LETO XI.
ZVEZEK ZO.
	n
	A
Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličaneke narodne omike.	A. M. Slomšek.
m		m
m		m
m	v	
NflS DOM
m
m
m
m
m
m
m
m
m
w<
O—J?
GLASILO
SLOVENSKE MLADINE.
MARIBOR, 1911.
CIRILOVA TISKARNA.
m
, m
Vsebina 20. zvezka:
•	S»ran
Pouk.
Politična šola: 3. Socijalna demokracija . 305
Zabava:
Ob mrtvaškem odru.......................307
Vojaški mirozov.........................311
Razgled po svetu.	311
Orli:
Telovadba starejših orlov...............311
Orel v Teharjih.........................311
Dekliški vrtec:
Dobra gospodinja........................312
Jesen...................................312
Pohujšana dekleta.....................  313
O likanju...............................313
Društveni glasnik:
Špitalič................................314
Velika nedelja..........................314
Ptuj ...................................315
Sv. Jurij ob Ščavnici...................315
Poljčane................................316
Sv. Magdalena v Mariboru................316
Cirkovce................................3)6
Sv. Ana na Krembergu....................317
Zreče .	.	.	.-........................317
Iz Koroškega............................317
Konjice.................................318
Gornja Radgona..........................318
Rajhenburg ...........................  319
Stran
Govorniške vaje:
Pozdrav mladenkam.................319
Dekleta naročite si pri S. K. S. Z. v Mariboru svoje dekliške znake!
Dekletom! Znana vrla prijateljica Pepca Senica v Šmarju pri Sevnici je izdala knjižico »Slov. dekle«. Priporočamo vsem članicam D. Zvez, da si to lepo knjigo takoj naroče pri pisateljici. 1 komad stane 40 v, po pošti 50 v. Ob enem se priporočamo, da si dekleta naroče več dekl.škth znakov, ki jih ima v zalogi S. K. S. Z. v Mariboru, komad stane 1 K.
Prav lepo posestvo pri Velikovcu
na Koroškem blizu mesta in državne ceste, z pribl. 45 orali najboljšega sveta, kjer vse žito imenitno raste in kjer se redi čez 20 govedi, 4 konji, nad 40 svinj itd. se radi družinskih razmer za komaj 15 tisoč gold. proda. Posestvo ima krasno lego, rodovitno polje, veliko sadja, paše za govedi, konje in svinje. Poslopja so vsa v najboljšem stanju in so sama nad 15 tisoč gold. vredna. Za pribl. 9 tisoč gold. je dolga z jako nizkimi obrestmi in tokratno amortizacijo, tako, da treba kupcu le kakih 5 tisoč gold. Naslov: Jeki, Klopice, pošta Velikovec, Koroško
Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva
14. oktobra 1911.
S	—S
KKKKKKKSKSKKKKKKKHKKKKKKKKKKKKa
Slovenci! Naročite si „Naš Doni“.
Vsem mladeničem se toplo priporoča: ,,Zlata knjiga slov. Orlov". Spisal Franc Terseglav. Cena vez. knjigi 2 K, broš. 1 K. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Pouk.
Politična šola.
3 Socijalna demokracij a.
Cela Avstrija , stoji ravnokar pod močnim vtiskom strašnega dogodka, ki so je odigral dne 5.. oktobra v prvi seji državnega zbora. Vodja socijalnih demokratov, žid dr. Adler, je imel strupeno hujskajoč govor o draginji, kar poči iz galerije strel in za njimše drugi, tretji, četrti in peti. 'Kroglje so žvižgale nad glavami poslancev, mimo rišeš ministrov, in podpredsednikov ter se zarile v tla in v ministrske mize. K sreči ni bil nihče zadet, A streli so bili namenjeni justičnemu ministru Ho-chenburgerju. Kdo je storil ta strašen zločin? Morda kak obupan oče, ki ima doma kopico stradajočih otrok, bolno ženo, in ga je sedanja draginja spravila, v obup ? Ne, ampak to je 25 let star človek, ki je v kratkem zapravil svojo lepo dedščino z razbrzdanim življenjem, človek, ki je skozi in skozi sprijen. Po rodu je žalibog Slovan, rodom iz Šibenika v Dalmaciji, Po mišljenju je socijalni d e m o k r a t, kakor je sam naravnost izpovedal.
Vsak stan, vsaki narod, vsaka stranka ima svoje smeti, a če eden zagreši, ni za to odgovoren dotični stan, narod ali stranka. Ce n. pr. sin kaj ukrade, ni tega kriv oče. Drugače pa je. Če ga je morebiti oče učil krasti, ga k temu Šuntal, mu dajal priložnost, ga hi svaril pred tatvino. Tedaj je tak oče odgovoren za to. Socijalno-demokratiČna Stranka je tudi odgovorna za strašno dejanje svojega propadlega čl,ovčka, zakaj on jo storil le to, kar stranka Že zdavno uči. Golo hinavstvo je, Če se sedaj socijalno-demokratični voditelji zgražajo nad tem činom in ga obsojajo. Učenca bodo kaznovali, učitelji Pa ostanejo brez kazni ,in bodo Še na-
prej sejali pogubno seme, ki rodi takšne sadove.
Socijalna demokracija je tisti satan, ki zastruplja zlasti mlade ljudi, dela iz njih nezadovoljneže, jih popolnoma spridi s svojimi nauki, jim iztrga iz srca vero in vsak čut poštenosti, napravi iz njih zveri. Ce so tudi med socijalnimi demokrati pošteni ljudje, pride to od tod, ker so po svoji nar ravi boljši kakor njihova stranka in njeni nauki ip ker se k sreči ne držijo dosledno teh naukov. Kdor se pa drži dosledno hujskarij, ki jih trosi socijalna demokracija medi ljudstvo, mora postati tak, kakor je Nikolaj Nje-guš Vavrak, k,i je izpustil strele y, državni zbornici.
Socijalna demokracija je tudi pri nas raztresena, zlasti tam, kjer so rudokopi in tovarne. Na stotine in tisoče mladih ljudi nam požre ta pošast. Iz sinov poštenih slovenskih starišev napravi zagrizene sovražnike krščanske vere, slovenskega naroda in vsakršnega reda. Zatorej je potrebno, da naši mladi prijatelji spoznajo socijalno demokracijo in se je pravočasno varujejo, zlasti če pridejo v mesto ali v tovarne. O zgodovini in ciljih socijalne demokracije se lahko poučiš v Krekovi knjigi „Socijalizmu11 ali pa v Ušenični-kovi „Sociologija"; ti dve knjigi bine smeli manjkati v nobeni društveni knjižnici m inteligentnejši udje, zlasti pa voditelji, bi naj od Časa do časa razlagali posamezna poglavja.
Duševni oče socijalne lemokraoije je Karl Marks (rojen v Trieni na Nemškem 1. 1818, umrl v Londonu 1. 1883).■ Njegovo glavno delo, v katerem jo razvil socijaldemokratični nauk, nekako sv. pismo socijalnih demokratov, je knjiga, „Dos Kapital1- Z Marksom je sodeloval in njegov nauk deloma izpopolnil Friderik Engels (umrl 1. 1893).
— 306
Ta dva moža sta že leta 1848. izdala razglas na vse proletarce* in trpine ter tako zasnovala mednarodno socijal-demokratično organizacijo. Kot agitator je na množice najbolj vplival Ferdinand Lassale (1825—1864). Socijalna demokracija si je zapisala na svoj prapor, da hofie pomagati tlačenim, siromašnim delavskim slojem. Ta namen je sicer hvale vreden, toda pot in sredstva, s katerimi hoče to doseči, so popolnoma napačna in y,odijo ravno do nasprotnega cilja. Socijalni demokraciji ni na tem, da bi bilo ljudstvo srečno in zadovoljno ter bi v miru vživalo sad svojega truda. Marks obsoja, naprave, ki bi pomagale ubožnimi slojem, netiti treba marveč nezadovoljnost, hujskati k sovraštvu, da čim prej izbruhne splošna krvava prekucija; nastane splošno klanje in se podere ves družabni red. Od hujskanja in sovraštva živi socijalna demokracija, njeni voditelji hujskajo množice k izgredom, in če oblast prime in kaznuje izgrednike, porabijo to zopet za novo hujskanje in agitacijo. Na Dunaju n. pr. so pri zadnjih izgredih pobijali okna, metali klopi iz šol, razbijali vozove, ki vozijo po ulicah, kakor da bi se mogla odpraviti s tem draginja ! Potem pa bi naj taka dejanja državna oblast še pohvalila! Ker je krivce kaznovala, hujskajo zavoljo tega in bi morala celo pasti glava justičnega ministra.
Socijalna demokracija je načeloma skozi in skozi brezverska, taji Boga, neumrlost duše, vsako postavno oblast, razen socijaldemokratične seveda, Človeka zadnji cilj jo vživati, med živaljo in človekom ni bistvenega razločka. Tak nauk mora seveda podivjati človeško srce. Da ljudem iztrgajo vero iz srca, Ščuvajo v svojih listih in po shodih ljudstvo proti cerkvi, sramotijo vse, kar diši po veri, črnijo cerkvene služabnike, s Črnimi barvami o-
* Proletarec ali proletarijat prihaja od latinske besede proles = otrok. Pri Rimljanih so tako imenovali najnižjo vrsto prebivalcev, ki niso drugo imeli kakor deco. Dandanes pomeni proletarijat delavski stan, ki nima svojega posestva in komaj toliko zaslužka, da sebe preživi.
pisujejo resnične in neresnične škandale. Veronauk hočejo izbacniti iz šole, mesto tVi zakona hočejo imeti prosto ljubezen, odpraviti hočejo vse postave, ki kaznujejo sramotenje vere. Pravičnosti in ljubezni socijalni demokrat no pozna. Tako izpridi socijalna demokracija zlasti mladega človeka, ker mu vzame najzanesljivejšo oporo, vero; uči ga: le vživaj, le vživaj. Ce pa nimaš več kaj, pa vzemi tistim, ki imajo. Boste in sedme zapovedi socijaldemokrat ne pozna, kjer je priložnost, odpravi tudi peto in začne pobijati svoje nasprotnike; osme tudi ne pozna, ker z lažjo in hinavščino dela v besedi in pisavi zoper svoje nasprotnike. Sploh nobena postava božja nima več veljave.
Seveda ob Času volitev in pred nerazsodnimi ljudmi zna tudi socijalni demokrat pobožno zvijati oči; podedoval je to po svojem očetu — liberalizmu. Oh, mi nismo proti veri, vera je-zasebna reč in se ne sme mešati v javnost. Seveda, socialdemokrat sme v javnosti uveljavljati svoja načela, kristjan pa ne. To je pravica, svoboda in enakopravnost! In če je vera, kakor pravijo, res zasebna reč, skrivnost našega srca, j)a naj jo pustijo pri miru, ne pa da z vsemi mogočimi sredstvi skušajo vero izdreti iz srca, ne da bi mogli postaviti kaj boljšega na njeno mesto, ampak v srce, ki je izgubilo vero, so naseli podivjanost, nezadovoljnost, praznota, obup; Človek, ki je odrekel pokorščino Bogu in njegovi postavi, postane suženj svojih strasti.
Ravno tako hinavska je socijalna demokracija glede n a r o d n o s t h Engels se je izrekel proti narodnostnemu načelu, socijalna demokracija se i-menuje mednarodno, češ, njej je vse e-no, kakšne jo kdo narodnosti, Ce bi bilo socijalni demokraciji res.no do tega, da se hoče potegovati za tlačene in zatirane sloje, bi se morala pri nas potegovati za manjše, tlačene narode. Vidimo pa ravno nasprotno. Socijalni de-mokratje v. vseh narodnih' vprašanjih potegnejo z našimi zatiralci, vedno držijo z Nemci, koder se gre zoper nas, v Mariboru in drugod je ravno soci-
jalna demokracija najhujši priganjač nemškutarstva. L. 189!). so sicer na strankinem shodu v Brnu sklenili, naj bi se spremenila Avstrija v zvezo narodnih skupin, dosedanje dežele naj bi prenehale, posamezni narodi bi se naj združili in se sami upravljali po narodnih zborih na podlagi splošne in enake volilne pravice. To je sklep za papir in pesek, v oči nerazsodnim ljudem, v resnici so pa socialni demokrat-je posebno med Slovenci vedno in povsod pomagači nadutega nemštva.
O priliki še pojasnimo stališče socijalne demokracije nasproti kmečkemu
stanu. Komur je na srcu lastni blagor-in blagor naroda, se ne bo nikdar dal slepiti socijal-demokratiČnim agitatorjem. Socijalni demokratje imajo celo armado dobro plačanih voditeljev, u-rednikov, organizatorjev, tajnikov, zaupnikov, agitatorjev. Vsi ti strastno delajo, da pomnožijo socijaldemokra-tične vrste, zakaj gre se za njihov žep. Širni sloji ubogih in nezavednih delavcev pa morajo teden za tednom plačevati strankin davek za te pijavke, ne da bi vedeli, za kaj se gre. Strahovanje, laz in sila, to je moč, ki drži pokoncu socijalno demokracijo.
Zabava.
Ob mrtvaškem odru.
Spisala Pepca S.
Sem po dvorišču stopa mož trdnih korakov. Postave je velike in tanke. Dasi še stopa nekako ponosno kot mladi vojak, vendar se mu že poznajo na licu proge, znaki starosti. Lasje so postali že beli in hrbet nekoliko upognjen. Izpod gostih obrv se sveti dvoje očes z nekako ostrim in strupenim pogledom.
Ne vedoč, kam bi se obrnil in kje bi našel kako malo napako, nad Čemur bi si ohladil svojo jezo,' stopi preko plota na cesto, ki pelje mimo „Borinove" gostilne.
Bil je oče Gregorec, po domače „Prekletnik", ki je bil gospodar velikega posestva na Doberci,. Star je že nad 50 let, a njegova žena pa komaj 38 let, ki se je ravno danes preselila v večnost. Družine ni imel radi svoje veliko skoposti, češ, kar družina pridela, tudi družina poje. Le edino hčer, ki je bila stara še-le 18 let, jo priganjal celo k najtežjemu delu. „Le delaj, punca, če hočeš biti kedaj bogata in se ponašati z denarcem, kot se že sedaj lahko tvoj oče“, vpil je neprenehoma na njena ušesa.. Tudi svoji ženi ni privoščil nikdar ljubega miru. Dokler se je mogla še kaj gibati, ni mirovala in nehala skrbeti za svojo ljubljeno Pavlico. „Moj Bog, kaj mi jo storiti," zdihovala je ubožica pogostokrat, ka-
dar je bila sama v sobi in Šivala ol> leko za edino hčerko. Ozrla se je proseče na podobo najsvetejših Src in si brisala vroče solze, solze skrbi in žalosti, ki so ji tekle po uvelem, bledem licu. „Ti, o Marija, ne dopusti, da postane moj otrok, moja Pavlica, kdaj. Tebi nezvesta. Tebi jo izročim v varstvo, da jo vodiš po pravi poti. Ti ji bodi mila, skrbna mamica, ko bodo položili mene v črni grob! Kako rada bi Še živela, da bi gledala svoje dete, ki bi bila pridna in mi pomagalai pri delu, a moje ure so štete. Naj bo, saj je to le izpolnitev božje volje."
Tako sc je mamica tolažila in jokala, zdihovala in priporočala hčerko v varstvo mogočne Zaščitnice. Hudo ji je bilo,' kadar si je zmislila, kako postopa mož proti njej in hčeri. Vedela je, da jo Črti, a izdati se ni hotela. Prepričana je bila, da že komaj Čaka na njeno smrt, da bo zopet prost in si izbiral bogate neveste . . .!
A vendar je molčala o vsem, . kot bi niti ne slutila. Še celo Pavlici je to ostalo talno, nejasno in prikrito. Da jo oče zaničuje, je vedela, a vzroka ni mogla najti. Smilila se jej je mamica, ko je naenkrat opazila na njenem, poprej rdečem licu, veliko izpremembo. Začela je kašljati in slabeti. Čeprav ni tožila bolezni nikomur, vendar je-slutila Pavlica takoj, da to ne pomeni nič kaj dobrega. In res. Nekaj Časa se je Še vzdrževala po koncu, a kmalu
jo je neizprosna bolezen položila v bolniško posteljo, iz katere ni več vstala.
Kot največji zločinec, ki išče brez miru pokoja in kraja, kjer bi umiril pekočo vest, enako se je godilo s Pavlico. Poprej vesela in zdrava, hodila je sedaj okrog kakor Človek, ki je obsojen v smrt. Kaj naj počne, če ji u-mre mamica, za katero bi dala svoje življenje? H komu se naj zateče, kadar jo njen lastni oče neusmiljeno preganja? Kot oster meč presunile so jo take strašne misli. „O ljuba Marija, ne vzemi mi Še mamice, pusti jo še vsaj nekaj časa pri meni, da me varuje. Ne Marija, ne pusti je vzeti, moja je, edino moja zlata mamica! Vzemi ljubi Jezus moje borno življenje, a, pusti mamico'ateju. Kaj naj počnem brez nje, o Marija?" Kdo more doumeti bridkosti in žalosti dobre hčerke, ko gleda na svojo zlato mamico, a ji ne more pomagati ?
Pridi sem, moja edina tolažba, in pripoveduj mi kaj iz sv. pisma, dabom vsaj malo potolažena, poprosi jo mamica napol tiho.
Že je hotela začeti, kar se začuje pred vrati strašni ropot in takoj za tem zaničljiv smeli, ki je predrl prsa uboge matere m ji zasadil smrtno orožje v sredino srca . . .
Pavlico obide smrtna groza, iz lijenili prs se izvije bolesten vzklik!.
Vrata se z velikim ropotom odpro in kaj zazro oči zavržene žene:	njen
mož se jo zopet pijan priklatil domov v spremstvu nesramne Ženske-tujke.
„No, stara, danes si pa le dobro oglej mojo prihodnjo ženo, ki bo gospodinjila v tej hiši, kadar odnesejo tebe!"
„Tudi ti, Pavla",, pristopi sem k njej in jej podaj roko v pozdrav; „poglej, to je tvoja druga mati!1*'
„Jezus Nazareški, usmili se me!“ krikne dekle v smrtnem strahu in se zgrudi poleg postelje svoje drage mamice. Nastopi trenotek, ki se ne da popisati.
Kakor nekdaj preroki, ki so oznanjevali ljudstvu kazni za greli, vzdigne se že skoraj napol mrtva žena v postelji in izgovori s svečanim glasom -strašne besede: „Proklet bo tvoj za-
rod, ko si storil toliko izdajalstvo. Trpinčil si me do smrti, zaničeval in u-bijal, dokler me nisi s svojim današnjim nesramnim dejanjem ubil. Zavrgel si, kar je svetega, a glej, date Bog ne zavrže. Prodal si svojo hčer tuji krvi, in ti še misliš, da si pravičnik?! Gorje tebi, ker uboj vpije do neba. Poslavljam se od tebe danes za vedno. Mojo ljubo Pavlo sem izročila Mariji v varstvo, ona bo skrbela za njo. Veliko krivico si zagrešil nad menoj, pa odpuščam ti vse, vse iz ljubezni do Boga in moje Pavlice."
Komaj je nesrečna žena izgovorila, še zadnje besede, začuti na glavi težak udarec. Udaril jo je njen lastni mož v divji jezi in zbežal skozi vrata. nh prosto s svojo grdo priležnico. „Umri, staia", bile so zadnje besede divjega moža.
„Pavla, moja Pavla, kje si? Pridi k meni, moj ljubljenček, po zadnji blagoslov ! “
„Ne, draga moja mamica, Vi ne smete umreti! Kaj hočem sama na svetu?" zakriči obupana deklica in se trdno oklene okrog vratu mamice.
„Bog me kliče k sebi, ljuba Jičer-ka, ne pusti me več pri tebi. Ne boj se, Mariji sem te izročila, ona bo tvoja druga mama. Spominjaj se me, ko bom že počivala v Črnem grobu, in ne žabi, da se kmalu vidimo onkraj groba pri Mariji, No zaničuj svojega izgubljenega očeta, saj ti bo Jezus podaril krono v nebesih za vse zemsko trpljenje. Moli za njegovo dušo, da se ne pogubi. Ti pa bodi pridna in poštena, ohrani najlepši cvet, čisto nedolžnost in 'krotkost. Varuj se slabe tovarišijo kot strupene kače, ne prebiraj slabih knjig, ki -so hujše kot strup in ne zaničuj duhovnikov, ker ti je le duhovnik na zadnjo uro najboljši tolaž-nik s sv. popotnico. Blagoslavljam te v imenu Očeta in Sina in sv.Duha amen."
Se en gorek poljub sprejme od mile mamice, in njena glava omahne nazaj , . .!
Ura na steni preneha s svojim tiktakanjem, duša mamice pa zleti v rajske višave. Tam na odru leži sedaj o-na, ki je morala toliko grenkosti po-
skusiti na tem svetu. Tam leži sedaj ona, Id je bila zavržena od lastnega moža in teptana v prali.. In vendar je imela na tem svetu Še vsaj eno tolažbo: Njen edini otrok jo je ljubil iz celega srca. Prišla je pa bela žena z ostro nabrušeno koso in ni vprašala, bo li koga težko zapustila ali ne. Zapustila je ta svet in se preselila v boljši kraj, vživat srečo vekomaj.. Njeno telo loži med cvetlicami na lepem, belem odru, krog in krog gore dolge, voščeno sveče. Roke ima sklenjene k molitvi z rožnim vencem. Obleka ji je črna, okrog, pasu pa jo ovija vijoličast pas. In kdo jo je tako okrasil in izkazal še zadnjo ljubezen in Čast?
Bila je to Pavla, sedaj uboga, zapuščena sirota brez matere. Jokala je sirotica neprenehoma, m se dala več utolažiti. Jokala je za svojo mamico in zraven pletla krasne vence in jih po-lagala okrog mile matere.
Ni se ganila od nje tudi ne za tre-notok. Hotela je biti pri njej, četudi umre žeje in lakote.
Ljudje, ki so prihajali trumoma kropit umrlo, se niso mogli premagovati solzam, videč obupano hčer ob odru svoje matere. Tolažili so jo in prosili, naj skuša vsaj za nekaj tre-notkov pozabiti gorje, ki jo je zadelo. Bog je hotel imeti tako, in mi ne moremo predrugačiti. Tudi tvojo mamico je poklical iz te solzne doline, kjer je morala ubožica toliko trpeti pri vsem svojem bogastvu. Bodi mirna in udaj se v voljo božjo!
„Ne, mamica, jaz Vas ne bom več zapustila,1 zavpije nesrečno dekle, „ob tem Vašem mrtvaškem odru bom klečala in Vas prosila, da izprosite pri Bogu še milost za me in za ateka. , Da, mamica, vsi se bomo skupaj enkrat v nebesih veselili, upam pa, da bode to kmalu,"
Glasen jok. nastane. Niti eno oko ni ostalo suho. Pogled na ranjko in na nesrečno dekle presunil je najtrša srca.
„Kaj takega še nisem videl", šepetali so sosedje med seboj. „Sam Bog ve, kje se potepa ta ničvredni mož. Go-
tovo jo je zavil zopet k „Borinu", s tisto grdo ničvrednico."
Celi dan popiva okrog in se niti ne zmeni, da bi prišel domov, pogledat svojo žrtev, katero je uničil.
„Verjemi mi, dragi sosed", zašepeče stari „Grebenc" na uho tovariša, „da ta Gregorec ne bo umrl naravne smrti. Bog ga bo kaznoval za njegovo nesramno življenje."
„Koliko udarcev je prenesla reva po nedolžnem. Zdi se mi, da še sedaj slišim težke udarce po njenih plečih. Bog ji daj zato večni mir!"
„In ta Pavla, nesrečno dekle, kako se mi smili. Komaj je začela živeti,, pa izgubi vse, kar je imela."
Dolgo so se Še sosedje pogovarjali, med seboj različne stvari. Naenkrat, so pa začuje zunaj trda hoja.
Vsi so se spogledali in nemo pričakovali, kaj se ima zgoditi.
Srpo gledajoč na vse strani, stopi z negotovimi koraki v sobo gospodar Gregorec,
„Psi prokl, . ., Kaj delate tu v moji hiši? Kdo vas je sem poklical, dami delate tukaj nadlego,. Ven, pravim, če-ne, vas postrelim kot mlade mačke, tu sem jaz gospodar in nihče drugi!"
Nihče se ni ganil Z mesta, le ostri pogledi svete jeze dobrih sosedov so švigali proti njemu.
Dosedaj se ni niti ozrl na ženo, ki je ležala na mrtvaškem odru, , ko pa zasliši pretresajoč vzklik nesrečne hčere, ki je ležala na odru, skoči k njej, in kot bi trenil, jo zagrabi za lase in vleče proč od odra.
„Jezus, pomagaj mi! Marija, varuj me! - zavpije dekle. A v tem tre-notku začuti tudi oče trde pesti, ki so padale kot toča po njegovem hrbtu.
„Proč, proč, grdi morilec, zver v človeški podobi! Pogini kot mačka, grdi pijanec-izdajalec! “
Kot žival, kadar jo zakoljejo, primejo ga možaki in vlečejo iz h'iše.
Dolgo so se še potem pogovarjali o njem in njegovi surovosti. Vsi so sklenili, ostati colo noč pri mrliču, da ne bi bilo dolgčas ubogi deklici, katero so vsi iz srca ljubili.
— 310
Pogovarjali so se vsakovrstne re->fti, in kmalu so pozabili na prejšnji dogodek. Postali so glasneji, vedno bolj veseli. Le zapuščena Pavla je plakala ob odru svoje matere in molila za svojega izgubljenega očeta, da ga Bog ne zavrže.
„Usmiljeni Jezus, usliši mojo prošnjo! Tebi, o Marija, ga izročim v varstvo, kot je moja mamica mene. Ne zar pusti ga ti, o Kraljica, in prosi svojega Sina, da ga pripelje na pravo pot — na pot pokore. Poglej, o Devica, kako prosi hčer za svojega ateja, ti, edino ti, me moreš uslišati! Bog, pravični sodnik in usmiljeni oče, odpusti mu njegove pregrehe, on se bo poboljšal, o tem sem prepričana, kor hčer Marijina sem in Marija me mora in hoče vsikdar uslišati!“
Sklonila je glavico k tlom in ihtela ...!
„Da, mamica, kmalu pridem za teboj in potem bom pri tebi vekomaj.Ve-.seli se, moja dobra mama, tvoja hčerka, bo kmalu zopet v tvojem naročju."
Tam za goro se je začelo svitati. Kaj neki je to? Kazalec na uri se pomika že na pet in petelin se že pridno oglaša zunaj s svojim ki-ki-ri-ki.
„Lej, lej, saj se že svita, pa se mi zdi, da je še-le polnoči. Nocoj je bila pa res kratka noči. Meni se prav nič ne dremlje, kar ni moja navada", se pobaha prvi sosed, ki je bil videti najbolj brihten.
„Ej, kdo bi zmiraj dremal, meni se pa celo noč ni niti enkrat zdehni-lo, kar se mi vedno rado, kadar jo malo dalje potegnem", oglasi se drugi.
„Tudi jaz sem lahko čul kot še nikdar”, pritrdi hitro tretji. „Pa veste kaj, možje, domov bo treba iti, saj je že skoraj beli dan! Vendar pa moram zbuditi Pavlo, ker je zaspala kar tam ob odru. Ubogo dekle se mi zasmili, kadar jo pogledam. Ne kličem je rad, ker vem, da je ubožica že vsa izmučena, ali moram jo, da ne bo sama."
„Ko bi bil vsaj oče kaj boljši, da bi bil doma, ali kaj hoče napraviti s pijancem?!"
„No, Pavla, le vstani sedaj, mi gremo domov, torej čuj ti pri mami, ker ni drugega! Sveti se že in ne bo ti več dolgčas." Med tem jo rahlo prime za roko in hoče vzdigniti ubogo siroto, ki je klečala ob odru, sklepala roko k molitvi in sanjala sladko, sladko .. .
Ni se ganila z mesta. Njene roke so bile otrpnjene in glavica globoko sklonjena na prsi.
„Moj Bog! Dajte vendar sem luč, da vidim dekleta v lice. Zdi se mi, da je zelo izmučena.", krikne možak prestrašeno.
Se enkrat jo prime krepko in rahlo vzdigne od tal. In kaj zazrooči doln-rih sosedov?!
Srce uboge Pavle je nehalo biti. Njena Čista duša jo zletela v rajske višave k svoji mamici, po kateri je koprnelo njeno srce.. Umrla je prevelike žalosti ob odru svoje mamice.
Tam po beli cesti se vije dolg iz-prevod. Štirje pogrebci neso črno pobarvano krsto. Pred njo grestadva duhovnika in pojeta mrtvaške psalme: „De profundis clamavi ad te Domine" itd. Za krsto stopa pa mož s solzami v očeh,. V rokah ima rožni venec in moli za svojo žrtev. Bil je Gregorec, poprej tako ošaben in sedaj krotek kot ovca. Izgubil je vse . . .
Zaplakal je kot otrok na grobu svoje žene. Spoznal jo prejšnje življenje in jo orosil za odpuščanje. Storil je trden sklep: popraviti vse prejšnje zlo . . .
Zopet je zaplakal in zadnji odšel proti domu . . .
Pretekel je dan in zopet isti prizor. A krsta ni črna, ampak. bela. Nesli so k zadnjemu počitku tudi pridno in nedolžno Pavlo,.
Ni mogoče popisati bridkosti ne srečnega očeta. Kot obupan objame kr, sto svoje hčere in s tresočim glasom zavpije: „Odpusti mi, dobri otrok, zavoljo Jezusa in Marije! Tvoj oče se hoče poboljšati! Niti eno oko ni ostalo suho. 'Jok nesrečnega očeta ganil jo najtrša srca.
In kar je obljubil, jo tudi izpolnil. Postal je pošten mož, vzor celi župni-
— 311
li. Na svojo ranjko ženo in ličer ni pozabil.; Vsako nedeljo je klečal na grobu hčere in matere! in premišljeval ■minljivost s.v.eta. Klečal je ob grobu kot nekdajPavlica ob mrtvaškem odru in tudi on pretakal grenke solze.
Postal je iz zveri — človek, rešilo ga je trpljenje in molitev pravičnih duš.
Razgled
Zadnjih Štirinajst dni so v svetovni politiki naslonili važni dogodki. V 'ospredju stoji vojska med Italijo in Turki zaradi afrikanske pokrajine Tripolis. katero si hočejo prisvojiti Italijani. Postopanje Italijanov je celo krivično, zaletavajo pa se tudi v Albanijo, kjer se jim je pa Avstrija postavila po robu, češ, tu nimate nič iskat:. Ze itak nezaupno razmerje med Avstrijo in Italijo se je Še poslabšalo. Mesto Tripolis se je sicer že vdalo, a Italijani bodo imeli v Tripolisu Še hode čase, ker se pripravljajo mohame-danci na sveto vojsko zoper nje — Na Portugalskem se je pričela vstaja zoper republiko, obnoviti hočejo kraljestvo, toda zadnji čas prihajajo poročila, da se je poskus monarhistov, to Je pristašev kraljestva, ponesrečil. —
Vojaški mirozov.
Počasi, zateglo glas trombe doni, ob uri večerni deveti, zapoznjenec naglo domov pribeži, drugače dado ga zapreti.
Po sobah luči že ugašajo se, vse mora zdaj v postelji biti in nikdo nikamor več iti ne sme, dok budnice zvokov ni čuti.
Zateglo, počasi glas trombe doni naznanja že uro deveto, in dnevi vojaku, kot glasi le ti, počasi teko mu presneto.
Starogorski
po svetu.
Dne 'o. t. m. je začel naš državni zbor svoje jesensko zasedanje.. Začetek je bil žalosten. Najprej je prišlo do velike praske, ker so prišli Cehi z otroki protestirat zoper to, da jim je zaprl dunajski mestni svet češke šole. Komaj se je ta vihar polegel in se je začela seja, je pa med govorom socijaldemokrata Adlerja iz galerije Nikolaj Njegoš petkrat ustrelil proti ministrom. — Novi vojni minister je postal dosedanji poveljnik v Sarajevu, grof Auffenherg. Mož je zagrizen Nemec tu hud sovražnik Slovanov. Priporočd ga je nemški cesar, ki torej že vplive na imenovanja naših ministrov, kakor I t bili mi že pod Prusom! — Na Španskem so zadušili vstajo, ki je hotela odpr av i t i kr a 1 j estvo.
Orli.
Telovadba starejših Orlov. Pri na-Mh telovadnih odsekih štejemo tudi več starejših članov, posebno v mestih. Da ne bodo le-ti samo radi lepšega fosili poleti rdečo srajco, korakali v "aših mlađih vrstah ter nosili orlovske znake, priporočamo, da bi v zimskem času telovadila tudi „stara vr-sta“. Nemci imajo svoje „Herrenringe", ll|(li Sokoli imajo posebno telovadno jTo za starejše gospode. Ta telovadba n ne bila samo praktičnega pomena za
zdravje posameznikov, ampak bi tudi zelo dobro vplivala na mlajše Drle. Ce lii ti videli, da telovadijo tudi starejši gospodje in se ti ne sramujejo, biti v vrstah Orlov, bi marsikateri mladenič še z večjim veseljem zahajal k Orlu. Sicer pa mislimo, da bi telovadba, recimo eno uro na teden, bolj ugodno u-plivala na zdravje kot sedenje v gostilnah.
Na leharjih pri Celju se ustanovi Orel. Novo Četo pozdravljamo!
Dekliški vrtec.
Dobra gospodinja. Danes le kratka Črtica, v kateri vam hočem nekako pregledno pokazati, katere vrste živali nam nudijo ob raznih letnih časih najbolj okusno meso. Strogo se sicer ne da stvar po mesecih ali letnih časih razvrstiti, ker segajo termini večkrat eden v drugega; zato sledi samo pregled v glavnih potezah, a) Celo leto: govedina, teletina, povojeno svinjsko meso, navadne domače ribe, mesne konzerve. — b) V pomladi: jagnjetina, mlado koštrunovo meso, brinovke, divji petelin, žabe in želve. — c) V poletju: mlada domača in divja perutnina, srne, jeleni, postrvi. — d) V jeseni:	dorasla domača perutnina, zajci,
divje koze, jerebice, kljunači, orehovr ke (Haselhuhner), iazani, prepelice. — e) V zimi: sveže svinjsko meso, deloma še domača in divja perutnina ter druge divjačine, polži, razposlane sveže morske ribe. — !) Raki v pomladi in poletju v mesecih, ki nimajo Črke „r“ (maj, junij, julij, avgust). — Torej, ljube mlade kuharice, le dobro izbirajte, da vas pohvalijo vsi, ne samo stara kuharica, ki obenem pohvali pridno vrtnarico in brhko perico.
Jesen. Minolo je vroče poletje, pa prišla je hladna jesen, in kmalu se zopet narava zazibala v sladek bo sen! Da, jesen je tu! Kaj pa me dekleta? Ali jo hočemo posnemati in tudi iti spat? Gotovo ne! Me ne bomo počivale; naš ideal je, stremiti po vedno, višji izobrazbi, in v tem poznojesenskem in zimskem času, ki se nam približuje, bomo s podvojeno močjo delale v naših organiziranih krogih za naš časni in večni blagor, delale vstrajno in nesebično v korist bližnjemu, v Čast in ponos našemu zatiranemu narodu, katerega nada, steber in bodočnost smo le mi, mladina. Dekleta! Čigava je bodočnost? Ona pripada mladini! Ka-koršna mladina, takšna bodočnost! Jesen je tu! Rožice, katere smo spomlar di vsejale, jih negovale, da so nas razveseljevale, bomo zdaj v jeseni poiskalo in od najžlahtnejših shranile seme za prihodnjo setev. Kadar se mudimo
pri tem delu, poglejmo še enkrat dobro suho steblovje cvetlic in pomislimo, kaj so nas one s svojim cvetom ličile. Oglejmo si prvo cvetlico, modro vijolico; ona je vsled svoje skromnosti povsod priljubljena ter nam je v krar sen vzgled ljube ponižnosti. Vijolica cvete v prvi spomladi. Tako mora biti tudi nam dekletom prva in največja skrb za Čednost in ponižnost, ker ona je podlaga vseh čednosti, kakor jej je nasproten napuh, začetek vse hudobije. In zato tudi pravi sveto pismo: Na-puhnjenim se Bog ustavlja, le ponižnim deli svojo milost. — Druga cvetlica, katere ne manjka v nobenem vrtu in nas opominja k pobožnosti, je s trnjem obdana dišeča roža vrtnica. S trnjem obdana je tudi pot pobožnosti, ali kdor najde do nje pravo stezo, njemu je trnjeva pot sladka in prijetna, ker mu jo Gospod sladi in ga osrčuje z besedami:	Moje breme je lahko in
moj jarem je sladek! — Ustavimo se in poglejmo rahločuten sadež nežne cvetlice lilije, katera nam je najlepša podoba naše stanovske Čednosti, svete čistosti. Sadež lilijin se ne sme v jeseni izkopati, temveč dobro paziti, da nam po zimi ne zmrzne. Tako, dekleta, je nekako z našo nedolžnostjo. Gazimo dobro, da nam je ne omaja in ne izruva barja popačenega sveta, in ne zastrupi mraz viharnega; z zanj-kami hudobije nastavljenega življenja, ker:	lilija nedolžnosti enkrat izgub-
ljena, ne pride več nobena. Spomnimo se večkrat enega izmed osmerih blagrov: Blagor njim, ki so čistega srca, ker oni bodo Boga gledali. — Pozabiti ne smemo cvetlice rumene solnčnice. Ona se obrača vedno proti in za soln-eem, in mu je vsled hvaležnosti, dajo oživlja s svojo lučjo in toploto, vedim pokorna, ter je tudi nam najlepši znak svete pokorščine. Na semena, oziroma sadeže teh Štirih čednostnih cvetlic skrbno pazimo, da nam po zimi ne iz-umrjejo, da bomo spomladi na vrtih cvetlice, v srcih pa njih čednosti skrbno gojile, in kadar bodo zopet v bujni rasti in cvetu, jih večkrat zvijale v
- 313 —
šopke ter jih povijale z zlato nitko božje ljubezni, ker brez ljubezni nam vse čednosti nič ne koristijo. Saj vemo, kako pravi apostol:	Ce bi imel tako
vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nifi; in zopet: Ako bi govoril angeljske jezike, in dal svoje telo, da se sežge, ljubezni pa bi pe imel, mi vse skupaj nič ne pomaga. Te štiri čednosti, zlasti ljubezen božja, naj dičijo vsako mladenko, da bo na jesen, na večer svojega življenja. vesela in zadovoljna, svesta si, da je jutro svo.;e mladosti čednostim v Bogu in z Bogom preživela. Jesen je tu! Ptiči, krilati pevci so se poslovili, po nekem notranjem nagonu odpluli v toplejše kraje, sluteč tukaj bližajočo se zimo. Tem pticam-selivkam so nekako podobna naša. dekleta, ki se tudi v jeseni v veliki množini vzdignejo, poslovijo od domače hiše in rodne zemlje ter gredo v tujino, in se tako neizkušene, nevešče tujega jezika, v,nepoznanem jim kraju, pogrezajo naravnost v prepali pogube. Nam, dekletom doma pri stariših, sije vedno toplo pomladansko sobice brezskrbno sreče in zadovoljnosti, med tem, ko dekletom v tujini preti neprestana barja sprijenega sveta, in strupeni zimski mraz nevarnosti za niih duše, on jim žuga, jih vsak Čas pogoltniti v svoje nenasitno žrelo pogube, ako se z vso silo ne znajo ustavljati. Zato, dekleta, brez velike sile ne zapuščajte domače zemlje, ker od pridnega človeka domača gruda ne zahteva preveč truda, saj mu ona vedno tudi dosti dola in nudi kruha. Draga mi slovenska dekleta! Co že mora katera od vas od doma, ne odhajajte v predaljna in prevelika mesta, da vas prehitro ne okuži velikomestni zrak nevere in hudobije. Sprejmite 'drage volje te moje vrstice, čeprav niso izbranih besedi, namen pa ie dober; ker jaz kot dekle celjske o-koliee in župnije imam priliko opazovati, kako tudi v našem, Čeprav majhnem celjskem mestu dekleta, ki pridejo od daleč služit, strašno zabredejo, da, še celo, kar je za njo največja nesreča, svojo vero popolnoma izgubijo. Pomislite, Koliko hujša nevarnost je za
dekleta v večjih mestih’! Čeprav je marsikje dobro, in mogoče še kje bolje, a vkljub temu je vendar doma najboljše. Dekleta! Ne pozabite lepega pregovora: Ljubo doma, kdor ga ima!
N. Z.
Polnijšana dekleta. Nekoč sem šla po polju in vidim na njivi delavce. Bila so dekleta in ena stara ženica, ki so so pogovarjale o fantih, kateri fant ie najlepši in kateri najlepšo pleše, pa kako rad za vino plačuje, pa je morala ta in ona poleg fanta sedeti in piti celo nedeljo popoldan in Še pozno v noč, in potem je fant rekel, da ga mora prav rada imeti. Tista stara ženica pa jo rekla:	Kaj pa doma star-
ši porečejo, ali privolijo v tako grešno znanje? Ona pa odvrne:	Kaj jih
j)a skrbi, jaz jih ne bom poslušala, saj se bom omožila, zdaj si moram izbrati, katerega jaz hočem, nočem, dahi mi stariši izbirali. Potem je pa ženica vprašala: Kaj pa če si boš takšnega izbrala, da te bo prav pogosto tepel, čeravno zdaj zatrjuje, da te ima rad, ljubezen se spremeni rada v grenkobo. Najboljše bi bilo, da bi pustila fanta in stopila v Marijino družbo, če ti je sveti zakon namenjen, ti bo že Marija izbrala ženina. V Marijini družbi se boš naučila pokorščine, potrpežljivosti in značajnosti. Dekle odgovori: V Marijino družbo ne maram stopiti, ker bi ne smela v. krčmo hoditi in pa plesati, tudi ne s fantom občevati, pa k spovedi bi morala iti vsak mesec. Žena pa reče: Kaj te je sram, iti vsak mesec k spovedi, to pa te ni sram, da se s fantom grdo pogovarjaš ponoči pri oknu? Kaj misliš, ako ljudje ne slišijo, pa Bog sliši vse. Tebi je še premalo, iti vsak mesec k spovedi, smeš iti vsak teden, dokler so ne poboljšaš. Dekle: Da bi pa šla vsak teden k spovedi, bi pa ljudje rekli, da sem svetnica. Starka:	Tisto poslušaš, kaj bi
ljudje rekli, saj te ne bodo ljudje sodili, ampak Bog. Da, mladost je norost, starost je pa žalost.
O likanju. Pravilno likanje potrebuje precej vaje. Za domačo rabo sme se tudi manj natančno likati; dobro pa je, da dekle, bodisi da vstopi v
službo ali pride v boljšo hišo, razorne pravilno likati. Važno je, da je likalna deska in likalnik v dobrem stana. Deska ne sme biti premehko prevlečena, dvojna plast flanela ali enakega blaga zadostuje, belo likalno ruto pa je brez gub in nategnjeno pritrditi. Železo ne sme biti prevroče, ako se je kos zasmodil, je istega zmočiti in proti solncu obesiti. Mali rumenkasti madež se odstrani z jesihom. Imet’ se mora mokro gobo ali rutico, da se zasušeno perilo ovlaži. Kos, ki je za po-likati, se ravno nategne in gladi z likalnikom v ravnonitju sem in tja, da je suho in gladko. Široke robove se lika prvo narobe in potem pravo stran. Monogrami, znaki in vezenina se lika narobe, da se bolj vzvišeno pozna. Po-
likano perilo se lepo zraivna, robove znotraj, monograme navrh, trakovi ne smejo ven viseti. Dokler je železo vroče, se lika, večje, gladke kose, z bolj ohlajenim pa trakove in nagubane kose. Likalnik se po vsaki rabi s suhe ruto obriše in shrani na suhem kraju. Ako pa je zarjavel, se ga pa mora z v terpentinu namočeno ruto obdrgniti, da rja izgine, potem pa suhega namazati spodaj z voskom. Polikano perilo se mora popolnoma osušiti in ohladiti, preden se položi v omatro; sedaj se tudi preŠteje, ako se strinja število z onim zaznamovanim. Oprano perilo se zloži vselej pod enako vrsto v omari
Društveni glasnik.
Špitalič. Preljubi Naš Dom ! Neštetokrat sem te že prečital, vsakokrat prineseš veliko dopisov od vseh stranih, toda nikogar ni, ki bi se oglasil iz Špitaliča. Nihče si ne upa prijeti za pero. Sprejmi torej od mene, priprostega mladeniča enkrat skromen dopis. Ali smo Spi-talčani res tako zaspani in zanikrni, da bi si ne upali ničesar ustanoviti ? Skoro v vsaki fari že imajo mladeniči ali dekleta svojo mlad. ali dekliško zvezo ali pa Marijino družbo, samo pri nas nimamo ničesar. Ali nas je res tako malo, da bi si ne mogli ničesar ustanoviti, ne, dosti nas je, toda preveč zaspa ii smo; kdaj se bodemo pač tudi mi vzbudili iz spanja pravičnega ? No čisto se pa tudi ne smemo pograjati; že od pomladi sem se nekaj malega giblje, veliko se jih je naročilo na Naš Dom in Slov. Gosp., katerega z veseljem čitajo. Sedaj po leti se zaradi obilnega dela ni moglo dosti storiti, toda če Bog da, po zimi pa moramo nekaj napraviti, če ne drugega, naj se pa ustanovi Marijina družba, kjer bi se zbirali mladeniči in dekleta skupno k narodnemu delu. Na delo torej, posebno mladeniči prirejajmo podučljive mladeniške sestanke, da se navdušimo za narodno in versko stvar. Ne bojte se raznih težkoč, čeravno se vam bo morebiti kdo smejal ali zabavljal, naj vas ne bo sram, ampak mislite si, saj to je naša dolžnost. Nikdar vam ne bode žal, še v poznejših letih se boste z veseljem spominjali tistega časa, ko ste se združili med seboj in začeli delovati za blagor naše mile domovine. Začnimo prej kot slej resno delo, da pridemo do zaželjenega cilja. Zdrami se torej, mladina Špitalska, da boš imela enkrat vesele dneve za seboj in veseli bodo tvoji spomini na zlati čas srečne mladosti !	Špitalski mladenič.
Velika Nedelja. Dne 8. oktobra smo se zbrala dekleta velikonedeljske dekanije pri Veliki Nedelji. Posetile so nas tudi sestre izven naše dekanije iz Ptuja, od Ljutomera, od Sv. Jurja ob Ščavnici. Ob	uri je bila
pridiga č. g. kaplana Štuheca, ki so z besedami »Kako bi se angelji božji ne veselili onih, katere se družijo tukaj z angelji božjimi,« opominjali dekleta, da naj se trudijo za lepe krščanske čednosti in tako s pomočjo angelov širijo kraljestvo božje na zemlji. — Zatem je bila slovesna sv. maša s skupnim sv. obhajilom, h kateremu je pristopilo ta dan okoli 300 deklet. — Po sv. opravilu se je vršil shod. Za predsednico shoda se izvoli Mar. Lončarič iz Središča, ki da besedo veleč. g. dr. Hoh-njecu. Veleč. g. govornik živo bodri dekleta k lepemu krščanskemu življenju. Vsako slovensko dekle naj dičijo štiri lepe čednosti : bogoljubje, deloljubje, domoljubje, in rodo-r ljubje. Domača dekleta vabi g. govornik, naj rada pristopajo k dekliški zvezi, ki se ravno ta dan ustanovi pri Vel. Nedelji. C. g. domači župnik Menhart predlaga odbor novoustanovljene D. Z. Nastopijo dekleta (19) s svojimi pozdravi, govori in deklamacijami:	Iz veliko-
nedeljske župnije Manja Kosi, Marija Voršič, Marijana Alt, Alojzija Škof; od Bolfenka Marija Kolarič in Neža Vnuk; od Sv. Miklavža Barbara Mlinarič; od Svetinj Frančiška Vraz in Micka Pichler; iz Središča Marija Krajnc, Jožefa Klobučar, Alojzija Modrinjak; iz Ptuja Ivana Horvat in Lojza Kovačič; od Sv. Jurja ob Ščavnici Alojzija in Marija Horvat; iz Ljutomera Alojzija Šoštarič; Stamberger Jožefa iz Središča priporoča zbranim »Dijaško ku: hinjo« in nabere za njo 17 K. V popoldanski
Pridigi stavi č. g. kaplan Štuhec presv. Srce | Jez. in najčist. Srce Mar. za vzor čistosti in | nedolžnosti. Po večernicah smo šle gledat igro »Svojeglavna Minka,« ki so jo priredile za ta | dan domača dekleta.
Ptuj. Tudi shod meseca septembra se je vršil v občo zadovoljnost. Bilo je mnogo zanimivih točk na vsporedu, naj sledi tukaj kratek pregled. Otvoril je shod s pozdravom Čislani naš gospod voditelj, temu pozdravu je Priklopil isti govornik zanimiv pouk o življenju na deželi in v mestih; ta primerjava nam je jasno kazala pot, katero naj tozadevno hodimo. 'elja naj nam pravilo, kdor le more naj ostane doma; kdor pa mora iz doma, ta naj bo čuječ, da se ne izneveri veri in narodu svojemu. Teh aiatih naukov hočemo se ne le držati, temveč Uidi v tem smislu vsakomur svetovati. Zelo je ugajala šaljiva deklamacija »Razni stanovi«, ki s!a j° predavali članici Ivanka Horvat in Ne-žica Petrovič. Predsednica Terezija Breznik nas je v lepih besedah opozarjala na slogo, ki m°ra vladati v zvezi. Upamo, da njene besede ne bodo ostale brez dobrih nasledkov. Tajnica Marica Potrč se je spustila bolj na praktično Polje, ter nam je v svoji zdravstveni razpravi v prvem delu dokazala vpliv zdravega telesa na razvoj dušnih moči po znanem izreku: V zdravem telesu — zdrava duša. Predlagala je nadalje, da naj stopijo v spored naših zboro-'’anj tudi črtice iz domačega zdravoslovja. Stvori nam nekako ta nov sistem predavanj s Prav zanimivo in poučno črtico o varstvu in Juvanju zobovja. Posebno so vsem ugajale be-rjede članice Ane Lovrenčič ; govorila je o dolgostih služkinje glede verskih načel napram otrokom svojih predpostavljenih. To poučno Izdavanje je bilo sestavljeno v zanimivi, de-°nia resni, deloma šaljivi obliki. Vzbujala je govornica ne samo vsestransko zanimanje, tem-tudi občo veselost ker je vedela, bi rekla, Kar umetno menjavati resno besedo z dovtipi.
končanem oticielnem vsporedu povzame *°pet besedo gospod voditelj. Njegove besede 0 veljale v slovo osebi, ki je celo leto žrtvo-svoje moči, svoj prosti čas v korist krče-Jtskemu bralnemu društvu, oziroma naši zvezi, j a delavna oseba, naš neutrudljivi pevovodja ' fežiser gosp. Alojzij Krajnc, tajnik kmetske gojilnice zapušča namreč Ptuj, ker ga kliče |s^ar med svoje čete, ker mora opasati vojaško lvab'jico. Z zahvalnimi besedami gospoda go-l^ika se združimo me vse, ter mu skupno Qlcemo : »Hvala na vsem ! Nasvidenje! Živio! h Uspod Krajnc se na to ša sam v ginljivih j sedah poslavlja od društva in zveze, pov-d^j°č, da mu toletno delovanje v omenjenih {j|UMvih in bivanje med ptujskimi katoliškimi L°venci povzročuje težko ločitev. Tolaži ga 2 Zavest, da katoliško narodna ideja tudi tukaj trguje, da napreduje mladeniška organizacija »p!1 Pri moškem spolu je dokaz temu, najmlajši tf, |Jski orel«. Burni živio klici tvorijo konec Ittv e.k°j.neSa poslavljanja. Po dveurnem raz-;v arjanju razšle smo se z zavestjo, da dekl. iv®^a napreduje in se v polni meri zaveda J'k dolžnosti. Prihodnji shod se vrši zopet
tretjo nedeljo meseca oktobra, to je 15. Opozarjamo vse članice dekl. zveze, da se polnoštevilno udeležijov shoda ter privabijo seboj še drugih deklet. Žalostno je, kar opažamo pri naših shodih, da manjka pač vsakokrat precej deklet iz zveze. Na svidenje prihodnjič v prav obilnem številu! — Pod pokroviteljstvom krčevinskega bralnega društva je priredila združena katoliška mladina, »Dekliška zveza« in mladi »Orel« dne 24. septembra ljudsko veselico v prostorih Narodnega doma z zelo zanimivim vsporedom. Otvorilno besedo je imel urednik Straže g. Kemperle; pozdravil je v imenu krčevinskega bralnega društva mnogobrojno občinstvo, opozarjal na posebne točke programa ter vabil navzoče po končanem oficijelnom delu v spodnje prostore k prosti zabavi. Temu pozdravu je sledilo petje domačega mešanega zbora, ki je pod vodstvom svojega pevovodja gospoda Alojzija Krajnca prednašal res krasno in harmonično več slovenskih skladb. Glavno točko pa je tvorila vprizoritev krasne ljudske igre »Domen.« Res dovršena je bila ta vprizoritev, o tem so pričali glasno doneči aplavzi od strani občinstva. Hvala g. režiserju, kakor izborno šolanim diletantom. Posebno radostno nas je iznemadil poset vrlega Šentjurskega pevskega društva, ki je se svojim krasnim petjem zabaval občinstvo med posameznimi pavzami kakor pozneje pri prosti zabavi. Čast g. pevovodju kakor pevcem in pevkam! Pri prosti zabavi v spodnjih prostorih menjavali so se govori s petjem. Zvezin voditelj, obenem odbornik krčevinskega bralnega društva je v svojem govoru zahvalil došle goste od blizu in daleč ter ob enem govoril poslovilne besede neumorno delujočemu pevovodju g. Krajncu, katerega kliče vojaška služba iz slovenske domovine v Gradec. Priljubljenemu odhajajočemu udu zadonel je navdušen »živio« in klic »na svidenje« od vseh strani. Gospod urednik Kemperle je v daljnem govoru se obrnil do novincev naših vrst. Slikal jim je glavne lastnosti, ki naj dičijo vojaka in povdarjal, da krščansko socijalna organizacija osobito »Orel« skrbi za tozadevno potrebno vzgojo in pripravo. Razven velečastitega gospoda kaplana Erhatiča od sv. Jurija ob Ščavnici oglasilo se je k besedi še mnogo naših vrlih mladeničev, osobito orlov. Živahno se je vse gibalo in se zabavalo. Cas je le prehitro minul. Razšli smo se z željo, da bi v kratkem zopet prišlo do takega sestanka.
Marica.
Sv. Jurij ob Ščavnici. Polletno poročilo »Mladeniške zveze«. Naša Mladeniška zveza je imela tekom prvega polletja pet dobro obiskanih shodov. Prvi mesečni shod in ob enem občni zbor je bil 8. januarja, vkljub zelo slabemu vremenu se je zbralo okrog 40 mladeničev. Predsednik, tov. Plaveč nam je podal kratek pregled o delovanju in predavanjih v preteklem letu. Govorilo se je največ o alkoholu ter je priznal, da člani M. zveze niso brez potrebe zahajali v gostilne. Izrazil je željo, da bi se shodov, katere prireja Zveza Slov. Mladeničev, udeležili vselej polnoštevilno. Nato se je prav prisrčno zahvalil č. gosp. duhovnemu
voditelju za njih požrtvovalno delovanje. Po poročilu tajnika se voli odbor, ki ostane star le namesto odstopivšega knjižničarja tovariSa Holca se je izvolil Alojz Strajnšak. Drugi mesečni shod je bil 2. svečana. Shod otvorijo g. duh. voditelj in razvijejo govor o ljudskem štetju in o krivicah, ki so se godile Slovencem na Koroškem. 2. Liberalci in njihova neznačaj-nost in liberalno zadružništvo v Celju. 3. Važnost knjigovodstva. Tovariš Grabar je govoril o lepem vedenju posebno pri vojaških naborih in sicer je povdarjal, da ni lepo in da je neolikano, če fantje ob vojaških naborih pišejo po kakih vratah, kar potem berejo tujci in potem trdijo, da smo surov in neolikan narod. Tovariš Plaveč je govoril o nezmernosti, v pijači in nas je opozoril na nekajere slabe navade, nadalje kako je treba ravnati, ako imamo v družbi tujca ali bolj izobraženega človeka. Govoril je nadalje o pobojih in dvobojih. Gospod duh. voditelj so nam še bolj obširno opisali dvoboj in njega strašne nasledke. Po kratkem razgovoru se je shod končal. Navzočih je bilo približno 70 mladeničev. Tretji mesečni shod se je vršil 19. sušca. Zborovanje je otvo-ril tovariš predsednik Plaveč in je pozdravil navzoče, ki jih je bilo okoli 61. Govoril je o mladeniču, ki izstopi iz šole. Vse ga vabi, dobri tovariši ga vabijo v Marijino družbo in Mlad. zvezo, slabi pa ga vabijo k ponočevanju in v gostilne. Mladenič, ki se navadi pijančevali, pijančuje vedno, krade in zapravlja staršem imetje, ko pa se oženi, zapravi otrokom premoženje, ženo stori nesrečno, otrokom zapušča slab zgled, njemu pa ostane beraška palica. C. g. duh. voditelj pripomnijo, da je dolžnost mlad. zv., da pridobiva mladeniče in jim daje priložnost, da se lahko pošteno zabavajo in se na tak način odvračajo od slabe in pregrešne zabave. Mladina rada išče družbe in veselja, če ne najde dobre, pa slabo in pregrešno. C. g. duh. voditelj so govorili o govorništvu, kako si je sestavljati govore. 2. Važnost zadružništva. Pov enournem zborovanju se je shod zaključil. Četrto zborovanje se je vršilo 7. majnika. Č. g. duhovni voditelj so govorili o razpustu državnega zbora, in kako je nastal državni zbor. Nadalje govori tovariš Plaveč o bližajočih se državnozborskih volitvah. Nato govori tajnik o oliki po delavnicah. Č. g. duh. voditelj so nam dali nekaj nasvetov z ozirom na tiste, ki bi se šli učit kake obrti. Zborovanje se konča. Navzočih 34 mladeničev. Peto zborovanje se je vršilo 18. junija. Govorili so č. g. duh. voditelj in sicer, kaj so poslanci in njih naloga. Naloga države. Prvič skrbeti mora, da se ohrani sv. vera, ki je temelj državam. Drugič skrbeti mora, da se ljudstvo primerno izobrazi. Tretjič skrbeti mora, da je dosti delavcev, da jim priskrbi cena stanovanja. Dolžnosti podložnikov do države.
Poljčane. Da naše izobraževalno društvo ne spi, temveč krepko deluje, kaže to, da smo si postavili novi oder, in sedaj prvikrat na njem igrali. Ker nam med šolskim letom prostori naše ljudske šole niso bili na razpolago, zato smo šele 24. septembra obhajali slavnost, v čast
in proslavo Njih Veličanstva našega svitlega cesarja Franca Jožefa I. Ob obilni udeležbi občinstva se je vršila slavnost po sledečem vsporedu:	Najprvo pozdravi mladenič Jožef
Lavrenčič vse navzoče v kratkem a jedrnatem govoru. Nato so nam naši vrli slavčki zapeli dve krasne pesmi: Eno samo rožo in Rožmarin. Slavnostni govor pa je govoril gospod bogoslovec Rezman. Prav lepo nam je opisal cesarjevo potovanje po slovenskih deželah, pa tudi zvestobo, udanost in ljubezen, s katero so Slovenci vsikdar sprejemali milega vladarja. Pred krasno, z zelenjem in venci ozaljšano in umetno razsvetljeno cesarjevo podobo smo skupno zapeli cesarsko pesem. Potem so nastopili naši vrli mladeniči in predstavljali šaljivo igro : Krčmar pri zvitem rogu. Nato dekleta izobraževalnega društva:	Svojeglavna
Minka, in zopet mladeniči: Kmet Herod. Vse tri igre so iztekle prav dobro in povzročile med občinstvom obilo smeha in zabave. Čeravno nam je dež nekoliko nagajal, vendar so se ljudje veseli in zadovoljni vračali na svoj dom. Vsa čast vrlim mladeničem in dekletom, da so tako korajžno nastopali, presrčna zahvala pa č. g. Ivanu Altu za njihovo požrtvovalnost in obilni trud, ki so ga imeli, da so nam oskrbeli novi oder. — Pri prosti zabavi, ki se je vršila v gostilni g. Svetlina, so se vrstile deklamacije, petje in govori z gromovitimi živijo klici na našega milega sivolasega vladarja. Ob-tej priliki se je tudi nabralo za Slov. Stražo 7 K 62 v. Draga mladina, le tako naprej po začrtanej poti. Ni se nam treba strašiti in sramovati, če tudi nas naši sovražniki pikajo in zasramujejo, najboljši odgovor jim je to, če skupno, složno in pogumno vztrajamo pri započetom delu v korist in blagor slovenski domovini. Narodu slovenskemu pa kličem s pesnikom Gregorčičem :
Bog čuvaj te še mnogo let,
Da srečen zreš slovenski svet,
Da srečno, slavno in edino Premilo vidiš domovino.
Sv. Magdalena v Mariboru. Dne 24. septembra smo imeli dobro obiskan mesečni1 sestanek »Dekliške zveze«. Govor je bil o poglavitnih dolžnostih mladenk, ki pristopijo k »Dekliški zvezi«. Tudi več deklic je nastopilo z navduševalnimi govori in deklamacijami. Prav veselo jih je bilo poslušati. Nato se je dalo k »Dekliški zvezi« vpisati več novih deklet. Tako je prav! Vsa poštena Magdalenska dekleta naj se združijo pod zastavo »Dekliške zveze«! Prihodnji mesečni sestanek bode 29. oktobra popoldne po večernicah v društveni sobi.
Cirkovce. Kadar imam čas, vzamem najrajši v roke »Naš Dom«, katerega vsakokrat željno pričakujem. Veseli me, ko čitam, kako se po mnogih župnijah mladina giblje in pridno deluje za vero in milo našo slovensko domovino, pa pride mi vedno na misel, zakaj bi se tudi pri nas ne ustanovila dekliška zveza ? Oh? kako veselo bi bilo potem v naši cirkovški župniji! Pa Bog ve, kako dolgo bomo še čakali na to ! Novo župnišče je že izgotovljeno« prostor za nas dekleta je že tudi pripravljen«
samo začeti je treba. Gospod urednik si gotovo mislite, da je cirkovška mladina okamenela, ker od vseh $trani dobivate poročila v »N. D.«, le iz Cirkovec ni nobenega glasu. Pokažimo torej vsaj me dekleta, da še živimo, in s tem se nam morebiti posreči vzdramiti tudi naše fante zaspance.	Cirkovška mladenka.
Sv. Ana na Krembergu. Poglejmo nekoliko v naše zvezino delovanje. Pripoznati moramo, da se je dekliška zveza, kolikor mogoče natanko ravnala po svojih pravilih. Skrbela je posebno, da bi pridobila mlada dekleta za goreče častilke Najsvetejših Src in presvetega Rešnjega Telesa, ter jih tako obvarovala pred zanjkami hudobnega sveta. Z veseljem so se dekleta oklenila bratovščine Najsvetejših Src. Pobožno pristopajo vsaki prvi petek v mesecu ali v nedeljo k mizi Gospodovi, nekatere celo vsaki teden, da se tam okrepčajo ter zadobijo moči, boriti se zoper notranje in zunanje sovražnike, katerih nikjer ne manjka. Imamo vpeljano tudi bratovščino ■vednega češčenja sv. Rešnjega telesa. Molitvene ure so se opravljale posamezno ; sedaj smo se pa združile, precejšnje število nas je, ter skupno opravljamo molitvene ure pred pozno službo božjo od pol 9. do pol 10 ure prvo nedeljo v mesecu. Bivši duhovni voditelj vlč. g V. Lorenčič so nam oskrbeli majhne knjižice iz Cirilove tiskarne v Mariboru. V tej knjižici So molitve za dve uri, je lepo trdo vezana, z naslovom »Družba vednega češčenja« ter stane 30 vinarjev. Marsikateia mladenka mi je že večkrat zatrdila: »Trije dnevi v mesecu mi delajo naj več veselja; takrat pozabim na vse britkosti, na vsa zaničevanja, ki so me zadela«. Ti dnevi so: Prvi petek v mesecu, prva nedelja, ko opravljamo združene svojo molitveno Uro in druga nedelja, ker takrat ima navadno dekliška zveza poučni shod. Za vse te vesele ure, se pa imamo zahvaliti svojemu duhovnemu voditelju vlč. g. V. Lorenčiču. Bog naj jim obilno poplača. Me pa obljubimo, ravnati se Po njihovih navodilih. Vidite, draga dekleta izven dekliške zveze, da nismo brez veselja, če tudi Ra ne iščemo po gostilnah, na plesiščih in Rrešnih tovaršijah. Pridite, drage deklice anov-v naše društvo, pridružite se dekliški zvezi, ju kmalu bodete spoznale, kako neskaljeno veselje biva med nami, kako prisrčna ljubezen Uas veže med seboj. Žal vam bo le to, da tega .9 niste prej spoznale. Torej vse k zvezi ! Bog 'U domovina 1
Zreče. Člani Marijine družbe imamo pra-vdoma vsaki mesec po enkrat nauk v cerkvi, ^otem še se navadno zbiramo k poučnemu shodu v družbenem prostoru. Tu se vadimo 'Udi v govorništvu. Pri zadnjem dekliškem Zborovanju nam je Ana Komperšek opisovala '■harno življenje človeško, Julika Golčar opi-ovala je lepoto krščanstva, Zelika Leskovar ^■kala je čednosti Marije, Barbika Lamut Vzpodbujala je k spoštovanju materinskega JUzika, Amalija Lajhar pa nas je navduševala u Dekliško Zvezo, ki se bo tu ustanovila dne u. oktobra, ko bode v deseto leto svojega ob-■anka stopila naša družba Marijina. Zadnji čas
je dobila dve lepi zastavi družba Marijina, mladeniški oddelek svojo, in dekleta svojo. Obe zastavi so napravile častite šolske sestre v Mariboru. Blagoslovil so'jih o priliki sv. birme dne 8, julija prevzvišeni knezoškof. Mladeniški prapor na eni strani kaže sliko Srca Jesusovega, a na drugi sv. Alojzija; Dekliška zastava predočuje češčenje presv. R. Telesa in pa deviško mater Marijo.	Družbenica.
Iz Koroškega. Tudi me koroška dekleta smo doživele letos na praznik 'Marijinega imena lep dan, ki nam bo ostal vsem v nepozabnem spominu. Vršil se je skupni shod vseh Marijinih društev na Koroškem in sicer o poldne v romarski cerkvi v Podgorjah v Božu, popoldne pa v Sv. Jakobu. Nekaj nenavadnega za koroško ljudstvo, ko se je pomikala velika množica slovenskih Marijinih hčera v slovesni procesiji z zastavami proti cerkvi. Nad '200 se jih je zbralo iz vseh delov Koroške, iz Podjune, iz celovške okolice, iz Ziljske doline in iz lepega Boža. Dopoldanska slavnost še je vršila tako-le:	Ob hlO. uri vhod v cerkev. Potem
slovesna pridiga na čast M. B., pridigal 6. g. dr. Martin rihrlich, profesor 'bogoslovja v Celovcu. Nato slovesna sv. maša in skupno sv. obhajilo. Po sv. maši smo se na novo posvetile preč. Devici in zapele „Slovo od Marije' in med zvonjenjem in molitvijo odšlo v Sv. Jakob. Tam je bil skupen obed v „Narodnem domu." Popoldne je bil v Sv. Jakobu blagoslov s petimi litanijami. Potem pa smo šli zopet v „Nar. dom", kjer je bilo zborovanje. Gospod Matej Bažun, župnik v Sv. Jakobu, pozdravi vse c niče ter izrazi svoje veselje nad obilno udeležbo, ki je jasna priča dekliške zavednosti. Nato nastopi vodnica šentjakobske Mar, družbe, gdč. Uršika Gabruč, tor v poljudnih in ginjenih besedah pozdravi svojo sestre ter jih spodbuja k vstrajnosti in medsebojni ljubezni. Pri nas na Koroškem je to'nekaj nenavadnega, da bi dekleta nastopilai z govori. Za tem stopi na oder kot zastopnica celovške Mar. družbe gdč. Mioika Migler, katera s prav dekliško .navdušenostjo svari prod izdajstvom najdražjih svetinj, ki nam jih hoče iztrgati nemški napuh. Tajnica M. dr. v Mbdgorjah, Amalija Lužnik, razloži dolžnosti. slovensko mladenke napram Bogu ,in narodu tor ojači' potrebo edinosti in sloge, kor le v tej jo moč in napredek sloven-sjvC mladine. Nato povzame besedo' preč. g. dr. Janko Arnejc, župnik v Zrelcu, ki nam prav živo naslika nevarnost} plosa, ki jo velika rakrana na telesu slovenskega naroda. Poživlja dekleta M. dr., da vsaj one popustijo ta nesrečni ples, ki toliko gorja povzroči. Tukaj nam je bila dana priložnost, spoznati urednika „Bogoljuba", ki je stopil na, oder, prinašajoč pozdrave iz Kranjske ter spodbujajoč, da tudi mi Korošci glede M. dr. ravnamo po zgledu sosednih dežel. No smemo se preveč ravnati po polževem vzgledu. Le prehitro nam je minil čas in morale smo so vrniti na svoje domove, a prenovljeno in poživljene z zavestjo, da nismo samo pod Marijino zastavo, ampak da jih sto-
tine hodi to pot. Drage štajerske mladenke, ko to berete, vedite, da pri nas na Koroškem je vso drugače kot pri vas. Od vseh strani nas zatirajo in le težko nam je obstati zraven, imamo pa le malo priložnosti se skupno navduševati in ogrevati. Zato Vam pa kličem:	spo-
minjajte se svojih zatiranih sester v tužnem Korotanu, da tudi me enkrat dospemo do prave stopinje. Sprejmite h koncu prisrčne pozdrave od koroške mladenke.
Konjice. Naša dekliška zveza je imela od junija sem štiri sestanke, ki so bili pohvalno obiskani in dovolj zanimivi. Pri sestanku dne 4. jun. sta si vzeli Pavrič Ana in Rak Marija snov za svoja govorčka iz češčenja presv. Srca Jezusovega; prva je omenjala obljube presv. Srca svojim častilcem, druga pa je razpravljala, kako se posvetiti in s čim častiti presv. Srce Jezusovo. Pukl Ana in Obrvd M. sta deklamirali. Potem je podala Malka Šolarjeva nekaj prav dobrih misli o delu, ki človeka ohrani zdravega, veselega, čilega, zadovoljnega, in ki ga pripelje do blagostanja, dočim ga lenoba pelje v pogubo. Tudi je pov-darjala pomen štedljivosti, ki človeku pomaga, da si lahko priskrbi izobrazbe — dobrih knjig — in da tudi lahko otira bratovske solze; a grajala je pa nezmernost, ki je povod nesreče in žalosti. Dobro jo povedala tudi Jula Kumer svoje misli, ki so v kratkem te-le:	Me želimo
biti srečne. K sreči pa spada tudi možnost, druge osrečiti. To oboje pa bodemo dosegle, če bodemo mladost v poštenosti in nedolžnosti preživelo ter si potrebnega znanja v gospodinjstvu itd. pridobile. Zato, dekleta, ne smete biti zdaj suhe veje, to je, brezbrižne, malomarne, ampak delavne, blažiti si morate srce, bistriti um, vnemati se za vso dobro — potem ne bo upanje, ki se stavi na Vas, prazno. Potem je še gospod voditelj povedal nekatera splošna pravila dostojnega občevanja med seboj, je opozoril na zavod društva sv. Marte v Gradcu, in slednjič priporočal, nabirati zdravilskih rastlin in cvetlic za domačo lekarno, ki je precejšnje važnosti. — Dne 2. julija je bil 5. mesečni sestanek in takrat je po mični pesmici Malka Šolarjeva kaj dobro orisala botrebno podrobno narodno delo, ki obstoji v tem, jda se razširjajo in okrepčujejo naše organizacije, da se narodna zavest še bolj utrjuje, da vsak Slovenec ve, da je ponos biti slovenske krvi. Matilda Furman je govorila prav prepričevalno o napačnem strahu pred ljudmi, Pukl Ana pa o pomenu in vplivu pogostega sv. obhajila. Pesmica „Oj hišica očetova" je kaj povzdignila vpliv Malkinih besed. — Sesti poučni shod smo imeli dne 7. avgusta. Po pevski točki je nastopila Lamut Marija in je govorila o uljudnosti, ki napravi človeka ljudem prikupljive-ga. Marija Rak je deklamirala s prisrčnim čutom pesmico „Pevka" in potem povdarjala potrebo pravilnega izgovarjanja in pisanja slovenskega jezika. Roza Lamut je nato deklamirala pesmico „Kdaj si najbolj lepa" in povedala neko poučno dogodbico. S tem sestankom
smo dovršili polovico poslovnega leta. Potem so se še pa zbrala dekleta v društvenem pr°' štoru dne 8. septembra. C. g. Jurhar je kazal in razlagal skioptične slike iz svetih krajev v Palestini, za kar smo mu prav hvaležni. To so bili redni sestanki dekliške zveze v tem času-Omeniti pa tudi moramo en izvanreden sestanek ob priliki velike Ijudskei veselice, katero jo bralno društvo priredilo na vrtu „Narodnega doma" v Konjicah dne 3. septembra. Obiska' je bila ta veselica naravnost dobro. Domači D sosedje so prihiteli res v obilnem številu. Združili smo na tej veselici zabavo s koristnimi nauki. Za prvo jo skrbela godba in pa lepo ubrano petje, za katero se prav prisrčno zahvalimo vsem cenj. pevkam in pevcem, posebej pa še g. Avg. Mastnaku, ki jih je izuril in petje vodil. Veliko zlatih naukov vsem, posebej še pa mladini, je dal v svojem govoru preč. g. dr. Korošec; njegovih besed ljudje ne pozabijo. lakaj naj ročem o igri „Vestalka"? Gotovo mi bo-de vsak, kdor jo videl in slišal, potrdil, da le bila lepo uprizorjena. Ze rimske obleko so gle' dalce zanimale, in dekleta so pa tudi dobro p0" godile svoje vloge. Samo žal, da zaradi šum® in stiske niso vsi vsega slišali in videli. I® mislim, da potovanje po Palestini je bilo tud' zanimivo, podučno, da vendar brez truda i® nevarnosti in strahu priti Turkom v roke. Cisti dobiček 100 K se porabi za ureditev In p®" množitev društvene knjižnice. To kar sem P°' ročal, je sicer že nekaj, kar se je .storilo v tel® času, ali pregovor pravi: Kdor ne napreduje, nazaduje. Zatorej glejmo, dragi udje bralneg® društva in še posebej mladeniči in dekleta, d® bodemo napredovali v zanimanju in navduše®' ju za dobro stvar, v skrbi za lastni in narod® blagor!
(aoriijjr, Radgona. Tretjo četrtletno poroči'0 o delovanju dekliške zveze. Dne 2. julija 1° priredila zveza slavnost v proslavo sv. Ci'®'9 in .Metoda. Vspored: 1. Dekleta zapojo pesei®-„Lepa naša domovina." 2. „Slovenska mladi®® sc poklanja presv. Srcu Jezusovemu", igra v enem dejanju, predstavljala so dekleta. 3, „S0, Ciril in Metod na Slovenskem", pesem, deki®' muje Tončka Petovar. 4. „Velegrajska himn® ’ pesem, zapela so dekleta. 5. Zakaj slavimo Cirila in Metoda? Govorila je Pepca Strah. I® nazadnje so še dekleta predstavljala šaljivo i® ob enem poučno igro „Jeza nad petelinom *® kes." S tem je bila končana slavnost, od k®'0' re so se vračali vsi zadovoljnih obrazov. D®1* 23. julija smo imele sedmo mesečno zborovanj po tem le vsporedu: 1. „O lepem vedenju", ®® daljevanje, govorila je Mica Pintarič. Opo'®1' njala nas je posebno, da se moramo tudi domačih, posebno starišev, lepo in olikano sti ter s tem dajati našim mlajšim bratom ® sestricam v domači hiši lep vzgled. 2. „Nar01 no delo slovenske, deklice", dialog, govorili st,‘’ Nežika Osojnik in Trezika Vreča. 3. Branje 1 knjige „Slovenska gospodinja", nadaljuje 'T0'1, čka Petovar. Nato jo sledil poslovni goVI'' predsednice, ki je veljali vlč. g. duh. voditelj®’
— 319
Bili so skozi štiri leta naš blag in požrtvovalen voditelj, ki so vkljub preobilnega dela drage volje in z najveojo požrtvovalnostjo vodili čolnič naše dekliške zveze. Zato se jih hočemo pač vedno hvaležno spominjati. Najlepšo pa bomo pokazale svojo hvaležnost do njih, ako bomo vestno izpolnjevale njih nauke, katerih smo premnogo slišale v cerkvi, kakor tudi pri poučnih shodih v čitalnici. Dne 30. julija je priredila dekliška zveza v prostorih čitalnice slavnost kot odhodnico in ob enem za god vlč. g. duh. voditelju. Slavnost se je vršila po tem-lo vsporedu:	1. „Vrlemu možu“ (Simon Gregor-
čič), , pesem, deklamuje Tončka Petovar. 2. „Kaj cvetlice danes pripovedujejo ?“, igra v dveh dejanjih, predstavljajo otroci. 3. G. Lančič se v imenu vseh navzočih in vseh faranov poslavlja od č. g. ,duh. voditelja. 4. „Ob slove-su“, pesem, zložila domačinka Kristina Pintarič, deklamirala Tončka Kovačič. Nato je govoril podpredsednik bralnega društva g. Josip Pelci in izročil ,č. g. kot častnemu udu tukajšnjega bralnega društva zasluženo častno diplomo. Odhajajoči so se ginjeni zahvaljevali . to prireditev in nam obljubili, nas ohraniti vedno v blagem spominu. Slavnosti se je udeležilo mnogo deklet in tudi drugega občinstva, tako da je bila čitalniška soba natlačeno polna. In kako tudi ne, saj so bili odhajajoči vsem blag in ljubeznjiv. Želimo jim mnogo blagoslova božjega v novem delokrogu! Naš osmi poučni shod so je vršil dne 20. avgusta tako-le: 1. Predsednica Nežika Osojnik pozdravi novo-došla č. g. Ivana Luskarja in g. Antona Ve-raniča, ki sta se odzvala vabilu in ,nam nato tudi obljubila, da hočeta po svojih močeh z zvezo sodelovati in jo podpirati. 2. Anica Go-milšak nam je kaj lepo, mično in podučljivo o-pisala letošnje romanje Slovencev na Trsat, katerega se je tudi ona udeležila. 3. „Dekleta, zavedajte se, da ste Slovenke! “ dvogovor, govorili sta Tončka Kovačič in Anica Osojnik. Pokažimo, da smo Slovenke prvič v verskem oziru, drugič z obnašanjem do domačih, do višjih in z obnašanjem do drugega spola in tretjič v gospodinjskem oziru. Nato so č. g. duh. voditelj razložili tuje besede z vprašalnih listkov. V nepozabnem spominu pa nam ostanei 3. septembra, ko se je vršil pri nas veliki dekliški shod, o katerem pa smo že itak natančneje poročale. Deveti mesečni sestanek smo imele
dne 10. septembra. Vspored: Marija Taci nas je navduševala:	„Bodimo verne in narodno
mladenke!" Trezika Štefanec je govorila, kako naj porabimo čas svoje mladosti, poseano pa je povdarjala, kako naj delujemo v dekliški zvezi. Amalija Vajs je predavala, na kaj smemo in moramo biti ponosne: prvič moramo biti ponosne in Bogu hvaležne, da smo rojene in vzgojene v sv. katoliški cerkvi, drugič moramo biti ponosne, da smo Slovenke, in tretjič da smo Marijino hčerke. Ne sramujmo se nikjer in nikdar svojega verskega prepričanja; ne sramujmo se pokazati, da smo Slovenke in ue sramujmo se pa tudi nikdar Marijine svetinjice, ki nas spominja, da smo, četudi nevredne, hčerke Marijine. Nato je Anica Gomilšak bi a-la nadaljevanje iz knjige „Slovenska gospodinja." Vsi poučni shodi so bili polnoštevilno obiskani.
Rajhenburg. Dovolite, gospod urednik, v Vašem cenj. listu majhen prostorček rajhenbur-:;ki mladenki, da napišem par besed svojim tovarišicam. Iz Itajhenburga še sploh ni bilo nobenega dopisa, odkar imamo tukaj ustanorije-no dekliško zvezo. Kavno tako, kakor da bi vse mladenke zaspale za narodno izobrazbo. Upala sem vedno, da se bo katera druga oglasila — sposobnejša od mene. Pa zastonj, ves up je splaval po vodi. Kmalu bo dve leti preteklo, kar imamo tukaj dekliško zvezo, ali da bi se poročalo, kako kaj napredujemo, o tem ni sluha ne duha. Zalibog jako slabo napreduje tukajšnja dekliška zveza. Besnico moram povedati, da je jako malo mladenk, ki bi se za u-male za narodno izobrazbo. Predsednico smo si izvolile, pa ne vem, ali jo jo zima vzela, ker se nič ne oglasi. Leto bo kmalu minilo, pa še nismo imele nobenega poučnega shoda. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu naša dekliška zveza zasnivala večno spanje. Po drugod mlad vse bolj napredujejo kakor mladeniči in imajo svoje mesečne sestanke. Rajhenburški mladeniči pa bodo nas mladenke osramotili, ker oni imajo redno svoje telovadne vaje kot Orli, in kakor sem slišala, se pripravljajo tudi za igro. Zatorej, zdramimo se tudi me rajhenburške mladenke in so sedaj toliko bolj poprimimo dela, ker smo zdaj tako zaostale. In to tudi upam, da boste z veseljem storile'. Zdaj odlagam pero z) .željo, da bi se še katera druga mladenka o-glasila. — Rajhenburška.
Govorniške vaje.
Pozdrav mladenkam.
(Govorila na dekliškem shodu na Oljski gori Trezika Šketa iz Braslovč.)
Lansko leto so se zbrale na tem mestu trume mladeničev, ki so prihiteli od vseh strani, da se navdušijo za svoje ideale in za delo po bralnih društvih, mladeniških zvezah in orlovskih odsekih. Mogočne čete so bile takrat in
njihovi nasprotniki so s strahom gledali te čete, ker so uvideli, da proti tako značajnim mladeničem nič ne morejo. Po enem letu smo se zbrale pa me ravno na istem mestu, da se tudi navdušimo za boj, ki ga moramo bojevati z našimi nasprotniki. Z velikim veseljem smo prihitele danes gori na ta hrib. Kai ne, predrage mladenke, saj tega dneva smo se že dalje časa iz srca veselile. Pa zakaj ? To vpra-
- 320
Sanje nam bo današnji dan popolnoma jasno raztolmačeno. Zato pa najprvo, kar se mi zdi moja dolžnost, Vas, preljube mladenke, iskreno pozdravljam z besedami: Bog Vas sprejmi in Marija, naša mogočna zaščitniea, naj Vas varuje, da ostanete še nadalje edine, složne in navdušene. Zbralo se nas je danes res krasno število iz bližnjih, kakor tudi iz daljnih krajev, da si zopet na novo oživimo svojega duha, da bomo vedno krepkeje in krepkeje potegovale se za pravico našo, za mili naš materni jezik. In dolžnosti nas kličejo v boj za slovensko uomo-vino, ona vzdihuje bod težkim jarmom ljutih sovražnikov, ona kliče na pomoč vse zavedno ljudstvo, da jo še vsaj zadnji hip otme. In me ? Poglejte, zbrale smo se, ker nas vse vodi eden in isti namen, ena in ista misel in želja. Z združenimi močmi, kakor je rekel naš presvitli cesar, ko je prijel za žezlo.
Z združenimi močmi smo se tudi me namenile, mislimo in želimo oteti našo Slovenijo krutim rokam naših še žalibog zaslepljenih narodnih nasprotnikov.
Pozdravljam Vas, mladenke, nadalje v imenu dekliške zveze v Braslovčah. Srčna Vam hvala, da ste prihitele v tako obilnem številu, in da se niste ustrašile daljnega pota sem gori na Oljsko goro! Kaj ne, mladenke, tukaj se nam zdi, da smo bližje Brezmadežne, kakor v dolini, od tukaj že danes gledamo pred seboj veselo prihodnost in velik preobrat po naši krasni Savinjski dolini, ako gremo, dokler je še čas, neustrašeno v boj. Srce nas more boleti ob pogledu in spominu na čas letošnjili državnozborskih volitev. Pač slovenski, rod ni nikdar pričakoval toliko nesramnih napadov na krščansko misleče ljudstvo, posebno pa na prečastito duhovščino od svojih zaslepljenih sinov. Kaj so vse počenjali naši nasprotniki, je tako že vsem znano in prežalostno bi bilo opisovati njihove najpodlejše nakane. Koliko so morali prestati častiti gospodje duhovni voditelji, koliko slišati nesramnih besed, še dejansko napadati jih ni bilo sram!
In koliko je pretrpel ob tem času naš nad vse ljubljeni kandidat preč. g. dr. Korošec, ka. teri je vkljub zbesnelih nasprotnikov stal trdno kakor skala, in konečno tudi zmagal; kajti ni se nasprotnikom posrečilo preslepiti naše dobro in zavedno ljudstvo. Zato pa tudi kličem danes v imenu vseh deklet, mojih milih sestric širne Savinjske doline: Bog naj živi vrlega poslanca in naj ga ohrani še mnogo let!
Kaj pa mladenke? Hvala Bogu, tudi one niso mirovale, ko so videlo pretečo nam nevarnost. Tudi savinjske mladenke so šle s svojim ščitom s sliko naše mogočne zaščitnice v boj za vero in dom. Pokazale ste, da tudi Ve nočete zaostati zadaj. Hvala Vam iskrena, prosim pa Vas, da ostanete še nadalje takšne, kot ste bile do sedaj; začelo se je tudi pri nas svitati in mladenke so spoznale, koliko dobrega lahko store.
Pač pa so obžalovanja vredne nekatere, Id še niso spoznale pravega krščanskega namena, ki so žalibog še pomagale našim nasprotnikom. Pa zaupajmo na božjo pomoč, da jih Marijane bo zapustila. Tudi njim se bodo enkrat odprle oči, da bodo spoznale resnico.
Me pa, predrage tovarišice, naprej po črtani poti, naprej, dokler nam je odločen čas, pravice, ki so last krščanskega in slovenskega naprej do zmage. Ne mirujmo nikdar, branimo ljudstva, branimo se tujega nasilstva, kajti tukaj je naš rojstveni kraj, tukaj nam je tekla naša zibelka in mati nas je učila svoj jezik. Naša zemlja je naša last, ne odnehajmo nikdar, delujmo vstrajno. Me smo mlade in zdrave, imamo dobre voditelje in svetovalce, kdo nam moro do živega? Itavnajmo so, kakor nas oni uče, delujmo po njihovem vzgledu in prebirajmo pridno v katoliško-narodnem duhu pisane knjige in časopise. Nobeno slovensko dekle pa ne smo biti brez „Našega I)oma.“ Tam so naučimo marsikaj dobrega in koristnega, da začnemo tudi me vendar enkrat spoznavati pomen delovanja in si pridobivati vedno več izobrazbe. Veste, ljube mladenke, sedaj nam je še odprta pot, po kateri prispemo do vzvišenih ciljev. Ne sramujmo se, pokazati pred celim svetom, da smo hčerke katoliške in slovenske matere ter članice dekliških zvez. Ne ozirajmo se prav nikdar na posmehovanje nasprot strank, strank, ki hočejo ugonobiti .vse, kar je božjega. Varujmo se enakih zapeljivih in laskajočih se družb.
Ves narod naj spozna, kaj vso premore odločna volja slovenskega dekleta. Ona ima dovolj dobrih lastnosti, da potegne s svojo vzornostjo tudi druge za seboj. , Veselo je gledati pridno čebelico pri njenem delu, a kako lepo pa je gledati slovensko dekle na bojnem polju za slovenski narod s krasnim dekliškim znakom na prsih! Ona je up naroda; kajti kakor-šna je že kot dekle, ostala bo tudi v prihodnjem zakonskem stanu, ako ga joj Bog odloči.
Vsako pismo, mile mladenke, kolekujmo v prid omejnim Slovencem, kajti vera nas uči, da naj pomagamo svojemu bližnjemu. To je naša dolžnost. Podpirati obrtnike, ki so pravega krščanskega prepričanja. To je ljudstvo, ki spoznava resnice in zavrača vse zvijače in hujskanje propalega tabora, ki še žal obširno gospoduje tudi med nami v Savinjski dolini. A danes je prišla tista ura, ko si bodemo sestrsko podalo svoje desnice kot znak edinosti, združenja in sloge; danes trdno oljubimo: naprej, dokler no zmagamo, a Bog in Marija pa z nami! Me korakamo po začrtani in jasni poti. Naj cvetijo torej dekliške zvezo po zeleni Štajerski, kakor nedolžne rožico v vrtecu, kajti:
Ti nam Slovenija draga
Si bila in bodeš vse dni,
Saj zate trpeti in vmreti
Se slovensko dekle ne boji.
„Slov. Kat. izobr. društvo Kres“ v Gradcu
se nahaja sedaj v t iši društva sv. Marte Prokopigasse 12. I. Naj-bližnji vhod je skozi obok na Herrengasse mimo Glockenspiel-Bazarje. Društveni prostori so odprti vsak večer. Katoliški Slovenci in Slovenke, pristopajte k temu edinemu »Kat. ljudskemu
društvu v Gradcu.«


Mohorjani! — „Slov. Straža“ vas kliče.
Zopet vas je družba sv.. Mohorja razveselila s krasnim književnim darom. Za udnino dveh kron dobite šest lepili knjig, katere vam bodo krajšale dolge zimske večere. Za ta dar ste gotovo družbi zelo hvaležni. Kako pa lahko najlepše izkažete hvaležnost? Družba sv. Mohorja sama ima svoj sedež v mestu, kjer prebivajo najbolj zagrizeni naši narodni nasprotniki, ki nam hočejo ugrabiti našo lopo zemljo in zatreti naš mili slovenski jezik. Družba sv. Mohorja je največja slovenska trdnjava v naši, narodno najbolj ogroženi Koroški in njenem glavnem mestu Celovcu. V,oliko napadov je morala že prestati od strani nemških nestrpnežev, in zato jo bo gotovo razveselilo, ako bo vsak Mohorjan v znak hvaležnosti, da mu za tako nizko cono podaja vsako leto toliko duševnega kapitala in zabave, ob sprejemu knjig daroval za Slovensko Stražo vsaj 10 vin.
Mohorjani! Lansko leto ste se radi odzvali naši prošnji in poslali skupno 2748 K 4 vin. Srčna vam hvala za ta lej) dar. Prosimo vas pa, da se nas tudi letos spomnite s Še obilnejšim darom. Slovensko Stražo čaka v vc ločeni letu ogromno delo, katero bo pa mogla izvršiti le, ako bo dobila za te potrebna sredstva. Armada Mohorja-nov šteje nad 84.000 članov, ako bi daroval vsak član Slovenski Straži vsaj 10 vin., bi se nabrala že lopa svota, s katero bi bilo obmejnim Slovencem veliko pomagano. Gg. poverjeniki družbe sv. Mohorja — prav vsi pomagajte Slovenski Straži, naberite pri razdelitvi knjig kar največ darov.
Mohorjani! Slovenska Straža zaupa v vas in je prepričana, da se bode po vaši požrtvovalnosti lani nabrani znesek lotos vsaj potrojil.
•Osrednji odbor vodstva S 1 o v e n s k e Straže.
Uredniški pogovor.
Letos smo imeli hudo sušo m ured-Mku se je gotovo posušilo črnilo, da. se -e dolgo ni oglasil “na platnicah. No, Sedaj jo namočil dež in tudi urednikovo črnilo zopet teče. Urednik je bival Zadnje mesece večinoma po raznih o-bravkih na deželi, in tako se,je doma lahko črnilo posušilo. Veselo je biti »a deželi, toda urednik je tak človek, ki vidi solnčne in senčne strani. Opazoval je ljudstvo, njega žitje in bitje,
veselje in žalost. Prinesel si je celo torbo spominov in vtiskov s seboj. Naj vam jili nekaj iztrese iz torbe! Pa dekleta naj ne pričakujejo, da bodo leteli cukrčki iz torbo. Ne, malo tobaka bo, pa ne za pridne, ampak za tiste, ki še no vedo, da živimo v dvajsetem stoletju.
Kamorkoli je urednik prišel, povsod se jo slišala ista pesem:	o suši
in draginji, pa o krivicah, ki nam jih
delajo prevzetni nemškutarji. Toda Še drugi, sovražnik je, ki nam preti s poginom, zajedel se je v naše meso, pa ga ne vidimo. Ta sovražnik je alkohol, pijančevanje. Človek se mora za glavo prijeti, kako se pipančnje v nekaterih krajih, pije se in vpije po krčmah svetek in petek, pijejo mladi in stari, možje in žene.
Tu pridem v vas, ki je slovela nekdaj po svojih korenjakili-značajili- Kmetje so bili premožni in vas je dala slovenski domovini lepo število odličnih rojakov. In dandanes, kolika sprememba! Štajorčijanstvo se Šopiri, sedanji zarod misli le na pijačo, kmetje so zadolženi, ljudje nimajo nikakšnega zmi-sla za višje reči. Kdor da, na pijačo, ta kaj velja, in če bi bil tudi sam črni peklenšček. Ideali so umrli v srcih! In kako je nastala ta sprememba? Od nekod iz velikega mesta je prišel mož in otvori! sredi vasi krčmo. Ker vas ni ob veliki prometni cesti, ni krčma za tujce, ampak edino za domačine. Krčmar si je vbil v glavo, da so kmetije samo zavoljo njega tu! Govoril sem z možem-poštenjakom iz druge vasi. Rekel je: „Hvala Bogu, pri nas še ni krčme, pa se tudi občani upiramo z vsemi močmi otvoritvi krčme. Kakor* hitro bi se krčma odprla, bi začela mladina pohajati tje, fantje bi začeli krasti doma, da bi imeli za kaj piti, nazadnje bi tudi „stari“ hodili iskat kratkega časa v krčmo. Priložnost napravi iz človeka vse,“ Mož je povedal zlato resnico. Tista vas je pa tudi res vzorna v vsakem oziru. Hišam se že na zunaj pozna blagostanje, kmetje so ponosni, pošteni, narodni, dobri kristjani.
Prišel sem v neki večji kraj, Ravno so bili vojaki tam, ki so se celo spehani vračali od manevrov, Ž njimi je bilo več častnikov. Želeli so si pač v,si skupaj miru. Toda tolpa podivjanih in pijanih fantov je hotela ponoči pokazati korajžo. To je bilo tuljenje in kričanje, ki je trajalo celo noč! Lep vtisek so morali odnesti častniki o teli divjakih! In po teh smeteh' gotovo sodijo celo ljudstvo.
Sploh se vidi očividno:	Kjer m
naše mladinske organizacije in pri tistem delu mladine, ki ne mara o tem nič slišati, raste od 'dno do dne nezaslišana podivjanost. Tu in tam imajo fantje dober zaslužek, bodisi pri železnici, pri tovarnah ali pri regulaciji rek, toda bole vrano so tisti, ki si kaj pomorejo m prihranijo. Vse se zapije! To je temeljno gospodarsko zlo pri nas, da naši ljudje ne vedo, kaj z denarjem, če ga imajo kaj več v žepu. Ta je prodal les, oni vole, tretji konje. Kaj sedaj? V krčmo, dokler je kaj!
Na potu stopim v neko gostilno in si naročim večerjo. K meni stopi znan mož, že celo omamljen, in reče: „Glejte gospod, danes sem celi dan zapravil. Doma kopamo krompir in orjemo, moral bi biti zraven, pa sem tu! Sosed jo dobro prodal kobilo in me je povabil v krčmo!" — In če boš te ljudi poprosil, naj dajo kak vinar za dobrodelne namene, ti obrnejo Krbet. Alkohol jim jo zamoril vsak čut za kaj višjega. Vzemimo vse slovenske krajo skupaj, kdo bo izračunil, koliko našega narodnega premoženja se zapije! Ko bi se le deseti del tega obrnil v dobre namene, bi nekaj bilo. Nemci zbirajo denar za Snlferajn in Siidmarko, ustanavljajo nemške Šole, kupujejo naša, posestva, mi pa pijančujomo — domovini v čast! Hvala Bogu, ni povsod tako, ali po mnogih krajih je, in to zlo raste od leta do leta. Slavni angleški državnik Gladstoue je rekel: „Alkohol zahteva več žrtev kakor kuga, lakota in vojska.." V resnici, v sta; rili časih niso Turki toliko škodovali našemu narodu, kakor sedaj pijančevanje. Alkohol nam podivja mladino, uničuje fizične in dušne moči, razdira mir v družinah, požira posestva, polni ječe, norišnice in bolnišnice.
Res, draginja je velika, a za krčme je še vedno preveč denarja. To s() žalostni vtiski, ki jih je prinesel s seboj popotnik-urednik. Zastavimo vse sile, da se ta rakova rana med nami omeji, Če se že ne da popolnoma izrezati.	Urednik.