neto OD na nezaposlenega člana gospodinjstva. Materam-samohranil-kam je priznan še en zaposlen član gospodinjstva. Kot osnova za izračun dohodka delavca TOZD Dnevnik bo služil dohodek po davčni prijavi, zmanjšan za samoprispevek in članarine. Tisti člani TOZD, ki s skupnim dohodkom ne bodo presegali cenzusa za več kot 10 odstotkov in bodo vztrajali pri pridobitvi najemnega stanovanja, bodo morali v roku petih let z obročnim odplačevanjem v sklad skupne porabe, kot brezobrestno posojilo dajati 20 odstotkov vrednosti želenega stanovanja, ki ga bodo po preteku 10 let dobili nazaj. Tisti delavci, ki bodo presegali cenzus za več kot 10 odstotkov, pa bodo uvrščeni na listo za posojila, če bodo to seveda hoteli, sicer bodo z nje črtani. Novost predstavlja tudi 25. člen sporazuma, ki je odpravil dodelitev najemnih stanovanj po t. i. kadrovskem členu (prej 18 a). Če bo šlo za reševanje perečih kadrovskih problemov, bo dal lahko uredniški odbor za novinarje, za druge delavce pa strokovni kolegij direktorja mimo prioritetne liste pobudo za dodelitev posojila, o čemer dokončno odločajo delegati DS. S tem, ko ni več možno dodeljevati na ta način najemnih stanovanj, bodo odpadli vsi možni očitki, da s tem členom kdorkoli manipulira, kajti ni isto dobiti stanovanje ali najeti posojilo z visokimi anuitetami. ČKNO^BELEM Izdaja delavski svet Časopisno tiskarskega podjetja Pravica — Dnevnik — Ureja uredniški odbor: Saša Jarc (odgovorni urednik), Breda Deniša, Srečko Mrak, Dana Nučič, Boris Ogrizek, Dušan Sivec, Majda Tičar in Stane Tršinar — Izhaja vsak drugi ponedeljek v mesecu, razen julija in avgusta — Natisnila tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. LASTEN RAZVOZ DNEVNIKA NA GORIŠKO ZDAJ PA SPET ORGANIZIRANA REKREACIJA Na 21. športnih igrah delavcev grafične industrije Slovenije so od naših največji uspeh dosegle igralke namiznega tenisa Po poletnih počitnicah, ko so se mnogi izmed nas ukvarjali z rekreacijo na dopustu, pa bomo sedaj ponovno začeli z organizirano rekreacijo. Ljubitelji plavanja se bodo lahko ponovno namakali v tivolskem bazenu, ljubitelji namiznega tenisa bodo imeli rezervirane mize v dvorani na Kodeljevem, igralci bowlinga bodo imeli proste urnike na bovvlingu v Tivoliju. Na svoj račun bodo prišli tudi nogometaši, ki bodo tekmovali v TRIM ligi, prav tako bomo prijavili ekipo za košarkarska tekmovanja. Udeležili pa se bomo tudi vseh množičnih akcij, ki jih bodo organizirale ljubljanske telesnokulturne skupnosti in krajevna skupnost Poljane. O morebitnih dodatnih željah pa sporočite v športno redakcijo tov. Aliču, soba 75 ali po telefonu — interna 340. GRAFIČNE IGRE Na 21. športnih igrah delavcev grafične in grafično predelovalne industrije Slovenije, ki so bile v Kranju, sta Dnevnik in Ljudska pravica prvič nastopala z enotnimi ekipami. Kljub temu, da se nismo udeležili tekmovanja v vseh športnih panogah, pa smo v skupni razvrstitvi zasedli šesto mesto med devetnajstimi ekipami. Zmagalo je ČGP Delo, ki je imelo predstavnike v vseh disciplinah. Največji uspeh na grafičnih igrah so dosegle igralke namiznega tenisa, ki so zasedle drugo mesto. V predtekmovanju so naše igralke premagale Pomurski tisk s 3:0, Mladinsko knjigo 3j0, Delo 3:1 in Gorenjski tisk s 3:0, v finalu pa izgubile z Učnimi delavnicami s 3:0. Vzrok za tako gladek poraz v finalu je utrujenost, saj sta morali obe naši igralki Marija Vončina in Reza Gomilšček odigrati vse dvoboje v šestih urah. Za tak napor pa sta bile Premalo fizično pripravljeni. Tudi moški so v predtekmovanju odlično zaigrali in premagali Učne delavnice s 5:0, Kočevski tisk s 5:2 in Gorenjski tisk s 5:3. V polfinalu so naši naleteli na razpoložene predstavnike Dela in izgubili s 5:3. V tekmi za tretje mesto so naše igralce premagali še predstavniki Aera prav tako s 5:3. Prvo mesto pri moških je osvojil Mariborski tisk. Sodelovalo je 16 ekip. Naši strelci so se slabo odrezali, saj so osvojili zadnje, to je 12. mesto. Dosegli so samo 402 kroga, medtem, ko je zmagovalna vrsta Mariborskega tiska nastreljala 643 krogov. Strelke so bile nekoliko boljše in so med devetimi ekipami s 336 krogi pristale na sedmem mestu. Tudi pri ženskah so bile najboljše strelke Mariborskega tiska. Čeprav smo se prijavili tudi za tekmovanje odbojkaric, pa so le te v zadnjem trenutku sodelovanje odpovedale in vse dvoboje so izgubile brez borbe. Mimo tega pa so »vrgle proč« Veterani Ljudske pravice in Dnevnika so na grafičnih igrah zasedli 5. mesto. Na sliki prizor s tekme s Pomurskim tiskom. tudi ne ravno majhno prijavnino. Zmagale so odbojkarice Dela. Pri moških nismo imeli predstavnikov. Nastopilo je sedem ekip, najboljši pa so bili odbojkarji Aera. Tudi naši šahisti se niso najbolje odrezali, pripomniti pa velja, da je bila ekipa sestavljena v zadnjem trenutku. Zmagal je Aero, naši pa so zasedli osmo mesto. Nastopilo je 9 ekip. Nogometaši — veterani so imeli precej smole. Potem, ko so prvi dvoboj z Mariborskim tiskom dobili brez boja, pa so v tekmah s Pomurskim tiskom in Delom izgubili šele v finišu. Kot olajševalno okoliščino'velja omeniti, da so bili naši nogometaši v poprečju najstarejši. V končni razvrstitvi so osvojili peto mesto. Tudi člani niso imeli sreče. Potem, ko so v prvi tekmi s 4:0 premagali Embalažo, so v četrtfinalu za avtogolom Aliča izgubili z Aerom. V končni razpredelnici so osvojili sedmo mesto, zmagala pa je Mladinska knjiga. V plavalnih disciplinah in rokometu nismo imeli prijavljenih ekip. Prihodnje grafične igre bodo leta 1977 v Novi Gorici. Do takrat pa bi veljalo razmisliti in se še bolje pripraviti za tekmovanje. NOGOMET Nogometaši Dnevnika in Ljudske pravice so v TRIM nogometni ligi, ki jo je organizirala TKS Ljubljana Center, odigrali osem kol. Naši nogometaši so petkrat zmagali in samo trikrat doživeli poraz. Zadnja tri kola bodo odigrali v jesenskem delu tekmovanja. Lestvica po 8. kolu: Ljublj. banka Papirografika Kemofarmacija Centromerkur Dnevnik — LP Vjesnik Jugotehnika Skupščina Sadje-zel. Vega Tegrad Tekstil 8 8 0 0 32:7 16 8 6 0 2 46:10 12 8 6 0 2 23:15 12 8512 24:14 11 8503 24:15 10 8503 22:15 10 8 4 1 3 22:10 9 8 3 1 4 17:26 7 8 2 1 5 15:26 5 8116 5:19 3 8 0 1 7 3:23 1 8 0 0 8 9:51 0 KADROVSKE NOVICE --------------J ljudska pravica I. letnik Vili Bernik, ročni stavec — Uroš Novak, ročni stavec — Boštjan Gartner, ročni stavec — Slavko Lozar, ročni stavec — Franc Merhar, ročni stavec — Franci Mrgole, knjigovez — Vladimir Foršek, knjigovez II. letnik Leon Tušar, ročni stavec DIPLOMANTI Na grafični tehnični šoli pri šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani je 23. junija 1976 diplomiral z od-bčnim uspehom JOŽE PARADIŽ, direktor tehničnega sektorja tiskarne Ljudske pravice. Diplomantu čestitamo! Na grafični poklicni šoli pri šolskem centru tiska in papirja v Ljubl- jani so 30. junija 1976 diplomira- i-Anton ZALAR, reprofotograf — Andrej JELOČNIK, reprofotograf — °jan HORVAT, knjigovez — Alam ORitnik, knjigovez — Miran TpNUŠ, montažer-kopist — Drago Sati?’ montažer-kopist — Jože ŠVT ’ monta^er"kopist — Vinko IGEL J, montažer-kopist — Jure STEFAN, kemigraf Diplomantom čestitamo. Imenovani so s 1. 9. 1976 razpore-1 na KD delovna mesta kot pripravniki. r ?ne 31. 8. 1976 smo iz objektivnih eevt °V (Prevelikega števila učen-v v) sporazumno prekinili pogodbo o nik enCkrarliu štipendistov I. in II. let- Imenovani bodo sklenili novo pogodbo z Mladinsko knjigo, s katero smo se sporazumno dogovorili, da jim omogoči nadaljnje šolanje. PRIŠLI V TISKARNO V MESECU JUNIJU 1976 Andrej Šturm, ofsetstrojnik — Vladimir Fortuna, šofer — Janez Razpotnik, slovnični korektor ODŠLI V MESECU JUNIJU Ajka Begič, knjig, delavka, sporazumno— Ljubo Andrejak, pripravnik v teh. sektorju, odhod v tujino — Dušan Ceglar, strežnik v ofsets_trojni-ci, sporazumno — Velimir Škafar, ročni stavec, sporazumno — Drago Gabrijelčič, ročni stavec, sporazumno — Rajko Ponikvar, ročni stavec, sporazumno — Boris Pantar, ročni stavec, sporazumno — Vinko Kašnik, ročni stavec, sporazumno — Stanislav Podlogar, ročni stavec, sporazumno — Zdenka Savič^knjig. delavka, samovoljno — Anton Šefran, strežnik v knjigotisku, sporazumno — Franc Lenarčič, strežnik v ofsetrotaciji, sporazumno — Mile Vujičič, strežnik v ofsetstrojnici, sporazumno S 30. junijem je bil razrešen dela obratovodja knjigoveznice Ladislav Vrhovnik zaradi starostne upokojitve. PRIŠLI V TISKARNO V MESECU JULIJU 1976 Franc Lenarčič, strežnik v ofsetrotaciji ODŠLI V MESECU JULIJU Vinko Papež, strojni tehnik, sporazumno — Marija Gavič, čistilka v upravi, sporazumno — Sonja Mlinarič, knjig, delavka, sporazumno — Bojan Kužnar, reprofotograf, v JLA — Slavka Svetek, knjig, delavka, samovoljno — Srečko Martinčič, strežnik v ofsetstrojnici, samovoljno — Stojan Ogrinc, strežnik v ofsetstrojnici, samovoljno — Alojz Sivec, gal-vanizer, sporazumno — Marinka Koprivec, knjig, delavka, sporazumno — Darko Hegler, montažer-kopist, v JLA UPOKOJEN Z 31. julijem je bil razrešen dela vodje kadrovsko-socialne službe Vladimir Pirc zaradi upokojitve. PRIŠLI V MESECU AVGUSTU 1976 Dušan Rus, strežnik v knjigotisku, iz JLA — Savo Vidic, ofsetstrojnik, iz JLA — Andrej Jeločnik, reprofotograf, pripravnik — Jože Saje, ofset- montažer-kopist, pripravnik — Drago Jesih, ofsetmontažer-kopist, pripravnik — Vinko Švigelj, ofsetmontažer-kopist, pripravnik Miran Januš, ofsetmontažer-kopist, pripravnik — Jure Štefan, kemigraf, pripravnik — Bojan Horvat, knjigovez, pripravnik ODŠLI V MESECU AVGUSTU 1976 Erna Živic, materialni disponent, sporazumno — Ivan Popit, delavec v kurilnici, umrl — Viktor Lukač, voznik viličarja, sporazumno — Peter Ki-selič, odpremni delavec, sporazumno — Anica Strbad, knjig, delavka, sporazumno — Kristina Apfel, knjig, delavka, sporazumno — Stojana Kara-dič, knjig, delavka, sporazumno — Eržika Avramovič, čistilka v upravi, sporazumno — Jordanka Milovanovič, knjig, delavka, sporazumno — Drina Vukadinovič, čistilka v fotografiji, sporazumno LJUBLJANSKI DNEVNIK V mesecu juliju so se pri nas na novo zaposlili: Dušan Nograšek kot tele-printerist in Milica Bajec, knjigovodja v računovodstvu, za določen čas. Iz podjetja pa je odšel šofer Bojan Nadižar. V avgustu pa je prišel Vlado Pirc — tajnik za SLO, odšel pa Rudi Kogovšek — teleprinterist. Čas dopustov je za nami. Tudi letos kar ne moremo prehvaliti izredne koordiniranosti dopustov v redakciji. Celo obe strojepiski sta bili hkrati na dopustu! Nekdo je naročil mali oglas za s ter o aparat proti močenju postelje. Kupec je dal samo svojo telefonsko številko, kar je razumljivo. Toda oglas je izšel s polnim naslovom nekega nesrečneža, ki je kupoval hidrofor. Korektorjema Sonji in Janezu priporočamo, da drugič, kadar bosta spet pomešala dva različna oglasa, dasta kar svoj polni naslov. ČRNCHBKLEM V LJUBLJANSKEM DNEVNIKU Izložba ob 25-letnici Dnevnika je bila prava mojstrovina, očitno narejena po geslu »Bolje išta nego ništa«. Po nekaj dneh je bila že v razsulu, tako »trdno« so bili pritrjeni eksponati. Če pa si jo natančno pregledal, si imel občutek, da gre za obletnico tiskarne, saj so bili v izložbi odtisi raznih časopisov, ki jih v LP tiskajo... Za 25-letnico Dnevnika smo »odpraznovali« uradni del, dobili odlikovanja... Kolektiv pa se sprašuje, če je to vse ob četrtstoletju obstoja? Mnogi se pritožujejo, da telefonistka, ki dela dopoldne, ni preveč prijazna, nasprotno: večkrat je celo osorna. Nasprotno pa je popoldanska telefonistka zelo prijazna in sprašujem se, ali samo dopoldanski čas tako vpliva na prvo telefonistko, ali pa preprosto ne zna biti — prijazna!? Dokumentacija zaposluje nove moči, širi se in se je pred dnevi celo preselila v nove prostore. Žal pa mnogi ugotavljajo, da se v njej vedno manj dobi. Med drugim niso mogli najti niti fotografije »Galeba«, da o kakšnih manj pomembnih slikah niti ne govorimo. Z novo jesensko številko našega glasila so se spet začeli stari problemi. Med drugim oddajanje gradiva z zamudo, nekateri pa obljubljenih prispevkov sploh niso oddali. Očitno je, da se nekateri niti med dopustom niso mogli otresti slabih delovnih navad. Nič več ni treba žigosati prihodov in odhodov na uri v veži. Ugotovili so, da kontroliranje z uro ni primerno in bodo zato poslej vodili kontrolo po oddelkih. ’ Ko se človek spomni, koliko hrupa in hude krvi je bilo ob uvedbi ure, se nehote spomni starega pregovora: tresla se je gora, rodila se je miš. Pred dopusti smo objavljali veliko reklamo: Dnevnik tudi v vašem dopustniškem kraju! No, na primer, na Bledu dopustniki Dnevnika niso dobivali. Preprosto zato, ker je raznašalec izjavil, da takim začasnim naročnikom ne bo nosil časnika — in je izvode vrnil. Sprašujem se, ali sedaj že raznašalci odločajo o tem, kateri kraj na Slovenskem je dopustniški in kateri ne? STRUPENJAK »KAKO NAJ BI NE BIL CRKNJEN V TEJ TISKARNI, KO PA SEM PREDVČERAJŠNJIM NAREDIL 26 NADUR, VČERAJ 30, DANES PA ŽE 20!«