VESTNIKOV VLAK 5. septembra v VARAŽDIN
stran 15
Leto XXXIII Št. 45
Murska Sobota 25. junij 1981
CENA 8 DIN
VESTNIK

Krepitev revolucionarnih izročil
Občinski praznik, ki ga lendavska občina praznuje 22. junija, je vezan na pomembne dogodke iz časov NOB pri nas. Na ta dan so se pred 40 leti zbrali aktivisti v gozdu med Veliko Polano in S	Trn jem in skovali prve načrte
za organizirano delovanje proti okupatorju in domačim izdajalcem. 40 let je poteklo od tistih dni, a so spomini na dogodke sveži, zakaj mladi se morajo iz revolucionarnih izročil učiti in jih nenehno obnavljati. Na svečani seji občinske skupščine, delegacij samoupravnih interesnih skupnosti, vodstev družbeno-političnih organizacij in predstavnikov občin Pomurja, Domžal in Čakovca je o razvoju občine govoril podpredsednik občinske skupščine Stanko Lebar, v madžarščini pa sekretar komiteja občinske konference ZK Tabbr Fule. IOba sta poudarila, da je bilo kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja med praznikoma doseženo veliko pomembnih rezultatov. Celotni prihodek se je v primerjavi z letom 1979 v letu 1980 povečal za 53, dohodek pa za !49 odstotkov, največji delež v dohodku pa je ustvarila industrija, ki je nosilec gospodarskega razvoja občine. Kljub temu da ni bilo večjih investicijskih vlaganj, pa so v tem in prihodnjem letu dane možnosti za hitrejši razvoj gospodarstva. Gradili naj bi tovarno Lek, realizirali program dekorativne keramike, program dvižne opreme in razširili
V novem otroškem vrtcu v Tomšičevi ulici v Lendavi bo mesta za I SO otrok v devetih oddelkih. Naložba je veljala 25 milijonov dinarjev, polovico sredstev pa je zagotovila republika. Sredstva za igračke so prispevale organizacije združenega dela lendavske občine. Novost je, da bo v njem deloval tudi oddelek za razvojno motene otroke.
zmogljivosti v drugih delovnih organizacijah. Uspešno se razvija sožitje med narodoma, ki živita na območju občine, to pa je prej ali slej največji prispevek h krepitvi bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi.
Na svečani seji so za častnega občana lendavske občine imenovali Elo Ulrih-Ateno, prvoborko, kot priznanje za njen velik prispevek pri organiziranju in vodenju narodnoosvobodilne-
ga gibanja ter ustanavljanje odborov OF v občini. Častna občanka lendavske občine je v zahvalo dejala, da sprejema to veliko priznanje kot priznanje vsem, ki so pomagali in aktivno delali v NOB v tem kraju, mladim občanom pa je predlagala, naj se nenehno oplajajo z revolucionarnimi tradicijami, ki jih ima ta kraj.
Po svečani seji so v Tomšičevi ulici odprli sodbben
otroški vrtec. Naložba je veljala 25 milijonov dinarjev. V tem prepotrebnem objektu bo mesta za 160 otrok v devetih oddelkih, med katerimi bodo trije oddelki jaslic, pet rednih oddelkov in kot novost oddelek za razvojno motene otroke. Nedvomno je, da je novi otroški vrtec velika pridobitev za Lendavo in za občino, v kateri je v otroško varstvo zajetih le 26 odstotkov otrok.
Jani D.
RAZDALJE SE KRAJŠAJO
Slovenija, s tem pa tudi Jugoslavija, je s petkovo otvoritvijo mednarodnega mejnega prehoda Kuzma-Bonisforf spet pridobila eno »okno« v svet, kar izpričuje veliko odprtost naše samoupravne družbe. To je potrdila tudi slovesnost na meji, ko so prebivalci iz obmejnih krajev in drugi udeleženci otvoritve lahko šli čez, ne da bi jim bilo treba pokazati potne listine. Primer dobrega jodelovanja sta potrdila tudi oba govornika: Andrej Grahor, predsednik republiškega komiteja za promet in zveze, in dr. Leopold Kery, deželni glavar Gradiščanskega. Otvoritveni slovesnosti je poleg številnih drugih gostov prisostvoval tudi naš veleposlanik na Dunaju Novak Pribičevič.
Vsi, ki ste kdaj potovali čez mejo pri Kuzmi, veste, da je bil mejni prehod na neprimerni lokaciji. Ideja, da se zgradi nova carinska postaja s pripadajočimi objekti, je naletela na dober odmev v Jugoslaviji m Avstriji in tako so se lotili gradnje, z deli so graditelji Končali v določenem roku, navkljub temu, da so se pri
tem srečevali z velikimi problemi, zlasti kar zadeva spe-Ijavo ceste po novem terenu. Avstrijci so v ta namen potrošili 65 milijonov šilingov, gradnja cestnega odseka na naši strani pa je veljala 36 milijonov dinarjev. Na obeh
straneh meje so postavili tudi nova objekta; gradnja avstrijskega je veljala 8 milijonov šilingov, pri nas pa je bilo treba izdati za stavbo 21 milijonov dinarjev.
Novi mejni prehod Kuzma-Bonisdorf je velika pridobitev
za obe deželi. S tem pa seveda še ne moremo reči, da so odstranjene vse ovire za večji pretok blaga in ljudi čez mejo na tem odseku. Treba bo torej čimprej razširiti cesto proti Jenersdorfu in Murski Soboti.
Š. SOBOČAN
OB 27. JUNIJU — DNEVU SAMOUPRAVLJALCEV
Moč samoupravljanja se nenehno potrjuje
27. junij 1950. Ta datum bo ostal za vedno zapisan v zgodovini naših narodov kot dan, ki je prinesel eno izmed temeljnih pridobitev našega socialističnega razvoja, uzakonitev rasti socialistične demokracije z razvojem vsestranske samouprave. Pol leta pred tem dnevom, 31. decembra 1949, je bil v Jugoslaviji ustanovljen prvi delavski svet, in sicer v cementarni Prvoborac v Solinu. Od takrat do junija 1950 so izvolili v naših tovarnah že vrsto delavskih svetov. 27. junija pred 31 leti pa seje s sprejetjem zakona o delavskih svetih začelo uresničevati dotlej le akcijsko geslo »Tovarne delavcem, zemljo kmetom«. Kmalu zatem je zvezna vlada izdala navodila za splošne volitve delavskih svetov in upravnih organov gospodarskih organizacij. 27. junija 1957 pa se je v Beogradu že sestal prvi kongres delavskih svetov.
To so bili vsekakor prelomni trenutki, saj je bilo z zakonom o upravljanju delovnih kolektivov državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj pred polnimi tremi desetletji prvič v svetovni zgodovini v boju za socializem vpeljano delavsko samoupravljanje kot osnova družbenoekonomske in politične ureditve neke države. Od tedaj traja nenehen boj delavskega razreda in vseh delovnih ljudi za razvijanje samoupravljanja kot posebne oblike oblasti delavskega razreda, kot razvijanje odnosov v socialistični družbi ter kot polne oblike in vsebine političnega, družbenega in kulturnega razvoja naše skupnosti. Od tega juriša pred 30 leti pa do sedanjega zrelega obdobja se je jugoslovansko delavsko samoupravljanje razvilo v vsesplošni sistem naše socialistične demokracije in postajalo tudi realna alternativa in privlačna ideja za delovne ljudi na vseh vzporednikih.
Nesporno se 'ogromnega razvoja samoupravljanja posebej dobro zaveda tudi sleherni delavec v združenem delu Pomurja, kjer ni težko opaziti uspehov v uresničevanju samoupravnih odnosov v posameznih temeljnih, delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, kakor tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Vse bolj se namreč v praksi uveljavlja prevladujoč položaj delavcev v odločanju o pogojih in rezultatih svojega dela, o pogojih ustvarjanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov, vse bolj pa se kaže tudi uspešnejše povezovanje združenega dela in uveljavljanje delegatskega sistema, s čimer je dana možnost odločanja tudi o najbolj pomembnih stvareh.
Položaj delavcev seje torej bistveno spremenil, o čemer se med drugim lahko prepričamo tudi pri vsakokratnem obravnavanju zaključnih računov in rezultatov gospodarjenja, ko delavci niso več samo tihi sprejemalci podatkov, temveč kritični soustvarjalci poslovne politike.
Delovni ljudje Pomurja pa se v sedanjem družbenoekonomskem položaju, ko so v ospredju številne stabilizacijske naloge, še posebej kritično zavedajo, da nekaterih ciljev samoupravljanja vendarle niso uresničili v celoti, j Potrebna bo večja navzočnost v združenem delu, krajevnih : skupnostih in v delegatskem sistemu pri reševanju nekaterih težav, s katerimi se srečujemo v zdajšnjem družbenem trenutku. Nedorečeno je ostalo področje nagrajevanja po delu, dohodkovno povezovanje, več pozornosti pa bo treba v prihodnje posvečati tudi organiziranosti združenega dela. Ne smemo se zadovoljiti zgolj s poslovnotehničnim sodelovanjem, pri katerem gre marsikdaj za enostavne kupoprodajne pogodbe. Predvsem se je treba zavzemati : za povečan vpliv delavcev na nekaterih življenjsko pomembnih področjih, kot so kreditnomonetarni sistem, oblikovanje cen in podobno, da bi čimprej odpravili določene pomanjkljivosti v posameznih delovnih okoljih.
Na ta in druga vprašanja iz neposredne prakse samoupravljanja so na minulem 3. kongresu samoupra-vljalcev Jugoslavije, ki ga označujemo za najširši dogovor delavcev o zadevah velikega političnega pomena, opozorili tudi pomurski delegati. In prav v tem lahko vidimo moč in jamstvo samoupravljalske besede, ki se dotikajo vseh nas in vsakega državljana posebej, samoupravljalca v njegovem lastnem delovnem okolju. Na družbeno površje So znova prišla konkretna vprašanja, naravnost iz življenjske prakse, zato kongresne sklepe uresničujmo takoj, da bi pričujoče probleme čimprej odpravili. S tem pa bodo veliki cilji delavskega samoupravljanja vse bližji in bolj dosegljivi.
Milan Jerše

Občinska konferenca zveze socialistične mladine Murska Sobota in skupščina MD/
aktualno po svetu
V Kobenhavnu na Danskem se je pred dnevi začel »pohod miru«, ki so ga organizirale ženske nordijskih držav. Več kot 500 žensk je krenilo na 1100 kilometrov dolgo pot do Pariza. Na ta način ženske protestirajo proti oboroževalni tekmi, ki grozi Evropi in svetu. Na protestnem zborovanju pred pričetkom pohoda so Nordijke zahtevale »ukinitev atomskega orožja od Urala do Amerike«. Pobudo za pohod so dale Norvežanke.
Zapleti okrog Abolhasana Bani Sadra
Iranski verski voditelj ajatola Homeini je v ponedeljek razrešil dolžnosti predsednika Bani Sadra. S tem je potrdil sklep parlamenta. V torek je bil, kot je poročal radio, v egiptovskem glavnem mestu Kairu.
Bani Sadrje bil edini, kije imel zaokroženo predstavo, kako Iran izvleči iz gospodarskega kaosa. Njegovo politično smer bi se dalo označiti z zmernim socializmom nacionalne barve.
Njegovi nasprotniki iz klerikalnega tabora z ajatolo
Beheštijem na čelu — njim pa seje zadnje čase vse bolj pridruževal tudi imam Homeini — očitajo Bani Sadru nezvestobo Islamu, kršenje ustave islamske republike’ nespoštovanje islamskega parlamenta — medžilisa, rovarjenje zoper vlado in še in še. Bani Sadra naj bi pokopala njegova samovšečna oholost, zaradi katere si je nabiral sovražnike, ko je svoje nasprotnike javno razglašal za ignorante, nesposobneže in diktatorje.
Bani Sadrov zaton se je začel 27. maja, ko je Homeini
ZEMLJARIČ NA KOROŠKEM
Predsednik republiškega izvršnega sveta je bil nekaj dni gost deželnega glavarja avstrijske Koroške Leopolda Wa-gnerja. V pogovorih s svojim gostiteljem je Zemljarič predlagal, naj deželna vlada izkoristi možnosti iz lastnih pristojnosti za ukrepe v korist slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Pri avstrijskih zveznih organih pa naj bi se celovška vlada zavzela za tiste ukrepe, ki sodijo v pristojnost zvezne države. Wagner je Zemljariču zagotovil, da bodo letos jeseni uvedli na trgovski akademiji v Celovcu abituri-entski tečaj za Slovence. Dobršen del pogovorov pa se je nanašal na sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Tako so se dogovorili, da bodo izvedenci obeh dežel jeseni začeli proučevati možnost, da bi koroško gospodarstvo v večji meri uporabljalo luko Koper za prevoz premoga in drugih vrst goriva. Obe strani tudi podpirata skupno izgradnjo hidroelektrarne na Bistrici, nadalievali na bodo tudi dela pri gradnji karavanškega predora. Obe strani sta za izgradnjo zimskošportnega središča na Peci, kakor tudi za gradnjo podobnega centra na tromeji Jugoslavija—Italija—Avstrija.
prvič nastopil proti njemu v zvezi s sporom med njim in predsednikom vladajoče stranke. Odbor za poravnavo sporov je Bani Sadra javno okaral. Kmalu za tem se je moral ukloniti ukazu, da mora prijaviti svoje premoženje, čemur se je dotlej izogibal. Parlamentjezzakonom razveljavil predsednikovo pravico do veta pri imenovanju ministrov. Odvzeli so mu pravico imenovati guvernerja centralne banke. Potem so mu prepovedali izdajanje lista »Islamska revolucija«. Homeini gaje 10. junija odstavil s položaja vrhovnega poveljnika.
V noči od 12. na 13. junij je Bani Sadr in več njegovih somišljenikov odšlo neznano kam. Sledila je preprečena demostracija za Bani. Sadra v Teheranu, nato imamov poziv# naj se pokesa in končno v pralamentu postopek za od-stavitev^
Bani Sadr, kije bil predlani z 75,7 odstotka glasov izvoljen za predsednika, je začel s kampanjo.za vrnitev Irancev na-vas in obnovo kmetijstva, bilje med prvimi zagovorniki nacionalizacije bank in zavarovalnic ter zunanje trgovine.
Bani Sadr je 17 let prebil v pregnanstvu. V 2500-letni zgodovini iranske državnosti je imel tp čast, da je bil poldrugo leto prvi predsednik republike.
Kitajci — „strateška nujnost za ZDA”
.To je izjavil sedanji ameriški zunanji minister Alexander Haig, še predenje postal minister. Prejšnji teden je bil v Pekingu, z namenom, da Kitajcem ponudi prodajo vojaške tehnologije, ki jo je senatni odbor odobril teden dni pred obiskom.
Kitajski tisk je v svojih komentarjih pred obiskom poudarjal. da se Kitajci raje odpovejo ameriški vojaški tehnologiji in orožju, kot pa da se sprijaznijo z dejstvom, da ZDA istočasno oborožujejo tudi Taiwan. Leta 1979 so ZDA v posebnem komunikeju priznaje, da je Taiwan sestavni in neločljivi del LR Kitajske, zato Pekingu nikakor ne gre v račun, da bi Američani Taiwanu prodali 200 lovskih letal. Razen tega je Reagan ob neki priložnosti dejal, da bo obnovil gospodarsko pomoč, taiwan-skemu režimu. Ta pomoč naj bi znašala letno 700 do 800 milijonov dolarjev.
Taiwan pa ni edino nerešeno vprašanje v odnosih med ZDA in Kitajsko. Ponudba o prodaji vojaške tehnologije pomeni še nekaj več kot samo to. Kitajci sodijo, da morajo kitajsko-ame-riški odnosi temeljiti na specifični teži Kitajske same, ne pa na dejstvu, da je Kitajska v konfrontaciji s Sovjetsko zvezo. Ker imajo lastne gospodarske probleme, se Kitajci kljub ameriški globalni politiki ne nameravajo spustiti v oboroževalno tekmo, ki bi ji tempo in obseg določali pravzaprav v Washingtonu. Da je res tako, potrjujejo tudi podatki, da so Kitajci lani zmanjšali izdatke za vojsko.
Reagan, ki ocenjuje vsako državo po tem, kakšen je njen odnos do »življenjskih interesov ZDA«, bo imel s Kitajci najbrž še težave. Njihov spor s Sovjetsko zvezo še ne pomeni, da so za vsako ceno pripravljeni naskočiti tisto, kar v Washingtonu imenujejo »sovjetska ekspanzivnost.«
Bolezenski znaki nekega zavezništva
Odnosi med zahodno Evropo in severno Ameriko so v zgodnji fazi nečesa, kar bi utegnila biti neozdravljiva bolezen. Odnosi med zavezniki so bili že precejkrat v težavah, toda zdajšnje so najresnajše doslej. Nova Reaganova administracija je začela ponovno oboroževati Ameriko, vendar še nima politike, s katero bi okrog sebe zbrala svoje zaveznike ... Američani, ki sumijo, da jih nameravajo Evropejci ogoljufati, hočejo vse storiti sami. Evropejci, ki ne vedo, kje nameravajo ZDA voditi ples, jim vse manj sledijo — piše londonski »The Economist«.
V zahodnonemški javnosti je vedno več pristašev tistih, ki trdijo, da načrtovana oborožitev zahodnoevropskih dežel pomeni za globalno ameriško strategijo obliko prenašanja nevarnosti jedrske vojne v Evropo. Nevarnost je toliko večja, ker Sovjetska zveza v novih raketah vidi obliko pridobivanja enostranske prednosti za Združene države Amerike, podobne tisti, ki se je v zvezi s sovjetskimi raketami razvila v kubansko raketno krizo leta 1962. Vedno manj pa je pristašev trditve, da je varnost Zahodne Evrope mogoče uveljaviti le, če obstajajo tudi regionalna ravnotežja. Socialdemokratski politik Lafontaine je situacijo ocenil s trditvijo, da postajajo Zahodni Evropejci »talci v soočenju med ZDA in Sovjetsko zvezo.«
V Bonnu so toliko bolj nestrpni, ker iz Moskve prihajajo glasovi, da sovjetski voditelj Brežnjev ne kaže več prevelikega zanimanja za sicer že napovedani obisk v ZR Nemčiji. To pa pomeni, da Bonn ne bo imel prilike vplivati na pričetek pogajanj o razorožitvi med obema supersilama. K vsemu temu je treba še dodati vedno večje razsežnosti političnega odpora proti oboroževanju v ZR Nemčiji.
DUNAJ — Eden vplivnih novinarjev na avstrijski televiziji, sedaj dopisnik iz Rima Alfons Dalma, seje nekoč pisal Stjepan Tomič, rojen pa je bil v Otočcu na Hrvaškem. Med vojno je služil Paveliču, ki ga je za nagrado poslal k Hitlerju v Berlin za tiskovnega atašeja, piše mesečnik Extra-blatt.
JERUZALEM — Kot poroča agencija Reuter je Izrael na okupiranem zahodnem bregu Jordana zgradil še eno naselje. Na širšem območju tega naselja bodo v treh mesecih naselili 3.000 Židov.
HANNOVER — Na gradbišču skladišča NATO je eksplodirala bomba, ki je naredila za 300 tisoč za-hodnonemških mark škode.
MOSKVA — Sovjetska zveza je ponovno potrdila svojo podporo Siriji in njeni vlogi v Libanonu.
DUNAJ — Zaradi zdravstvenega stanja, ki se je sicer hitro izboljšalo, je avstrijski kancler Bruno Kreisky odložil nameravani obisk na Madžarskem.
PARIZ — Člana predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ Stevana Do-ronjskega so operirali na medicinskem centru v Pa-rižu. Pregled je potrdil prej postavljeno diagnozo težjega obolenja jeter.
BAGDAD - Na bagdadskih ulicah bodo kmalu postavili kioske in avtobusne postaje, ki so jih izdelali v ljutomerskem Imgra-du.
PARIZ — Tudi drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji je potrdil zmago levičarjev. Socialistična stranka si je zagotovila 271 poslanskih sedežev (prej 107), gibanje levih radikalov 14 (prej 10), komunisti 44 (prej 86), druge levičarske stranke 5 (prej nobenega). Golistična RPR 83 (prej 155), sredinska UDF 61 (prej 119) in druge desničarske stranke 11 (prej 14).
“V žarišču dogodkov
KDO KOMU LAHKO GROZI
Jugoslovansko stališče o najbolj perečih vprašanjih današnjega sveta je bilo in je ostalo: svet potrebuje nov gospodarski red. Kaj to pomeni. Sodobna tehnologija in industrijska proizvodnja ne moreta izhajati brez surovin. Te pa so po naravnih danostih razdeljene po vseh kontinentih. Neka dežela v Afriki, Aziji ali Južni Ameriki, ki je praviloma nerazvita, razpolaga z ogromnimi zalogami energetskih virov in za gospodarstvo strateško važnih surovin. Ker gospodarsko ni razvita in zato nima denarja, je prisiljena svoje priro-dno bogastvo prodajati tako kot ji to narekujejo tiste dežele, ki imajo kapital. Toda, zakaj imajo nekateri kapital, drugi pa ne? Od Kolumbovih odkritij naprej si je najprej Evropa ustvarjala pogoje za industrijski razvoj, ki mu danes na splošno pravimo kapitalistični. Prva svetovna vojna je bila v znamenju delitve sveta in interesnih sfer. Razvite kapitalistične sile so za svoj gospodarski razvoj potrebovale kolonialno posest, ki je bila neizčrpen vir surovin. Med obema vojnama so
v tem pogledu prevzele pobudo Združene države Amerike.
Druga svetovna vojna je s svojim splošnouničujočim koncem vzbudila zavest milijonov ljudi na vseh kontinentih. V Aziji, Afriki so nastajale nove državne tvorbe. Skoraj vsako leto po letu 1945 so se v Organizacijo združenih narodov včlanjevale nove države, ki so bile dotlej kolonije ali dominioni Velike Britanije, Portugalske, Francije, Nizozemske itd. Ta proces traja še danes.
Konec druge svetovne vojne se je v svetu izostril tudi odnos med socialistično usmerjenimi in ostalimi deželami. Najprej na tej relaciji. Potem, je sledila tudi konfrontacija med socialističnimi deželami, samimi. Nič manj sporni pa niso bili odnosi tudi med kapitalističnimi deželami. Politični prestiž, gospodarsko podrejanje in celo blokade, protekcionizem razvitih, brezobzirno gospodarsko izkoriščanje (primer Južne Afrike), to so gibala današnjega sveta.
V vsem tem mednarodnem vre-
nju je bila Jugoslavija med pobudniki gibanja neuvrščenih, ki naj bi preseglo predvsem takoimenovano blokovsko delitev sveta. Ideja neuvrščenosti ni bila nikoli alternativa blokovskim blokom. Bila je veliko globlja in je na vseh svojih konferencah poudarjala predvsem potrebo po današnjemu svetu primernejši gospodarski ureditvi sveta. Neuvrščene dežele se vztrajno zavzemajo za to, da se uveljavi načelo: industrijsko razvita dežela, ki je v preteklosti izkoriščala to ali ono regijo na petih kontinentih tega sveta, nima nobene predpravice, da to dela še naprej v tem smislu, da določa surovinam ceno. Naftna kriza v sedemdesetih letih je zelo nazorno pokazala, kaj to pravzaprav pomeni. Države, proizvajalke nafte, te nepogrešljive surovine, so prisilile industrijske dežele takorekoč na kolena. V tej igri se ni bilo mogoče izogniti temu, da ne bi bile prizadete tudi tiste dežele v razvoju, ki so takšen princip odnosov sicer zagovarjale. Države, proizvajalke nafte, so potem ustanovile posebne
sklade iz katerih so dajale posojila in pomoč najbolj prizadetim deželam v razvoju. Bila je bolj kot ne zgodovinsko pogojen odpor in kazanje kremljev tistim, ki se niso mogli sprijazniti z mislijo, da je lastnik surovine enakopraven partner tistemu, ki to surovino ovrednoti v potrošni ali drug proizvod, čeprav je res, da je na primer za izkop uranove rude potrebnega manj denarja in znanja kot za spreminjanje te rude preko atomske energije v električno energijo.
Proces dogovarjanja o novi gospodarski ureditvi sveta bi moral torej izbrisati zgodovinska razmerja izkoriščevalcev in izkori-ščancev. Le tako se je mogoče pogovarjati o novem, bolj perspektivnem sodelovanju med posameznimi deželami tega sveta. Seveda vse to ni tako enostavno.
Zapletenost sedanjih mednarodnih odnosov ilustrirajo tudi naslednja dejstva. Zahodnoevropske banke so ob ameriških največji upnik Vzhoda in držav v razvoju. Po zahodnih ocenah se
skupni dolg vzhodnoevropskih držav suče okoli 70 milijard dolarjev. Samo na vračilo poljskih dolgov čaka 350 komercialnih bank na Zahodu, ki so pred nedavnim ugotovile, da je potrebno poljsko gospodarstvo v lastnem interesu še nadalje podpirati. Države v razvoju so Zahodu dolžne 500 milijard dolarjev in njihova gospodarska moč ob teh posojilih je le tolikšna, da zadošča zgolj za plačevanje obresti. Kaj bo z glavnicami?
Ali jih je mogoče poravnati z vojno, ko pa vemo, da bi bilo treba., ob sedanji razdiralni in uničujoči moči vskladiščenega orožja, po takšni vojni vložiti verjetno še veliko več milijard dolarjev v novi gospodarski razvoj, ki bi posojila povrnil. Kapitalistična ekonomska doktrina sicer vsebuje tudi takšen način razreševanja nasprotij. To je dokazala preteklost.
Nekatere zahodnoevropske dežele veljajo za modele držav blaginje. Pa poglejmo kje jih ob vsem tem Čevelj žuli. Uvozifi morajo' do gfama vso platino.
Da bo slika bolj plastična naj ob tem povemo, da ima Sovjetska zveza 16 odst, vseh svetovnih rezerv platine. Druga strateška surovina, ki je zahodnoevropske države nimajo je kobalt (SZ 21 odst, vseh svetovnih zalog), krom in magnezij (SZ ima 38 odst, svetovnih rezerv). Okrog 99-odstotno pa je po neki študiji evropske gospodarske skupnosti Zahodna Evropa odvisna od naslednjih dveh kovin: volframa (v SZ 11 odst, rezerv) in vanadija (SZ ima 75 odst, vseh svetovnih rezerv). Zahodna Evropa mbra uvoziti 75 odst, vseh surovin, ki jih potrebuje njena industrija, in okrog 60 odst, vse energije.
Takšna so torej razmerja v tem zapletenem svetu, kjer bi rad vsak svoje, pa očitno kaže, da ne gre in da ne bo več šlo. Odvisnost je tolikšna, da se upravičeno smemo vprašati: Kdo komu lahko grozi. Optimistično je treba razumeti ta naslov, kajti pesimistična razlaga bi lahko bila samo , v razdejanju tega planeta in vsega, kar je človekov um v tisočletjihustvaril.
Juš MAKOVEC
STRAHI, 2
VESTNIK, 25. JUNIJA .1^1
aktualno doma
ogledalo tedna
KONGRES AKCIJE
Dobro leto so trajale priprave na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Od prejšnjega torka do petka je v osrednji dvorani beograjskega kongresnega centra Sava okrog 1.800 udeležencev, od tega 232 iz Slovenije, ocenjevalo do sedaj prehojeno pot samoupravljanja in sprejelo sklepe za delo v prihodnje.
Ni mogoče navesti vsega, kar so delegati povedali in predlagali. V komisiji za vprašanja združenih delavcev v delegatskem sistemu so govorili tudi o tem, kakšen naj bi bil naš delegat. Prav gotovo ne takšen, ki ne prebere materialov in ki nikoli ne spregovori o svojih izkušnjah in ki ne pove mnenja tistih, ki so ga izbrali za svojega delegata. Zaradi vsega tega je v bodoče treba posvetiti še veliko več pozornosti usposabljanju delegatov in delegacij.
Delegati, ki so zastopali naše delavce na začasnem delu v Nemčiji, so poudaijali, da toliko kot je naša dežela za svoje delavce v tujini, doslej še ni storila nobena druga. V zahodnoevropskih deželah je sedaj okrog 909 dobro organiziranih in aktivnih klubov, pred kongres samoupravljalcev, pa jih je bila le
V komisiji za samoupravno povezovanje in združevanje so delegati pozorno spremljali besede razpravljalcev s Kosova, ki so kongresu sporočili, da večina delavskega razreda na Kosovu podpira sistem samoupravljanja in da želi graditi socialistično Jugoslavijo. Vsi delegati s Kosova so govorili o razvoju svoje pokrajine. Pri tem so poudarjali, da se vse slabosti, ki nastajajo zaradi neuresničevanih, a dogovorjenih nalog, izredno ostro pojavljajo prav v nerazvitih krajih pokrajine.
V komisiji, ki se je ukvarjala z vprašanji odločanja delavcev v pridobivanju in delitvi dohodka, so poudarili, da se zavzemajo za dosledno izvajanje ustave in zakona o združenem delu. Kakor so ugotovili, so vse zdajšnje ekonomske težave predvsem posledica neuresničevanja že sprejetih določil in odstopanj od samoupravljanja.  /Y^seduik odbora za sklicanje in pripravo kongresa Mika špiljak je ob koncu dejal, da je bil to kongres akcije, deloven in demokratičen dogovor samoupravno organiziranega delavskega razreda o načinih in poteh nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja, o doslednejšem in odločnem odpravljanju vsega, kar zavira še hitrejši gospodarski in družbeni napredek.
Z zadovoljstvom lahko poudarimo soglasno stališče kongresa, da je delavski razred enoten, da so enotni njegovi interesi in da ga ni mogoče razdeliti na regionalni, narodnostni ali kakršnikoli drugi podlagi, je na koncu kongresa dejal Špiljak.
ČAPLJINA - Tu so pred dnevi dosegli veliko delovno zmago. V tek so pognali vse črpalne naprave, ki sedaj lahko s pritiskom na gumb poženejo močne agregate, ki v eni sekundi potisnejo v zgornji zbirni bazen, v višini 230 metrov, 170 kubičnih metrov vode.
ČAČAK — V tovarni rezilnega orodja, ki že nekaj let skoraj polovico svoje proizvodnje proda na tuje tržišča, bodo vložili 1,4 milijarde dinarjev za uvedbo devetih novih proizvodnih programov.
BEOGRAD — Skupnost jugoslovanske industrije traktorjev nasprotuje uvozu 7 tisoč traktorjev, za katere bi morali odšteti 35 milijonov dolarjev. Pet domačih proizvajalcev traktorjev je sprejelo načrt, da bodo do konca leta izdelali 63.973 traktorjev.
BEOGRAD — Industrijska proizvodnja v SR Srbiji se je v petih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 4 odst.
BEOGRAD — Čez dve leti bo v centru Sava v Beogradu svetovni kongres kirurgov. Tako so sklenili na letošnjem kongresu, ki je bil v Brightonu v Vel. Britaniji.
ŠTIP — V družbenem sek-l torju štipske občine je zapo-slen vsak tretji prebivalec ob-
I čine. To pomeni, da je štipska ; občina že dolgo na prvem mestu v Makedoniji, kar zadeva zaposlitev.
BEOGRAD — Turistična zveza Jugoslavije ugotavlja, da v naši državi trenutno letuje približno 190 tisoč tujih turistov, kar je za 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
SARAJEVO — Na stalnih in začasnih delih v drugih republikah in pokrajinah je bilo lani okoli 140 tisoč delavcev iz BiH.
Svet republike:
Okrepiti odgovornost
uvoženimi surovinami in reprodukcijskim materialom,1 do konca leta najbrž ne bomo mogli doseči načrtovane  stopnje povečanja industrij-
ske proizvodnje, temveč seji bomo lahko le približali. Zadnje * ocene zavoda za družbeno planiranje napovedujejo. da bomo letos fizični obseg proizvodnje v Sloveniji • povečali za okrog 2 odstotka.
načrtovali pa smo 2.5-odsto-tno stopnjo rasti.
Očitno je, da zaradi že
KRŠKO — V Sloveniji bi morali vsako leto posekati več kot 7300 hektarov gozdov, če ne bi zbrali in predelali približno 170 tisoč ton starega ' papirja.	i
omejenih omejitev in težav ne. bomo mogli zagotoviti predvidene. normalne rasti proizvodnje na vseh področjih gospodarstva. Zato je najpomembnejša naloga. da z zagotovljeno oskrbo s potrebnimi surovinami in reprodukcijskim materialom ter z ukrepi, ki jih bomo sprejeli v zvezi jn republiki, ustvarimo pogoje predvsem za uspe-
Ostre omejitve
Po sporočilu zveznega sekretariata za informacije je prejšnji četrtek zvezni izvršni svet sprejel odlok o določitvi najvišje ravni cen za vse izdelke in storitve in o obveznem dostavljanju cenikov izdelkov in storitev skupnostim za cene, ki naj bi jih potrdile.
S tem odlokom so določili najvišjo raven cen za vse izdelke in storitve iz pristojnosti vseh družbenopolitičnih skupnosti, in sicer tako, da se lahko celotna raven cen teh izdelkov in storitev, ki so bile izoblikovane, oziroma so veljale v skladu s predpisi na dan začetka veljave tega odloka, do konca leta 1981 poveča največ, do ravni cen, določene za vso državo z dogovorom o izvajanju politike cen v letu 1981:
— proizvodne cene industrijskih izdelkov za 7 odstotkov,
— cene na drobno za 7 odstotkov in cene storitev za 5 odstotkov.
— Pri tem se pod vplivom rasti teh cen življenjski stroški ne smejo povečati za več kot 7.5 odstotka.
S sprejetjem tega odloka naj bi zagotovili, da rast cen do konca leta 1981 ne bi presegla okvirov, predvidenih z dogovorom o izvajanju politike cen v letošnjem letu. Odlok zveznega-izvršnega sveta bo veljal, dokler ne bomo odpravili motenj v odnosih na trgu in pr-i oblikovanju cen.
Najkasneje šest mesecev od dne. ko je odlok začel veljati, bodo pretehtali, ali je utemeljeno, da še velja. (Tanjug)
Slovenci v Afriki
Delegacija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je odpotovala v Afriko na desetdnevni uradni obisk. Obiskala bo Nigerijo, Gano in Slonokoščeno obalo. V delegaciji so podpredsednik izvršnega sveta Jože Florjančič, predsednik komiteja za mednarodno sodelovanje Jemej Jan in predsednik komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ivo Marenk. V vseh treh afriških deželah se bodo pogovarjali o medsebojnem gospodarskem sodelovanju.
BREZ DENARJA NE BO KRUHA
V dokumentih o petletni usmeritvi slovenskega kmetijstva smo zapisali, da bo Slovenija ob koncu srednjeročnega obdobja dosegla 85-ods.totno samooskrbo s hrano. Za to bq potrebno že sedaj zagotoviti tudi denar, so menili na nedavni seji republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ko .so obravnavali 'osnutek zakona o. zagotavljanju in usmerjanju sredstev Slovenije za intervencije v kmetijstvu. Po prvi varianti naj bi denar za intervencije zagotavljali iz republiškega proračuna (delno iz davka na OD delavcev in delno iz davka od prometa proizvodov in storitev), po drugi varianti pa naj bi denar za intervencije zbrali iz dohodkov tozdov in delovnih skupnosti, iz dohodkov kmetov, na osnovi katastrskega dohodka in nekaterih drugih virov. Razpravljale! so menili, da brez nujnih ukrepov v prihodnje doma ne bo moč zagotavljati hrane. Zato je zakon o intervencijah med poglavitnimi pogoji za uresničitev zastavljenih planov v proizvodnji hrane.
spodarstva zlasti v smeri njegovega hitrejšega usposabljanja za načrtnejše in uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, podpirali bomo razvoj proizvodnje, s katero lahko nadomeščamo uvoz, zlasti še investicijske-opreme, spodbujali hitrejšo rast produktivnosti in podobno. Kol je povedal v uvodni besedi na seji, sveta republike podpredsednik slovenskega izvršnega syeta Jože Florjančič, pripravlja izvršni svet več ukrepov, s katerimi naj bi tudi v republiki pospešili izvoz in izboljšali njegovo regionalno' usmerjenost.
Jože Florjančič je podrobneje. navedel tudi vzroke za občutnejši skok cen v začetku leta, povedal, da v zadnjih mesecih cene naraščajo počasneje. hkrati pa tudi opozoril. da se pritiski za povečevanje cen ne zmanjšujejo, čeprav ostaja dQ konca leta le malo prostora za najnujnejše ' popravke cen: te bi se do konca leta lahko povečevale mesečno povprečno le za največ 1.1 odstotka, če hočemo, da jih bomo-obdržalivdogo-vorjenem ovkiru še dopustne rasti. Takšno rast pa lahko zagotovimo predvsem z večjo odgovornostjo ža . izvajanje dogovorjene politike cen vseh, ki odločajo o cenah, začenši od delavcev v organizacijah združenega dela pa tja do vseh pristojnih samoupravnih in družbenopolitičnih skupnosti, je poudaril Jože Florjančič.
V razpravi so člani Sveta republike zlasti opozorili na to. da je treba okrepiti odgovornost za dosledno izvajanje dogovorjene stabilizacijske politike na vseh ravneh, še. posebej za izvajanje prejetih dogovorov in samoupravnih sporazumov. Nekateri so menili. da prav prepočasno razvijanje in uveljavljanje samoupravnih odnosov zavira uspešnejše izvajanje sprejetih dogovorov in sporazumov.
Mika Špiljak med uvodnim govorom pred delegati in gosti 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije (Foto: Boris Hegeduš)
Izhodišče vsega je delo
To misel je izrekel eden izmed delegatov tretjega kongresa samoupravljalcev. ko so ga vprašali, kaj misli ob kongresu. vse drugo pa so posledice. Zatorej so pričakovanja od kongresa samoupravljalcev že od vsega začetka izhajala iz dela. Kdor je o kongresu razmišljal drugače in je gledalnanj skozi predlog resolucije, je zgrešil poanto, kajti resolucija kongresa samoupravljalcev ne bo biblija, v kateri mora biti vse vnaprej in enkrat za vselej zapisano in dognano. Zaradi tega vedno znova.ugotavljamo, da je prizadevanje, da bi zaključni dokument še bolj razširili z vpisovanjem vseh posameznih dejavnosti: vodi samo v razblinjanje.
Vsaka tema našega življenja ima izhodišče v delu in zato je pomembno ali pri obravnavanju tega ali onega izhajamo iz odnosov dela ali pa iz kakršnih drugih odnosov. Otepamo se torej s starimi pogledi na svet in se želimo otresti starih navad delovanja. Na primer? Vzemimo zaposlovanje. Uzakonili smo združevanje dela (in sredstev), vendar ne govorimo o združevanju dela in sredstev temveč o zaposlovanju. Kaj pa pomeni zaposlovanje? V bistvu je to prodaja delovne sile za mezdo, ki jo dobimo po trenutni vrednosti delovne sile na tržišču.
Ce smo se že odločili za opravljanje mezdnih odnosov in smo z vrsto sistemskih zakonov, da o ustavah ne govorimo posebej, to že tudi teoretično in praktično razčlenili in uveljavili svobodnejše odnose dela z združevanjem dela, potem je odveč govoriti o zaposlovanju ob združevanju dela. Pa še vedno pišemo poročila o zaposlenosti in nezaposlenosti in sicer celo za ustrezne odbore skupščine SFRJ in za ZIS, kot daje vključevanje v delo še vedno naloga nekih uradnih krogov države ah administracij ne pa tistih, ki so delo že združili na podlagi minulega dela oziroma družbenih sredstev, kakor temu raje rečemo ta čas še ne povsem uresničenih odnosov dela tudi v vsakdanji praksi.
Združevanje dela nam odpira nove horizonte, ki so razsežnejši od slehernega zaposlovanja. Združevanje delaje možno na 'temelju vključevanja v delo v organizacije zdru- 
ženega dela, na podlagi snovanja organizacij združenega dela š pomočjo lastnih sredstev, na temelju sodelovanja dela na lastni posestvi z delom združenega dela, s sodelovanjem vsakršne vrste tudi v zadružnih oblikah in na druge načine organiziranja in s pomočjo vseh možnih sredstev, ki so nam v naši družbi na voljo in jih imamo pri roki tudi sami.
Zaposlovanje pa je nekaj drugega, manj dinamičnega in svobodnega in povsem odvisnega tudi v načinu mišljenja o delu in kapitalu odnosno sredstviih. Zaradi tegaje normalno, da' lahko tudi osrednja kongresna tema zaposlovanje oziroma združevanje dela, kakor je Lahko osrednje vprašanje razvoja samoupravljanja kulturno, zdravstveno ali katerokoli drugo delo s področja svobodne menjave delaali ne, ker daje iste temeljne odgovore tem delavcem, ki so za takšno posebno delo najbolj zainteresirani kot onim, ki so v osnovi zainteresirani za neko drdgo delo, vendar v bistvu za delo v smislu vsega ustvarjalnega prizadevanja nas vseh.
Tako je tudi na kongresu samoupravljalcev pomembnejše temeljno vprašanje: kako uresničujemo odnose dela od posameznih vprašanj načinov obvladovanja dohodka, samoupravnega povezovanja, trenutnih ekonomskih odnosov glede tekočih problemov gospodarjenja in drugega. Vsepovsod je namreč prisotno spoznanje, da je mogoče delati po osnovah dela racionalnejše in uspešnejše kot pa po osnovah kapitala, ki vleče k sebi sredstva in ljudi, pa naj gre za zasebni ali državni kapital.
Praktično gre torej za ravnanje: ali smo preveč k sebi obrnjeni kot ljudje, organizacije, občine, pokrajine, republike in dežela ali pa smo nesebično obrnjeni k vsem in sicer po spoznanju, da tisti, ki.vsem pomaga, ne more tega delati, če ne pomaga samemu sebi. Nemogoče je namreč pričakovati. da bi lahko živeli na tuj račun, da bo drugi reševal naše probleme, kerje to prepoceni življenje in nas stane preveliko, kakor že vidimo iz ustvarjanja prevelikih dohodkov s premalo dela.
Od kongresa samoupravljalcev torej niti ne moremo pričakovati, da nas bo sam po sebi spremenil. Kongres samoupravljalcev je samo izpraševanje naše lastne vesti, naše lastne odgovornosti za preslabo gospodarjenje, za prešibko delovanje povsod, kjer nam je osnova delo. Kongresne besede naših delegatov so torej vredne toliko, kolikor dejanj bodo rodile, kajti izhodišče vsega je delo. Viktor Širec
 25. JUNIJA 1981
STRAN 3
NARODNOSTI — NARAVNI MOST
SPORNI PRESEŽKI
Tako na skupščini skupnosti otroškega varstva kot na skupščini skupnosti socialnega skrbstva v Murski Soboti se je izkazalo, da se posamezni delegati ne ogrevajo za finančne plane, v katere so vključeni tudi presežki iz preteklega leta, čeprav se po sklepu zbora združenega dela občinske skupščine vračunajo v dohodek letošnjega leta. Zgrešena je verjetno že sama uporaba besede presežek, ker delegati sprašujejo kako lahko negospodarske organizacije ustvarjajo presežke, obenem pa krčijo programe, ki so v sedanji gospodarski situaciji posebej pomembni. Tako kot pomembna socialna varnost, o katere skupnih izhodiščih so delegati sprejemali samoupravni sporazum za tekoče srednjeročno obdobje.	bb
O VRSTI VPRAŠANJ
Na zadnji seji IS SO Gornja Radgona je bilo na dnevnem redu precej bolj, pa tudi manj, pomembnih vprašanj, ki jih bo ta kolektivni organ posredoval skupščini občine. Tako so govorili o svojem delu in delu občinskih upravnih organov v času od januarja lani do maja letos, o izvajanju referendumskega programa 1976 — 1980, podprli prizadevanja za podpis samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti, ki ga predlaga — že dve leti nesklepčna — skupnost socialnega varstva . . . Beseda je tekla tudi o že večletnih prizadevanjih DO Merkator Sloga, ki želi razširiti svojo prodajno mrežo z izgradnjo nakupovalnih centrov v Radencih in kasneje še v Gornji Radgoni, pa s krajevno skupnostjo Radenci nikakor ne najde skupnega jezika. Naj omenimo, da IS SO vztraja pri spoštovanju že sprejete prioritete in ko so se trgovci in KS Radenci nekako le sporazumeli, so zdaj zmanjkala sredstva in vse kaže, da bo do realizacije projekta preteklo še nekaj vode v Muri.	V. P-
VEC doslednosti
Razprava o pripravah na usmerjeno izobraževanje in o uresničevanju posebnih pravic madžarske narodnosti in njenih pripadnikov v murskosoboški občini — to sta bili osrednji temi nedavne seje predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti. O prvem so precej poglobljeno spregovorili tudi na razširjeni seji predsedstva konference mladih v vzgoji in izobraževanju pri OK ZSMS, zato ni manjkalo dokaj kritičnih pripomb na proces uveljavljanja usmerjenega izobraževanja. Opozorili so zlasti na določeno zamujanje, pred čimer niso bili imuni tudi v mladinskih vrstah, kjer bo treba, kot so menili, storiti mnogo več kot doslej za dosledno uresničevanje sprejetih stališč o usmerjenem izobraževanju. M. J.
PRIPRAVE NA KONGRES SO SE ZAČELE
Te dni bodo v lendavski občini analizirali dosedanje priprave na kongres ZKS in ZKJ. Evidentiranje poteka v vseh osnovnih organizacijah ZK, gre pa za evidentiranje komunistov, ki bodo prevzeli najodgovornejše naloge v občinski organizaciji, v vodstvih osnovnih organizacij, ter kandidatov za delegate obeh kongresov. Prvo fazo priprav bodo končali konec tega meseca, potem pa bodo opravili usklajevalni postopek, da bi zagotovili kar največjo aktivnost v osnovnih in občinski organizaciji. Opozoriti velja, da poteka tudi evidentiranje kandidatov za nove delegacije družbenopolitične skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, tako da se bo potrebno izogniti podvajanju kandidatov. Če bo do tega prišlo, bo na usklajevalnem postopku mogoče odpraviti napake. Dosedanje ugotovitve kažejo, da je evidentirano zadovoljivo število komunistov-neposrednih proizvajalcev in žena za funkcije v ZK in samoupravnih organih ter delegacijah.	J. D.
Več študentov med brigadirje
V preteklem letu je občinska konferenca ZSMS Lendava skupaj z osnovnimi organizacijami organizirala 82 enodnevnih lokalnih mladinskih delovnih akcij, na katerih je sodelovalo 360 mladincev in mladink, ki so opravili 4820 delovnih ur, v glavnem na komunalnih delih. Ob pregledu udeležencev so ugotovili, da je bilo od vseh sodelujočih brigadirjev kar 50 odstotkov mladincev — delavcev, malo pa je bilo študentov. Ali to pomeni da se študentje nočejo udeleževati tovrstnih akcij? Morda bo v letošnjem letu drugače, saj se mladinska delovna brigada Ljudska pravica ta čas pripravlja na odhod na zvezno delovno mladinsko akcijo v Novo Gradiško. Odhod brigade, ki si je v zadnjih treh letih prislužila visoka republiška in zvezna priznanja, je predviden za začetek julija, dotlej pa bodo opravili še veliko organizacijskega dela in se ob koncu tega meseca zbrali še v Kobilju na brigadirskem dnevu.	^an'
Delegacija sindikatov na Madžarskem
Mednarodni stiki sindikalnih delavcev županije Zala in lendavske občine so čedalje bolj vsebinski in bogati. Ne gre seveda samo za sodelovanje delegacij, ampak tudi za tesnejše stike med organizacijami združenega dela in obeh straneh meje, v katerega se vključujejo tudi delovne organizacije zunaj lendavske občine. Najbolj plodno je seveda sodelovanje na športnem področju, ki to leto že slavi 15-Ietno tradicijo. Pred nedavnim je delegacija občinskega sveta zveze sindikatov Lendava obiskala županijo Zala in se s predstavniki tamkajšnjega sindikalnega vodstva pogovarjala o reševanju socialnih problemov delavcev. Sloje predvsem za izmenjavo mnenj. Sindikalna delegacija lendavske občine je obiskala nekatere socialne ustanove in se pogovarjala tudi o izmenjavi letovanj med delavci županije in lendavske občine.	Jani D.
DOBRO PRIPRAVLJENI
— Na seji vseh treh zborov občinske skupščine minuli petek je bila ena izmed osrednjih točk dnevnega reda tudi informacija o pripravah na usmerjeno izobraževanje v občini Murska Sobota. Kljub nekaterim slabostim (pomanjkljivostim) so ocenili da so glede na razmere drugod v Sloveniji nadpoprečno pripravljeni na začetek usmerjenega izobraževanja. Obstajajo pa še nekatera odprta vprašanja.
Delegati so razpravljali tudi o poročilu o delu pravosodnih organov in družbenega pravobranilca samoupravljanja in o uresničevanju stališč in sklepov občinske skupščine na področju dela teh organov v občini M. Sobota in še o več drugih pomembnih vprašanjih. Najdlje so se sicer zadržali ob analizi uresničevanja posebnih pravic madžarske narodnosti in njenih pripadnikov v občini Murska Sobota, ko je v razpravi kot četrti zbor enakopravno sodelovala tudi samoupravna interesna skupnost za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti, razprava pa je tekla v obeh jezikih. (J. G.).
AKTIVNOST TUDI PO KONGRESU
Na seji predsedstva občinskega sveta zveze sindikatov Lendava so razpravljali o družbenem dogovoru o razporeditvi sredstev za letošnje leto ter o oceni aktivnosti sindikalnih organizacij pred kongresom samoupravljalcev. Po mnenju predsedstva občinskega sveta je bila aktivnost v večini osnovnih organizacij dobro zastavljena, v večini organizacij so ocenili svojo lastno samoupravno prakso in predvsem ugotovili, kje so slabosti, ki ovirajo hitrejši razvoj samoupravnih odnosov. Predsedstvo je menilo, da morajo biti sindikalne organizacije aktivne tudi po kongresu, saj bo šlo za dosledno uresničevanje resolucije kongresa. Na seji so razpravljali še o kandidiranju in evidentiranju možnih kandidatov za člane in funkcje v republiškem svetu.
Jani D.
Časovno sicer kratko srečanje med delegacijama medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje — vodil jo je njegov sekretar Geza Bačič, v njej pa je bil tudi član CK ZKJ Jože Smole — in županijskega komiteja madžarske socialistične delavske partije Železne županije pod vodstvom prvega sekretarja Miklosa Horvata v središču Porabja — Monoštru je znova potrdilo, da je sodelovanje dveh sosednjih pokrajin skupna potreba in hotenje, pri čemer predstavljajo posebno vrednoto narodnosti kot naravni most med dvema sosedoma.
SODELOVANJA
do tedna
Dosedanji rezultati dobrososedskega sodelovanja in nedavni dogovori na najvišji meddržavni ravni med predsednikom predsedstva CK
ZKJ Lazarom Mojsovim in prvim sekretarjem CK MSDP Janošem Kaderjem, je bilo poudarjeno z obeh strani, so nadaljnja spodbuda za še
S srečanja delegacij medobčinskega sveta ZK za Pomurje in županijskega komiteja madžarske socialistične delavske partije Železne županije preteklo sredo v Monoštru. (Foto: Horvath Pal — Vas Nepe)
širše in vsebinsko bogatejše stike. Ob sodelovanju druž-beno-poiitičnih organizacij z obeh strani meje ter stikih na kulturnem, športnem in vrsti drugih področij so bili v razgovorih posebej poudarjeni gospodarski stiki. Ekonoinski interes gospodarstva za obmejno gospodarsko sodelovanje prihaja vse bolj v ospredje, doslej pa so bile te možnosti preslabo izkoriščene.
V letošnjem letu, je bila skupna ocena, se gospodarsko sodelovanje, še posebej, če upoštevamo nekatere težave iz začetka leta, uspešno razvija. Najvažnejša kratkoročna naloga je doseči v obmejnem blagovnem prometu dogovorjeno menjavo v vrednosti milijon 500 tisoč dolarjev blaga. Za to bo nujna obojestranska angažiranost, kajti prva polovica leta se izteka, realizirana pa je le tretjina menjave. Med najpomembnejšimi dolgoročnimi nalogami gospodarskega sodelovanja pa je prav tako obojestransko poudarjeno razvijanje in spodbujanje višjih oblik sodelovanja, zlasti kooperacije. Predvsem se-
jemske prireditve v obeh sosednjih pokrajinah — kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgni in podoben v Szom-bathelyu — na katerih se bo sosednje gospodarstvo obojestransko predstavilo že letos, bi naj bile priložnost za medsebojno spoznavanje in dogovor za sodelovanje v prihodnje. Nekaj teh skupnih interesov se je v dosedanjih pogovorih, predvsem med našo gospodarsko zbornico in županijskim izvršnim svetom, že izkristaliziralo. Z naše strani gre za predlog sodelovanja na področju lesne in kemične industrije, z madžarske strani pa so bila posebej poudarjena tri področja: mesno-predeiovalna, pohištvena industrija ter proizvodnja in predelava sladkorne pese.
Obojestransko so poudarili tudi pomen in rezultate prizadevanj na področju uresničevanja narodnostne politike ter željo, da geografsko bližino obeh sosednjih pokrajin izkoristimo za še bolj neposredno povezovanje in sodelovanje ljudi z obeh strani meje.
I. Benko
Mladi obmejnih dežel poglobili stike
Ob koncu prejšnjega in v začetku tega tedna se je mudila na tridnevnem uradnem obisku pri občinskih konferencah ZSMS Lendava in Murska Sobota osemčlanska delegacija komunistične mladine Madžarske iz Monoštra in KOrmenda. Po sprejemu na mejnem prehodu na Hodošu so madžarski mladinci skupno z gostitelji naj-
prej obiskali Crenšovce, kjer so se pogovarjali o izkušnjah iz dela osnovne organizacije in krajevnega sveta zveze socialistične mladine v tem kraju lendavske občine. Uradni pogovori o nadaljnjem sodelovanju mladine iz dveh sosednjih dežel pa so potekali v Gančanih.
V pogovorih je bilo zlasti poudarjeno, da je sodelovanje med
KOrmendom in Mursko Soboto že dolgotrajno, zlasti še med dijaki obeh gimnazij na kulturnem in športnem področju, zadnje čase pa tudi glede izmenjave brigadirjev. Čeprav je navezava stikov med mladino Monoštra in Lendave novejšega datuma, pa je izmenično gostovanje pevskih zborov in drugih kulturnih skupin, k čemur
LENDAVA
PLJUČNI DISPANZER IN FIZIOTERAPIJA
Zdravstveni dom Lendava, ki je TOZD Pomurskega zdravstvenega centra Murska Sobota, je v zadnjih štirih letih dosegel velik napredek pri razreševanju prostorskih kapacitet kadrov in opremljenosti. V zadnjih štirih letih se je število zdravnikov splošne prakse povečalo od 3 na 13, trenutno pa imajo zaposlenih tudi 11 zobozdravnikov. Tako so rešili velik kadrovski problem ne le v zdravstvenem domu Lendava, temveč tudi v policentrih Crenšovci, Dobrovnik in Turnišče.
V okviru letošnjega občinskega praznika pa so v prostorih zdravstvenega doma predali na-
menu sodoben dispanzer za pljučne bolezni in fizioterapijo. O pomenu te delovne zmage so ob otvoritvi govorili dr. Franjo Kolarič, direktor ZD Lendava, Nikolaj Šabjan, v imenu občin-' ske zdravstvene skupnosti, in Nikolaj Gerič, v imenu izvršnega sveta skupščine občine. Vsi so poudarili pomembno pridobitev za nadaljnji razvoj zdravstvenega varstva v lendavski občini, ki pa je rezultat velikega razumevanja in sodelovanja vseh zainteresiranih dejavnikov v občini. V' zelo kratkem času so namreč uspeli zbrati potrebna sredstva za ureditev prostorov in nabavo sodobne medicinske opreme. Pre-
ureditev delovnih prostorov in nabava sodobne medicinske opreme je veljala 4,100.000 dinarjev, od tega je združeno delo . zagotovilo preko občinske zdravstvene skupnosti 1,800.000 dinarjev, preostali del v višin! 2.300.000 dinarjev pa delavci TOZD Zdravstveni dom iz lastnih sredstev in kreditov.
Na novo urejena dispanzer za pljučne bolezni in fizioterapija bosta prav gotovo prispevala k hitrejši in uspešnejši diagnostiki in zdravljenju, hkrati pa tudi prihranila precej časa in potnih stroškov.
F. Maučec
nameravajo še bolj pritegniti delavsko mladino, poželo vrsto uspehov. Zato sta obe strani izrazili pripravljenost za nadaljnje poglabljanje dosedanjega sodelovanja, ki se mora, kot so poudarili, prenesti z nivoja občinskih konferenc zveze socialistične mladine na posamezne osnovne organizacije. Zlasti pa bi naj okrepili stike s slovensko narodnostno skupnostjo v Porabju.
Tako predvidevajo nastop 30-članskega ženskega pevskega zbora s kbrmendske gimnazije na eni izmed šol na dvojezičnem območju murskosoboške občine, udeležili pa bi se tudi tedna kulture v Murski Soboti. Lendavska mladina pa pričakuje ob letošnji otvoritvi srednješolskega centra, kjer bo ob tej priložnosti veliko srečanje narodnostnih skupin obmejnih dežel Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije, madžarske mladince iz Monoštra, kar je bilo ob tokratnem srečanju z zadovoljstvom sprejeto.
Drugi dan obiska v Pomurju si je delegacija madžarske mladine ogledala zgodovinske in kulturne znamenitosti pokrajine ob Muri, tretji dan jih je v Lendavi sprejel sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Pomurje Geza Bačič, nato pa so obiskali kolektiv Gorenje-Varstroja, kjer so izmenjali izkušnje o delu mladih. Podobno je bilo zatem tudi v Murski Soboti, kjer so obiskali delovni organizaciji Mura in Pomurski tisk.
Milan Jerše
MURSKA SOBOTA
Presežki naj gredo v prihodek
O tako imenovanih presežkih v samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti soboške občine je bilo v zadnjih dneh veliko ugibanj in pomislekov, zato je bržčas kar prav, da pojasnimo, za kaj sploh gre.
SIS družbenih dejavnosti so lani zbrale po sprejeti prispevni stopnji nekaj nad 12 milijonov dinarjev več sredstev, kot je bilo dovoljeno z resolucijo. Od tega se je kar 6,4 milijone zbralo v blagajni zdravstvene skupnosti, v izobraževalni skupnosti okrog 3 milijone dinarjev, nekaj pa tudi v skupnostih za otroško varstvo, kulturo, socialno skrbstvo, telesno kulturo in zaposlovanje.
Zakaj je do omenjenih presežkov sploh prišlo? Zakaj že prej ni bil ustavljen dotok sredstev?
Največji del presežkov je nastal po 15. decembru lani, ko so v številnih delovnih kolektivih izplačali razne poračune in povišanja, vezana na osebne dohodke zaposlenih. Spričo tega so lahko SIS presežke ugotavljale šele v začetku letošnjega leta.
Seveda se postavlja vprašanje, kam s presežki.
V SIS predlagajo, naj bi se upoštevali kot prihodek v letošnjem letu, saj bi bila zaradi tega skupna prispevna stopnja toliko nižja. To pomeni, da bi bili delavci v združenem delu za višino presežkov manj obremenjeni. Znano pa je, da je letošnja prispevna stopnja za skupno porabo 22,05 odstotkov.
Če presežkov ne bi zajeli v letošnje finančne načrte, bi bila za izvedbo programov potrebna za 0,38 odstotkov višja prispevna stopnja. Ob tem velja posebej naglasiti, da ne gre za nikakršno programsko širitev, saj so se sredstva skupne porabe v primerjavi z lanskimi povečala za 19,9 odstotkov, medtem ko je z resolucijo dovoljeno 21,6-odstotno povečanje.
Predlog občinskih interesnih skupnosti je podpri tudi soboški izvršni svet, za tem pa je bil sprejet tudi na zasedanju skupščinskega zbora združenega dela. Nato so SIS delavcem v združenem delu predložile predloge aneksov k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov za to srednjeročje v letu 1981. Do predlogov aneksov je prišlo zato, ker so bili samoupravni sporazumi sprejeti pred letošnjo resolucijo.
Iz njih je razvidno, da so presežki namenjeni za dejavnost SIS, razen pri občinski zdravstveni skupnosti, kjer bi del presežkov v višini 1,4 milijone dinarjev namenili za 500-odstotno kritje izgube, nastale lani. Drugo polovico za kritje izgube bi zagotovile tozd s področja zdravstva.
Delegatski predlog iz tovarne oblačil in perila Mura, po katerem naj bi del presežkov namenili za 50-odstotno kritje izgube v občinski zdravstveni skupnosti, del presežkov pa bi naj šlo za gradnjo kirurškega bloka je gotovoda omembe vreden. Na občinskem
izvršnem svetu v Murski Soboti pravijo, da je predlog sicer sprejemljiv, vendar so v načinu zagotavljanja sredstev za skupno porabo letos presežki neobhodno
potrebni SIS. Vsekakor pa bo — kot menijo — aktualen tudi v naslednjih letih.
B. Žunec
rnn asm  Mn g
Civilna zaščita I danes in jutri
 Vse več občanov lendavske občine je vključenih v štabe in
 enote civilne zaščite, so ugotovili na svečani seji občinskega štaba, B B na kateri so proslavili tudi 25. občinski praznik. V minulem B B srednjeročnem obdobju seje dejavnosti civilne zaščite posvetilo | veliko pozornosti, kar je prispevalo k temu, da je danes v len- —
 davski občini na tak ali drugačen način vanjo vključenih okoli 13 B I odstotkov prebivalstva. Poglavitne naloge v preteklem obdobju B B so bile usposabljanje vseh enot in štabov, s čimer so v lendavski B občini uspeli, saj so to pokazale lanske in letošnje akcije Nič nas
Ine sme presenetiti. Na svečani seji občinskega štaba v Lendavi so M ob dnevu civilne zaščite podelili zlate znake Jožetu Gornjecu, B Amaliji Grozdnik, Dragici Larnskak, Pavlu Miholiču in Ivanu g .Oletiču. priznanja pa so dobili: štab CZ krajevne skupnosti
I Bistrica, tehničnoresevalna enota IN A-Nafte, Gasilsko društvo Lendava, štab CZ Planika Turnišče, zdravstveni dom Lendava, B Jože Bernjak iz Gaberja, Cvetko Devetak, Vendel Fule, Daniel B Kreslin. Slavko Lepičnik. Janez Raščan in Jože Rozman. V tem B srednjeročnem obdobju naj bi v enote in štabe civilne zaščite
Ivključili še kake 3 odstotke prebivalstva. posodobiiLopremo enot,  predvsem pa poskrbeli za še večjo usposobljenost vseh dejavni- B kov civilne zaščite. V vseh krajevnih skupnostih bo potrebno B ustanoviti gasilska Sruštva in ekipe prve pomoči, v delovnih
_ organizacijah pa enote za reševanje.	
Jani



STRAN 4
VESTNIK, 25. JUNIJA
Inovatorske zanke in uganke
Inovacijska dejavnost v Pomurju je še vedno domena peščice posameznikov, združenih v komisiji za inventivno dejavnost pri Medobčinskem svetu zveze sindikatov za Pomurje, odboru za inventivno dejavnost pri medobčinski gospodarski zbornici in posameznih inovatorjev, zlasti iz večjih delovnih organizacij. Pregrad med strokovnimi službami, vodilnimi in vodstvenimi delavci, pa celo ostalimi zaposlenimi na eni in inovatorji, tam, kjer jih imajo, pa tudi referenti in službami za to področje, na drugi strani, je ničko-liko. Izumi in izboljšave tako še niso in bržčas še lep čas ne bodo sestavni (neločljiv) del proizvodnega procesa, kajti ne le, da ni izdelane metodologije vrednotenja tovrstnih prizadevanj, ki bi sicer lahko v marsičem prispevala k ustalitvenim zavzemanjem na področju gospodastva, temveč tudi ni poskrbljeno za finančno stimulacijo inovatorjev. Zato naj bi oba dokumenta — pravilnik o inovacijah in družbeni dogovor o razvojnorazi-skovalni in množični inventivni dejavnosti v pomurskem združenem delu — ne le opredelila, ampak predvsem razjasnila nekatera najbolj sporna vprašanja, prav gotovo pa bosta po tozdih, delovnih skupnostih in nemara še občinskih raziskovalnih skupnostih, kjer ju bodo obravnavali v prihodnjih dneh, doživela še nekaj sprememb in dopolnitev.
Odbor za inventivno in raziskovalno dejavnost pri medobčinski gospodarski zbornici pa je na svoji zadnji seji obravnavat tudi anketoo stanju na tem področju. Ta je postregla z dokaj zanimivi-i, ki samo
koliko je še zank in ugank v pomurskem inovatorstvu.
Da se v Avtoradgoni že dobro leto vleče pravda glede tega, ali naj imajo stanovanjske bivalne enote (kontejnerji) vo-galnike ali ne — informacij s tržišča pa še tudi nimajo na voljo — da v sozdu ABC Pomurka nimajo pravilnika o nagrajevanju inovacij in ne referenta, kaj šele raziskovalno službo za to področje, in da ima menda le gornje-radgonski Gorenje—El-rad ustrezno normativno in vsebinsko urejeno dejavnost izumov in izboljšav, vse to več kot zgovorno priča, kaj vse bo še treba premostiti in po-sToriti.
Anketa pa je tudi razkrila nekaj zanimivih, predvsem pa spodbudnih primerov, da se vendarle na področju izumov in izboljšav v Pomurju nekaj premika. Naj omenimo le število izboljšav v lanskem letu. V delovni organizaciji Av-toradgona so jih zabeležili 30, v tozdu Petrokemija v lendavski INA-Nafti 15 in še bi lahko naštevali. Tudi prihranki so znatni. V lendavskem Gorenje-Varstroju znašajo kar 6,7 milijonov, v gornjeradgonskem Go-renje-EIradu 2,5 milijona, v Emi okrog milijon dinarjev, v INA-Natti 420 tisoč dinarjev in v ljutomerskem Tehnostroju 300 tisoč dinarjev. Skratka, prihranili so, izumi in izboljšave tudi, manjka te, še načrtno in dosledno delo, pa morda še — po-Buda- je dana — ustano-
V domeni Centra za socialno delo v Murski Soboti so za življenje izjemno pomembna izvajanja predzakonskega in zakonskega svetovanja ter spravnega poskusa. S predzakonskim svetovanjem ali ta-koimenovanimi napotki za življenje se ukvarjajo psiholog, zdrav-nik-ginekolog in socialni delavec, pri spravnem poskusu sodelujejo člani posebej imenovanega sveta, o tem kakšni so rezultati njihovega dela pa je razvidno iz številk, ki so jih predočili v obliki poročila in ustne interpretacije na minuli skupščini socialnega skrbstva, kjer so tej občutljivi problematiki delegati posebej pozorno prisluhnili.
PREDZAKONSKO SVETOVANJE
Preden si mladenič in mladenka dahneta usodni ,,da”, morata (od začetka preteklega leta) predložiti na matičnem uradu potrdilo o obisku v svetovalnici. Predzakonskega svetovanja se je v letu 1980 udeležilo 496 parov, od tega jih je 474 sklenilo zakonsko zvezo, nekaj pa je bilo takih, ki so se udeležili le prvega stika, vendar potrdila o obisku v svetovalnici niso prejeli, pa tudi poročili se niso. Med ome
bna politična naloga j
ravam na volitve se- tično usposobljena za svoie sestankih podčrtati poalab- 
resnih skupnosti. Zato čaka ravno komuniste in vse osnovne organizacije zveze komunistov v občini izredno pomembna vloga pri doslednem uresničevanju pobude tovariša Tita o nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnih odnosov v sistemu socialističnega samoupravljanja, pri krepitvi kolektivnega dela in odgovornosti, kar bo razumljivo terjalo tudi določene spremembe v kadrovski sestavi vodstev zveze komunistov. To pa hkrati pomeni, da mora biti sleherna OO ŽK v murskosoboški občini idejnopoli-
družbenoekonomskih, var-nostnoobrambnih in kadrovsko politični h razmer v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v minulih dveh letih. Na tak način bo namreč moč še bolj kot doslej zaostriti odgovornost komunistov za neuresniče-vanje zastavljenih nalog in ciljev. Pri tem bi naj prišla do polne veljave demokratizacija odločanja in političnega dela, zlasti še ob sprejemanju programske zasnove aktivnosti OO ZK. Zato ni odveč ponoviti znano dejstvo, da morajo na volilnih
NAPOTKI ZA ŽIVLJENJE
ge), ki bodo lahko pomagali pri urejanju odnosov med zakonci.
SPRAVNI POSKUS
Cilj spravnega poskusa, ki ga po novem ne izvaja več sodišče, ampak posebni svet pri Centru za socialno delo, ni ta, da se zakonca, ki se odločita za razvezo, na vsak način pobotata in še naprej vztrajata v neuspelem zakonu, ampak, da se odnosi med njima uredijo tako, da je morebitna razveza čim manj boleča za njune otroke. V letu 1980 obravnavanih spravnih poskusih je bilo prizadetih 75 mladoletnih in 14 polnoletnih otrok. Pri tem je beseda prizadetih tista, ki označuje stanje, saj se sprta starša le redko dogovorita glede nadaljne oskrbe in vzgoje svojih otrok, posebej pa še glede primernih stikov z roditeljem pri katerem otrok ne živi več. Tako razveza med zakonci največkrat pomeni tudi ločitev otroka od enega njegovih roditeljev. Ta ločitev je nasilna, saj se (najčešče) mati, ne zaveda kakšno škodo dela svojemu otroku, ki mu jemlje očeta, če onemogoča stike.
Prav urejanje teh stikov na človeški način je naloga spravnega po-
Samo konkretno delo rojeva sadove
Z razgovori po srednjih šolah v celotni murskosoboški občini o možnostih in kandidatih, ki bi lahko v prihodnje prejemali štipendije iz Titovega sklada, je konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju. ki deluje v okviru občinske konference zv.eze socialistične mladine, zastavila zares široko aktivnost, s čimer je spodbudila tudi posamezne osnovne organizacije zveze socialistične mladine. Znano je, daje vsaka občina upravičena do določenega števila Titovih, štipendistov, zato je dokončna odločitev pri izbiri mladih marsikdaj težavna. Tako bi naj letos dobili štipendijo iz Titovega sklada le štirje srednješolci in- trije mladi delavci iz murskosoboške občine. ki se morajo izkazati ncsartio z učnim uspehom,»ampak tudi'Z vsestransko aktivnostjo na področju mladinskega dela. Kot ugo
kar največ skrbi, še posebej  pa prizadevanjem za uve-  (javljanje stabilizacijske politike, kot so boljši odnos do  dela, večja produktivnost,  izvoz, smotrno investiranje £ in podobno.
Pri evidentiranju, predla-  ganju, kandidiranju in izvo-  litvi sekretarjev in sekretari-  atov OO ZK pa bodo v murskosoboški občini kot po-glavitno merilo upoštevali I preizkušeno delovanje kan-  didatov v raznih delovnih  okoljih, odločilnega pomena pa bodo rezultati njihovega  dosedanjega dela in ugleda, I ki ga uživajo. Pri tem bodo v | večji meri kot doslej vključevali člane, ki so končali _ eno od zahtevnejših oblik  usposabljanja v zvezi ko-  munistov. Bistveno večjo  skrb pa bo treba posvetiti tudi sekretariatu OO ZK kot I celoti oziroma kolektivnemu  vodstvu, kjer je nujno uve- | Ijavljanje dogovorjene delitve dela. Obenem pa se mo- _ rajo osnovne organizacije I zveze komunistov, kot opo-  zarjajo v murskosoboški  občini, v tem obdobju še aktivneje in z vso politično I odgovornostjo vključiti v  evidentiranje možnih kandi- | datov za delegate 9. kongresa ZKS in 12. kongresa m ZKJ, za kar so prejele tudi  poseben dokument z jasno  opredeljenimi merili. 
M. J er še 
skusa, Center za socialno delo pa je v minulem letu od soboškega sodišča prejel 64 tožb. Od tega je bilo opravljenih 54 spravnih poskusov. Le ena tožeča stranka je tožbo umaknila pred spravnim poskusom, štirje spisi so bili vrnjeni sodišču, ker je bil zakonec zaposlen v tujini in do spravnega poskusa ni prišlo, prav tako se v petih primerih zakonca vabilom za spravni poskus nista odzvala, v enajstih primerih pa se vabilu ni odzvala tožeča stranka. Največ tožb vložijo žene (v 46 primerih), ker so možje alkoholiki ali so razlogi drugi, le redko pa je razveza sporazumna. V občini Murska Sobota je v celem preteklem letu le en primer, da sta se starša sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter delitvi skupnega premoženja in tako koristila 64. člen zakona o sporazumni razvezi, čeprav je bilo v tem času od omenjanih 64 že izrečenih 29 pravnomočnih razveznih sodb, večina pa jih še ostaja v postopku. Iz tega je razvidno, koliko bo še potrebno narediti na tem področju socialnega dela pri nas.
Brigita Bavčar
Vnema delegatov
Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti še niso bržčas pa še tako hitro ne bodo — mesto, kjer naj bi se delegati obeh zborov — izvajalci in uporabniki — redno shajali, se dogovarjali in sporazumevali, usklajevali stališča in interese, skratka se ob treh skupščinskih zborih(zboruzdruženega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnem zboru) uveljavljali kot četrti skupščinski zbor. To je sicer že dolgo znano, zato pa v času, ko se skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti pogosteje sestajajo, ponovno aktualno in vredno, da problematiko nekoliko globlje in bolj pretehtamo premislimo. Posebej pa, da že pred skupščinskimi volitvami v prihodnjem letu opozorimo na določena, nemalokrat' boleča in zaskrbljujoča .dejstva.	,
Če začnemo pri delegacijah — naj gre za splošne, združene ali posebne delegacije v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, a tudi konference delegacij — ne moremo mimo spoznanja, da se sila redko shajajo, najraje le zato in toliko, da določijo delegata za skupščino ali ravnodušno soglašajo, naj se je udeleži kar vodja delegacije. (Pri tem so seveda izvzete tiste delegacije, ki so zares prizadevne in delavne, škoda le, da so v manjšini, kar menda ni treba posebej dokazovati!)
OSVEŽITI DELEGATSKE VRSTE
Zajetni svežnji težko razumljivih, prav učeno sestavljenih gradiv — temu problemu še dolgo ne bomo kos — in grenak priokus nemoči, saj gre veliko pomembnih, celo razvojnih odločitev mimo delegatov — tudi to je žal domala vsakodnevna praksa pa naj si pred njo še tako zatiskamo oči — vse to je, bolj ko se bliža konec drugega delegatskega mandata prisotno med delegati. In to še dodatno zbuja skrb in potrebo, da bo nujno za tretje delegatsko obdobje osvežiti delegatske vrste. Sočasno pa tudi zaostriti odgovornost, ki je nasploh poglavje zase. Gre za to, da se zlasti ustrezno oblikujejo delegacije in konference delegacij, bolje usposobi delegate (ne le vodje delegacij!), zagotovi povratno informiranje in skrbneje prisluhne pobudam in mnenjem delegatov. Pa spet ne zgolj prisluhne, marveč se jih tudi ustrezno ovrednoti in upošteva. Da o odogvorih na delegatska vprašanja niti ne govorimo!
SKUPEN JEZIK IZVAJALCEV IN UPORABNIKOV'
Kako naj delegati obeh zborov, se pravi uporabniki in izvajalci najdejo na skupščinah skupen jezik? Tudi to je eno od izredno pomembnih vprašanj, ki bo še dolgo vznemirjalo ne le tiste, ki so prizadeti, temveč tudi one, ki jim ni vseeno, kako naj bi v prihodnje dograjevali delegatski sistem v samoupravnih interesnih skupnostih.
Morda primer, ki ga bomo navedli, najbolj ustrezno ne odseva razmer, kakršne so, prav gotovo pa je tak, da ne rabi nobenega komentarja. V času od 1. novembra leta 1979 do konca letošnjega aprila se delegati obeh zborov občinske skupnosti socialnega varstva v Gornji Radgoni niso sestali in tudi zadnji poskus (11. junija), da bi se vendarle sešli, jim je spodletel. Izvršni odbor te skupnosti je bil v omenjenem obdobju sklican desetkrat in bil kar devetkrat (!?) nesklepčen. Sej izvršnega odbora se v glavnem niso udeleževali vabljeni tajniki in predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti — vemo, da sodijo v okvir skupnosti socialnega varstva skupnosti za socialno skrbstvo, otroško varstvo, stanovanjske zadeve, zaposlovanje, pokojninsko-invalidsko zavarovanje, po novem pa še skupnost za pokojninsko zavarovanje kmetov — ki so neposredno vključeni v to občinsko skupnost, razen morda predstavnikov otroškega varstva in socialnega skrbstva.
Skorajda ne bi bilo vredno, da navajamo še en primer nesklepčnosti v naši delegatski praksi, vendar pa se ob tolikšni brezbrižnosti, kakršno očitno kažejo delegati in vsi drugi v občinski skupnosti socialnega varstva v Gornji Radgoni, velja resno zamisliti in seveda čimprej tudi kaj konkretnega ukreniti.
STROKOVNE SLUŽBE — ŠE APARAT BIROKRACIJE?
Dobršen del odgovornosti sloni na strokovnih službah samoupravnih interesnih skupnosti, ki že pregovorno veljajo za aparat birokracije. Morda ne vedno in povsod, vendar pa bo kar držalo, da je prav tod pohod tako imenovanih črnih narokavni-kov najbolj nezadržen. (Ce seveda odmislimo občinske upravne organe!) So pravzaprav značilen primer — ob administraciji v upravnih organih občin in družbeni režiji po organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih — kako težko je ugotovljiva vrednost in obseg del in nalog, ki jih opravljajo delavci teh služb.
Kljub kritični nastrojenosti bi verjetno kazalo citirati — spet vzemimo poročilo občinske skupnosti socialnega varstva v Gornji Radgoni za dveletno obdobje — kako so tudi te službe obložene z delom. V tej strokovni službi so bili in ostajajo — kot ugotavljajo — preobremenjeni z deli in nalogami za občinsko skupnost socialnega skrbstva kot upravno administrativna služba in kot izvajalka programa socialnega skrbstva. »Kljub znatnemu povečanju obsega in zahtevnosti del in nalog v minulem srednjeročju se število zaposelnih v tej strokovni službi ni povečalo. Tudi ne zaradi prenosa del in nalog sodišč (preživnine, spravni poskusi, predzakonsko svetovanje, delo s pogojno obsojenimi in izpuščenimi osebami). Nadaljevanje takega stanja v prvi polovici letošnjega leta zadržuje vse znane negativne posledice delovanja samoupravnih interesnih skupnosti na področju socialnega varstva v občini Gornja Radgona-"	Branko ŽUNEC
tavljajoče akcija dokaj uspela, saj so'mladi imeli v svetih šol možnost podati svoje pripombe glede posameznih kandidatov. Takšno sodelovanje pa bo kazalo tudi v prihodnje nadaljevati, s čimer si lahko obetajo še boljše rezultate na tem področju.
Člani omenjene konference pa so pred kratkim pregledali tudi prijave za mladinske delovne akcije, ki se jih bo udeležila murskosoboška mladina. Ugotovili so, da imajo prijaye za dve popolni brigadi, medtem ko obstajajo za eno izmed brigad še vedno možnosti za naknadne prijave. Glede izvedbe male politične šote, ki pomeni dobro pripravo pionirjev za sprejem v mladinske vrste, pa so ugotovili. da je le-ta potekala po vseh osnovnih šolah v murskosoboški občini, s čimer so izpolnili eno izmed svojih najpomembnejših nalog.
Ob tej priložnosti so tudi v večini srednjih šol izkoristili razgovore za kritično presojo dosedanjega dela konference mladih v vzgoji ih izobraževanju pri občinski konferenci zveze socialistične mladine v
Murski Soboti. Menijo namreč, da delo še vedno ni zaživelo v takšni meri kot so si sprva predstavljali, zato so se dogovorili za konkretnejše delo v prihodnje, zlasti na interesnih področjih.' M Jerše
Inovatorjev monolog
Množična inventivna dejavnost! Kaj ne poveste! Saj me boja kap! Pa veste zakaj?
Preprosto zato, ker je vso to flancarjenje bob ob steno ali — milo povedano — gobezdanje tjavendan. Ja, čisto tako. Da natolcujem, pravile? Pa recite inovatorji, če ni res. In sploh naj vam položim na srce, da se nikarte ne ženite, ker se boste kaj hitro upehali. In še zamerili se boste. Pa še nekaj je pri vsem tem grenkega. Namreč, da vas bodo nekaterniki, ki jim morda ni kaj najbolj uspelo, tako zavistno ogledovali, kot da bi vas najraje v žlici vode utopili.
Da naj vam zaupam, zakaj sem tako zajedljiv? O, saj nisem. Rad bi le, da damo karte na mizo. Toda ne takb, da ase zadržimo, ,,rajo” pa'razkrijemo, temveč tako, da se odkrito pomenimo. Mene so parkrat in poskušali spodmakniti, a jim ni uspelo. Raje sem odnehal, seveda ne povsem, Snujem in kujem načrte in če'ml jih pri nas ne bo uspelo uresničiti, st bom, pač podal na tuje. Saj so tam menda inventivno nastrojeni ljudje dosti bolj cenjeni in stimulirani kot pri nas. Pa ml ugovarjajte, če morete..	•	-brž-
STRAN 5
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
S slovesnostjo v brigadirskem naselju v Gornjih Petrovcih se bo v nedeljo, 28. junija, popoldne začela letošnja republiška mladinska delovna akcija »Goričko 81«. ki bo potekala tokrat že petič zapovrstjo. Tako se bo čez tri dni v tem predelu murskosoboške občine znova oglasila brigadirska pesem, ki se bo po pobočjih Goričkega razlegala vse tja do konca avgusta. V naslednjih dveh mesecih bo republiška mladinska delovna akcija »Goričko 81« združila blizu 500 brigadirk in brigadirjev iz vseh koncev Slovenije. Mladi bodo pomagali prebivalcem manj razvitega in obmejnega območja Pomurja pri premagovanju komunalnih težav, predvsem pri urejanju nujno potrebnih boljših cestnih povezav. Pri tem ne gre samo za delež mladih pri odpravljanju razvojne zaostalosti, kot večkrat poudarjamo, ampak takšna oblika mladinske dejavnosti, ki ji pripisujemo velik solidarnostni in humani pomen, še bolj krepi bratske vezi med našimi narodi in narodnostmi. Obenem pa mladi brigadirji s tem, ko bodo prišli na pomoč ljudem v manj razvitih območjih, izpričujejo svoj odnos do skupnosti in utrjujejo pot, ki jo je začrtal tovariš Tito.
Ob tem je treba poudariti, da se je v priprave na to veliko akcijo slovenske mladine uspešno vključil tudi izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti in posamezne samoupravne interesne skupnosti. Urejena so že vsa delovišča, pripravili pa so tudi programe vseh aktivnosti, s katerimi se bodo ukvarjali v prostem času. Skratka — lahko rečemo, da bo na Goričkem v naslednjih dneh zopet drugače kot običajno, kajti številni brigadirji bodo prinesli mladost, razigranost, ki se bo vsekakor prenesla tudi na tamkajšnje prebivalce. Zato tu, v osrčju Goričkega, kjer bo v nedeljo skupna slovesnost ob pričetku dela brigadirjev letošnje prve izmene republiške mladinske delovne akcije »Goričko 81«, že z veliko nestrpnostjo pričakujejo mlade iz raznih krajev Slovenije.
DOSEDANJI REZULTATI -MOČNA SPODBUDA ZA NAPREJ
Kot rečeno,, letos bodo slovenski brigadirji vihteli lopate in krampe že petič zapored. Iz 20-dnevne lokalne akcije v Domanjšev-cih, ki so jo nadvse uspešno opravili v letu 1976, je naslednje leto dobila ta akcija republiški značaj in se je preimenovala v MDA Goričko. Tako so leta 1977 slovenski brigadirji — v treh izmenah jih je bilo 303 — opravili blizu 22800 efektivnih ur in pri tem v poprečju presegli norme za 61 odstotkov. Takrat so potekala dela pri rekonstrukciji ces
*
PRAVA ŠOLA SAMOUPRAVLJANJA — Brigadirji na akcijah ne mislijo samo o izkopanih kubikih zemlje, ampak tudi o tovarištvu, solidarnosti in drugih vrlinah, saj se prav tu mnogi mladi prvič srečajo s samoupravljanjem, kolektivnim delom in življenjem.
tne povezave med Hodošem in Domanjševci v dolžini sedmih kilometrov, mladi so položili cevi za vodovod na Hodošu, urejali pa so tudi okolico športno-rekreacij-skega središča v naselju akcije v Gornjih Petrovcih. Poleg tega pa so v popoldanskem času imeli še 2453 udarniških ur v posameznih naseljih, s čimer je celotna vrednost del znašala nekaj nad 2,7 milijona dinarjev.
Naslednje leto je sodelo-
Znova se bo oglasila
POMEMBEN DELEŽ K SPLOŠNEMU RAZVOJU - Mladinsko prostovoljno delo, kot oblika interesnega združevanja delovnih ljudi in občanov z mladimi, prispeva gotovo pomemben delež k razvoju določenega območja.
šestkilometrskega cestnega odseka Domanjševci-—Prosenjakovci. Hkrati pa se bomo spomnili neprecenljive pomoči mladih pri odpravi posledic neurja, odstranjevanju in čiščenju izruvanih dreves, kakor tudi posebne brigade, ki je raztovarjala nujni material za prizadeto območje murskosoboške občine. Brigadirji so tega leta zgradili betonski most čez potok v vasi Poznanovci. Skupno vrednost opravljenih del so ocenili na več kot 2,19 milijona dinarjev. Vsakokrat je sodelovalo tudi po 30 vojakov iz mariborskega garnizona. Izkazala pa se je tudi brigada Rdečega križa, ki ji gredo ogromne zasluge na področju otroškega varstva, socialne in zdravstvene pomoči tamkajšnjega prebivalstva.
Leto 1979, ko je prišlo na republiško mladinsko delovno akcijo »Goričko 79« kar 460 brigadirjev v treh izmenah, posebej naj omenimo sodelovanje brigadirjev iz pobratene občine Paračin iz SR Srbije in iz sosednje
Madžarske, pa je potekalo v znamenju zares številnih - akcij. Med drugim so brigadirji v glavnem opravili dela pri modernizaciji cestne povezave Hodoš—Motvarjevci na odseku Prosenjakovci-—Motvarjevci v dolžini petih kilometrov, regulirali Kobilj-ski potok v Motvarjevcih, obnovili cesto Bukovnica-—Motvarjevci v dolžini dveh kilometrov, ni pa manjkalo tudi raznih udarniških akcij v Kruplivniku, pri karavli v
Prosenjakovcih, Bokračih in Pordašincih. Ne računajoč velik prispevek brigad Rdečega križa je znašala skupna vrednost opravljenih del okrog 3,55 milijona dinarjev. Za to je bilo potrebnih nekaj nad 30 tisoč efektivnih ur oziroma 43563 normiranih ur, kar pomeni prekoračitev norme za 44,8 odstotka.
In še kratek pogled na delo brigadirjev v lanskem letu. Ponašajo se lahko z obnovo dva in pol kilometra dolgega cestnega odseka Motvarjevci—Čikečka vas in rekonstrukcijo ceste Mačkovci—Vidonci v dolžini štirih kilometrov. Seveda so se brigadirji izkazali tudi pri številnih udarniških akcijah. Skupna vrednost del na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 80« je bila več kot 6,56 milijona dinarjev. Pri tem je treba upoštevati, da niso sem vračunana ogromna dela brigadirjev pri čiščenju in odpravljanju posledic neurja in toče v Apaški kotlini in ledavskem delu.
In še kratek pogled na delo brigadirjev v lanskem letu. Ponašajo se lahko z obnovo dva in pol kilometra dolgega cestnega odseka med Motvarjevci in Bukovnico, 3720 metrov cestnega odseka Motvarjevci—Čikečka vas in rekonstrukcijo ceste Mačkovci—Vidonci v dolžini štirih kilometrov. Seveda so se brigadirji izkazali tudi pri številnih udarniških akcijah. Skupna vrednost det na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 80« je bila več kot 6,56 milijona dinarjev. Pri tem je treba upoštevati, da niso sem vračunana ogromna dela brigadirjev pri čiščenju in odpravljanju posledic neurja in toče v Apaški kotlini in ledavskem delu.
K vsem tem uspešnim rezultatom republiške mladinske delovne akcije na Goričkem v minulih štirih letih pa so brez dvoma v mnogočem pripomogli tudi odlični nastanitveni in prehrambeni pogoji v naselju akcije, v prostorih osnovne šole v Gornjih Petrovcih, čigar kolektiv je vseskozi pomagal mladim brigadirjem. Omenimo samo sodobno opremljeno kuhinjo in jedilnico, sanitarije po posameznih nadstropjih in s posebnim sanitarnim blokom, spalnice, opremljene z vojaškimi posteljami, dobro opremljeno telovadnico, igrišča za košarko, odbojko in rokomet, knjižnico, fotolaboratorij in še bi lahko naštevali. Ne pravijo zaman, da so na republiški mladinski delovni akciji na Goričkem eni izmed najboljših pogojev v SR Sloveniji glede akti-
akcije »Goričko 81«. Udeleženci tega samoupravnega sporazuma so dolžni, da s svojim delovanjem zagoto-valjajo potrebne pogoje za organizacijo in izvedbo akcije, zlasti pravočasne priprave in usposabljanje brigadirjev in brigad, ustrezne bivalne in delovne pogoje, za delovanje na področju vzgoje in izobraževanja, negovanja revolucionarnih tradicij NOB, kulture, telesne in tehnične kulture, obrambe, zdravstvene vzgoje ter delovanja na ostalih področjih, za katera obstajajo interesi udeležencev akcije.
Tako bodo namensko združili nekaj več kot 2,71 milijona dinarjev, pri čemer odpade na republiško skupnost za ceste 875,76 tisoč dinarjev, zveza vodnih skupnosti Slovenije bo prispevala 797,04tisočdinarjevSIS za PTT promet Slovenije 94300 dinarjev, samoupravna stanovanjska skupnost SRS 205 tisoč dinarjev, SIS za elektrogospodarstvo Slovenije 103,73 tisoč dinarjev, zveza komunalnih skupnosti SRS 75440 dinarjev,
V letošnjem letu bodo nadaljevali z uresničevanjem resolucije srednjeročnega plana razvoja murskosoboške občine v obdobju 1976—1980, in sicer so se odločili prenesti v leto 1981 že načrtovano rekonstrukcijo ceste Gornji Petrovci-—Križevci v dolžini 4,8 kilometra in dva kilometra dolgega cestnega odseka Ša-lovci—Markovci. Omenjeni objekti so v bližini naselja akcije, ki bo tudi letos v prostorih osnovne šole v Gornjih Petrovcih. Gre za opravljanje del na manj razvitih in obmejnih območjih krajevnih skupnosti Križevci, Gornji Petrovci in Šalovci, kar je usklajeno z družbenim planom občine Murska Sobota in srednjeročnim programom samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost za srednjeročno obdobje 1981—1985. Slednja tudi kot investitor zagotavlja potrebna finančna sredstva za izvedbo del iz programa. Sofinanciranje pa tudi posamezne krajevne skupnosti iz lastnih sredstev samoprispevka in sredstev solidarnosti, ki se razdeljujejo manj razvitim in obmejnim krajevnim skupnostim v murskosoboški občini.
Od skupne vrednosti 10,68 milijona dinarjev bi letos mladinske delovne brigade opravile 45394 delovnih ur v vrednosti nekaj nad 6,35 milijona dinarjev; vrednost brigadirske ure pa je 140 dinarjev. S presežki norme, pomočjo občanov in morebitnim večjim številom brigadirjev pa bi naj program del, ki je za 18 odstotkov višji ob predvidenem številu mladih brigadirjev (480), v celoti uresničili. V letošnjem letu bodo mladinke in mladinci iz raznih predelov Slovenije v glavnem delali pri razširitvi cest in bankin, izkopih obcestnih jarkov, rušenju obstoječih in pripravljanju novih cestnih propu-stov ter dovoznih priključkov, planiranju, humuziranju in drugih delih..
Medtem je 40 podpisnikov iz murskosoboške občine in posameznih občinskih konferenc zveze socialistične mladine, od koder prihajajo brigadirji, že pristopilo k samoupravnemu sporazumu o medsebojnih obveznostih, načinu združevanja in uporabi sredstev za izvedbo republiške mladinske delovne
nija do 18. julija. OK ZSMS Ilirska Bistrica, Ribnica, Logatec in Radovljica bodo zagotovile brigadirje v drugi izmeni v času od 19. julija do 8. avgusta. V tretji in zadnji izmeni pa bodo delali mladi brigadirji iz občin Celje, Metlika, Novo mesto (pionirska brigada), tokrat pa bo prvič prišlo tudi 40 brigadirjev, ki jih je na republiško mladinsko delovno akcijo »Goričko 81« poslal šolski center republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije. Kot računajo, bi naj v vseh treh izmenah na delovni akciji na Goričkem sodelovalo okrog 480 brigadirjev iz raznih predelov naše ožje domovine.
Brigadirsko življenje bo torej znova v polnem zamahu, ki ga ne bodo prekinili naslednja dva meseca. Ni odveč podčrtati, da bodo tudi tokrat prišle do polnega izraza želje po čim boljšem sodelovanju med brigadirji in domačini. Zato bo organiziranih tudi več udarniških akcij, v katerih bodo sodelovali domačini. To sodelovanje pa ne bo sigurno omejeno zgolj na deloviščih, ampak se bo preneslo tudi na vse ostale aktivnosti mladinske delovne akcije. V mislih imamo zlasti številna športna tekmovanja, spoznavanja krajev, kjer potekajo akcije, in podobno. Kajti, ne pravimo zaman, da so mladinske delovne akcije sestavni del celotnega družbenega dogajanja na določenem območju. Hkarti pa bo tudi republiška mladinska delovna akcija »Goričko 81« v praksi potrdila, da je resnična šola samoupravljanja in pomembna kadrovska šola mladinske organizacije.
K temu bodo v mnogočem prispevale prav gotovo tudi številne oblike izobraževanja in interesnih dejavnosti na republiški mladinski delovni akciji »Goričko 81«. Tako bodo brigadirji obiskovali predavanja v okviru mladinske politične šole Edvard Kardelj, kjer jim bodo predstavili murskosoboško občino z geografskega in gospodarskega stališka, s posebnim poudarkom na srednjeročnih usmeritvah, seznanili se bodo z življenjsko potjo tovariša Tita in prikazom diapozitivov, nadalje o aktualnih nalogah zveze socialistične mladine pri nadaljnjem razvoju političnega sistema socialistč-nega samoupravljanja itd. Prav tako bo potekal pogovor z delegatom nedavnega 3. kongresa samoupravljal-cev Jugoslavije, predavanje
STRAN 6
VESTNIK, 25. JUNIJA 198"
kulturna obzorja
Sadovi sožitja
Z razstave Anteja Trstenjaka
V Pomurju v sožitju večinski narod in pripadniki mad-, žarske narodnosti skupno opredeljujemo in tudi razrešujemo vsa vprašanja — skupna in tudi tista, ki zadevajo z ustavo opredeljene posebne pravice narodnosti. Uspehi
PALI BOJNEC, kmetovalec iz Dobrovnika: ,,Mislim, da smo danes pripadniki madžarske narodnosti v Prekmurju resnično enopravni z večinskim narodom. So včasih kakšne malenkosti, ki me motijo, vendar treba je pokazati razumevanje. Ocenjujem, da je ena največjih pridobitev pri uresničevanju narodnostnih pravic dvojezična osnovna šola, v kate:^ otroci lahko enakopravno uporabljajo oba jezika. Jaz sem hodil po osvoboditvi nekaj let le v enojezično šolo, v kateri pri pouku nismo mogli uporabljati madžarščine. Kot kmetovalcu mi zelo prav pridejo tudi razna navodila in recepti, ki so napisani tudi v madžarskem jeziku,”
zato niso in ne morejo izostati. Potrjujejo jih dosežki na vseh področjih dela in življenja na narodnostno mešanem območju. ki so prispevali k nadaljnjemu uveljavljanju enakopravnega položaja pripadnikov narodnosti.
Uvodna misel je nekakšen povzetek vrste razprav o uresničevanju stališč in priporočil sprejetih pred štirimi leti v slovenski skupščini in zatem še v zborih lendavske in soboške občinske skupščine o uveljavljanju posebnih pravic pripadnikov narodnosti, ki so se v minulih dneh zvrstile v Pomurju. Prav včeraj pa je bilo to vprašanje tudi v ospredju razprave nit zasedanju vseh zborov republiške skupščine.
V obeh pomurskih občinah. kjer živijo pripadniki madžarske narodnosti, so v tem obdobju doseženi rezul-
SUZANA BOJNEC, učenka osnovne šole, doma iz Motvarje-vec: ,,Prva štiri leta osnovne šole sem obiskovala v domači vasi. Takrat sem slovensko še težko govorila, in bala sem se, kako bi bo šlo v šoli, ki jo sedaj obiskujem, to je v Fokovcih. Tako kmalu sem ugotovila, da učitelji med nami ne delajo nobenih raz-'ik in da lahko uporabljam pri Pouku katerikoli jezik. Moja najboljša prijateljica je postala Slovenka. Zdaj že tudi enako-vredno obvladam oba jezika in odločila sem se, da bom nadaljevala šolanje na dvojezični pedagoški usmeritvi v Lendavi.”
J. G.
tati uresničevanja njihovih posebnih pravic večji, kot bi marsikdo za to sorazmerno kratko obdobje pričakoval. Podobno kot v preteklosti je tudi v tem obdobju izpostavljen pomen vzgoje in izobraževanja. Za uspešno delo na tem področju so ustvarjeni novi,' ugodnejši pogoji. Tako so že sprejeti nekateri novi sistemski zakoni, za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje so podani ustrezni prostorski pogoji, letos končuje šolanje že druga generacija učencev, ki so obiskovali pouk madžarskega jezika na srednjih šolah, v okviru mariborske univerze pa je bila to šolsko leto ustanovljena katedra za madžarski jezik. Na kulturnem področju seje presenetljivo široko razmahnila amaterska kuL turna .dejavnost in le redki kraji na narodnostno mešanem območju nimajo ustanovljenega tudi svojega kulturnega društva. Nedvomno je to posledica skrbi za kulturne domove. Pomurska založba je v zadnjih letih izdala več del literatov madžarske narodnosti, na področju informativne dejavnosti pa je nedvomno najpomembnejši dosežek zadnjih let uvedba oddaj za in o pripadnikih madžarske narodnosti Mostovi— Hidak na ljubljanski televiziji.
Ob dosežkih pa so bile v razpravah poudarjene tudi še
ERNEST ČAHUK, obrato-vodja v tozd Pletilstvo Prosenjakovci: „Doma sem iz Do-manjševec, to je kraja, v katerem je večina prebivalcev madžarske narodnosti. Jaz sem sicer iz mešane družine in z bratom sva se nekako dogovorila, da bo on madžarske, jaz pa slovenske narodnosti. Vendar to je le na papirju tako, kajti v vsakdanjem življenju med nama ni nobenih razlik in pravzaprav niti ni pomembno, katere narodnosti si. Oba jezika govorim enakovredno, kakor pač nanese. Tudi v delovni organizaciji, kjer sem zaposlen, je tako. Delavci lahko na sestankih razpravljajo v svojem materinem jeziku in tudi informacije na oglasni deski so dvojezične.”
neizpolnjene naloge in tiste potrebe, ki so osnova za nadaljnje uspešno uveljavljanje posebnih pravic narodnosti in krepitev njihovega enakopravnega položaja. Med nalogami. ki so vsekakor v ospredju, jedolgoročnozačrtana kadrovska politika z opredeljenimi potrebami po kadrih za delo na narodnostno mešanem območju, razvijanje funkcionalne dvojezičnosti vsepovosod. kjer je to potrebno. nadaljnji enakomeren gospodarski razvoj območja, strokovno spremljanje uspešnosti dela dvojezičnega šolstva pa seveda vrsta konkretnih pobud za področje vzgoje jn izobraževanja. kulture ter informativne dejavnosti.
L Benko J. Graj
PRED TEDNOM KULTURE
Murski Soboti pester. Domačo ustvarjalnost bo dopolnjevala izbrana kulturna ponudba iz drugih krajev, predvsem tistih, ki so s pomurskim središčem že navezali stike, obenem pa bosta uvodni in sklepni večer slovesnostni.
Ponedeljkov večer bo v znamenju revije godb na pihala iz Pomurja. Pričel se bo ob
IZBRANI FILMI KINA PARK
O filmski vzgoji, ki naj bi v okviru kulturne vzgoje in učnih programov materinščine imela pomembno mesto tako na osnovnih kot srednjih šolah, je bilo izrečenih že veliko besed, manj pa je bilo narejenega. Solniki zaenkrat še niso našli pravega načina kako mladim približati eno najbolj množičnih umetnosti, ki pa je to žal vse manj. Filmska platna (ne le lokalnih kinematografov, kakršni je kljub dolgoletni tradiciji kino Park v Murski Soboti) vse bolj preplavljajo komercialni spektakli in ceneno erotični filmi, umetniška filmska dela imajo vse manj obiskovalcev, pa tudi kvalitetnih filmov je v svetovni produkciji vedno manj. Zato je poskus soboškega kinematografa, da bi iz ponujenega pripravil kar najboljši izbor filmov za predšolske otroke, šolarje in dijake ter skrbel za kontinuiteto zahtevnejših filmskih del ob ponedeljkih, pohvalen. Posebej, ker je programski svet za kinematografsko dejavnost še pred iztekom tekočega, pri-pravillzbor filmov za nasled-.
boda v gosteh gledališčniki iz Kranja, ki se bodo predstavili z Odločno zadevo. V sredo bodo poslušalce in obiskovalce skušali navdušiti mladi kan-tavtorji s svojimi angažiranimi besedili pesmi, ki jih interpretirajo, četrtkov večer pa bo popestrila komedija Bolha v ušesu, gledališke skupine Slava Klavora iz Maribora. Na sklepni večer, ki je obenem predvečer dneva borca 4. juli-
nje šolsko leto in bo tako posebne kinopredstave moč vključiti v šolski program oziroma ga vskladiti z ostalimi obveznostmi šolarjev.
Med izbranimi filmi zahaj-mlajše je zaslediti naslove priljubljenih filmov Walta Disneya kot so Junaki Disney-landa. Norčije Jake Racmana. Pepelka, nepogrešljiva Tom in Jerry — tokrat Oskarjevca. Fantazijo, v katerih se duhovitost Disneyevih junakov prepleta s klasično glasbo ter znane Brate Dalton v druščini Srečnega Lukca. Za nekoliko starejše med Stroci bodo poleg risank zanimivi tudi filmi kot so domača ko
V novi ljutomerski galeriji, ki je nadvse prijeten prostor in domiseln prizidek doma kulture, so razstavljena dela rojaka Anteja Trstenjaka. Umetnik, po katerem nosi galerija ime, je predstavljen z oseminštiridesetimi deli, med katerimi prevladujejo motivi iz rodne pokrajine in sveta, v katerega se je Ante Trstenjak na svoji zanimivi življenjski poti podal, nekaj je tihožitij pa tudi portretov. Večina med naštetimi je na platnu upodobljena v olju, številni pa so tudi akvareli, po katerih je avtor posebej znan in priznan.
Na pričujoči fotografiji v Vestniku je predstavljen njegov gvaš, lepljenka Pleti-lec košar, nastala v letih 1952/53 in sicer na ogled v mariborski umetnostni galeriji, ki jo je tokrat posredovala Trstenjakovi galeriji v Ljutomeru.
ja. bo imel uvodno besedo izbrani govornik, zapel bo gostujoči zbor iz Kormenda, se mu pridružil domači — gimnazijski komorni' zborček pod vodstvom Jožeta Vukana, od-erski intervju pa bosta uprizorila letošnja jubilantka Julka Bezjak in Ljubo Kralj. Oba ljubitelja gledališča sta člana dramske skupine kulturno-umetniškega društva Ivan Kaučič iz Ljutomera, avtor Intervjuja je znani slovenski publicist Matjaž Kmecl, izbrana gledališka predstava pa nadvse primerna za slovesnost pred dnevom borca. Kot taka bo tudi brezplačna, medtem, ko bo za ostale večere (z izjemo uvodnega) potrebno odšteti 30 dinarjev vsakemu, ki se bo napotil na grajsko dvorišče v Murski Soboti, kjer bo 2. teden kulture potekal.
Brigita Bavčar
otroke in šolarje razredne stopnje (in vse ostale), ki sijih bodo ogledali v okviru dopoldanskih šolskih ali popoldanskih posebnih predstav, pa bo za nekoliko zahtevnejše obiskovalce med ljubitelji filma zanimiv ponedeljkov izbor. Ta bo kljub pomanjkanju kvalitetnih,filmov v znamenju najboljšega, kar ponujata domači in tuji film. Slednjega sicer zelo omejuje pičlost deviz in tako možnost, da bi distributerji lahko nakupili res najboljše na filmskem trgu, obenem pa tudi dejstvo, daje kvalitetnih filmov vedno
kulturni koledar
LJUTOMER — V domu kulture bo ob 20. h koncert priznane skupine Zasilni izhod. Njen vodja, obenem pa tudi komponist in vokalni solist je Jože Zadravec, na saksofon in klarinet igra Marjan Farič, za bobni je Miran Celec, na bas kitaro igra Štefan Olaj in na kitaro Andrej Celec. Fantje so vzbudili zanimanje v širšem jugoslovanskem prostoru, saj so lani na mladinskem festivalu v Subotici predstavljali slovenski rock, polurno oddajo so posneli pred kratkim z zagrebško televizijo, prav tako sodelujejo tudi z RTV Ljubljano in se pripravljajo na osrednjo prireditev _ Novi slovenski rock, ki bo septembra v Ljubljani. V tem času pa bo predvidoma izšla tudi mijhova LP plošča v produkciji kaset in plošč ljubljanskega radia in televizije.
SOBOTA, 27. JUNIJA
RADENCI — V glasbenem paviljonu zdravniškega parka bo ob 11. uri promenadni koncert godbe na pihala iz Huma na Sotli. V sosednji hrvaški.
NEDELJA, 28. JUNIJA
RADENCI — Nedeljsko dopoF dne bo med 10. in 12. uro v znamenju ciganske glasbe. V glasbenem paviljonu bo namreč igral an-sambe, Jožeta Baranje.
NEDELJA, 28. JUNIJA
GORNJI PETROVCI — Ob otvoritvi mladinske delovne akcije goričko 81 bodo v kulturnem programu sodelovali: Pihalni orkester Štefan Kovač in glasbeno-recitacjj-ska skupina blagovno ekonomskega šolskega centra iz Murske Sobote.
PONEDELJEK, 29. JUNIJA
MURSKA SOBOTA — Na grajskem dvorišču se ob 20. uri pričenja 2. soboški teden kulture. Prvi večer bo v znamenju godb na pihala in obenem medobčinska revija, na katteri sodeljujejo: Pihalni orkester DPD Svoboda Gorenje iz Gornje Radgone, KPD Ivan Kaučič iz Ljutomera, KUD Štefan Kovač iz Murske Sobote in KUD Bakovci. Na prizorišče dogajanja v prijetnem ambientu grajskega dvorišča se bodo nastopajoči godbeniki odpravili iz središča mesta že ob 19.30 in tako dali otvoritveni pečat soboški poletni kulturni manifestaciji.
TOREK, 30. JUNUA
MURSKA SOBOTA — Ob 17. uri lutkovna predstava za najmlajše „Na zeljnem listu”. Ob 20. uri nastop narodno zabavnega ansambla Slovenija v okviru drugega ve* čera 2. soboškega tedna kulture.
SREDA, 1. JULIJA
MURSKA SOBOTA — Ob 20. h se bo na grajskem dvorišču pričel koncert dua Pupa in Rudi ter nastopa vedno bolj znane mariborske skupine Lačni Franz, ki bo posebej zanimiv za mlade med obiskovalci 2. tedna kulturne v pomurskem središču.
razstave
MURSKA SOBOTA — V prostorih Galerije pri kulturnem centru je na ogled razstava plastik 5. jugoslovanskega bienala male plastike, ki ga dopolnjujejo tudi ris-!«•
LJUTOMER — Do 27. tega meseca so v galeriji Anteja Trstenjaka na ogled dela umetnika, po katerem se prizidek doma kulture imenuje. Galerija je odprta v sredo, četrtek, soboto in nedeljo med 17. in 20. uro; muzejska zbirka Edvard Kardelj — Taborska gibanja na slovenskem — pa ob istih dneh med 8. in 11. uro.
RADENCI — V Razstavnem salonu Radin so na ogled akvareli slikarja Ivice Belančiča iz Ogulina.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga v Murski Soboti so: OREK IN KORENINE znanega avtorja Louisa Adamiča (DZS Ljubljana); IZPOVED KRALJICE MARIJE ANTOINETTE, priljubljene pisateljice Victorije Holt je v dveh knjigah publicirala Pomurska založba, KRESNO NOČ Janeza'Trdine pa založila Mladinska knjiga.
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
STRAN 7
UREDNIŠTVO NA OBISKU
V veliki sozdovski družini velenjskega Gorenja gornje-radgonski Elrad po razvojno-raziskovalni plati zdaleč prekaša sorodne kolektive — Z zahodnonemškim Kbr-tingom gre le zdržema — Največji proizvajalec kanalni-kov v Jugoslaviji — Problemsko o normah, poprečnih mesečnih osebnih dohodkih, delovnih pogojih, občasnem pomanjkanju repromaterialov in neuravnoteženem delu za tekočimi trakovi — Kaj je pokazala anketa? — V sindikalnih skupinah je le celovita informacija koristna informacija —- Elradovi delegati znajo biti glasni — Zgledno poskrbljeno za društveno delovanje
Vzponi in zatikanja v kolektivu Gorenie-Elrada
Preden smo se podali v goste v gornjeradgonsko delovno organizacijo Gorenje-EIrad — samoumevno je, da smo bili deležni gostoljubja v novih, proizvodno-poslovnih prostorih v industrijski coni na Meleh — nam je bilo nekaj drobcev iz zajetnega spleta prizadevanj nosilca razvoja na področju proizvodnje anten in kablov, elektronike in elektromehanike v pomurskem prostoru, že znanih. Naj jih na kratko povzamemo!
KAR 70-ODSTOTNO POKRIVANJE JUGOSLOVANSKIH POTREB
V tem 1200-članskem delovnem kolektivu kanijo še smeleje, še agresivneje prodirati na domača in tuja tržišča. V ta namen tudi snujejo nov, celovit program elementov za posebno skupinsko antensko napravo, saj je doslejšnja že zastarela in — kar je zanje najvažnejše — ni več konkurenčna na tujem.
Sicer pa Gorenje-EIrad pokriva kar 70 odstotkov tovrstnih potreb na jugoslovanskem trgu, medtem ko je delež ostalih — IMP iz Ljubljane, Elektroindustrije iz Niša, Iskrinega tozda Proizvodnja anten iz Vrhnike in morda še katerega — v višini 30 odstotkov komajda
omembe vreden, seveda pa ne zanemarljiv. Ponaša se tudi z izredno močnim kadrovskim potencialom v razvojnem oddelku — premore namreč kar 46 strokovnjakov — kar presega poprečje strokovnega kadra v okviru sozda Gorenje iz Velenja.
Razvojni lok bi se bržčas še dalo napeti, če jim ne bi zadajala tolikšnih preglavic motena preskrba z neob-hodnimi repromateriali, kot so aluminij, baker in drugi. Ta je tudi največ kriva, da lanskoletnega plana z dodatnimi obveznostmi na področju izvoza niso izpolnili, temveč zabeležili »le« 98-odstotno plansko realizacijo, kar je za 10 odstotkov več kot na ravni sozda.
BREZ PRIDRŽKOV O IZSILJEVANJIH
Še posebej kritično je bilo novembra in decembra lani, ko jim je pri proizvodnji anten zmanjkalo aluminija, pri proizvodnji kablov pa bakra. Proizvajalci omenjenih surovin so iim obljubljali boljše
zalaganje, a je pri obljubah tudi ostalo. Poleg tega so vztrajali-in celo izsiljevali — drugače bi se temu težko reklo — za ceno dobave določenih surovin, naj bi Gorenje-EIrad sovlagal v razširitev in posodabljanje njihove že davno zastarele opreme. Teh sredstev pa v Elradovem kolektivu ne premorejo, niti jim pri tem ne morejo priskočiti na pomoč banke. Za njimi je tudi velika naložba — izgradnja proizvodnih in poslovnih prostorov z 10.650 kvadratnimi metri delovnih površin v industrijski coni na Meleh — ki jih je prišla blizu 250 milijonov dinarjev.
V svoj proizvodni program pa imajo zajeto tudi tako imenovano profesionalno tehniko, kamor sodijo predvsem TV oddajniki in pretvorniki za RTV hiše. Tu je izvozna odvisnost več kot očitna, podobno kot pri uvozu »inštrumentarija«, ki ga na jugoslovanskem tržišču še ni moč zaslediti.
KMALU OB BOK BOSCHU, HIRSCHMANNU ...?
Res je, da se v gornjerad-gonskem Gorenje-EIradu še ne morejo meriti s sorodnimi firmami na tujem, kakršne sd brez dvoma Hirschmann, Bosch, Wisi, Kathrein in druge — firma Wisi kupuje od Gorenje-EIrada na pod-
pogodbe
iagi dolgoletne
antenein električni pribor — zvečine iz Zvezne republike Nemčije, pa nekaterim iz sosednje Italije in Francije, vendar jim to sploh ne jemlje poguma pri nadaljnjem, še smelejšem načrtovanju za to srednjeročje.
Naj podčrtamo, da gre za proizvodnjo cele palete izdelkov iz elektronske branže: programov elementov za kabelsko televizijo in prihajajočo tqhhiko za satelitsko televizijo. Širši javnosti je najbrž že znano, da bo bojda že čez dve leti preko teh naprav moč sprejemati mednarodne TV programe iz vse Evrope, seveda ko se bo obenem pojavil prvi satelit v orbiti. Pri antenski tehniki načrtujejo proizvodnjo tiskanih plošč vključujoč druge manjše programske naloge, a tudi določene investicijske naložbe.
Velja ponoviti, da je Gorenje-EIrad največ svojih izdelkov doslej plasiral na zahodnoevropsko tržišče, zlasti v ZR Nemčijo, Italijo in sosednjo Avstrijo, nekaj pa že v dežele tretjega sveta in okrog Perzijskega zaliva. V zadnjem času proučujejo tudi trg dežel »socialistične-
ga bloka. (Pred obiskom smo slišali, da se menda dogovarjajo za sklepanje poslov s sosednjo Madžarsko.) Pri tem ne prevzemajo nobenih posebnih obveznosti. Gre bolj za prodajo, razen seveda tistega, kar proizvajajo za zahodno-nemško firmo Korting v okviru sozda Gorenje iz Velenja.
ANTENE ELRADA NA »ČRNI« CELINI
Nedavno sklenjen ugoden posel z Nigerijo priča, da se proizvodi sorazmerno majhnega kolektiva vse bolj uveljavljajo v svetu. Na voljo je podatek, da gre za sporazum o dolgoročnem poslo-vno-tehničnem sodelovanju, po katerem naj bi v tem delu »črne« celine pomagali strokovnjaki Gorenje-EIrada pri organiziranju proizvodnje in sestave sprejemnih televizijskih anten, hkrati pa Gorenje-EIrada pri organiziranju proizvodnje in sestave sprejemnih televizijskih anten, hkrati pa Gorenje-EIrad
pošiljal v to neuvrščeno deželo sestavne dele — letno okrog sto tisoč televizijskih anten v vrednosti milijon dolarjev.
Kot že omenjeno je gor-njeradgonski proizvajalec anten in kablov, elektronike in elektromehanike navezal uspešne poslovne stike tudi z Irakom in Kuvajtom. Z Irakom je sklenjen posel za prodajo 4 milijonov metrov . antenskih kablov, sto tisoč anten in raznega pribora v višini 1,2 milijona dinarjev, s Kuvajtom pa so se dogovorili za prodajo anten in pribora v vrednosti več kot pol milijona dinarjev.-
IZZIVI IN SPODBUDE
Ob vseh teh — naj jih imenujemo izzivi in spoznanja — odločitev za obisk v tem delovnem okolju ni bila težka. Čeprav je bilo pri tem kar precej zadreg, zlasti glede uskladitve datumov sestanka s predstavniki Go-renje-EIrada, nam je slednjič le uspelo, da smo se zmenili za 15. tega mesteca. Naključje je hotelo, dte prav na
Ljuba ŽIŽEK (tozd Proizvodnja elektronike in elektromehanike): V delovni organizaciji sem zaposlena dobrih devet let.
Ta mesec je malo boljša plača, predvsem zaradi višje vrednosti točke in boljše kvalitete. Hudo je to, ker imamo skupinsko normo, kar zmanjšuje delovno vnemo zaposlenih. Preko sindikalnih skupin se prav gotovo da vplivati na politiko nagrajevanja po delu.
Je pa še nekaj. Imamo uvedeno končno kontrolo komadov, ki jih večkrat zavrne, za kar je v veliki meri kriv sam material. In prav spričo nekvalitetnega materiala je delavec čestokrat tepen pri plači.
Danes so nam recimo zavrnili okrog 200 komadov, kar se nam vse šteje kot gola režija. Namreč čas, v katerem jih moramo popravljati.
tako imenovan »plačilni« dan. Dobili smo se na Meleh in zastavili razgovor v okviru naslednjih problemskih sklopov: integracijsko sodelovanje s sozdom Gorenje iz Velenja, povezava s firmo Korting iz ZR Nemčije, zadnji rezultati gospodarjenja s poudarkom na izvoznih prizadevanjih in odprtimi problemi pri dobavah materialov, odpiranje Elrada v širši (občinski, regijski . . .) prostor, delovanje samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, ob tem pa krepitev družbenoekonomskega (socialnega) in političnega položaja delavcev in opozarjanje na druga aktualna vprašanja v kolektivu.
Vabilu so se odzvali: direktor Rajko Kotnik, pomočnik direktorja Drago Kolarič, sekretar Slana Anton, vodja tozd A (Proizvodnja anten in kablov) Anton Sečko, vodja tozd B (Proizvodnja elektronike in elektromehanike Karel Sapač), predsednik delavskega sveta delovne organizacije Martin Balažič, predsednik sindikalne konference Marjan Banfi, članica mladinskega koordinacijskega odbora na ravni sozda Gorenje Brigita Berič, predsednik sindikalne organizacije v tozd A Bruno Grapulin, sekretar OO ZK v tozdu A Viktor Zemljič in sekretar OO ZK v delovni skupnosti skupnih služb Milan Kurbus.
Hkrati z. razgovorom pri mizi — dobri dve uri je tekel in to ravno v času izmen ob 14. uri — seje del uredništva zadrževal med delavci v proizvodnih halah, kjer je nastala zanimiva anketa. Lahko bi celo rekli, da svojstvena tribuna mnenj tistih, zvečine delavk, ki hitijo iz
Šolasta ŠTEFANEC (tozd Proizvodnja elektronike in elektromehanike):
V delovni organizaciji sem zaposlena 11 let. Z delovnim mestom sem zadovoljna, z osebnimi dohodki pa ne. Ta mesec sem sicer še kar dobro zaslužila — 7010 dinarjev, vendar je to z ozirom na delovne pogoje še premalo. Če lahko vplivamo na politiko nagrajevanja? Niti ne. Veste na naših sestankih se vse premalo pove. Rekla bi, da si ne upamo povedati, kako in kaj. Sama bi večkrat kaj povedala, a kaj, ko te nihče ne podpre in še domov se nekaterim mudi.
Prepričana sem, da bi se.s skupnimi močmi delo marsikaj storiti. Tudi naši vodilni in vodstveni delavci bi lahko bili kdaj pa kdaj zgovornejši in nas v še večji meri podpirali.
dneva v dan, da dosežejo normo in izpolnijo začrtan proizvodni program. ,
V POVEZAVI Z GORENJEM ŠE NIHANJA
Integracijsko sodelovanje z velenjskim Gorenjem je staro več kot 8 let ih vezano na nagel, skorajda skokovit razmah kolektiva v obmejni Gornji Radgoni. Opredeljeno je s samoupravnimi splošnimi akti, letnimi in srednjeročnimi plani in uokvirjeno v izvajanje določenih skupnih programskih nalog. Za zdajšnje razmere . so značilna prizadevanja, da preidejo s poprejšnjih proračunskih družbenoekonomskih odnosov na odnose, opredeljene z zakonom o združenem delu. Hkrati poteka dvoje pomembnih aktivnosti: oblikovanje delovne organizacije za raziskave in razvoj sozda, ki bo imela v okviru slovenske raziskovalne skupnosti poseben status in bo zanjo tudi gmotno poskrbljeno (sočasno tudi za tovrstno enoto v Gorenje—Elradu) in oblikovanje delovne skupnosti sozda, ki bo pokrila področje informatike in celotnega računalniškega sistema. S tem zajetnim projektom, kije že v izvajanju, bodo razrešili prenekateri problem, ne le kar zadeva obdelavo podatkov, temveč še bolj zbiranje informacij in programiranje.
Sorazmerno dobro sodelujejo z delovno organizacijo Gorenjeprometservis je namreč izrasla iz delovne organizacije Tovarna gospodinjske opreme Velenje in je vse bolj vezana na prodajo in posebej izvoz. Glede
dobave določenih vrst re-promaterialov, ki je že stalen, sila neljub spremljevalec poslovanja delovne organizacije, so nekateri kolektivi v sozdu v še slabšem položaju je menil direktor Kotnik. Menda se sozd bolj briga — vsaj po tej plati — za TGO (Tovarno gospodinjske opreme) z 9000 zaposlenimi in Gorenje-promet-servis, . preko katerega gre 80 odstotkov vse domače nabave in okrog 90 odstotkov izvoza.
Sice.r pa je — kot je dejal š predsednik sveta delovne organizacije Martin Balažič — po triletnem mrtvilu šele v zadnjem času prišlo do resnejših prizadevanj, da bi s skupnimi močmi premostili šepajočo oskrbo.
Ta jih najočitneje pesti pri bakreni žici, aluminiju, črni metalurgiji, plastičnih masah in še kje. Zlasti pri bakru niso zadovoljni ne s sozdom in ne z republiško gospodarsko zbornico. Resda sozd pomaga — zgleden je zadnji primer posoje plastičnih mdsiz Velenja, ki jih v Elradu ni bilo več na voljo — vendar vse to, vključno s skupnimi obiski pri dobaviteljih, ki so bolj problematično organizirani (izsiljevanj so se naši sogovorniki spretno ognili!), še ne zadošča.
POMEMBNA PRIDOBITEV — SKUPNI DIZAJN

Da je Elrad z vključitvijo v veliko družino velenjskega Gorenja veliko pridobil, 9 tem ni dvoma, je poudrail pombčnih direktorja Drago Kolarič. Nekdanje združeno podjetje Gorenje je imelo
STRAN 8
VESTNIK, 25. JUNIJA 19»!
Terezija JUST (tozd Proizvodnja elektronike in elektromehanike): V Elradu delam 10 let, predvsem na ojačevalcih. Samo delovno mesto mi ustreza, ne pa tudi plača, podobno kot ne mojim sodelavkam. Menimo, da je delovno mesto premalo ocenjeno. Delo pa ni lahko, zahteva celega človeka. Ponavadi imamo dva spajkalnika. Če se recimo dela vtičnica ali asimetrični člen to ni tolikšna obremenitev kot pa izdelava tega našega izdelka. Danes sem dobila 6532,70 dinarjev plače, od tega imam 12 odstotkov na delovno dobo, to je okrog 68 starih tisočakov. Glas delavcev je še vse premalo upoštevan. Delovna mesta bi morali ustrezno oceniti že pred letom dni. O tem smo sicer veliko razpravljali, govorili s skupino-vodjem in pomočnikom obratovodje, vendar se ni nič spremenilo. Plača bi bila lahko višja.
UREDNIŠTVO NA OBISKU
namreč razpredeno pred-stavniško-prodajno omrežje po vsej Jugoslaviji, Elrad pa je bil po svojem proizvodnem programu v celoti odvisen od tujih firm. Po združitvi so se rezultati kaj kmalu pokazali, zlasti na področju prodaje. Na razvojnem področju pa Elrad z združitvijo ni kaj dosti pridobit, saj je imel spočetka močnejše razvojne službe kot sam sozd.
In še zdaj je temu tako. Drži namreč, da je sozdov-ska delovna organizacija za raziskave in razvoj z vsemi mogočimi laboratoriji (me-hanografskimi, mehanskimi, kemičnimi in drugimi) dobro založena s kadri in opremo, res pa je tudi, da je oddelek za elektroniko najslabše razvit.
Izjemnega pomena je ob vsem tem dejstvo, da je Elrad v TGO že prej dobro koristil oddelek dizajna in se po tej poti dokopal do skunega dizajna (isti napis, firma, skupne oblike in podobno), posebej kar zadeva televizij-
Slavica TRSTENJAK (tozd Proizvodnja eke-ktronike in eiektro-mehanike): V Elradu setn zaposlena 7 let Stalno sem na drugem delovnem opravilu. Trenutno pa delam na privijanju asimetričnih členov. Sicer je moje mesto v elektroniki pri kombitunerih, kjer cvi-kam elemente, vendar se pač ne da pomagati in me zaradi pomanjkanja določenega dela pošiljajo z enega delovnega mesta na drugega. Ta mesec sem dobila 6821,75 dinarjev plače, s tem da sem tri tedne delala, en teden pa bila v bolniški. Mislim, da glede delovne discipline —- odhodov z dela in na delo — še ni v redu. Mislim, da so predčasni odhodi delavk — tudi deset minut pred drugo uro — povezani s tem, da jih precej nima urejenega otroškega varstva.
Drago PERŠA (tozd Proizvodnja elektronike in elektromehanike): Sem pomočnik obratovodje in mislim, da bi se moral sistem nagrajevanja delavcev in s tem osebnih dohodkov z ozirom na razmere sproti prilagajati oziroma spreminjati. Večji poudarek bi se moralda-jati kvaliteti in doseženi količini. So pa stalne težave s polizdelki in dobavitelji. Delavke te težave delno poznajo, morali pa bi se jih vsi zavedati, zlasti v sedanjih težavnih časih. Mislim, da ne bi smeli tako kritično postavljati dejstva, da delavke ne po-znajo delovnih operacij, ki jih opravljajo. Dejal bi, da se te večkrat menjajo, kar nam narekuje delovni proces. Res pa je, da' nam delovna storilnost s tem — v prvih dneh — nekoliko Pada, da bi se kasneje izboljšala. Seveda pa so boljše delavke tudi ustrezno stimulirane. Vse pa so * rangu sestavljalke elektronskih sklopov.
ske sprejemnike. Pa še to je treba pristaviti, da je prav Elrad s svojimi strokovnimi kadri v veliki meri sodeloval pri tako rekoč pionirskem osvajanju področja elektronike. Skratka, odločitev za združitev z velenjskim Gorenjem se jim je, navzlic problemom obnesla in vprašanje je, kako bi bilo, če bi se pred 8 leti odločili za kakšno drugo poslovno integracijo.
VISOKOLETEČI NAČRTI PADLI V VODO
Svojčas je bila problematika Kortinga, zahodnonem-ške firme, domala sinonim za zabavno elektroniko, tema, o kateri se je govorilo za zaprtimi vrati. Šele s časom se je dalo priti tudi do teh informacij. Čeprav z vidnim zadržkom so nam jih sogovorniki iz Elrada nekaj le posredovali.
Do nakupa firme v okviru TGO je prišlo leta 1978 iz dveh bistvenih razlogov: najprej, da se približajo potrebam in ravni evropskega trga in si zagotovijo kolikor mogoče zanesljiv vir za črpanje deviznih sredstev, s tem pa zagotavljanje izvoza. »Tisti visokoleteči načrti, ki so bili takrat postavljeni, se seveda niso uresničili, za kar je več razlogov. Na prvem mestu recesija, ki že dlje časa vlada za Zapadu, posebej na področju zabavne elektronike, je pa še nekaj drugih razlogov, spričo katerih je Korting zabredel v težave,«je rekel Kotnik.
V Korting je Elrad vključen s pred dobrim letom sklenjeno garancijo, za katero je šlo 15 milijonov mark in samoumevno je, da so življenjsko vezani na napredek te firme, ki je še kako potrebna sanacije. Sanacije v smislu več delati in prenašati več tehnološkega znanja, saj le to zagotavlja prodor tudi na druga tržišča. Samo letos načrtuje Elrad za 2 milijona mark izvoza in kaže, da jim bo to uspelo, seveda če spet ne bo prišlo do kakih večjih težav.
Kaj Elrad dela za Korting je bilo vprašanje, na katerega je odgovoril vodja tozd Proizvodnja elektronike in elektromehanike Karel Sa-paš. »Proizvodno sodelovanje sega v leto 1979, ko smo začeli s proizvodnjo elektronskih podsklopov za televizorje Korting, jasno da v skromnejšem obsegu. Z leti se je razširila in zdaj znaša tedenska količina okrog 22 tisoč teh elektronskih sklopov. Lani smo začeli 'z rednim izvozom kanalnikov, ki jih firma vgrajuje v vse tipe svojih televizorjev. S tem smo pridobili dvoje: devize in znanje. V tej proizvodnji skratka vidiifto napredek in bodočnost kolektiva, zato se toliko zavzeteje vključujemo v sanacijo Kortinga. Velja izpostaviti dejstvo, da je področje elektronike področje, ki se izredno dinamično razvija in terja yi-sokorazvito tehnologijo. Nabrali smo si že precej izkušenj, ki nam pridejo še kako prav. Hkrati smo največji proizvajalec kanalni-
kov v Jugoslaviji in pskrbu-jemo z njimi dva največja jugoslovanska proizvajalca televizorjev. To sta Iskra in Gorenje.«
CENE IN REPROMATERIAL - VEČNA KAMNA SPOTIKE
»V našem tozdu imamo predvidenih za 8 milijard dinarjev izvoza, zlasti na zahodna tržišča in dežele v razvoju (Irak, Nigerija). Po izvozno-uvozni bilanci smo torej dokaj aktivni. Hudo pa nas tarejo problemi glede deviznih participacij, posebej — da tako rečem — znotraj našim meja. Vsi namreč težijo za delom prelivanja deviz. Za vse tiste, za katere moramo participirati, je to veliko ugodnejše. Znano je namreč, da se lahko na zunanja tržišča plasiraš z dokaj nižjo ceno kot na domača. Tako nam doma prodajo repromaterial po cenah, kakršne pač so in v taki višini smo primorani participirati,« je pojasnil položaj v tozdu Proizvodnja anten in kablov vodja Anton Sečko. Poleg tega je kritično izpostavil problematiko dobave reoro-materialov in visoke cene, spričo katerih se čutijo v neenakopravnem položaju, kar pa je pri tem še zlasti pereče je dejstvo, da so jim visoke cene krepko načele akumulativno sposobnost. Kljub korekturi cen, ki so jo opravili v začetku letošnjega maja tako še vedno niso prišli na zeleno vejo. Da bi pa jo prej opravili, se ni dalo, saj jim tega ni dopuščala usmeritev na področju cenovne politike.
PREMORI ZA TEKOČIMI TRAKOVI
Socialna varnost zaposlenih — ali bolj učeno družbenoekonomski položaj — v Gorenje-Elradu, kjer prevladuje ženska, zvečine nekvalificirana delovna sila (zanimivo je, da pa imajo močan team strokovnjakov!) in je kar okrog 60 odstotkov mladih, je to področje poglavje zase.
V razgovoru so nas predstavniki družbenopolitičnih organizacij (z-veze komunistov, sindikata in mladine) seznanili s prizadevanji, da bi slehernemu zaposlenemu zagotovili kar se da ugodne delovne pogoje. Da bi bili pri tem uspešnejši, so se odločili za delovno obliko svojega delovanja — skupne sestanke, ki so se jim doslej že obnesli. Po tej plati so tudi povezani s sozdom Gorenje iz Velenja, posebej mladi preko posebnega koordinacijskega odbora. V delovni organizaciji je 96 komunistov ali 8 odstotkov vseh zaposlenih, pri čemer velja podčrtati, da so predvsem v zadnjem letu veliko storili pri sprejemanju novosprejetih članov v ZK. Kot zanimivost naj omenimo, da so mladi veliko bolj zavzeti v samoupravnih organih in drugih družbenopolitičnih organizacijah, manj pa v mladinski organizaciji.
Sindikat je svoje delovanje razpredel preko 45 sindikalnih skupin, ki so oblikovane po oddelkih, saj se tako veliko lažje in tvorneje razpravlja in navsezadnje je tudi zadrug v razpravah manj. V zadnjem času se precej ukvarja s politiko nagrajevanja. Tako so poprečni mesečni osebni dohodki zaposlenih okrog 8100 dinarjev, zagotovljen osebni dohodek pa je 5100 dinarjev. Menda je bilo ob zadnjem izplačilu nekaj primerov, da so delavke dobile komajda zagotovljen (tudi zajamčen) osebni dohodek, nas je seznanil predsednik sindikalne konference v Elradu Marjan Banfi.
Vse bolj tudi skrbijo za tako imenovana ženska vprašanja. Med drugim so pogodbeno dogovorjeni z vzgojno-varstvenim zavodom iz Gornje Radgone za sobotno varstvo otrok zaposlenih delavk, v tozdu Proizvodnja elektronike in elektromehanike so — podobno kot v drugem tozdu Proizvodnja anten in kablov — že uvedli petminutne odmore za tekočimi trakovi po intenzivni uri dela in verjetno bi še lahko kaj dodali.
ZASTOJI IN »PRISILNI« DOPUSTI
Poseben problem je seveda delo po normi in s tem večkratno pomanjkanje potrebnega repromateriala. V
tem primeru se poruši tekoč proizvodni proces, hkrati pa pride do razporejanja delavk z določene delovne operacije, kjer Si je nemara že pridobila potrebno rutino, na drugo, kar je ali zna biti hudo kočljivo. V prvi vrsti jih veliko, spričo premestitve, ne dosega — vsaj nekaj časa ne — norme, pojavljajo se zapleti in celo zlorabe pri pisanju in še predvsem obračunavanju delovnega časa in nenazadnje — to je treba omeniti — celo groženj, da ne bodo delale.
V zvezi s tem je izrazito problematična proizvodnja za Korting, kjer so morale delavke, prav zaradi pomanjkanja materiala, na »prisilni« dopust. Pomočnik
direktorja Kolarič, ki je vse to pojasnjeval, je menil, da je za motnje v preskrbi z repro-materialom kriva tudi birokracija in celo carina, saj se določeno blago dobavi recimo v četrtek ali petek in ga je moč šele v ponedeljek, torej tri dni za tem, pripraviti za proizvodnjo.
V samoupravnih splošnih aktih je določeno, da naj se čas, ko delavke zaradi pomanjkanja materialov ne morejo delati, nadomesti, sicer je možno izplačati le 80-odstotne mesečne osebne dohodke. »To pa se doslej še ni primerilo,« je poudaril Milan Kurbus, ki je v delovni organizaciji tudi pravnik. Tudi pri varstvu pravic delavcev se s posebnimi problemi niso ukvarjati.
VZORNO ZA INVALIDE
Če na katerem področju, potlej so v gornjeradgon-skem Gorenje-Elradu veliko storili pri vključevanju invalidnih oseb v združeno delo. Zelo dobro so se namreč ujeli z občinskim društvom invalidov, zlasti pa angažirali svojega referenta za socialno delo in službo za varstvo pri delu. Tesno sodelujejo z osnovno šolo dr. Janka Slebingerja, to je šolo s prilagojenim programom. Ne le, da so invalidne osebe vključili v proizvodnjo. V Elradu so šli še dlje. Nekaterim so celo organizirali delo na domu, kar je prav gotovo lahko za vzgled ostalim delovnim kolektivom v občini Gornja Radgona.
TRDNE DELEGATSKE VEZI
Ne le, da se delovni kolektiv Gorenje-EIrada odpira po poslovni plati, doma in na tujem, temveč je vse bolj prisoten po svojih predstavnikih v zboru združenega dela skupščine občine — v ta namen ima oblikovane temeljne delegacije in konferenco delegacij — in v posameznih občinskih samoupravnih interesnih skupnostih. To se nenazadnje pozna po nekaterih delegatskih vprašanjih in pobudah, ki so jih doslej že sprožili njihovi delegati. V tej zvezi naj omenimo le burne'razprave glede komunalne ureditve industrijske cone na Meleh in dobavo čistilne naprave, kar je še dandanes kameri spotike. Treba je na
glasiti, da poseben sporazum okrog ureditve industrijske cone na Meleh ni uresničen, je kritično strnil spoznanja o delovanju delegatskega sistema v delovni organizaciji in zunaj nje sekretar Anton Slana. Pristavil je še, da je pri komunali delegatski sistem povsem odpovedal.
Seveda nas je sekretar rade volje seznanil še z nekaterimi drugimi zanimivostmi in problemi, ki le še dopolnjujejo utrip v Elradu. Med drugim z organizacijo prevozov delavcev na delo in z dela, kjer se je pred nedavnim še zapletalo, pa glede zdravstvenega varstva, saj je menda občina Gornja Radgona v Pomurju še edi
na, ki nima poskrbljeno za popoldansko zdravstveno varstvo — delavci so primorani iskati zdravniško pomoč v dopoldanskem času, med delom in še o nekaterih drugih vprašanjih.
PESTRA DRUŠTVENA DEJAVNOST
Elrad je znan po tem, da ima izredno razvito kulturno dejavnost. V tem okviru deluje delavsko-prosvetno društvo, vsako leto prirejajo likovne kolonije, ki so jih lani razširili do sosedov — bližnje Avtoradgone, premorejo moški oktet, organizirajo razstave, izdajajo brošuro Oči in srce, skratka kultura je dobesedno vraščena v ta kolektiv. Tudi na športno-rekreativnem področju jih velja pohvaliti. Pod pokroviteljstvom sindikata delujejo številne sekcije: nogometna, rokometna, odbojkarska, streljaška, ribiška in še katera. V letnem času se delavci udeležujejo akcije Na teku se dobimo, pozimi so imeli dvakrat tedensko organizirane odbojkarske turnirje, pred kratkim pa so tudi sodelovali na športnem srečanju v Lendavi, kjer so se pomerili s sodelavci iz Gorenje-Varstroja in Gorenje-Murala. Na pomlad pa so si omislili tudi tekmovanja v malem nogometu med tozdi, ženska ekipa je sodelovala na športnem troboju v kegljanju.
Možnosti za letovanje El-radovih delavcev so dokaj ugodne: šest prostorov v Lovrečiči, pet prikolic na otoku Pagu v Novalji, dve prikolici na otoku Krku v Punatu, ena prikolica pa je že tudi vplačana pri IMV Novo mesto, žal pa je še niso dobili.
Seveda so v Gorenje-Elradu ob vesti omenjenih in neomenjenih aktivnosti dobro poskrbeli za informiranje. Mesečno namreč izdajajo tovarniško glasilo, poslužujejo se oglasnih desk, za obveščanje delavcev pa tudi koristijo zvočne naprave, tako v starih kot tudi novih prostorih.
ZA SKLEP OBISKA RDEČA NIT
Na kratko bi bila naslednja: na eni strani izjemno
nagel razvoj in prodor na domača in tuja tržišča, na drugi strani pa pomanjkanje materiala, cenovne zagate, kar vzbuja med zaposlenimi nejevoljo. To skušajo zgladiti samoupravni organi in družbenopolitične organizacije in če bodo še priza-devnejše ob okrepljenem delegatskem sistemu in zgledni skrbi za društveno delovanje, potlej je Gorenje-Elrad iz Gornje Radgone na pravi poti.
Na obisku so bili: direktor in glavni urednik Vestnika Štefan Dravec, novinarji Brigita Bavčar, Janez Kurbus, Vlado Paveo, fotoreporter Albert Abraham in Branko Žunec, ki je gradivo z obiska pripravil za objavo.
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
STRAN 9
Kmetijstvo — učni predmet na osemletkah?
ZDRAVILO ZA
SOBOŠKO MESNO
INDUSTRIJO
Krivcev za to, da se mladina, ki dokonča osnovno šolo, nerada odloča za nadaljnje izobraževanje v kmetijskih šolah, je prav gotovo več. V tem razmišljanju hočemo opozoriti le na enega, to je vsebina izobraževanja v osnovnih šolah. V osemletkah se otroci uče vsemogoče, kar jim seveda škoditi ne more, le kmetijstvo je nekam postavljeno na stran. To pa je seveda velika pomanjkljivost, če ne kaj hujšega. Že res, da šolarji spoznajo razne rastline, torej tudi one, kijih pridelujejo kmetijci, tudi živali spoznajo, pa tako tudi govedo, svinje, perutnino... toda upravičeno se postavlja vprašanje, ali je vse to (pa četudi še kaj zraven) dovolj za učenca, ki živi na kmetijskem območju — za učenca, ki naj bi postal nekoč kmet? Seveda nikakor ne! V osnovno šolo je treba uradno vnesti predmet kmetijstvo! Zazdaj je namreč tako, da se na nekaterih šolah, kjer pač čutijo vrzel v vsebini predmetov, na »lastno pest« lotevajo širjenja obzorja svojih učencev — bodočih kmetovalcev. Take poizkuse je tr-reba seveda podpreti. Pa ne le z besedami pohvale, ampak z dejanji. Pri tem bi morale pokazati vso pripravljenost posamezne temeljne zadružne organizacije, na območju katerih so osnovne šole, da bi tako mladi rod že zdaj vezale nase. Nekateri osnovnošolci namreč ne nadaljujejo šolanja, ampak začno kar delati na kmetiji. Saj ne rečem, da jim manjka praktičnega znanja, to nikakor ne; pridobili so si gaV delom na domači kmetiji, kar padeva teorijo (praksa in teorija se pač dopolnjujeta — obe sta potrebno!) pa je seveda bolj klavrno. Ce bi učenci pridobili več teoretičnega znanja s področja kmetijstva (kmetijstvo je širok pojem), bi se ne le lažje vključili v delo in umno kmetovanje takoj po zaključku osemletke, ampak bi se jih zagotovo več odločilo za usposabljanje v poklicnih ali srednjih kmetijskih šolah. Zdaj pa se otroci čutijo nekam zapostavljene, dasiravno ni moč reči, da jih (nekateri) učitelji spodbujajo, naj gredo v kmetijsko šolo. So pa seveda (žal) tudi taki, ki jih od tega koraka odvračajo, češ: boljše se je izučiti za kaj drugega. V zadnjem obdobju, ko dobiva kmetijstvo vse bolj na veljavi (daje nam hrano, brez katere pač ni življenja), se odnos do te panoge sicer precej izboljšuje. Nov učni načrt osnovnih šol menda predvideva, naj bi tudi o kmetijstvu vendarle nekaj več govorili, slišal sem celo praviti, da zavod za šolstvo celo pritiska na osnovne šole, naj začno obdelovati manjše površine zemlje ... To je sicer v redu, vendar pa ima človek občutek, da gre za kampanjsko delo, ki seveda ne prinaša takih rezultatov kot pa, če se določene naloge lotevaš z manjšimi, a zanesljivimi koraki.
Morda je še kje tako, kot na osnovni šoli v Tišini. Tam niso čakali na obveznost uvedbe predmeta kmetijstvo, ampak so že pred nekaj leti vzeli na piko travnik v bližini šole, ga dali preorati in na njem so zasadili koruzo. Tako so učenci lahko na samem kraju videli, kako se prideluje ta poljščina, kako jo je treba negovati, kakšen pridelek daje. Prav praktični prikaz je zanimiva oblika populariziranja pridelovanja hrane. To je interesantno ne le za otroke iz mesta, ampak tudi za one s podeželja, saj doma ponavadi ni časa za velike razlage, kaj je to seme, od kod ga jemljemo, kako ga sejemo... Ti-šinski šolarji so potem, ko so obrali koruzo, pridelek prodali, kupili so semenski krompir, ga posadili... Vse to delo je potekalo v okviru kmetijskega krožka, torej v izvenšolski dejavnosti. Kljub temu pa gre njihovo pobudo in uresničitev pohvaliti. Ob tem pa seveda ne moremo in smemo prezreti še druge njihove kmetijske (vrtnarske) dejavnosti: na površini 10 arov so letos zasadili tudi papriko, paradižnik, čebulo in česen... Te vrtnine so namenili za šolsko kuhinjo. Učenci te šole se vključujejo tudi v čebelarski krožek, ki ima 5 čebeljih družin, precej pristašev ima tudi sadjarski krožek, ki zaenkrat bdi nad starimi jablanami in hruškami (beri: jih obrezuje, škropi in seveda pobira pridelek), vendar je na vidiku nov sadovnjak. Ob sajenju dreves bodo učenci spet videli nekaj novega, kar ne bo koristilo le onim, ki bodo kmetovali, ampak vsem, torej tudi onim, ki se bodo zaposlili kje drugje. Dejstvo je namreč, da hoče imeti vsak lep vrt.
Tako torej na osnovni šoli na Tišini. Krožke, ki »dišijo« po kmetijstvu, čeprav nimajo takega naziva, namreč kmetijski krožek, imajo tudi na nekaterih drugih šolah. To so torej krožki — neobvezne oblike izobraževanja. Vanje se vključuje le nekaj učencev. Naš družbeni interes pa je seveda usposobiti kar največ mladih ljudi za delo v kmetijstvu. S sicer koristnimi krožki lahko veliko naredimo na področju populariziranja kmetijstva in njegovih vej, ne moremo pa storiti vse, kar hočemo (?), torej, da mladina kmetijstvu ne bi v toliki meri obračala hrbta in drvela v druge šole, tovarne ... Tega pa seveda ni moč doseči z amaterskim delom, ki se ga loteva ta ali oni učitelj na osemletki, ampak le s programiranim — obveznim predmetom. Na to potrebo ne opozarja seveda le pisec teh vrstic, ampak tudi nekateri starši in seveda kmetijske zadruge. Opozarjati pa seveda ni dovolj, treba je več konkretnega dela, kajti le na ta način bo doseženo, da bo mladi rod več vedel o pridelovanju hrane in se bo v to proizvodnjo uspešno vključil.
Š. SOBOČAN
Nekam neprijetno se počutim, ko v reportažah zobiskov pri kmetih moram zapisati, da ima kmetija vse (?) pogoje za nadaljnji razvoj, vendar sta zdaj ostala na njej le oče in mati, medtem ko So se otroci razkropili po naši ožji ali širši domovini. Torej vse kaže, da noben izmed njih ne bo prevzel posestva. Ali bo tako tudi pri Kreftovih v Krajni pri Gede-rovcih? Na to vprašanjeje zdaj še prerano odgovoriti, čeprav sta tudi s te domačije odšla oba otroka in se zaposlila v nekmetijski dejavnosti. Odgovor je toliko težje napovedati, ker staršev nista zapustila; prideta in poprimeta za delo, pač, kolikor jima to dopušča čas. Glavnino del opravita torej starša: oče Franc in mati Ana.
v hlev, da sem se sam prepričal. Naštel sem 34 glav! Lepa številka, mar ne? In samo dva sta pri hiši, ki skrbita za vse to! Med pitanci sem naštel tudi sedetn krav, od katerih jih je nekaj brejih.
»Telet praviloma ne prodajam, ampak, če so bikci, jih dam v pitanje, če pa so teličke, jih vzredim za pleme. Ker pa prirast telet ni tolikšen, da bi zadostoval za vse »hišne« potrebe, jih letno nekaj vzamem od zadruge in jih pitam do določene teže.«
Tudi Anaje povedala, da nima praznih svinjskih hlevov. V tem času je v njih 16 svinj: 6 pujskov, 2 plemenski svinji in 8 pitancev v, teži okrog 100 kilogramov. Šest jih bosta v kratkem prodala, enega bosta zaklala za domače potrebe, en pa bo romal k sinu, da bi se mu tako oddolžila za napore, ker pač prihaja pogosto domov na kmetijo in poprime za vile, pl tig. traktor, pač tam, kjer je to v določenem obdobju najbolj potrebno.
Kreftov Franc in Ana imata velik goveji hlev. Meri 13 x 12 metrov. Zgraditi sta ga dala 1976. leta. Seveda sta v ta namen najela pri hranilno-kreditni službi posojilo. Zdaj jima je žal, ker sta se zadolžila le za manjši znesek, saj č? bi vzela več sredstev, jima ne bi bilo treba v času gradnje toliko delati. Tako pa sta poleg dela na kmetiji tudi mešala malto, prinašala opeko, betonirala in še z marsičem drugim sta pripomogla, da so bili stroški gradnje, gledano skozi dinar, manjši.
Na vprašanje, ali se živinorejska proizvodnja splača, mi je Franc nekako takole odgovoril:
»Kaj naj rečem: ali se splača ali se ne splača? O tem preveč ne razmišljam, kajti hlev stoji, živina je v njem, sem kolikor toliko zdrav, tudi žena se preveč ne pritožuje čez delo ... Ker sem se pač odločil za kmetovanje in živinorejo, moram s tem živeti in delati. Nočem se ravnati »po vetru« (kot to počenjajo nekateri drugi, pripis Š. S.), ki se preusmerjajo vselej v donosno proizvodnjo.«
Franc in Ana Kreft iz Krajne si ne moreta zamišljati umnega kmetovanja brez mehanizacije, zato jima denarja za stroje in njihovo vzdrževanje nikoli ni žal. Precej strojev imata sama, pač tiste, kijih pogosteje rabita, sicer pa sta člana strojne skupnosti. To pa ni zgolj navadna interesna skupnost na podeželju, ki bi zbližala ljudi ob nakupu stroja, v tem primeru kombajna za siliranje, ampak organizirana oblika sosedske pomoči. Ko kmetje silirajo, rabijo pač ne le stroje, ampak tudi ljudi. Pri Kreftovih se kažejo tele potrebe: 6 delavcev za tlačenje v silosu. 2 mečeta silaže iz traktorske prikolice na trak. 1 odvaža silažo in dovaža prazne prikolice, delavci so potrebni seveda tudi na njivi: pri upravljanju traktorja, pač pri kombajnu .. . Kreftova, ki pridelujeta silažo na površini okrog4 hektarje, gostita delavce tudi po dva in več dni. Seveda pozneje gresta pomagat vsem, ki so priskočili na pomoč njima. Sicer pa kaže, da si ljudje radi pomagajo tudi zaradi tega, ker je na kmetijah v času siliranja »mala gostija«: miza se kar šibi od dobrot in pijače. To pa si delavci ob napornem delu tudi zaslužijo. . § SOBOČAN
Klavnico soboške Mesne industrije, ki že peto leto posluje z izgubo, ki ta čas z investicijskimi in sanacijskimi krediti znaša že preko 460 milijonov dinarjev, od tega samo v letošnjem letu 104 milijone, bodo zaradi širšega družbenega pomena pri oskrbi in zaradi objektivnih vzrokov izgube reševali s pomočjo širše družbene skupnosti.
Večji del izgub Mesne industrije bodo pokrili z združenimi rezervnimi sredstvi republike. Tako so se odločili na seji upravnega odbora Republiškega sklada skupnih rezerv v Moravskih toplicah, potem ko so ugotovili, da je soboška Mesna industrija pomemben oskrbovalec potrošnikov v SR Sloveniji s svežim mesom in mesnimi izdelki. Opredeljena je namreč kot nosilec oskrbe v mariborski in ljubljanski SIS za preskrbo, s svojimi izdelki pa oskrbuje tudi druga območja v SR Sloveniji. Glede na naravne danosti Pomurja in naravnanost investicijskih vlaganj v primarno kmetijsko proizvodnjo do leta 1985, ki bo omogočala podvojen obseg klanja in proizvodnjo v Mesni industriji, je pomen tega oskrbovalca z živili toliko večji, saj 80 odstotkov prodaje usmerja na slovensko tržišče. Posebej pomembno pa je, da je Mesna industrija M. Sobota edina tržno usmerjena klavnica v Sloveniji. Vse ostale klavnice v SR Sloveniji pokrivajo le ožja območja občin. Pomembno pri odločitvi, da klavnice ne gre prepustiti usodi okoliščin, je dejstvo, da je v pomurskem kmetijskem prostoru 86.900 hektarjev kmetijskih površin,
kot tudi tradicionalna usmerjenost kmetijcev v živinorejo, kar se odraža v stalni rasti pitanja in prevzemu živine v mesnopredelovalnih obratih v Pomurju.
Soboška klavnica je v letu 1980 prevzela v zakol 26.500 mladopitanih goved in 130 tisoč prašičev, vzrejenih v Pomurju. Klavnica je edini porok za nemoten prevzem živine, višjo obdelavo in prodajo
Mesna industrija ima pomembno mesto v razvojnem programu agroživilstvav Pomurju, ki načrtuje v tem planskem obdobju 3,5 milijarda dinarjev naložb v poljedeljstvo in živinorejo. Do leta 1985 bodo v družbenem in zasebnem sektorju SOZD ABC POMURKA letno vzredili že 34.200 mladih pitanih goved in 287.900 prašičev. Vso vzrejeno živino bodo zaklali v klavnici v Murski Soboti.
mesa. Preko klavnice pa se celotno kmetijsko območje vključuje tudi v mednarodno delitev dela. Klavnica z oddelkom za pasteriziranje konzerv v M. Soboti je edina v SR Sloveniji pridobila in ohranila licenco 1. izvozne klavnice. Z izvozom mesa in mesnih izdelkov zagotavlja potrebne devize za nakup proizvodne opreme in reprodukcijskih materialov za poljedelsko proizvodnjo. V letu 1980 je izvozila 2.870 ton mesa in mesnih izdelkov v vrednosti 146,374 milijone deviznih dinarjev.
BORIS HEGEDUŠ
Cene nekaterih kmetijskih proizvodov so se v zadnjih dneh na novosadski borzi gibale takole:
ŽITARICE: Pšenica, letnik 1980, dogovorjene kvalitete, v etiketiranih vrečkah — 100,00 din za kg; ječmen za živinsko krmo, letnik 1980 — 9,00 din za kg; koruza, letnik 1980.— od 9,50 do 10,50 din za kg.
ŽIVINA: Prašiči, mesnati beli, s farme, teže 90 do 120 kg—03,00 din za kg žive teže brez obračuna kala in 64,00 din za kg žive teže z obračunanim 2 % kala; z mini farme, teže 90 do 120 kg — 62,00 din za kg žive teže brez obračuna kala; iz kooperacije, teže 90 do 130 kg — 61,00 do 61,50 din za kg žive teže z obračunanim 2 % kala; tekači za nadaljnjo rejo, poprečne teže 27 kg — 115,00 din; pitano govedo, teže 500 do 600 kg — 70,00 din za kg žive teže z obračunanimi 5 % kala.
Bolezni in škodljivci okrasnih rastlin
Rdeča sadna pršica (rdeči pajek)
Na listju opazimo rumene vbode, pri močnem napadu lahko cel list porumeni in se osuši. Napadeni deli so navadno prekriti z rahlo pajče-vinasto prevleko.
Od škropiv sta primerna actellic in rospin. Dobro je če predhodno preizkusimo škropivo, ker so določene sorte občutljive.
Pri uporabi sredstev pa bodimo previdni, saj je.znano, da so nf: katera izmed navedenih zelo močni strupi. Zato moramo pred uporabo obvezno prebrati navodilo in se po njem ravnati. Pri sobnih rastlinah je to še posebno nevarno, saj škropljenje opravimo zunaj, kjer za nekaj časa pustimo tudi rastline, da ne pride do kakšnih zastrupitev.
Ker rabimo pri zaščiti okrasnih rastlin malo škropilne tekočine, je najboljše uporabljati male 1-ali 2-litrske škropilnice. Te so najbolj ročne, ne pride pa do zapravljanja škropiva po nepotrebnem. Za take male škropilnice pa uporabimo tudi malo škropiva,'zato navajam'nekaj primerov zaradi lažje orientacije.
Koncentracija pesticida v %	Gramov, mililitrov, cm3, na l liter vode	3 litre vode
0.02	’ 0,2	0,6
0.05	0,5	1,5
0.I	l.O	3,0
0.2	2,0	6,0
0.5	5,0	15,0
l.O	10,0	30,0
Za točno odmero je potrebna menzura oziroma precizna tehtnica. Za približno odmero pa lahko rabijo tile podatki: 1 mililiter je približno 15 do 25 kapljic, mala kavna žlička vsebuje približno 2 mililitra, mala čajnažličkapa4do6mililitrov;žlicazajuhoimaokoli 11 do 13mililitrov. Razumljivo je. da teh žlic kasneje več ne smemo uporabljati za druge namene.
Na koncu bi rad še enkrat opozoril, da ravnajte,z vsemi pesticidi strogo previdno.
Pivar
STRAN 10
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
naši kraji in ljudje
PEČARJEV NI, LONČARSTVO PASE ŽIVI
Pot nas je pripeljala na enega najvišjih hribov v Pomurju, kimu pravijo Sebeščan in dosega skoraj 400 metrov nadmorske višine. Prišli smo torej v Pečarovce na Goričkem. Vas šteje 130 hišnih številk in najbrž vsakdo ve, da je bila nekoč znana po številnih lončarjih in pečarjih. Tudi dandanes ta obrt ni zamrla, čeprav je res, da jo ohranjata le dva lončarja. Eden je pred nedavnim izdelal cel«»MlHivečjo piitro v Sloveniji. No, najprej zapišimo nekaj o
razrtJJTkraja.
KMALU NOVA DVORANA
Po zaslugi velike prizadevnosti PeČarovčarjev je vas bogatejša za nekaj pomembnih pridobitev. Tako so zgradili transformator, uredili zbiralnico mleka, napeljali telefonsko omrežje in nanj priključili kar 34 telefonov, zgradili so tudi novo mrtvašnico, uredili ceste in pravkar zaključujejo dela pri gradnji dvorane pri gasilskem domu. Glavno breme pri tej akciji nosijo sicer gasilci, vendar jim složno pomagajo tudi mladinci, člani kulturnega društva in ostali. Dom je namreč tisto mesto, kjer se pogosto vsi skupaj srečujejo, dogovarjajo o tem in onem ali pa se zbirajo na raznih prireditvah. Ker bo dvorana namenjena posebej tudi za delovanje tamkajšnjega kulturnega društva, jim je del sredstev za dograditev primaknila tudi kulturna skupnost občine Murska Sobota. Okrog 40 tisoč dinarjev so imeli izdatkov doslej, skoraj toliko pa bo treba še vložiti za ureditev notranjosti dvorane. Le-ta prav gotovo ne bo samevala kot marsikje drugod, kajti njihovo kulturno-umetniško društvo ne pozna predaha. Poimenovali so ga po Mateju Boru, kije bil v času narodnooosvobodilne borbe ranjen v Bodoncih, za njegovo zdravljenje pa so poskrbeli vaščani Pečarovec. med katerimi se je še posebej izkazal Karel Panker. Sicer je bilo v vasi tudi več drugih sodelavcev narodnoosvobodilne
Mojster domače obrti Franc Zelko med svojimi izdelki iz gline. Na posnetku je tudi največja čutara v Sloveniji, s katero je zmagal v' televizijski oddaji Srečanja. (Foto: Š. A.)
Posebej aktivna je tudi mladinska organizacija, ki je letos spet organizirala skupaj z RTV Ljubljana javno mladinsko oddajo Spoznavajmo svet in domovino. Mladi Pe-čarovčarji so sicer osvojili tretje mesto. Na tem srečanju so se pobratili z osnovno organizacijo Zveze socialistične mladine Kotlje na Koroškem in zdaj z njo dokaj tesno sodelujejo.
s
Ta del Pečarovec, ki mu pravijo tudi Sebeščan, je na enem izmed največjih hribov v Pomurju, saj dosega skoraj 400 metrov nadmorske višine.	(Foto: Štefan A.)
OBLJUBA?’
V Pečarovci h je torej življenje dokaj razgibano. Če imajo kakšne probleme, jih rešujejo s skupnimi močmi. Tako so uredili tudi gozdno pot od Mačkovec do Pečaro-več in jo usposobili za avtobusni prevoz. Postavili so tudi postajališča. Želja krajanov pa je, da bi v prihodnje dobili še eno avtobusno zvezo z Mursko Soboto, in sicer za srednješolce in delavce s kasnejšim delovnim časom. Še večjo potrebo pa čutijo po trgovini. Nekoč so imeli celo dve, danes pa so prisiljeni hoditi po nakupih v Moščan-ce. Dol še gre, le na hrib-se je težko vračati. Trgovsko podjetje Potrošnik jim sicer že dlje časa obljublja, da bodo odprli trgovino, toda doslej imajo le obljubo.
V nadaljnjem razvoju kraja pa si veliko obetajo tudi od modernizacije cestne povezave	M oščanci—Pečaro vci-
—-Šalamenci. Brez asfalta dandanes pač ne gre več.
Gasilci pa, ki so si že uspeli nabaviti novo brizgalno, bi
radi kupili še primeren gasilski avtomobil.
NAJVEČJA PUTRA (ČUTARA) V SLOVENIJI
Obiskali smo seveda tudi lončarja Franca Zelka, o katerem smo lahko letos na televiziji zvedeli in videli, da je izdelal največjo piitro v Sloveniji. Velika je kar 165 centimetrov, delal pa jo je skoraj 5 tednov.
29-letni Franc, ki ima naziv mojster domače obrti, nadaljuje lončarsko tradicijo svojega očeta, le da je način izdelovanja raznih glinastih posod in predmetov nekoliko moderniziral; glavne osi mu ni treba poganjati z nogo, saj jo žene elektromotor. Glino pa še zmeraj koplje doma in izdelke žge v posebni peči na drva.
V zadnjem času prihaja na ogled njegovih izdelkov vse več obiskovalcev — šolarjev in turistov od blizu in daleč.
ŠTEFAN ABRAHAM JOŽE GRAJ
OD VINIČARJEV
DO VIKENDASEV
Verjetno je malo takšnih bralcev, ki ne bi poznali Jeruzalema pri Ljutomeru. Vina vseh vrst (in to najboljše kakovosti, saj posegajo po mednarodnih priznanjih, pijejo pa jih od Ljutomera pa vse tja do New Yorka) imajo že dolgoletno tradicijo, v glavnem pa jih pridelujejo v okolici Jeruzalema. Včasih so v teh krajih živeli samo viničarji, ki so si svoj vsakdanji kruh trdo
da, da odgovorni organi ne uporabljajo možnosti, kijih imajo, za preprečevanje takšnega onesnaževanja.
Odkar je t. i. kmečki turizem postal popularen, so za to možnost zgrabili tudi nekateri domačini, in tako lahko na območju Jeruzalema odkrijete marsikatero domačijo, ki se ukvarja s to vrsto turizma. Koje obiščete, se bosta zlahka prepričali o kvalitetni ponudbi domačih
Jeruzalem z znano cerkvico je že pojem. Večina jih vsekakor najprej pomisli na resnično kvalitetna vina, nudijo pa tudi dokaj dobro hrano, predvsem pa je tu veliko paše za oči, kjer si popotnik odpočije od vsakdanjih skrbi.
Zapuščen Vinski hram, ki nikakor ni v ponos ljutomerskim gostinskim delavcem. Se bodo razmere v turistični ponudbi kdaj sploh spremenile, in ali ni že čas, da pričnemo malo dručače razmišljati?
V Tešanovcih se že vsa povojna leta trudijo, da bi sorazmerno dobre njive skrbno obdelali, pa tudi travnikov ne zanemarjajo. V zadnjem obdobju v to vlagajo čedalje manj fizičnega dela. Njihovi dobri pomočniki so stroji, ki jih je vsak dan več, saj se samo s' kmetijstvom ukvarjajo na sedemdesetih domačijah, drugje — kar 123 hiš je v kraju — pa tudi tisti, ki so zaposleni v raznih delovnih organizacijah, v prostem času radi primejo za delo. Živinoreja je v ospredju. Za tržišče so že doslej spitali precej goveda, v prihodnje pa ga bodo še več, zato zagotaljanju krme posvečajo posebno pozornost. Tudi svi-njereja je čedalje bolj donosna. Parionko pa še vedno opozarjajo, naj končno uredi prostore za večjo zbiralnico mleka. Vsak dan ga zberejo do 1.300 litrov, v sedanjem hladilniku pa lahko ohlajajo le tisoč litrov, zato so včasih kar v zadregi. Vse kaže, da bo tudi ta problem rešen še pred koncem leta. To bo dobra spodbuda, ki se bo zagotovo obrestovala. Odkup bo znatno večji, večji pa bo tudi dohodek živinorejcev.
Kmetije ne bodo zapuščene
KAKO BO V PRIHODNJE?
Domačije v Tešanovcih so bile med obiskom izredno puste, še za kratek pogovor mnogi niso imeli časa, priganjalo jih je vreme, vsaka kmetova zamujena ura pa je lahko usodna in ga lahko pri bilanci ob koncu leta zagreni. Neurja, včasih tudi s točo, so v minulih letih koga hudo razočarala. Na vloženo delo je moral pozabiti. Posebno toča je grozljiva. Upajo, da vsaj letos kaj hujšega ne bo, hkrati pa se navdušujejo, da bi v raznih krajih Pomurja čim prej namestili rampe za streljanje proti temu naravnemu zlu. Ponekod so se dela že lotili, vseeno pa je preveč zavlačevanj. Vreme lahko kmetom hudo ponagaja, vendar so v Tešanovcih še vedno optimisti. Kako se bo kraj razvijal v prihodnjem obdobju, smo vprašali predsednika sveta krajevne skupnosti Tešanovci Josipa Lipiča, ki svoie funkcije ne zanemarja, pa
 n
predsednik sveta krajevne skupnosti Tešanovci Josip Lipič je optimist. Ker dela na zemlji olajšujejo stroji, tudi vaščani, ki so zaposleni v delovnih organizacijah, prosti čas posvečajo kmetijskim opravilom.

Franc Kučan spodbuja mlade kmetovalce, ida	m]adih°zadru-
pridelali čim več. Med obiskom sicer m bil na njivi aktiva mia žnikov, ampak za volanom traktorja.
tudi kmetije ne. Nekam zadržan je bil pri odgovoru, očitno zato, ker razmere v kraju dobro pozna, vse kar je labega, pa občuti tudi sam.
Lipič je vseeno optimist. Sprijaznil se je z dejstvom, da bo tudi v Tešanovcih v prihodnjem obdobju čedalje manj ,,čistih” kmetij, kot pravijo po domače, ljudje se zaposlujejo, ob tem pa so navezani na domačo vas, na zemljo na kateri ne pobirajo samo plodov, ampak jo tudi obdelujejo. Veliko si pri teh opravilih pomagajo s stroji. Ljudi za delo, zlasti ročno, je čedalje 'manj, zato pa se število kmetijskih strojev in pripomočkov za sodobno proizvodnjo nenehno povečuje. Potrebne bodo še nove kooperacijske spodbude, za mladi rod pa kmetovanje več ni odbija-
joče, le strokovno usposobljenost rabi. Tudi tega niso zanemarili.
Precej spodbud daje mlademu rodu aktiv mladih zadružnikov, ki ga vodi Franc Kučan. Uspešni so pri delu, pa tudi na tekmovanjih skoraj nikoli ne odpovedo. Članov imajo malo, komaj dvanajst, z vzglednim delom jih bodo privabili še več, sadovi dela pa so že doslej več kot očitni. Ob delu se učijo, izkupiček porabijo za koristne namene, le površin imajo malo — komaj sedemdeset arov. Ob svoji pridnosti bi si jih zaslužili precej več. Kot vse kaže, bo na sedanjih arih po letošnji koruzi prihodnje leto rasla sladkorna pesa. Delajo, poslušajo nasvete, učijo se in spodbujajo tudi tiste mlade, ki se doslej za to niso navduševali.
ZAGOTAVLJAJO PRESKRBO Z VODO
Ceste so v Tešanovcih asfaltirali že pred tremi leti, kmalu nato so se lotili kanalizacije in posodobili tri cestne odseke. Zdaj je v ospredju vodovod iz novega zajetja v Mla-jtincih. Denar bodo zbirali od posameznih gospodinjstev. Tisti, ki so bili priključeni na stari vodovod, bodo prispevali 4.000 — okrog 60 jih je — novi pa 6.000 dinarjev. Del sredstčv je prispevala tudi območna vodna skupnost s tem, da se lahko na vodovodno omrežje priključita tudi vasi Suhi vrh in Vučja gomila. Vse kaže, da bo voda iz novega zajetja pritekla v domačije že sredi prihodnjega meseca.
Za nekatere krajevne naloge bo kmalu zmanjkal denar, zato se bodo morali v krajevni skupnosti Tešanovci ob koncu letošnjega, ali na začetku prihodnjega leta, spet odločati o sprejemu krajevnega samoprispevka. Denar bodo rabili predvsem za asfaltiranje ceste Tešanovci — Vučja gomila in posodobitev mrliške veže v Tešanovcih. Morda pa bodo lahko z zbranim denarjem uresničili še kaj drugega, kar rabijo na območju te krajevne skupnosti, ki zajema kar pet vasi.
Janko Stolnik
prigarali z delom v vinogra-iih. Življenje je bilo dolgo jasa v teh odročnih krajih ikoraj brez vsakršnega stika ' ostalim naprednejšim ži-djenjem. Tudi danes se ponekod še vidijo stare, s slamo krite »viničarije<(, hiše iz brun, blata, v katerih so bili življenjski pogoji težki.
Danes so razmere v teh »odročnih« krajih čisto drugačne. Odročni kraji sploh niso več odročni. Lepe moderne asfaltirane ceste povezujejo ta naselja s središčem — Ljutomerom, ki je oddaljen slabih 10 kilometrov. Želo malo prebivalcev se dandanes še ukvarja z vinarstvom. Velike površine vinogradov so sedaj v lasti DO  Ljutomerčan, tako da vaščani združujejo svoje delo v tem kolektivu. V zadnjih nekaj letih pa se pojavlja nova moda. Pa ne samo v Jeruzalemu, tudi drugod. Meščani, siti mestnega življenja, bežijo v naravo, kjer ni avtomobilskega hrupa, izpušnih plinov televizije in vseh ostalih, nadlog mestnega življenja. Male hišice z nekaj ari (najdejo se takšni, ki imajo tudi po hektar in več) vinograda in vikend je tu. Roko na srce, graditelji teh vikendov (z redkimi izjemami) se zelo malo ozirajo na celotno podobo teh krajev. Rastejo hišice. ki se mogoče vklapljajo v okolico, obstajajo pa arhitektonski objekti, ki so popolnoma zgrešili stilski videz vinorodnih krajev. Sko-
vin. zaseke, mesa iztiinkein ostalih specialitet in dobrot, ki so na razpolago sobotnim in nedeljskim turistom.
Ko govorimo o Jeruzalemu, pa ne moremo mimo zgodbe, ki se vleče že lep čas, in ki nikakor ni v čast ljutomerskim turističnim in gostinskim delavcem. V samem Jeruzalemu obstaja (ali pa sta vsaj pred leti obstajala) dva centra. Sedanji, kije tam okoli trgovine in lepe stare cerkvice in drugi, ki je par sto metrov naprej. V tem drugem stoji lepa stavba, imenovana Vinski hram. Včasih so tukaj skoraj vsak konec tedna prirejali plese, srečanja in zabave. Prostorje namreč zelo lep in urejen. Mnogi Ljutomerčani so se peš podali na sobotni in nedeljski izlet. Danes je stavba zapuščena. Hotel Jeruzalem, ki upravlja s to.zgradbo, občasno za svoje goste priredi kak piknik, to je pa tudi vse. Sosednji center pri trgovini upravlja gostinsko podjetje iz Ormoža. Tam je gostilna, kjer si gostje ob vsakem času lahko privoščijo jedače in pijače. Tako je očiten še en primer, kakoje s turizmom v Ljutomeru.TJostikrat se ljudje sprašujejo: Zakaj tako?
In ko se boste napotili v te kraje tudi sami (z malo ogorčenja v srcu) primerjajte in razmislite. Pa naj vam to ne zagreni prijetnega izleta. Sprijaznite se s tem in potolažite z mislijo, saj bo še vse v redu ...
Dušan Loparnik
STRAN 11
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
borbe in okupatorji so nekatere odpeljali v koncentracijska taborišča. Trem, ki se niso vrnili (Jože Podlesek, Evgen Zelko in Karel Celec), so na poslopju stare osnovne šole postavili spominsko ploščo.
ne zgodi se vsak dan
NAGAJIVO VREfAE
Kdaj spet prava poletja
Na podlagi Luninih men nam Herschlov ključ pove, da se bo že pry e dni naslednjega meseca vreme sprevrglo v izdatne padavine, ki nas lahko močijo kar štirinajst dni. Šele z nastopom polne lufle naj bi se vreme spet zresnilo in izboljšalo. Zato nas lahko po 17. juniju razveseljuje sonce bolj izdatno kot pred tem, vendar nam proti koncu meseca zadnji krajec spet obeta dež.
Res slabi obeti za zadnje spomladanske dni in celo za začetek koledarskega poletja. Čeprav takšnim in podobnim napovedim ne moremo vselej verjeti, je kljub temu zadnja leta vreme takšno, da začenja zanimati tudi znanstveni svet. Ko k vremenskim muhavostim dodajo še izbruhe vulka-
rečeno, nasprotujejo tisti, ki pravijo, da bo zaradi onesnaženosti zraka (zaradi izgorevanja premoga, nafte, lesa itd.) nastopil učinek steklenjaka ali tople grede.
Onesnažen zrak naj bi v tem primeru predstavljal nekakšno izolacijsko zaščito okoli Zemlje, ki onemogoča oddajanje ali razširjanje toplote v vesolje. Tudi tem predvidevanjem gredo v prid številnejše padavine.
Katera stran znanstvenikov bo dokončno imela prav, bo pokazal čas sam. Dosti bolj kot njihovo prerekanje pa nas lahko zaskrbijo napovedi angleško-kanadskih meteorologov v skupini »Bodoče vreme«, ki so letošnjo hladno zimo vsaj za jugoslovanski prostor, uspešno napovedali.
Le-ti sedaj pravijo, da so bila trideseta leta (torej čas med 1930. in 1939. letom) zadnjo toplo obdobje v tem stoletju, če odmislimo nekaj poznejših posameznih let (nazadnje 1976. leto), ko so
imela razmeroma toplo poletje.
Dalje napovedujejo: »Naslednje pravo poletje bo šele na začetku 22. stoletja«. Upajmo, da se tokrat njihove napovedi ne bodo uresničile.
Angleška ekspedicija r Afganistanu
Nadaljevanje iz zadnje številke
ralni guverner lord Auckland je vztrajal pri svojem sklepu in tako so ljubeznivega Elphistona, ki je bil preveč vljuden, da bi se ša nadalje upiral, poslali v Kabul. Ko je prispel tja, je izgubil še zadnji kanček zaupanja vase, kajti najprej je nanj pogubno delovala čudna nastanitev vojske, potem pa še srečanje z neposrednim pomočnikom, ki ga je prvič videl. Brigadir Shelton je bil namreč grob surovež zelo grde narave. Ker se je Elphinstone zgrozil nad položajem vojske, je ponudil, da bi z njegovim denarjem kupili sosedno zemljišče, ki naj bi ga uredili in tako pripravili dovolj prostora za obrambno orožje. To plemenito ponudbo pa so odklonili. Surovega Sheltonaje moral še nadalje obdržati. .
nov in razmeroma številne potrese, znanstveniki že razmišljajo o novi dobi — desetletju ali celo stoletju, ki nam bo začelo spreminjati klimo. Meteorologi, astronomi, in drugi znanstveniki še niso enotni o vprašanju, kakšno klimo nam v prihodnje obeta naš planet: manjšo ledeno dobo ali zaradi onesnaženosti ozračja toplo obdobje v smislu učinka steklenjaka. Zagovorniki prve možnosti namreč še vedno trdijo, med njimi so japonski, strokovnjaki in profesor Heinz Kaminski iz astronomskega observatorija Bochum v ZRN, da je izbruh vulkana Sv. Helena v ZDA pognal v zrak toliko prahu, kolikor ga že zadostuje za odbijanje sončnih žarkov ter na kondenzacijska jedra za pogosto porajanje .dežja. Vulkan naj bi bil torej kriv, da našo celino že nekaj časa kar preveč izdatno zaliva dež. Dalje trdijo zagovorniki te teorije, da je bilo v zadnjih sto letih najmanj osem vulkanskih izbruhov, za katere so domala prepričani, da so imeli vpliv na vreme. Pri tem je še znano, daje na prizadetih območjih padla temperatura za eno do dve stopinji Celzija, in sicer glede na znane povprečne temperature.
Zagorovnikom bližje »male ledene dobe« pa se pridružujejo tudi sovjetski in ameriški znanstveniki, ki pričakujejo obdobje hladnejšega vremena v naslednjih desetih letih. Vsem tem mnenjem gre v dobro povečevanje ledene kape severnega tečaja, kar dokazujejo satelitski posnetki. Iz posnetkov je tudi razvidno, da seje samo v zadnjih nekaj letih raztegnil led za 13 odstotkov, kar odgovarja skupni površini Anglije, Francije m Italije.
Vsem tem teorijam; kot že
ŽE 21 MESECEV NI IZDATNEJE DEŽEVALO na širšem območju Pekinga.
Pravijo, da takšne suše ne pomnijo celih sto let.
XXX
NEKEMU AMERIČANU je skupaj z njegovim advokatom uspelo, da je dobil odškodnino v višini 650 tisoč dolarjev, ker je postal impotenten. Bilo pa je tako: ko je strl četrto jajce, da bi napravil cvrtje, je iz jajca prilezla strupena kača, dolga 12 centimetrov. Bil je ob tem tako šokiran, da potem ni več mogel ... Odškodnino bo plačala farma, ki je »izvalila« takšno jajce.
XXX
DVA BRATA JAPONCA sta leta 1978 v nekem zalivu našla na vodi plavajočo avtomobilsko gumo za katero je bi[a privezana vrv. Povlekla
sta in povlekla ter privlekla na dan plastično vrečo v kateri je bilo 55 kilogramov zlata. Zadevo sta prijavila policiji, in ker se v dveh letih lastniki niso oglasili (kako naj bi se!) je zlato pripadlo njima. Bila bi seveda svojevrstna potegavščina, če bi bila srečna brata tista, ki sta zlato skrila ...
X X X
V BROKLYNU je 33-letni Norman Podhoretz videl kako neki razbojnik jemlje ročno torbico' starejši ženski. Priskočil je na pomoč, toda razbojnik ga je z nožem zabodel  tako nesrečno, da je kmalu zatem umrl. V hipu je bila na licu mesta tudi policija, ki je razbojnika ujela. Starka se je nagnila k Podhoretzu, ki je umirajoč ležal na pločniku in mu brez trohice cinizma dejala: »Ni se splačalo, saj sem imela v torbici le dva dolarja in 15 centov.«
Vsaka zgodba ima svojo predzgodovino, tudi ta. Ob neki priložnosti je direktor TP Vesna Ljutomer, Anton Jurša dejal: »Ko bom jaz šel v penzijo, bom naredil izlet z kolesi in piknik!« In res. Prišel je trenutek ... V sredo 17. junija je Anton povabil vse vodje poslovalnic in vodilne delavce TP Vesna na skupni izlet s kolesi. Ogledali so si delovišče bodoče trgovine v Buč-kovcih, nato pa so se okrepčali pri lovskem domu v Radoslavcih in se uradno poslovili. Uradno pravim, kajti verjetno bodo še prišli, k njemu po nasvete, tako neuradno. Izkušnje so pač le izkušnje.
Hannelore Seidel, 22-letna uslužbenka iz kraja Ellen v ZR Nemčiji je žeod rojstva brez rok. Mehaniki so ji preuredili golfa in po41 urah vožnje je uspešno opravila vozniški izpit. Krmilni mehanizem je tako preurejen, da ga lahko uravnava z nogo.
stare koprive najbolj pečejo
Svojčas so se trgovska podjetja I rada polotila tako imenovanih reklamnih anket. Ena takih — šlo je za podjetje Zarja — se zdi še zlasti posrečena. (Leta, kdaj je bilo to, zanalašč ne povemo!
Zvedave potrošnice so preko našega lista spraševale: Radovedne smo ali boste kmalu odkrili skrivnosti, ki se skrivajo za presenečenji ali je to samo potegavščina ali kaj? (Podpis: Lk. Ds in druge iz Murske Sobote.) Pa jim je — s prisrčnim pozdravom seveda — Zarja odgovorila: Za dan odkritja skrivnosti se še sami nismo odločili. Presenečenja bodo toliko večja in izdatnejša, čim dalj časa vam jih bomo prikrivali. Zato se izplača biti potrpežljiv in čakati. Potegavščin pa ni vmes nobenih, kajti to se dostojnim ljudem in sploh sodobnim trgovcem ne spodobi. Želimo pač, da bi našo peto obletnico proslavil čim širši krog potrošnikov z nami vred. Če nam to uspe, potem bomo vsekakor nadvse zadovoljni.
O, ti prebrisanost ti! Tile ,,šta-cunarji” pa so res z vsemi žavbami namazani. Potegavščine se dostojnim ljudem in — kakšna visoko-doneča krilatica! — sodobnim trgovcem ne spodobi. Presenečena bodo toliko večja in izdatnejša, čim dlje jih bodo prikrivali. Zato se splača biti potrpežljiv in čakati.
No, lepa reč! Izdatna presenečenja in čakanje. Ne vemo sicer, kaj so nestrpne soboške potrošnice dočakale, toda "za danes vemo, da skoraj gotovo izdatne cene in za nameček še kakšno ,,izdatno” potegavščino.
Pa da se razumemo: ne le pri Zarji, ampak tudi pri številnih drugih trgovskih podjetjih — pardon, trgovskih delovnih organizacijah! — ki tonejo v cenovnih zagatah.
Saj, nemara pa bo res držalo tisto: kdor čaka, dočaka. (Če ga jasno da prej ne pobere!?)
Imamo predlog. Da ne bomo le ugibali, naj kateri od pomurskih trgovskih kolektivov pripravi javno reklamno anketo pa bomo videli pri čem smo. Znala bi biti jako zanimiva in poučna, —brž—
OD PRIKRITE JEZE V ODKRIT UPOR
Po vsem tem so se dogodki hitro zasukali v končno katastrofo. Afganistanci. ki so najbrž slutili, da A ngleži nimajo pravega poveljstva; so iz prikrite jeze prešli v odkrit upor. Posamični napadi na britansko osebje so se sklenili z umorom rezidenta in oropanjem rezidence; vsi ti neprijetni dogodki so Elphinstona spravili v uničujočo neodločnost. Polotevali so se ga dvomi, hkrati pa mu je stalno nagajal njegov pomočnik; začel je iskati kakšnega svetovalca med drugimi Angleži in se je celo tako ponižal, da je vprašal za svet najmlajšega izmed podrejenih častnikov. Nazadnje je bil McNaghtan, britanski odposlanec v civilu, kise mu je drznil predlagati neko dejanje. Pod Sheltonovim poveljstvom naj bi se ena kolona zavarovala z okopi v bližnji trdnjavi Bala Wisar. Elphinstone, ki ga je ta zamisel navdušila, je brž ukazal Sheltonu, naj odkoraka proti trdnjavi. Komaj pa je to sklenil, je že preklical operacijo, Shelton, ki gaje neodločnost razdražila, je surovo odgovoril, da glede na upor v mestu ni več mogoče omahovati, in ostro zahteval od svojega poveljnika, naj že vendar nekaj stori. Elphinstone, ki ga je Sheltonov nastop zelo prizadel, je spet ukazal, naj bi se polastili trdnjave Bala Wisar; toda medtem ko se je Shelton lotil izpolnjevati ta ukaz, je izdal dva ali tri nasprotne ukaze, tako da je nazadnje ves razdražen sklenil, da se bo utrdil, kar mu je tudi uspelo.
Zdaj pa je Elphinstone vsakogar, ki je stopil predenj, vpraševal, kaj naj stori. Ali naj bi še pognal v Kabul in zatrl upor, ali naj bi ostal v svojem taborišču? Ali naj bi utrdil skladišča in jih branil, ali pa naj bi vse svoje ljudi zbral v taborišču? Medtem pa se je upor širil. Ko se je Elphinstone nazadnje po štiriindvajsetih urah za nekaj le odločil, je bilo že prepozno: uporniki so že presekali pot v Kabul in zasedli skladišča. McNaghten, ki je spoznal, da se vojska ne more ali noče več braniti, se je na Elphinstonov pritisk začel pogajati. Sovražnikovi pogoji so bili jasni.
Zahtevali so takojšen in popoln umik Britancev, ki bi se morali umakniti iz Afganistana. To je bilo treba sprejeti, ker so čete niso hotele bojevati. Sestavljen je bil osnutek pogodbe. Toda McNagtan, ki je bil pogumnejši kakor Elphinstone, je skušal izigrati Afganistance; ti pa so ga zato umorili. Elphinstone je bil na mah ves ljubezniv.
V vojski pa je bil glavni stan pripravljen na vse žrtve, medtem ko so podrejeni mislili samo na maščevanje. Mirovni pogoji so bili čedalje ostrejši in Elphinstone je nazadnje v zamenjavo za prepustnico brez prave vrednosti privolil, da se vojska, ki je bila brez orožja in brez hrane in v katero je bilo pomešanih dvanajst tisoč neborcev, predvsem žena in otrok, umakne po isti poti, po kateri je prišla.
IZ DOBREGA E NAJ HUJ ŠE
Elphinstone si je potem, ko je že sklenil doseči Žalalabad sredi zime in prek gora, kjer je bilo polno sovražnih plemen, še poslabšal položaj s tem, da je zavlačeval odhod. Vse do 6: januarja je omahoval: najprej je izdal ukaz, naj zapustijo taborišče, ga nato preklical, vojaki pa ga niso ubogali in nazadnje je tudi sam odšel na pot. Debela snežna odeja je pokrivala tla. Temperatura je padla pod ničlo; Afganistanci, ki so bili žejni krvi, pa so se pripravljali na napad na ubežnike ob njihovem prehodu če z gore: Žalalabad bi ubežniki lahko dosegli le, če, bi se podvizali. Zaustavljanje na poti pa bi pomenilo smrt zaradi mraza, če jih ne bi že pokosili streli sovražni plemen.
Morali bi potemtakem pohiteti in se premikati tudi ponoči, vsaj do gorskega prelaza. Toda nihče ni poznal poti — Elphinstone je hotel, da bi postavili most čez reko Kabul, ki bijo na več krajih lahko prebredli; tako so čakali iz strahu, da si ne bi zmočili nog. nakar so se ysi pognali na most, ki so ga tako zatrpali, da so že zaradi tega izgubili nekaj dragocenih ur. In za krono vsemu je Elphinstone, ki se je bal nočnih pohodov, sklenil, da se morajo vsak večer ustaviti. Brez hrane, brez ognja in brez pravih zaklonišč, če izvzamemo luknje, ki so si jih izkopali v snegu, so jim bile noči pravo mučeništvo. Pa tudi podnevi, ko je bilo treba premagovati vrhove Koord—Kabul. Žugdulok in Gandamaek. ni bilo nič bolje. Po štirih dneh je bilo pred njimi še sto petdeset kilometrov poti; izmed štiri tisoč petsto vojakov, kolikor jih je odšlo iz Kabula,jih je preostalo le še osemsto petdeset; šest dni nato pa jih je bilo celo le še štiristo petdeset.
K tej katastrofi je seveda pripomoglo še marsikaj: nacionalna grabežljivost. nezaupanje v domače prebivalstvo, kar je navdihnilo sklep o zasedbi Afganistana, nespretnost pri izbiri vojaških poveljnikov, finančno stiskaštvo pristojnih, ki so odklanjali denar, potreben za zgraditev ustreznih utrdb ifd. Glavno odgovornost za to strašno katastrofo pa vsekakor nosi Elphinstone.
STRAN 12
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981

za vsakogar nekaj
NASVET ZA VAS
KAJ SE SKRIVA ZA
rreanosti selitve
IZ ŽIVALSKEGA SVETA
V prejšnji številki smo se nekoliko dlje zadržali pri samih zavesah in njihovi izbiri, svetovali pa smo vam tudi, kakšne zavese izbrati za kuhinjo in dnevno sobo. Da bo nasvet celovit, pa tokrat pa poglejmo, kakšne zavese izbrati za ostale prostore v stanovanju.
Čeprav je tudi izbira zaves za spalnico predvsem odvisna od stila, v katerem je ta urejena, velja pravilo, da za spalnice v pretežni meri izbiramo zračne čipkaste zavese, ki delujejo romantično. Čipke so v zadnjem času zelo popularne in lahko najdemo lepe skladne kombinacije med zavesami in posteljnimi pregrinjali. Poleg čipkastih zaves se v spalnico lepo podajo tudi različne pajčolanaste zavese, ki so na vojo v različnih barvnih odtenkih, zato ni težko izbrati pravih. Če na oknih ni rolet, lahko nanje namestite dvojne zavese. Poleg zaves, ki ste jih izbrali, lahko kupite enobarvno ali progasto tkanino (dekorativne zavese), ki odlično zaščiti pred soncem in svetlobo. Ob tem pa morate paziti, da je barva v skladu z barvo pohištva, zidov, tal in stropa. Ne smemo pa pri vsem tem pretiravati in je bolje, če so zavese nekoliko skromnejše. Preveč nagubane bi namreč sobo napravile neokusno.
saj bo tako prostor še bolj veder in udoben. V nekaterih trgovinahjemočdobiti zavese s prizori iz pravljic, zato se lahko odločimo tudi zanje. Za otroško sobo pa so še najprimernejše rolo zavese, saj jih je moč enostavno premikati, pri igri pa ne ovirajo otrok. Tudi rolo zavese so lahko vzorčaste.
stroju. Se pa dobijo tudi pla-stificirane zavese, ki so nepremočljive in zadržujejo vodo ter jih lahko peremo v pralnem stroju, ki ima ustrezen program (30 do 60°C).
PODSTREŠNE SOBE
stanovanje, saj delujetb »starinsko«, pač pa se lepo podajo v prostore s stilnim pohištvom. Pravo udobje pa lahko včasih ustvarimo tudi z enakimi zavesami, le da imajo dva različna barvna odtenka.
Okna na podstrešnih sobah so običajno na »neprimernem« mestu, tako da jih je težje dekorirati. Vendar pa je tudi za to več rešitev, saj namesto klasičnih zaves lahko okno okrasimo na lep in zanimiv način. Tako lahko za-
OTROŠKA SOBA
Zavese, namenjene otroški sobi, je v nekaterih trgovinah še vedno težko najti, zJto če-sto kupujemo take, ki so namenjene odraslim. Tudi to ni napak, vendar moramo paziti, da jih ustrezno skrojimo in namestimo. Predvsem je treba zavese namestiti tako, da otrok pri igri ne ovirajo. Predolge zavese so tudi nevarne, saj se otroci z njimi igrajo, pri tem pa lahko pade nanje karnisa. Zato je najbolje, da so zavese kratke in naj ne segajo pod spodnji rob okna. Zavese za otroško sobo naj bodo pisanih barv in veselih vzorcev,
Okna podstrešnih sob so običajno na mestih, kjer je težko namestiti klasične zavese. Najprimernejše so zato zavese, ki jih pritrdimo na okenski okvir, s kovinskimi palicami pa jih lahko oblikujemo tudi tako, kot kaže slika.
Zavese v kopalnici rabijo v več namenov. Varujejo nas pred tujimi pogledi, z njimi ogradimo prho ali kopalno kad, da voda ne prši po prostoru, z njimi pa lahko zakrijemo tudi pralni stroj ali najrazličnejše police. Kjerkoli so že v kopalnici zavese, pa morajo biti odporne proti vodi. Najboljše so zato plastične, ki pa imajo to slabo lastnost, da jih ni moč prati v pralnem
Zapisali smo če, da je treba zavese izbirati v skladu s pohištvom in drugimi detajli, zato le nekaj dodatnih nasvetov. Če v prostoru prevladuje ena barva (n. pr. rdeča), najbolj pristajajo bele zavese pa tudi pisane, na katerih prevladuje rdeča barva. Če je sedežna garnitura vzorčasta, zavese ne smejo biti pisane. Isto pravilo velja tudi, če sta preproga ali tapison pisana.
Če se ne morete odločiti, izberite neko nevtralno barvo, ki ne bo porušila skladnosti barv v prostoru. Zaradi lažje kombinacije barv je treba izhajati od t. i. »švedskega kroga barv« s štirimi osnovnimi barvami: rumena, rdeča, modra in zelena. Ne boste zgrešili, če se odločite za naslednje kombinacije: rumena—rdeča, rdeča—modra, modra—zelena in zelena —rumena. Kakšen bo njihov efekt v prostoru, je seveda odvisno od njihovega medsebojnega odnosa.Čeprav so nekatere kombinacije barv za oko neobičajne, pa je vse skupaj odvisno od privade. Tako je včasih nemogoča kombinacija modra—zelena danes povsem običajna in splošno sprejeta.
KOLIKO BOMO KUPILI?
Selitve ali migracije ptičev so znanstveniki razlagali s potrebo po hrani, višji temperaturi ali zaradi drugih življenjskih potreb. Šele nedavno pa so znanstveniki odkrili glavni vzrok velikih migracij. To je potreba po čimvečjem številu ur dnevne svetlobe. Ptiči selivci iščejo hrano le podnevi. Med zrejo mladičev morajo temu opravilu posvetiti čim več časa. Le tam, kjer je dan dovolj dolg, lahko starši uspešno potešijo lakoto mladičev.
Izmenjava dneva z nočjo je stalna in enakomerna le v območju ekvatorja. Ce se pomikamo od ekvatorja proti severu ali jugu, se ta ritmika pomakne v korist noči ali dneva tako, da so v zimskem času dnevi najkrajši, poleti pa najdaljši. Seveda je ta periodika najbolje vidna v območju zemeljskega pola, kjer je pol leta noč (polarna noč) in pol leta dan. Zato se ptiči selivci sezonsko selijo v bližino pola, kjer jim daljši dan omogoča uspešno vzrejo mladičev. Seveda našim lastovkam zadostuje že poletna dolžina dneva pri nas. Toda nekatere vrste ptičev potrebujejo daljši dan, zato se selijo bliže proti poln. ,
Ko smo tako opremili v glavnem vse prostore, še nekaj drobnih nasvetov, ki gotovo ne bodo odveč. Zavesam pristajajo tudi razni dodatki, ki so običajno iz težjih materialov. Tovrstni dodatki pa ne sodijo v moderno prejeno
Naš nasvet, vaš prihranek
renje Velenje, ITPP Ribnica, Jugoterm Gnjilane, KIG Ig, Mariborska livarna, Maribor, PAN Ljubljana, TAM Maribor, TTU Labin.
Zdaj, ko je toplo, velja pomisliti na zimo in na način ogrevanja, ki si ga bomo izbrali. Prav zato smo se odločili, da vam od 15. do 30. junija ponudimo veliko nasvetov in ugodnosti kot pomoč pri izbiri kotlov in peči, radiatorjev, gorilnikov, ekspanzijskih posod, ostalega pribora, opreme in izolacijskega gradiva za centralno ogrevanje.
Ugodnosti: brezobrestno potrošniško posojilo za nakup kotlov na trda goriva, za centralno* kurjavo.
brezplačna montaža oljnih gorilnikov calomat, brezplačen prevoz blaga ob večjih nakupih, do 35. km od prodajalne, strokovni nasveti strokovnjakov iz proizvodnje.
V Metalki v Ljubljani, Mariboru v ulici Moše Pijade 21 in Kamniku sodelujejo: Avtomontaža Ljubljana, Emo Celje, Ferromoto Maribor, Go-@ metalka
Upamo, da vam bodo ti nasveti v pomoč pri opremljanju vašega doma z zavesami, veseli pa bomo, če nam boste sporočili, kakšne nasvete si v prihodnje še želite.
inex adria aviopromet
LINIJE DELAVSKIH LETOV
ZAGREB
Sestavil Marko Napast	Hladnokrven človek	Hrvaški pesnik [Dinko, 1536 do 1607)	Reka oa jugu Škotske	Antično mesto v Makedoniji	Afriška država, soseda Gane	Eden od rimskih gričev	Plačilo za prevoz s čolnom
Ptica selivka s hreščečim glasom							
Jadranski otok							
3246 m visoka gora v Avstriji							
Avtomobilska oznaka Djakovice			Upravno središče ZRN Del skeleta				
Avtomobilski dirkač Lauda					Titan Plaha gozdna žival		
Pred leti odličen japonski telovadec				Potomec Zdravilna rastlina *			
Vojašnica							
Avtomobilska oznaka Romunije		Rastlinska bodica Kosi celote				Odstop, umaknitev	Domača žival, kokoš
Vladimir Dedijer			Veda, pouk Največja afriška reka				
Ljudstvo v SZ, Samojedr					Kravji glas Svetoza-revo		
Čudežni napitek				L			
Znano hercegovsko vino							
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: motorka, ametist, Kapital, ENI, Eva, D, Domen. Olav, rt, narek, špinača, čaj, lov, IV, kupa, netopir, Acev, CI.
IZ DŽOUŽIJOVOGA DNEVNIKA
inex adria aviopromet
MUNCHEN DUSSELLDORF FRANKFURT HAMBURG HANNOVER STUTTGART
LETIMO Z DC-9
DO 50% CENEJE OD REDNIH LINIJ
PRODAJA KART IN INFORMACIJE: SAP-VIATOR LJUTOMER, CERTUS PTUJ, KOMPAS MURSKA SOBOTA, GLOBTOUR RADENCI, PUTNIK GORNJA RADGONA, GENE-RALTURIST ČAKOVEC IN VARAŽDIN. Tukaj lahko kupite tudi vse karte za domače linije iz Maribora in Zagreba!
STRAN 13
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
po Sloveniji
Akupunktura v resnici pomaga
V prvi izmeni ZMDA Slovenske gorice 81 sodeluje 170 brigadirjev, ki so združeni v štirih brigadah in sicer: v MDB 19. november iz Prištine, kjer je 38 brigadirjev. v MDB Kozara iz Bosanske Gradiške, kjer ie 45 brigadirjev.’v MDB Matija Gubec iz Ljubljane — Šiške’kjer je 43
Vročina pa taka, pa žulji in pesek, ki se lepi na preznojeno telo — ampak Na sobotni udarniški akciji so sodelovali tudi brigadirji iz lokalne MDB brigadirska pesem premaga tudi to.	Olga Meglič Ptuj.
brigadirjev, med njimi tudi brigadirji iz pobratene občine Zagreb — Trnje, ter v MDB Prežihov Voranc z Raven na Koroškem, kjer je 44 brigadirjev.
Z delom na trasi so pričeli v ponedeljek, 8. junija in sicer na dveh deloviščih, v ptujski in lenarški občini. V občini Lenart je v prvem tednu kopala brigada Matija Gubec. Skupaj z lokalnimi MDB mladih iz Lenarta so v tednu dni izkopali prek 600 m jarka za vodovod na odseku od Lenarta proti Ani Senkovo. Težavnostna
Mnoge delegatske razprave v različnih skupščinah različnih samoupravnih interesnih skupnostih so pokazale, kako malo se še zavedamo pomembnosti obveščanja in kako na tem področju ne znamo izkoristiti sicer že številnih razvitih komunikacijskih oblik.
K dejstvu, da le dobro obveščen občan lahko opravlja vlogo dobrega samoupravljalca in s tem seveda tudi delegata, moramo pridodati, da se včasih primerjava, ki sledi logiki, ne ujema s prakso. Gre za to, da bi se morali bolj učinkovito, bolj pogosto in bolj zavzeto posluževati najrazličnejših informacij, ki so že na voljo (pa tudi nemajhna sredstva so bila porabljena za njihov nastanek). Če kdo hoče odločati in če začuti potrebo, da mu manjka obilica podatkov, da ni gotov v svojem sklepanju zaradi slabega informacijskega zaledja, bi po vsej logiki lahko sklepali, da bo na vse načine iskal poti, da bi prišel do ustreznih podatkov, ki bi mu pomagali k suverenejšemu ravnanju. Pa rii vselej tako. Žal.
Dogaja se celo to, da delegati prihajajo na skupščine brez stališča delegacije. Če so toliko pošteni, da to povedo in potem niti ne marajo glasovati, oziroma se vzdržijo glasu, še gre. Če pa molčijo, ali pa dvigujejo roko»t& slepo, je pa s tem že nekaj zelo narobe. Zgodilo se je celo to, da je prišla delegatka na skupščino s stališčem svojega šefa - niti ne s svojim lastnim, da o stališču delegacije ne govorimo.
Mnoge stvari se dogajajo okoli nas. Mnoge nas zanimajo, mnoge ne, mnoge pa bi nas, če bi jih bolje spoznali. Pa ne beremo niti svojega glasila, ki ga dobimo v lastni delovni organizaciji, in to brezplačno. Iz prakse poznamo ljudi, ki so na odgovornih delovnih mestih, pa ne berejo, pa čeprav bi bila njihova službena dolžnost, da bi brali, da bi vedeli, kaj se dogaja v njihovi neposredni bližini, o kateri čestokrat zelo vehementno celo odločajo. Spomnimo se samo zajetnega Delegatskega poročevalca v celjski občini, ki je prinesel na svojih straneh celovito gradivo za naslednje srednjeročno obdobje. Ni bil poceni! Težki milijoni so ostali v tiskarni.
Kdo ga je bral? Pa je dobro gradivo! Kdo se bo v štirih letih spomnil nanj, segel na polico, ga prelistal, primerjal podatke, si obudil spomin na sprejete sklepe, izprašal svojo vest in se malce zamislil nad odgovornostjo - najprej svojo lastno, pa še kolektivno. Kdo bo to počel? Bojim se, da redki, preredki posamezniki.
Pa vsi skupaj ustvarjamo ta denar, ki nam omogoča priti do informacij. Sedanje obnašanje križe na to, da premalo cenimo svoje lastno delo, zato pa imamo tudi takšen odnos do dela nasploh. Skrajni čas je, da spremenimo svoje obnašanje do področja, ki se mu pravi bralna navada. Saj je vseeno: ali gre za leposlovje ali pa tako imenovano delegatsko gradivo. Združeno delo bi lahko s svojo že kar razvejano obveščevalno dejav-. nostjo marsikaj naredilo. Seveda tudi vsi drugi, ki so tako ali drugače odgovorni za razvoj samoupravnih odnosov in delegatskega sistema.	*
(Novi tednik, Celje)
ZMDA SLOVENSKE GORICE 81
USPEŠEN START
stopnja terena na katerem delajo je Iti. kategorije.
V občin iptuj so ostale tri MDB pričele delati v KS Destrnik pri Ptuju in sicer na odcepu Desenci — Ločič. V prvem tednu so tu izkopali jarek v dolžini prek 700 m. Več kot 400 m cevi so že položili, okoli 300 m pa tudi zasuli.
Poglejmo še na kratko kako so brigadirji prve izmeneZMDA SG 81 preživeli na področju interesnih aktivnosti:
— Že dan po prihodu, v nedeljo 7. junija po otvoritvi akcije so si .ogledali karting dirko za državno prvenstvo v Hajdošah, ter nogometno tekmo Drava — Pragersko.
— V ponedeljek 8. junija so pred odhodom na delovišče'imeli krajše predavanje o varstvu pri delu. Ob prihodu na delovišče pa so jih presenetili domačini, ki so
jih pričakali m jim izrekli dobrodošlico. Popoldne so imeli prvo predavanje iz programa mladinske politične sole Edvarda Kardelja. Zvečer pa so se predstavili dve brigadi ob kulturnem programu in tabornem ognju.
— V torek popoldne so se pričeli prvi tečaji: za radioamaterje.
fototečaj, tečaj prve pomoči in cestno prometnih predpisov ter tečaj za neplavalce, ki seje pričel v prostorih ptujskih toplic. Popoldne so si brigadirji ogledali ktno-predstavov Ptuju, zvečer pa sta se predstavili še ostali dve brigadi.
— V sredo 1’0. junija so popoldne potekala medbrigadirna tekmovanja; zatem pa so se pomenili v nogometu z ekipo domačinov, pozneje še v košarki. V večernih urah so mladi iz KS Dornava 'pripravili kulturni program ob tabornem ognju, kjer so predstavili svoj kra| in okolico.
— Včetrtek popoldne je akcijo obiskal Boris Bavdek, predsednik republiške konference ZSMS. Zatem so potekali tečaji in krožki. Zvečer so se brigadirjem predstavili člani kulturnega društva Jurovski Dol iz občine Lenart s štajerskimi plesi.
TOVOR MAMIL
Na mejnem prehodu pri Škofijah so agenti italijanske finančne straže v libanonskem kamionu spet odkrili večjo količino mamil. Po prvih podatkih znaša vrednost zaplenjenega blaga na prostem tržišču več milijard lir, saj gre za skoro dve toni hašiša in 17 kg opija. Akcija je zelo podobna nedavnim odkritjem na drugih mejnih prehodih. Agentom finančne straže se je namreč velik prazen hladilnik z libanonsko registrsko tablico takoj zazdel sumljiv in ko so pripeljali dresirane pse, šo ti takoj zavohali mamilo, skrito v notranjih stenah vozila.	(Primorske novice, Koper)
Turistična Primorska bo obogatila svojo ponudbo, ki tudi sicer ni tako skromna
Primorskim turističnim središčem in maijjšim krajem se po takšnih in drugačnih napovedih vendarle obetata dva boljša turistična meseca, ki bi naj utrdila lanski vtis dobrega iztržka (kar pa ne potrjujejo letošnji prvi meseci). In če smo že tolikokrat zapisali, da so zvrhane skrinje, iz katerih bi naj zajemali za nekdaj velike turistične naložbe, zdaj bolj ali manj prazne, pa je na dlani, da naj bi ob skoraj enakih osnovnih zmogljivostih iztržili kaj več z izboljšano
Avtokamp ankaranskega hotela Adria je te dni že poln, tako kot se polnijo tudi ostali kampi na slovenski obali. Ankaranski kamp so letos razširili in ko bodo dela povsem končana, bo to prostora še za petsto prikolic in šotorov, (Foto: B. Mermoljal
— V petek 12. junija so po napornem delu na trasi brigadirji, odšli na ogled TGA Kidričevo, zvečer pa jim je Martin Berden, predsednik izvršnega sveta SO Ptuj predstavil ptuisko občino, predstavnik, iz Lenarta pa lenarško občino.
— V soboto dopoldneje bila
udarniška akcija na trasi Desenci — Ločič. Brigadirjem prveizmene so se priključili brigadirji veterani in MDB Olga Meglič iz Ptuja. Popoldne so se pomerili v športnih disciplinah zvečer pa se poveselili na tovariškem srečanju.
— V nedeljo dopoldne so si brigadirji ogledali Kulturno — zgodovinske znamenitosti mesta Ptuja, popoldne pa so odšli na kopanje v kopališče Kidričevo.
— V ponedeljek popoldne so nadaljevali s predavanjem iz programa mladinske politične sole Edvarda Kardelja, zvečer pa so se pomerili, s člani namiznoteniškega kluba iz Ptuja.
Vsem brigadirjem prve izmene ZMDA želimo na trasi čim več delovnih uspehov, med nami v ptujski in lenarški občini pa čim prijetnejše dni! ZDRAVO!
(Tednik, Ptuj)
drobno ponudbo, z gostišči, v razširjanih avtokampih, s spominki, z večerno zabavo, z odprtimi trgovinami in samimi gostinskimi lokali.
V Bovcu bo letošnje goste pričakala smuka v Velikem Grabnu (n na Sedlu (to ni pravšnji dokaz nove ponudbe, ker vemo, odkod pride sneg). Novosti pa so naslednje: ponovna otvoritev restavracije »Planinski orel« v Trenti in koče na Mangartu; posebnost bodo poleti z aero taksi
Tako pravijo bolniki, ki so se z njo zdravili v Osilnici.
V okviru zdravstvene po-.staje v Osilnici deluje ambulanta za tradicionalno kitajsko medicino, pred kratkim pa je začela taka ambulanta delovati tudi pri zdravstveni postaji v Vasi-Fari. V obeh dela dr. Stanko Nikolič.
Pred kratkim smo vprašali nekaj bolnikov, ki jih je dr. Nikolič zdravil z akupunkturo. oz: kakor so oni rekli, z »bodenjem«, kaj jihje bolelo in kako jim je ta, za. naše kraje nova oblika zdravniške pomoči pomagala.
Fanika Malnar’iz Turkov je povedala, da je nenadoma. preko noči, roka tako zatekla, da ni mogla nič delati. Celo obleči in obuti sojo morali drugi. Že ko jo je dr. Nikolič . prvič »zabodel« z. iglami, seje spet lahko obula in oblekla, nato pa je tudi’ spet lahko delala.
Drago Malnar iz Pleše ima že več let težave z revmatizmom. Običajna zdravila mu niso več kaj dosti pomagala. Ko je zvedel, da je akupunktura pomagala dvema .znankama (eno- je bolela glava, druga je imela revmo — obe sta se zdravili v Zagrebu), je tudi on odšel po pomoč k dr. Nikoliču. Ob našem obiskuje bil petič na »bodenju«, dejal pa je, da se je že po drugem obisku bolje počutil.
Boža Kotar s Hriba je
Maja 410.000 ton lignita
Prejšnji mesec so velenjski rudarji nakopali v 21 delavnikih in 1/3 410.000 ton premoga oziroma poprečno po 19.220 ton na dan. Sicer pa znaša skupna letošnja petmesečna proizvodnja v Rudniku lignita Velenje 2,047.000 ton (v poprečju 17.749 ton na dan), kar je za 122.000 ton več, kot je zna-
jem, šola jadranja z letali. Nekaj mika ponuja zgoraj še vedno prelestna Soča: ribolov, spust s kajaki in kanuji. V Bovcu, ki v zadnjem času beleži drugačen turistični zagon, obljubljajo še vrtne veselice in predvsem več večerne zabave.
Postojna ostaja pri svoji tradicionalni ponudbi podzemske lepotice, Predjamskega gradu, pri izredno močni spominkarski dejavnosti in pri gradnji pokritega plavalnega bazena, restavracije in zabavišča. Posebnih novosti letos ne bo (turistično društvo bo v sodelovanju s Postojnsko jamo sicer izpeljalo nekaj razgibanih poletnih prireditev, kot že rečeno, pa si kaj več obetajo ob koncu že omenjene gradnje. •
Lipica si še vedno nabira moči, ki so pošle turističnim delavcem ob izjemno bogati proslavitvi lanske 400-letnice. Pa vendar je tudi za letos nekaj osvežitev: novi teniški igrišči, nov disko klub, 7-dnevne jahalne ture (o njih smo poročali dovolj), kakšna dobra prireditev in kakšna miza za namizni tenis.
Nekaj novic prihaja iz Ankarana (aperitiv bar, preurejeno kegljišče, razširjen avtokamp), pa iz Izole (te-niškq igrišče na Belvederu, nekaj preurejenih slaščičarn in novo gostišče pred Simonovim zalivom). Precej novosti pa se obeta predvsem v največjem slovenskem turističnem središču, v Portorožu. Šola jadranja in smučanja na vodi, kar bi naj izpeljal jadralni klub »Pirat«, agencija Kompas izposoja letos 20 koles (za dnevno izposojevalnino 200 dinarjev), ob morju bo na voljo več čolnov. Največji zalogaj pa nedvomno
Drago Malnarje imel veliko večje težave in bolečine zaradi revme. Tudi blokade v sklepe niso več pomagale, pač pa mu je bilo bolje po zdravljenju z akupunkturo.
prišla k zdravniku zato, ker' joje bolela roka, da ni mogla’ dvigati. Roke so ji tudi .»spale«, posebno ponoči, in jo tako bolele, daje ponoči vstajala in hodila. Delati ni mogla (dela v obratu Tekstilne v Osilnici), Ob našem obisku je prišla na »bodenje« osmič. Povedala je, da ji je zdaj precej bolje in da spet lahko dela.
Julijana Križ iz Osilnice pa j e povedala, da ji je »olesenel« obraz, da ni mogla zapreti ust in očesa, čutila pa je tudi ščemenje in »brenčanje«. Ob našem obisku je bila 10-krat pri akupunkturi in ji je veliko bolje.
Drugih bolnikov za aku-punktiranje tisti dan ni bilo. (Dolenjski list. Novo mesto)
šala- v enakem lanskem obdobju. Letošnje petmesečne naloge pa so presegli za okrog 30.000 ton.
7.	operativnim načrtom za mesec junij je predvidena proizvodnja 425.000 ton lignita, se pravi, da naj bi velenjski rudarji v 23 delavnikih nakopali v poprečju po 18.500 ton lignita na dan.
ponujajo hoteli Palace. Tako so dokončno pokrili restavracijo »Ljubljana«, ki lahko poslej sprejme 1.500 ljudi in kjer bo precej večerne zabave. V isti restavraciji bo vse poletje »slovenska kuhinja«, v restavraciji »Jadran« italijanska, restavracija na plaži bo nudila jugoslovanske kulinarične posebnosti, gostišče Valeta pa bo ponujalo ribje in lovske prehrambene posebnosti.
Turistična Primorska bo torej nekoliko obogatila svojo drobno ponudbo, ki tudi sicer ni tako skromna. Znan je razmeroma bogat seznam prireditev, tudi ponudba športnih igrišč je dovolj pestra (Postojna, Lipica, Ankaran, Strunjan, Portorož).
Stalen in zdaj že utrujajoč izziv pa je slaba ponudba spominkov (ugotovitev ne velja za Postojno in Lipico), še vedno so okorni večerni urniki trgovin (množice turistov pa kopitljajo mimo), skorajda ne premoremo gostinskega lokala, ki bi delal vso noč in ponudil tudi kaj hrane. Za vsakim vogalom bi morali postaviti kioske za prodajo sadja, sladoleda, brezalkoholnih pijač, razglednic, spominkov (izpuščeno priložnost hotelskih delovnih organizacij pridno izkoriščajo zasebniki). Tudi iz malega namreč zraste kdaj pa kdaj kaj večjega!
In napravimo že enkrat iz tega turizma jedikovanj, pridušanj in kratkih stikov tudi kaj turističnega veselja! Preveč je namreč že tistih »eno-poletnih« izletnikov, ki vam povedo: »pa da veste, kako divje lepo in veselo je bilo v Španiji«. Saj navsezadnje nismo takšne kisle jere in vemo, kaj je turizem!
(Primorske novice, Koper;
STRAN 14
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
800 naročnikov, od tega 200 izžrebanih v 800 let star Varaždin, v 18. stoletju glavno mesto Hrvatske — Sicer malo manj vožnje, zato pa veliko več časa za ostali program izleta — Izlet nepreklicno v soboto 5. septembra —žrebanje okrog 10. avgusta — kakšno posebno presenečenje pripravljamo za ta izlet, pa vam ne povemo, boste že pravočasno izvedli v Varaždinu — bodite pripravljeni na vse!
»Kaj, Varaždin?« smo dobili .pred dnevi pismo nekega našega naročnika » ... tega sem videl že stokrat!« Morda se je res velikokrat peljal skozi Varaždin . ..
Varaždin slavi letos 800-letni-' co, ustanovljen je bil, ko je leta 1181 ogrski kralj Bela III. vrnil zagrebškemu Kapitolu posest Varaždinske toplice. V dokumentu o tem se prvič omenjajo Varaždin in Varaždinci. Kraj je postal leta 1209 svobodno kraljevsko mesto, prvo v kontinentalnem delu Hrvatske. Matija Korvin gaje leta 1464 močno utrdil. Od 1595 do 18. stoletja je bil Varaždin sedež slavonske vojne krajine (troji s Turki), od 1756 do požara 1776 pa je bil glavno mesto Hrvatske! Sicer pa bodo o Varaždinu verjetno kdaj kasneje kaj več napisali naši novinarski kolegi »Varaždinskih vijesti«. Vse ob pravem času!
PRVI CIU JE POKOPALIŠČE
Varaždinsko pokopališče velja za eno najlepših v Evropi. Z železniške postaje, kjer bodo udeležene i Vest ni kovega vlaka pri čakal I Varaždinci in godba na pihala
KUDŽ »Ivo Mikac«, bo prvi cilj izleta pokopališče. Do tja bodo vodiči skupinam mimogrede predstavili stari del mesta. Po ogledu pokopališča sledi avtobusni sprehod po novem delu Varaždina in nn»n obisk v delovnih organi-
zacijah — (Varteks, Vis, Varaždinka, Vindija, Mundus F. Bobič, Strojoteks in Kalnik). Približno ob 13. uri se bodo izletniki z avtobusi pripeljali do nove športne dvorane .. .
KLOPOTEC
Moramo se držati naših starih običajof____Dok dečki na korzu ne postaviju sve pločice, mi nebremo početi s otkopavanjem zdenca!
5. SEPTEMBRA
V VARAŽDIN
ČE BO LEPO VREME . . .
Če bo lepo vreme, potem bo kosilo na prostem, pred dvorano, če ne, v dvorani. Takoj ob prihodu izletnikov do dvorane se bo pričel folklorni program: tamburaši in hrvatski narodni plesi. Po kosilu bo nastopil zabavni orkester »Varaždin« s pevcem, ki bo na voljo vse do odhoda na vlak, to je od 14. do 18. ure. Program bo vodil znani varaždinski humorist Joža Klopotec , v programu pa bodo nastopali člani KUDŽ »Ivo Mikac« in humorist M. Remar.
Vmes bo na vrsti še kratek film o Varaždinu in pa tisto presenečenje, o katerem ne bomo nič povedali . ..
Vsi vsega seveda ne bodo mogli videt i, toda v vsaki skupi ni, ki bo obiskala to ali ono delovno organizacijo, bo kaj zanimivega: izdelovanje konfekcije, vinska klet, oljarna in kisarna, izdelovanje plemenitih sirov, specialna pohištvena oprema, predelava povr-tnin itd. To je nekaj glavnih opisov iz programa.
Za tiste, ki ne bodo izžrebani, bo izlet stal 500,00 dinarjev, prijave in vplačila pa sprejemamo v naročninskem oddelku Vestnika, Murska Sobota, Titova 29/I, že od 13. julija naprej.
Tako je prejšnji teden v časopisu Varaždinske vijesti pomodroval Joža Klopotec. Varaždin bodo za jubilej olepšali, in tako kot povsod drugod, se tudi v Varaždinu zgodi, da najprej...
Okrog 60 brigadirjev iz murskosoboške občine, ki bodo letos delali na mladinskih akcijah na Kobanskem in Kozjanskem, je minulo soboto v Gornjih Petrovcih, kjer se že v nedeljo prične republiška mladinska delovna akcija *,Goričko 81”, opravilo še eno udarniško akcijo. V bližini naselja so namreč izkopali 340 metrov jarkov za polaganje cevi za nov vodovod, ki bo brez dvoma ogromnega pomena za ta predel murskosoboške občine.
Po končanem delu, za katerega so tudi domačini menili, da je bilo uspešno, so mladi brigadirji iz murskosoboške občine imeli še zbor brigadirjev, na katerem so se podrobneje dogovorili o brigadirskem življenju in delu ter o pripravah na bližnje mladinske delovne akcije zveznega in republiškega značaja. Popoldanski čas pa so brigadirji izkoristili za srečanje z mladimi iz Gornjih Petrovec, s katerimi so se pomerili tudi na športnem področju.	M. J.
Priznanja RK ZSMS mladim Pomurcem
Na nedavni slovesnosti v Ljubljani je republiška konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije podelila letošnja priznanja mladim družbenopolitičnim delavcem, ustvarjalcem, mentorjem in institucijam, ki so s svojim delovanjem prispevali k ustvarjanju vsestransko razvite kritične osebnosti. Med številnimi mladimi iz naše republike, ki so dobili visoko priznanje iz rok Borisa Bavdka, predsednika republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije, je tudi nekaj predstavnikov Pomurja.
Tako je plaketo ZSMS prejela osnovna organizacija zveze socialistične mladine TOZD Rafinerija Lendava, zlati znak ZSMS med mladimi družbenopolitičnimi delavci Erika Vogrinčič, zaposlena v tovarni oblačil in perila Mura v Murski Soboti, zlati znak ZSMS za mentorje pa Stefan Flisar, član izvršnega sveta skupščine občine v Murski Soboti.
Dan poprej pa so na slavnostni seji področne konference mladih v krajevnih skupnostih pri RK ZSMS izročili podobno priznanje tudi osnovni organizaciji zveze socialistične mladine iz Gederovec, in sicer za uspehe v letu 1979.	Milan Jerše
Za boljšo lendavsko kapljico
Vinogradniška skupnost Lendava organizira v okviru kmetijske zadruge vsako leto razstavo vin, na kateri sodelujejo izključno vinogradniki lendavske občine. S predstavitvijo kvalitete razstavljenih vin željjo povečati interes potrošnikov, hkrati pa spodbuditi še širši krog vi- ' nogradnikov k povečanju proizvodnje kvalitetnih vin. Nove zahteve po prodaji vstekleničenih vin so napotile kmetijsko zadrugo k povezovanju z večjimi pridelovalci, tako se grozdje iz lendavskih vinogradov v zadnjih letih predeluje in stekleniči v ljutomerski kleti. Organiziran odkup grozdja v zadnjih letih raste, to pa je povzročilo tudi večjo in hitrejšo obnovo vinogradov^ Tržni viški grozdja so od leta 1977 od 52 narasli v lanskem letu že na 397 ton,, to pa hkrati pomeni, da se bliža čas, ko bo potrebno v Lendavi razmisliti o gradnji zmogljivosti. Lendavski vinogradniki so letos razstavili 6 vrst vin in po oceni posebne komisije dosegli lepe rezultate. Na letošnji razstavi vin, posvečeni 25. občinskemu prazniku, je razstavilo svoja vina kar 40 vinogradnikov.
Jani D.
mišKO KRANJEC
stricisome
,,Prišle," pritrdi svakinja. „ Razen dveh, ki bolni ne moreta iz postelje." Mati zakinka s svojo drobno glavico, rekši nama: ,,Mnoge pa so odšle s sveta že pred mano... nekatere še mlade." Nato dodaje, ko da vendarle dela obračun o svojem življenju: ,.Navsezadnje nisem nikomur ne hotela ne želela nič slabega... z očetom sva samo delala vse življenje. Skoda, da ne živi več, nič dobrega ni imel v življenju, stradanje, trpljenje... večni rob."
Kliče si predse imena... prihajajo — ko da se živi, vsaj v vsej človeški podobi postavljajo pred nas, da izreče o njih svojo milostno sodbo; milostno pač ker njeno srce ne pozna več mržnje ne zaničevanja, otreslo se je vseh predsodkov, vsakomur je voljna seči v roko kot prijatelju. In prihajajo — večinoma že davno mrtvi prihajajo z vse njene dolge, osemdesetletne poti. In o vsakomer najde lepo, dobro, toplo besedo — zares je milostna od vseh in do vsega.
. „Utrujena sem," reče naposled. ,,Zadremala bom.” Ker nima več nikogar s te osemdesetletne poti, da bi si ga še priklicala predse, sploh pred nas: račun je poravnan. Meni posebej še naroča: ,,Pojdeš počivat. Bo Ana bedela pri meni... na klopi bo ležala. Si jo bom poklicala, če bo treba. Pa saj ne bo potrebno — do jutra lahko oba mirno počivata. Se kar bolj počutim, zares------"
Kako strašno preprosto jemlje vse stvari. Bilo bi pa nesmiselno, da bi ji človek ugovarjal. Kaj naj bi ji pa tudi povedat? Da se bojim, da mi lahko umre medtem, ko bom jaz spal? Ko pa sama ali noče misliti ali vsaj ne govoriti o smrti? In ko najbrž kar natanko ve, kdaj bo prišla njena ura?
Izpijem še kozarec vina iz neke stiske, iz notranje ' potrebe in se vzdignem. Ko že primem za kljuko na dverih, ji rečem: „Ne bi vendarle vsaj malo legli?"
Odmaje z glavico, z nasmeškom rekši mi:,, Tako mi je bolje — — ti kar dobro spi. Zares te bom dala poklicati, če, bo treba. Pa saj mi boš sam od sebe prišel v pravem času.
Pokima mi za slovo. Blede, vodene oči me spremljajo, vidim jo zgrbljeno, drobečno na postelji. In poleg nje ta njen strašni Janči, ki bo poleg nje sedeč 'dreto vleke/ vso noč spal in vendar bedel, da v svojih poslednjih urah ne bo tako sama. Ker zdi se mi, da mačke nikoli ne spijo tako, da . ne bi hkrati opazovale dogajanja okoli sebe: spijo m vendarle vse vidijo, vse slišijo.
„Kar mirno, dobro spi,” mi reče še svakinja „Jaz bom legla tu na klopi, luči ne bom ugasnila. Bom slišala, če bodo kaj želeli----"	,
Bili so časi, ko sta si bili čisto tuji, celo sovražni druga drugi. Mati ni in ni mogla najti dobre besede zanjo. Razumem - težko te prenesla tragedijo, svojega najstarejšega sina. Tudi mala 'Francozkinja erom
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
STRAN 15
spada v ta široki obod te tragedije te Fujsovice. Kar pa se je Ana poslednjič vrnila iz Francije, sta si kot najboljši prijateljici, Žale besede ni več med njima. Materi pa tudi ni več treba prijeti za nobeno stvar. Vse nekdanje sta prikrili s prtom pozabe.
Zjutraj sem se že ob štirih oblekel. Nagonsko — kakor  da me je nekaj nepričakovano prebudilo. Kar pognalo me je v materino sobo. Svakinja Ana spi na klopi pri peči, z glavo proti mater! Luč jima še vedno sveti.
Mati še vedno zgrbančeno čepi na svoji postelji, njene  oči so uprte proti dverim, kjer vstopim. V očeh ji zamira poslednji življenjski lesk, poslednji utrip življenja, ki zanj vem, da neizbežno ugaša. Morda bi še prebudil v njej kanček življenja, če ' bi jo začel stresati morda bi jo še prebudi! za en sam hip. Ne dvomim, da me je še videla, ko sem odprl dveri in. vstopil: mogoče je dolgo čakala na ta trenutek, da sva se še vsaj s pogledi pozdravila in se že tudi . poslovila. Zamudi! sem, da bi si bila izrekla vsaj še besedo, zamudil sem, da bi se mi bila še poslednjič nasmehnila.
Maček Janči se je vzdignil, se še stisnil k materi, toda njena ovela roka se ni več zganila, da bi ga pogladila. Zaman je čakal na to njeno naklonjenost, se nato le spustil na tla.
Stopim do matere — lesk v njenih očeh je ugasnil. Ko se dotaknem njenih vek, so voljne, vdajo se prstom, da jih zaprem. Poslej se ne bodo nikdar več odprle.
Janči sili ven, moram mu odpreti tudi, dveri na prikletu.
Ko se vrnem, mati sedi zgrbančeno na svoji postelji s prekrižanimi rokami pod trebuhom, na nogah, noge pa se naslanjajo na stolček.
Ura je štiri.
Svakinja se zgane, obsedi, se zagleda v mater, nato vame, kakor da ji nekaj ni jasno. ,,Mati je mrtva, "ji rečem. ,,Ni treba, da se razburjaš. In prezgodaj je, da bi šla po ženske, šele štiri je ura. Ob šestih----"
,, Kristuš, pa bodo do šestih tako sedeli?"
,,Saj je tako presedela vso noč.”
,,ln če bi jih stresel, ko si vstopil - bi še živeli?"
Odkimam, rekši ji: ,,Mogoče bi se bila bežno še zavedela ... so ji pa oči že ugašale. Zdaj je mrtva, nič ne pomaga."
Potlej se svakinja domisli: ,,Ko sva bili včeraj zjutraj še sami, prav vgodino, sem jih morala vso umiti. . . golo ko otroka. 'Da me ne bo treba mrtve umivati,' so rekli. 'Zgrdila se ne bpm, ni ničesar v meni. Ze tri dni nisem nič jedla.Nato še doda: ,,ln morala sem jih obleči v najboljše - kar so si pripravili za smrt, rekši mi: 'Tudipreoblačiti me ne bo treba. Bom čista.
Vedno je hodila zahomotana v kake cunje, le za svoj odhod — kako je za vse preskrbela!
,,ytisliš, da so vedeli, da umirajo? Zakaj me niso poklicali. .
,, Vedela je, da umira,” prikimam. ,,Mogoče ni več zmogla glasu. AHpa je te klicala pretiho . . . Ampak mene je z mislijo prebudila. Vedno me je natanko ob uri prebudila, kakor sem ji rekel, čeprav ni imela ure. Najbrž me je tudi zdaj, v poslednjem trenutku, pa sem se nekoliko zamudi!. . Študenta me je za dolgo pot na vlak v Lendavo vselej prebudila natanko ob enih; kakor sem ji pač reke! In prej je mirno, spokojno spala.
In tako sva ostala s svakinjo sama v sobi. Nakar se je Janči vrnil, a je tokrat obsede! na klopi pri peči in začel spet presti.
Na postelji pa čepi zgrbančeno, drobcena ko otrok moja mati, poslednja Pickovica-Fujsovica starejšega rodu.
Sele ob štirih svakinja stopi po ženske-sosede.
Popoldne je moja 'delovna' soba že spremenjena v nekakšno mrtvašnico z mrtvaškim odrom, na katerem v hrastovem drčvu leži naša mati. Dršva nista delala materina bratranca mizarčka Picka, oba že trohnita na naših ogradih. Se manj ga je lahko delal mizar sosed Bogdan Miha/, ki se nam je že skoraj izbrisal iz spomina. Vse so pripeljali iz Sobote, vse uredili.
Svoje sobe skoraj ne prepoznam več. Nekoč sem je bil vesel, ko sva z bratom Lojzom pozidala novo hišo. On je prežive! v njej le bori dve leti. Jaz pa — — bi! sem prepriča~n, da bom v njej snoval in pisal svoje povesti o teh svojih 'močvirskih' ljudeh. .Skoraj četrt stoletja je minilo od tedaj, ko smo hišo pozidali, od vseh teh let pa sem tu preživel morda le borih šest let. Življenje me je premetavalo na vse strani. Vendar pa sem od tod vodil napol noro Čehovo Manko po dolgih prekmurskih kolnikih in cestah, kjer si je kar naprej nabirala otroke ko berač uši, ne da bi si bila zaradi tega grenila življenje. Pač Prekmurka. Ženska naših krajev. Tu sem preganja! Kapitanovo Agato in ji pripravljal najstrašnejši 'literarni' umor ali vsaj samomor. j Ona pa — večno živa; ko kača z več glavami: odsekaj ji eno, dve, pa bo še vedno živela. Dokler nisem spoznal, da še tako — vsaj na prvi pogled — zgubljen človek ima pravico do življenja, če namreč tega življenja sam nikakor noče zavreči, temveč si išče če še tako tesne reže za svojo rešitev. — Tu so se 'otroci sonca' borili, vsak pač na svoj način za še tako boren 'prostor na soncu'. - Tu se je Marko Magdič, vaški mizarček, ta 'prapodoba' mojih stricev Pickov boril z zemljo in z norimi idejami prihodnosti, ko ni bi! ničemur kos. Tu se je mladi študent Režonja gnal za vizijami novega sveta. In naposled — tu je utrujen od svojih napornih poti počival z; mano ob kozarcu vina ponoreli Senček, ki si je bil vtepel v glavo blazne ideje o poštenem ljudskem predstavniku v politiki, dokler ga kolesje politike ni zdrobilo, kakor se to dogaja slehernemu politiku, ki verjame v politično poštenost. — Tu se je naposled rodila Kati Kustečeva, moja soseda, ki je vso mladost — pozimi kakor poleti — pretapkala z bosimi
r
ZIDANICA .JANŽEV HRAM
z možnostjo kasnejše priučitve»za
UTOPNEGA KOVAČA
Nudimo ustrezne osebne dohodke, ki se gibljejo od 8000 do 10.000 din za delavce novince in od 9500 do 15.000 din za utopne kovače, ter nove samske sobe v stanovanjskih blokih v Zrečah. Sobe so centralno ogrevane z ustreznimi sanitarijami in kopalnicami.
Naš interes je, da pridete v Zreče, se izkažete s kvalitetnim delom in dobrimi delovnimi navadami. Letno izgradimo 30 —40 družinskih stanovanj in delavci, ki stalno dosegajo kvalitetne in normativne učinke pri svojem delu v kovačnici, imajo določeno prednost pri dodeljevanju družinskih stanovanj.
Vabimo vse, ki so pripravljeni delati na zahtevnih kovaških delih, da pošljejo pismene vloge na naslov UNIOR — kovaška industrija Zreče. Povabili vas bomo na razgovor, kjer se bomo podrobneje pogovorili o vseh pogojih.
PRIPOROČAMO SE S SVOJIMI KVALITETNIMI STORITVAMI: čiščenje oblek, tepihov, itisonov in ostalih talnih oblog.
Poljcopskrba Zagreb OOUR Maloprodaja, prodajalna Murska Sobota Lendavska cesta 37
RAZVELJAVLJAMO
razpisano delovne mesto PRODAJALEC - BLAGAJNIK zaradi reorganizacije OOUR Maloprodaja.
Razpis je bi! objavljen v Vestniku, dne 29. maja 198T	z
»Radenska« Radenci,TOZD Gostinstvo Grozd Gornja Radgona je pred kratkim uredila ob vinski cesti na Janževem vrhu vsebinsko zanimiv in svojevrsten gostinski lokal.
Objekt je oddaljen 6 km od Gornje Radgone, približno ista oddaljenost pa je od zdravilišča Radenci. Zgrajen je bil leta 1837 kot letni dvorec bivših lastnikov radgonsko-kapelskih goric.
Zidanica »Janžev hram«, takšno ime nosi novo gostišče, je prvi poskus gostinsko-turističnih delavcev, da s posebno ponudbo, v tem objektu, postrežejo gosta na način kmečkega turizma v osrčju Slovenskih goric.
Kaj lahko gost tukaj doživi in s čim je lahko postrežen?
Ob lepem vremenu je od gostišča idiličen pogled na pomursko ravnico goričke griče, na obronke avstrijskega Kleka in na Pohorje. V bližini objekta je čudovit park s stoletnimi smrekami in je primeren za počitek ter piknike.
Enkratno doživetje občuti gost v »Janževi preši«, ob degustaciji radgonskih penečih in sortnih vin. Preša je urejena v etnografskem stilu z dvojnim namenom. Prvič kot muzej z razstavljenimi eksponati in kot degustacijski prostor vin iz bližnjih vinogradov.
Turist, katerega vodi pot po vinski cesti, se lahko prijetno počuti v »Janževem kotu« (točilnica) ali »Janževi dvorani,« kjer ga postrežemo z domačimi jedmi, prekajeno ali pečeno svinjsko kračo, prekajenimi svinjskimi rebrcami, prekajenim jezikom, prleško tiinko, domačo smetanovo juho in Ocvirkovimi pogačicami. Poslovnim ali zaključenim družbam, do 25 oseb, smo namenili »Maistrovo sobo«.
»Janžev hram« obratuje od začetka maja vsak dan od 14. do 20. ure, razen ponedeljka. Obiskujejo naš od blizu in daleč. Pričakujemo, da boste med našimi stalnimi gosti tudi vi! Za večje skupine sprejemamo rezervacije v hotelu Grozd v Gornji Radgoni.
mišKO KRANJEC
strici so mi Povedali
nogami, in katere žalostni konec sem še dandanes dolžan njej, sebi in svetu. - Vse se Je tu rojevalo, zorelo ob še mladostni sili mojega 'peresa' — starega oliver stroja, ki sem si ga bil kupil za honorar povesti Življenje. Pač boren honorar.
In tu sem je kdaj pa kdaj stopila moja mati, postala pri dverih, rekši mi tiho: ,, Pišeš?" — Ko sem prikimal, je še hotela vedeti: ,,Kaj pa spet pišeš? Knjigo? O kom in o čem?"
Kako bore malo sem ji vedel povedati, sploh nikomur. Lahko sem napisal roman, o njem pa nisem vedel kaj prida povedati. Ob pripovedovanju vsebine je postalo vse suho, prazno. O redkih stvareh, ki ji jih je kdaj prebrala svakinja — brala je počasi, pač po svoje- sta potlej razpravljali predvsem o ljudeh: koga sem mislil in če je bila zgodba resnična. Odkrili pa sta vedno, koga sem si bi! izbral za 'junaka'.
Zdaj leži med temi knjigami, sicer zakritimi, zagrnjenimi s črnino. A konec koncev so bile vse te knjige zanjo vedno zavite v podobno 'črnino' ali vsaj v nedoumno sivino. Čeprav ni mogla zasledovati vsega mojega dela, niti ni vedela prave vrednosti tega delaj je bila ponosna nanj. Bilo je pač nadomestilo za tisto, kar je nekoč upala doseči z mano — namesto duhovnika sem posta! pisatelj. Toda zdi se mi, da bi se bila sprijaznila 'tudi s tem, če bi bil posta! le navaden uradnik tega življenja. Poleg vsega drugega pa je videla moje urejanje Ljudske pravice, kupe tega časnika, ki je odtod roma! po vsej Sloveniji. Ze pred bojno sem mora! kandidirati za poslanca, po bojni pa sem bil kar osem let zvezni poslanec za soboški okraj.
Vse to je bilo neko tiho zadoščenje za njene skrite sanje. Najbrž skrite sanje, čeprav tega ni nikdar priznala, čeprav o tem vobče ni nikdar spregovorila. Vsaj prevzelo je ni. Zdi se mi, da je bilo zanjo vse to nekako čisto naravno. Saj se je celo s koncem bojne počutila zgolj počaščena brez sleherne misli na kakršnokoli maščevalnost, ko da ji je zgolj na tem, da je pač imela prav. '
Utrdila se je v nečem pa je tudi mirno, odločno sprejela spoznanje o nekako naravnem svojem civilnem pogrebu. Saj vendar že dolgo ni pripadala neki ozki sekti, temveč prej neki občnosti. Niti ženske, ki sojo obiskovale, niso silile vanjo, naj si izterja pravico do cerkvenega pogreba. Ne, o tem ni hotela nič slišati, čeprav ji je nekdo tudi to omenil. Zavrnila je preprosto takšno vsiljevanje: ,,Me bo že sin dal pokopati, kakor se spodobi."
Zdaj leži tu zmirjena z /sem in tudi z vsemi, saj se je vendar včeraj tako lepo poslovila od vseh, se z vsakomer
(Nadaljevanje prihodnjič)
lepo pogolčala, resnično kakor človek, ki se odpravlja na brezkončno potovanje.
In na stolu poleg njenega vzgla vja, na stolu, ki so na njem v lončku neke rože, sedi njen Janči. Sedi zgrbljeno, kakor je še včeraj in sploh pred tem tem, čepel poleg nje bodi na klopi, očitno ji zvest do kraja.
Cepi na stolu dremajoče, negibno iri enakomerno prede, ne da bi se zmenil za kogarkoli, ne da bi se zmenil za ženske, ki prihajajo zdaj že k mrtvi materi:
,,Kaj bo ves čas tam sedel?" me vpraša mati moje svakinje. Ker zanjo je vse nekako narobe, nič po poljansko. Kar takoj pa mi naveže na drugo stvar, ki jo očitno še bolj tišči: ,,Kropiti nimajo ljudje s čim . . . nismo prinesle žegnane vode, pri hiši je pa tudi nimate; sveče ne gorijo, mati nima sklenjenih rok v molitev, okjog prstov ne čisla." Nato se nagne k meni, hoče mi tiho povedati, česar pa naglušna ne zmore: ,, Cisto sem jim vseeno dala pod bluzo ... ne bo nihče videl; da ne pojde brez vsega odtod - menda ne boš zameril? In še to - ženske ne vedo, ali naj kaj molijo ali ne . . ."
,,Naj kar molijo, če se jim zdi," odvrnem.
In vendar ne molijo, gledajo mirni, drobni materin obraz. Ne molijo, ker se jim-morda zdi v tem materinem črno zagrnjenem svetišču še to nekako odveč.
In moti jih ta strašno zvesti njen čuvar maček Janči, kise ne zmeni za nikogar, in ki ga ni moč pregnati: če se ga le hoče kdo dotakniti, začne praskati, kar sicer ni bila njegova navada. Ko ga je svakinja vendarle odnesla ven, se je tam le očistil in se vrni! na svoj prostor, spet tam negibno občepel in dalje predel. 'Varstvuje', kot pravimo: v tej sobi sam čepi na straži pri mrtvi. Tudi zvečer, ko prihajajo moški 'varstvovat' — sedi negibno na stolu in prede. Straži. Moški pač sedijo v materini sobi, kjer so na mizi pogače, kjer je pijača, in kjer nazadnje, kakor je že navadno pri varstvovanju — vržejo karte. Le Janči se ne gane od dršva.
Moč — utrujen — prespim v spalnici poleg te 'mrtvašnice', prespim bolj v nekih blodnih sanjah ko v pravem spanju. Slišim, kako v tej mučni tišini, v nekakšni odmaknjenosti od vsega dogajanja Janči kar naprej prede poleg mrtvaškega odra in se mi nazadnje že zazdi, da se bo mati vsak čas znova prebudila, prebudila bo še mene, kakor je pač bila vajena, ko me je morala v godinp prebujati za pot. ,, Vstani, mislim, da bo ura že tri." Ne oče ne mati nista nikdar potrebovala ure in vendar nista v življenju nikdar nikjer zamujala.
Zjutraj Janči še vedno čepi pri mrtvaškem odru, čepi vse do popoldanske ure, ko pridejo pogrebci, ponesejo
mater pred hišo, od koder poroma na svojo poslednjo pot. Na naše Ograde.
In tako zdaj roma ta poslednja Pickovica-Fujsovica svojo zadnjo pot, ko je sama pospremila toliko ljudi svojega rodu Fujsov-Pickov, in ko je na te Ograde pospremila toliko svojih riajbližjih — svoje starše, očeta-moža, svoje otroke, svojo vnučko in svoje vnuke. Roma kratko pot na naše Ograde, ko je v osemdesetih letih svojega življenja napravila tako neskončno dolgo romarsko proletarsko pot svojega rodu in svojega časa.
,,Nu — zdaj pa smo pokopali poslednjo Fujšovico-Pickovico," mi reče Kranjčkov stric, ko se srečava po pogrebu in ga povabim na kupico vina. „ Tam smo vzrasii, vsi. . . v tistem pašem močvirju, v Fujsovih krčih, Miškec — - Bi/oje lepo, ampak bilo je tudi vse drugače. Pa smo se razkropili po vasi, vi mlajši pa že po svetu . . . Potlej boste nekega dne še mene pokopati in tudi Kranjcev skoraj ne bo več v vasi. . . tistih nekdanjih, da tako rečem. Vi pa — svet — — A kaj hočemo, tak čas je prišel nad nas. Ampak lepo si jo dal pokopati, čeprav popa ni bilo zraven. In zvezdo na pet rogljev si ji da! na grob, namesto križa. Nu- vseeno, človek je mrtev, in bolj je bila z vami vsemi ko z drugimi. Pomembno pa je, Miškec, kako si živet kot človek. In če si. pregara! osemdeset let, če lahko tako rečem, kot je prerčbila ona, je' to pošteno življenje — mislim . . . Jaz pa - — tako sem se še kdaj pa kdaj ustavit pri njej, ko me je spravila k sebi, da sva se pri kupici  vina kaj pogolčala. Kam naj pa zdaj še stopim, ha? Saj nimam nikogar več. In to je hudo, Miškec — človek se počuti nekako zgubljenega v svoji rodni vasi. . ."
Janči se je še dva dni opletal doma. Ni čepel na klopi, tudi na posteljo ni silil, tudi hrane se ni dotaknit. Očitno je iskat mater, njenega varstva, njene navzočnosti, njene besede, dotika njenih ovetih rok. Potlej seje zgubil, kratko in malo ga ni bito več.
,,Jančija ni," mi je rekla svakinja po dveh dneh. ,, Sploh ga ni. Bogve, kam je odšel?" Ampak ne sosedovi, sploh nihče ga ni videl več.,, Mogoče je odšel na njive?" je še dodala svakinja. ,,Z materjo je rad hodi! na njive... mogoče se je spomni! in jih šel tja iskat?"
Ampak to je rekla z grenkim nasmehom, ker niti sama ni verjela v kaj takega. „ln še rada sem ga imela--"
Pa vendar — mogoče ga je zaneslo na naše njive, kamor zdaj prihaja pomlad s soncem. A tam bo naše/ le samoto. Mogoče pa se mu prav hoče te samote, ko je ostal sam?
Zdaj me nihče več ne pričakuje doma, v našem poljanskem domu. Za mojimi strici je poromala še njihova sestrana, naša mati. Tiho se je vključila v ta dolgi sprevod svojega rodu Pickov-Fujsov, kjer zdaj prhni rjavkasto očrneli križ Picka Marka z napisom njegove okorele roke.
STRAN 16
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
O zvišanju komunalnih storitev
Nova hišna samouprava
Stanovalci stanovanjskega objekta IV na Tratah v Gornji Radgoni so se med prvimi v naši republiki konstituirali v skupnost stanovalcev in organizirali hišno samoupravo v skladu s samoupravno organiziranostjo novega zakona o stanovanjskem gospodarstvu. O tem, brez dvoma kvalitetnem premiku v samoupravnem urejanju stanovanjske politike
in hišne samouprave, smo se pogovarjali s predsednikom hišnega svetg bloka IV in predsednikom komisije za organizacijo hišne samouprave pri samoupravni stanovanjski skupnosti Gornja Radgona, Dragom Horvatom.
— Tov. Horvat, kakšne novosti prinaša nov zakon o stanovanjskem gospodarstvu, oz. v čem se razlikuje nova hišna samouprava od dosedanje?
Aktivnost jih zbližuje
Združenje vojaških vojnih invalidov iz Murske Sobote, ki se lahko ponaša z vrsto uspešnih akcij, kamor so pritegnili zlasti večje število članov borčevske organizacije, nadaljuje tudi v letošnjem letu s svojo bogato dejavnostjo. Med drugim so pripravili za svoje člane številne kulturne in športne prireditve, vseskozi pa tudi skrbijo za čim ugodnejše življenjske in delovne pogoje vojaških vojnih invalidov, kakor tudi civilnih invalidov. V svojem bogatem programu pa imajo tudi organiziranje raznih izletov in drugih srečanj, ki pomenijo pomembno vez med samim invalidnimi osebami.
Tako so pred nedavnim pripravili tudi dvodnevni izlet članov združenja vojaških vojnih invalidov iz celotne murskosoboške občine v Beograd in po Srbiji. Vrnili so se zadovoljni, ker so se lahko seznanili'z mnogimi zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi naše domovine, kar jim bo ostalo, kot so zatrdili ob povratku domov, v trajnem in najlepšem sP°minu-	M. Jerše
Koliko solidarnosti za apaško dolino?
Cas bi že bil, da se pred javnost razgrne poročilo o realizaciji sredstev solidarnosti za odpravo posledic, nastalih v lanskem avgustovskem neurju na območju Apaške doline, pravijo na občinskem sindikalnem svetu v Gornji Radgoni. Skorajda namreč ne mine dan, da ne bi kdo spraševal — naj gre za prizadete ali druge občane v občini Gornja Radgona — kaj je s temi sredstvi. Pojavljajo se celo zahteve, da bi to poročilo morali že zdavnaj izdelati ali vsaj ne s tolikšno zakasnitvijo. Zdaj je priložnost, dodajmo mi, da se izkažejo ustvarjalci občinskega glasila Delegat in v njem objavijo, kako je v resnici z omenjenimi sredstvi!	brž—
Društvena toplina dobro de!
Dobrih 15 let je, odkar so v Murski Soboti — sprva za vso pokrajino ob Muri in šele kasneje le za potrebe občine — osnovali društvo za pomoč duševno prizadetim. Razumljivo, da se takoj niso znašli, temveč so se metode društvenega delovanja zlagoma izpopolnjevale in dograjevale. Zlasti pa so si v društvu prizadevali, da med občani ne zbujajo zgolj sočustvovanja, temveč da jim celovito predočajo problematiko duševno prizadetih oseb.
Na nedavnem letnem občnem zboru društva — po udeležbi sodeč je množična skrb za blizu 3 odstotke duševno prizadetega prebivalstva v Pomurju vse bolj množična in neposredna - so navzoči razgrnili ničko-Uko misli, hotenj, želja in jasno da so se tudi potožili drug drugemu. Se jih namreč tarejo nadloge, ki so jim tudi v drugih društvih m družbenih organizacijah komajda kos. Posredi so prostorska stiska, kadri in ma en-alna sredstva. Predvsem kadri, saj težišče aktivnosti še vse preveč sloni na ožiem krogu članstva.
Navzlic problemom jim je uspelo izpeljati precej s programom zastavljenih nalog. Začrtali so si ustanovitev oddelka delovnega usposabljanja in jo tudi v resnici izvedli. Vroča želja jim je bila, oblikovati razvojni oddelek za motene otroke pri vzgojnem zavodu v Murski Soboti in tudi ja se je uresničila. Ob tem imajo ves čas v mislih dejstvo, da bo treba skrb za duševno prizadete razširiti; tako naj bi zajela kar največ duševno prizadetih oseb. Društvena toplina dobro dene ne le mlajšim, ampak tudi starejšim. To v soboškem društvu za pomoč duševno prizadetim dobro vedo. V ta namen tesno sodelujejo z zvezo društev za pomoč prizadetim v Ljubljani, ki že vrsto let prireja seminarje za starš? prizadetih oseb, si pri svojem delu pomagajo z revijo Naš zbornik in — da bi se vsaj malo razvedrili — prirejajo vsakoletne enodnevne izlete za člane
Z vsem žarom se društvo vključuje v prizadevanja za ustanovitev invalidske delavnice v Murski Soboti, saj je v ta ndmen tudi ponudilo svoj program - program domače obrti. Ob tem velja pohvaliti nekatere neutrudne posameznike, zlasti - kot je bilo rečeno na občnem zboru Marico Šiker, ki je v akcijo pripray za ustanavljanje invalidske delavnice vložila vse svoje sposobnosti.	Žunec
,,Poglavitna novost je v tem, da stanovalci uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ne samo v okviru stanovanjskih skupnosti, temveč predvsem- in prvotno v okviru skupnosti stanovalcev. Za ustanovitev tega organa pa je potrebno, da se v stanovanjski hiši nahaja najmanj pet stanovanj. Stanovanjska skupnost postaja samo servis za stanovalce, medtem ko vsa bistvena vprašanja v zvezi z svojim bivanjem rešujejo stanovalci sami v okviru skupnosti stanovalcev. Skupnost stanovalcev je pravna oseba in jo zastopa predsednik hišnega sveta.”
— Kakšna pa je samoupravna pot do formiranja skupnosti stanovalcev?
,.Skupnost stanovalcev ustanovijo stanovalci na zboru stanovalcev, ki ga sestavljajo delegati vsakega stanovanja.”
— Ob tem se poraja primerjava s samoupravo v TOZD in KS. Ali je ta ugotovitev pravilna?
,,Brez dvoma, saj predstavlja novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu presaditev dosedanjih samoupravnih izkušenj v stanovanjsko politiko.
Tako lahko primerjamo hišni svet z delavskim svetom oz. svetom KS, zbor stanovalcev z zborom delavcev, oz. zborom krajanov. Gre predvsem za to, da preide upravljanje s stanovanjskimi objekti v popolno upravljanje stanovalcev. In vsi odnosi med .skupnostjo stanovalcev in stanovanjsko skupnostjo so urejeni s samoupravnimi akti, ki določajo pravice in dolžnosti obeh. Tako se po novem nihče ne more vseliti v stanovanje brez privoljenja hišnega sveta.”
— Tov. Horvat, stanovalci bloka IV na Tratah ste organizirani na novi samoupravni osnovi. S tem pa verjetno še niste rešili vseh problemov, ki jih tudi drugod ne manjka.
,,Drži! Pri nas je največji problem ogrevanje objekta. V redno delovno razmerje bi morali sprejeti kurjača. Toda v Gornji Radgoni ni delovne organizacije — kot je v Ljubljani Staninvest — ki bi opravljala takšne storitve skupnostim stanovalcev. Vendar upamo, da se bo v skladu z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu tudi to kmalu uredilo.”
V. Paveo
'APAČE
SAMOUPRAVNI SPORAZUM Pred kratkim so v Apačah svečano podpisali samoupravni sporazum predstavniki El-kom Line iz Apač in osnovne šole Karel Destovnik Kajuh. Omenjeni sporazum predsta-vija v bistvu osnovo za urejanje družbenoekonomskih odnosov na podlagi svobodne menjave dela, konkretneje pa podlago za medsebojno sodelovanje obeh podpisnikov na področju politehničnega izobraževanja , in delovnega usposabljanja ter na področju telesne kulture in rekreacije in v kulturnem udejstvovanju.
Podpisu sporazuma so poleg predstavnikov občine in DPO prisostvovali tudi delavci pobratene Crvene zvezde iz Mladenovca.	vp
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
dopisniki so zabeležili
GORENJE — VARSTROJ
Bolniški izostanki
iDolgo časa so delavci enovite delovne organizacije Gorenje—Varstroj v Lendavi, kjer je zaposlenih okrog 1.200 delavcev, čakali na ureditev svoje ambulante. Že nekaj mesecev lahko delavci iščejo zdravniške usluge v svojih ambulantskih prostorih, vendar delavci upravičeno pravijo, da se bolniški izostanki tudi sedaj ne zmanjšujejo. So vsi bolniški izostanki utemeljeni?
J. Žerdin
CREŠNJEVCI
Novi prostori Mode pod streho
Gradnja novih delovnih prostorov Mure, TOZD Moda Gornja Radgona, v Crešnjevcih, dobro napreduje. Ž deli so pričeli šele letos spomladi, vendar so prostori že pod streho.
Z novo gradnjo bodo pridobili 3.500 kvadratnih metrov delovne površine. Celotna investicija bo veljala 130 milijonov dinarjev; od tega bodo skoraj polovico denarja porabili za opremo. S preselitvijo proizvodnje bodo še letos zaposlili 40 novih delavcev, ki se že priučujejo v konfekcijski stroki. V letošnji plan so zapisali, da bodo izdelali 110 tisoč plaščev, od tega 40 odstotkpv za izvoz. V prihodnjem letu pa bodo v novih prostorih izdelali 200 tisoč ženskih plaščev in drugih oblačil, zaposlili pa bodo še petdeset delavcev.	1. k.
RADENCI
Uspeh lovcev iz Negove
Lovska družina Radenci je pogosto organizator lovskih tekmovanj. Nedeljskega tekmovanja v streljanju na glinaste golobe pri lovski koči »Jež« seje udeležilo precej tekmovalcev iz pomurskih lovskih družin. Lovska družina Negova je ekipno osvojila prvo mesto. Radenci drugo in Videm ob Ščavnici tretje. Med posamezniki je bil najboljši Janko Kosi (Križevci), drugo mesto si je priboril Rudi Slogovič in tretje Janko Sipek, oba iz lovske družine Negova.	frku
PETANJCI
Tekmovanje ribičev
Ribiška družina Gornja Radgona je pripravila v gramozni jami v Petanjcih tekmovanje s plovcem na mirnih vodah, na katerem je sodelovalo pet ženskih in 15 članskih ekip iz številnih slovenskih ribiških družin.
Ekipno so osvojile prvo . mesto ženske iz radgonske ribiške družine, drugo je pripadlo ekipi Maribora in tretje Brestanici. Med posameznicami pa je bil. vrstni red takle: prvo mesto je osvojila Olga Pertoci, drugo Alenka Matjašec in tretje Anica Pertoci, vse iz radgonske ribiške družine.
Pri moških so ekipno zmagali Radgončani, draga je bila ekipa Koroške in tretja Brestanica. Pa še jiosamezniki: 1. Vinko Cegnar RD Mura, 2. Ivan Kozole Kostanjevica, 3. pa Miha Petek Radgona.
RADENCI	I
Skrb za turiste
Turistični delavci Radenske že leta skrbijo za pestro ponudbo in izlete v bližnjo okolico. Te dni pa so pripravili še eno presenečenje. Za goste so pripravili izposojevalnico ženskih in moških koles. Na uro bodo plačali 25 dinarjev. Kot so povedali, je v lepem vremenu vedno dovolj zanimanja ža izposojanje koles.	L. K.
GORNJA RADGONA
Nova razsvetljava
Ljutomerska cesta sodi med najbolj obremenjene v Gornji Radgoni. K dokaj gostemu medkrajevnemu prometu seje z izgradnjo in vselitvijo v novi tovarni Avtoradgona in Elrad promet še povečal. Kot smo že poročali, je edina rešitev ureditev kolesarskih stez in pločnikov v vsej dolžini do Avtoradgone. Ker ulica dosedaj ni bila osvetljena. so se te dni mojstri lotili dela. Sredstva je preskrbela komunalna skupnost, dela' pa izvaja Elektro Ljutomer.	L. K.
VELIKA POLANA
Želje in načrti
Gasilci v letošnjem letu načrtujejo povečanje števila članov, obnovo gasilskih prostorov v stari osnovni šoli, ustanovili pa bodo tudi gasilski krožek na šoli. V požarnovarnostnem tednu bodo pregledali dimne naprave v starih hišah, očistili vodnjake in kupili precej gasilske opreme. Čimprej pa bi radi dobili gasilski cisterno. Vaščani so se že odločili, da bodo s samoprispevkom zbrali več kot polovico denarja, ostala sredstva pa naj bi primaknila občinska gasilska zveza iz Lendave. J. Žerdin
Kot v dobrih starih časih
Tako bi lahko.rekli ob srečanju s pekom Karlom Cicom ob prodaji kruha v Lomanoših pri Gornji Radgoni. Vsak dan ta 67-letni pek iz Apač najprej kruh speče in se nato odpravi na vsakodnevno pot prodaje svojih izdelkov.
Starejši bralci se še gotovo spominjajo prodajalcev kruha in žemelj, ki smo jim rekli »gajšici«. Z oprtanim košem polnih pekovskih dobrot so potovali po vaseh in zaselkih, ter tiste, ki so imeli denar, razveseljevali s kruhom in žemljami. Malo je bilo takih, ki so si lahko privoščili pekovski kruh. Ob srečanju z modernim gajšicom, ki izdelke ne nosi več v košu, ampak jih tovori z avtomobilom, je bilo nekaj domačega. Tega pa so krajani Lomanoš i drugih krajev, ki jih Cie vsak dan obišče, še danes deležni. Nekoč v Lomanoših pek ni dosti prodal, saj so kruh pekli doma, danes le redki počno kaj -takega.	Tekst in foto L. Kramberger
SPODNJA ŠČAVNICA
Gasilsko tekmovanje
Gasilsko društvo Spodnja Ščavnica je razpisalo tekmovanje v počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Na razpis še je prijavilo 2T desetin. Prvo mesto pri Članih in mladinkah je osvojilo GD Videm, med članicami in enotami CZ GD Spodnja Ščavnica, pri mladincih GD Lutverci in med industrijskimi gasilskimi društvi enota KK Gornja Radgona TOZD Mesoizdelki. Po tem prvem delu tekmovanja, ki je bil izključno gasilski, je organizator poskrbel za dobro voljo občanov in vseh udeležencev tekmovanja z izbire najmočnejše moške in ženske desetine. Pomerili so se v vlečenju vrvi. Najmočnejše fante ima v svojih vrstah GD Lutverci, najmočnejša dekleta ima GD Ziberci. Vse prvouvrščene so dobile pokale v trajno last, ostali pa priznanja. Za dobro izvedbo tekmovanja gre zahvala gasilskemu društvu Spodnja Ščavnica in OGZ Gornja Radgona.	Irma Pintarič
Mladi varčevalci na osnovni šoli Velika Polana
Z ustanovitvijo pionirskih hranilnic po osnovnih šolah so se odzvali povabilu k varčevanju tudi učenci osnovne šole v Veliki Polani. Na šoli je kar 175 varčevalcev, katerim so se tudi priključili vsi cicibani iz vrtca in povečali število varčevalcev na 225. Hranilnica je v novi šoli dobila primeren prostor v večnamenskem prostoru, kjer posluje dvakrat tedensko. Uslužbenci so učenci predmetne stopnje, ki povsem samostojno opravljajo svoje delo. Mentorica je tov. Katica Skalič, ki se je pred kratkim udeležila 3. konference mentorjev Ljubljanske banke in za prizadevno delo in izjemne uspehe na področju vzgoje mladih k varčevanju prejela Vošnjakovo plaketo.
Učence-varčevalce navaja, da varčujejo za končne ekskurzije, za letovanje v Baški, za zimsko in let-
no šolo v naravi in drugo. Tako ni težko zbrati potrebna sredstva po pregovoru ,,zrno do zrna pogača”.
Trenutno razpolaga PH s 86.153,00 dinarji, kaže pa, 'da se
bodo z novim šolskim letom ta sredstva močno povečala. Varčujejo pa tudi razredne skupnosti in organizacije.
TI —KA
STRAN 17
lahko zmanjšali skokovite stro- I ške edinole, kot zatrjujejo, če bi | ustavili obratovanje čistilne naprave.	m
Tudi dimnikarsko podjetje se I sooča z razkorakom v cenah svo-  jih uslug in drugih dimnikarskih storitev v ostalih predelih naše  republike, kjer so cene višje od  50 do 100 odstotkov, v neka-terih primerih pa celo za 300  odstotkov. Podatek, da za čišče-  nje štedilnika zaračunavajo v Beltincih 10,98 dinarja, v Mari-  boru 18,15 dinarja, v Ljubljani  pa celo 44,40 dinarja, medtem I ko se pri cenah čiščenja dimni- * kov ta razmerja gibljejo od 14 do . 36,55 dinarja, to dovolj zgovor- I no potrjuje.
M. Jerše • m
In kakšne so konkretne obrazložitve za takšno povišanje cen komunalnih in dimnikarskih storitev? TOZD Komunala je pripravila analizo o svojem poslovanju v prvih treh mesecih letošnjega leta, ki nam pove, da se je v tem obdobju celotni prihodek . sicer povečal za 27,3 odstotka, vendar pa so se morali spoprijeti z dokajšnjb izgubo, ki jo ocenjujejo na več kot 912 tisoč dinarjev. Med glavne razloge za takšno situacijo navajajo dokaj nizke cene komunalnih storitev v primerjavi s sorodnimi delovnimi kolektivi v bližnjih Občinah in previsoko porabo sredstev, predvsem glede porasta stroškov energije. Največji delež stroškov pri mestni kanalizaciji predstavlja čiščenje odpadne vode, saj bi
- Zvišanje prodajne cene vode za 32 odstotkov, kanalščine za 51 1 odstotkov, odvoza smeti in I odpadkov za 25 odstotkov, j pogrebništva pa za 30 odstotkov, , medtem ko bi za dimnikarske , usluge odšteli za 20 odstotkov , več finančnih sredstev — to je ' predlog TOZD Komunala pod- -jetja Sobota in podjetja Dimni- -kar iz Beltinec, ki so ga na seji obeh zborov skupščine samo- : upravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost v Murski Soboti sprejeli delegati. ; V kolikor bo s tem soglašala tudi . skupnost za cene pri skupščini občine, bi omenjene višje cene 1 začele veljati s 1. julijem letos. । Torej že v drugi polovici leto- 1 šnjega leta, kar bi naj omogočilo, kot so poudarili v razpravi, i vsaj pokrivanje stroškov proiz- ] vodnje.
V soboški občini so v zadnjem obodbju dosegli določen napredek na področju športne rekreacije v združenem delu, vendar pa s stanjem ne moremo biti zadovoljni. To so ugotovili tudi delegati skupščine telesnokulturne skupnosti v Murski Soboti na zadnjem zasedanju, ko so obravnavali problematiko razvoja in uveljavljanja telesnokulturne dejavno ti v združenem delu.
Športna rekreacija je področje, kjer so se v zadnjem času uveljavile najrazličnejše oblike aktivnosti, ki omogočajo udejstvovanje delovnemu človeku in občanu. Seveda so se te oblike v različnih okoljih uveljavile dokaj različno. V nekaterih organizacijah združenega dela so dojeli pomen športne rekreacije za izboljšanje fizične sposobnostim zdravja zaposlenih. Največ sopri tem storili v soboški Muri, kjer so zgradili potrebne športne objekte in zaposlili profesionalca za športno rekreacijo. Delno imajo kadrovsko vprašanje za športno rekreacijo rešeno tudi v soboški Panoniji in Konstruktorju-Pomurje. V soboški občini so že tudi utečene delavske športne igre, kijih organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. V lanskem letuje v teh igrah sodelovalo 48 TOZD z blizu tisoč udeleženci. Poleg tega pa so uveljavljene tudi športne igre med nekaterimi sorodnimi delovnimi organizacijami. Vsekakor delavske športne igre, ki ne potekajo skozi vse leto, niso in ne morejo biti edina oblika športne rekreacije zaposlenih, temveč j e potrebno uveljaviti nekatere druge oblike kot je športna rekreacija ob aktivnem odmoru in prostem času. Prav slednjemu bi morali v organizacijah združenega dela posvečati večjo skrb, saj prav športna rekreacija omogoča zaposlenim boljše počutje, hkrati pa prispeva k večji produktivnosti in boljšim delovnim rezultatom.
Po sprejetem dogovoru si bodo v soboški občini prizadevali v vseh večjih delovnih organizacijah ustanoviti delavska športna društva, v okviru katerih bi načrtno razvijali telesnokulturno dejavnost. V društvih pa je potrebno organizirati take oblike športne rekreacije, ki bodo omogočale vključevanje najširšemu krogu delovnih ljudi. Poleg delavskih športnih iger in ostalih oblik tekmovalne dejavnosti naj bi predvsem uveljavili športno-rekre-ativno dejavnost pred in po delu, organizacijo športno-rekreativnih odmorov ter športno-rekreativno dejavnost v času letnega dopusta. Zlasti bi morali uveljaviti organizirano rekreacijo v aktivnih odmorih. Prvi tak poskus bo meseca septembra v soboški Muri. Zavzemajo se tudi, da bi vsi zainteresirani dejavniki — TOZD, občinski sindikalni svet, počitniška skupnost in telesnokulturne organizacije— zagotovili v organiziranih letoviščih organizatorja športne rekreacije, v vseh večjih organizacijah združenega dela pa naj bi čimprej tudi zaposlili profesionalnega organizatorja športne rekreacije. Vprihodnje pa bo potrebno posebno skrb posvečati tudi vključevanju žensk v športno rekreacijo. V ta namen bo odbor za športno rekreacijo pri ZTKO Murska Sobota v kratkem sklical posvet s predstavniki večjih delovnih organizacij soboške občine, ki naj bi prispeval k uspešni realizaciji zastavljenih usmeritev na področju športne rekreacije v združenem delu.
F. Maučec
STRELSTVO
DVOJNA ZMAGA VESNE
V okviru delavskih športnih iger ljutomerske občine je bilo tekmovanje v streljanju z zračno puško. Tekmovanja se je udeležilo 13 moških in 4 ženske ekipe, ali skupaj 77 tekmovalcev in tekmovalk. Največ uspeha so imeli strelci in strelke iz Vesne, ki so v obeh konkurencah osvojili prvi mesti. Sicer pa strelci in strelke Vesne že nekaj let zmagujejo v. delavskih športnih igrah. Tekmovanje je izvedla občinska strelska zveza pod pokroviteljstvom ZTKO Ljutomer.
Rezultati — ženske: 1. Vesna 415, 2. Tehnostroj 322, 3. Imgrad 210 krogov. Posamezno: 1. Žurman (Vesna) 167, 2. Šafarič (Tehnostroj) 150, 3. Hvalec (Vesna) 144 krogov. Moški: 1. Vesna 794, 2. Tehnostroj 786, 3. Kongrad 762 krogov. Posamezno: 1. Mundjar (Teh) 175, 2. Kapun 3. Rudolf (Vesna) 171 krogov.
R. Kapun
IVICA KURBUS IN JOŽE VRBANČIČ — v letošnji sezoni sta osvojila naslov republiškega prvaka za pionirje, mladince in člane, drugo mesto na državnem pionirskem prvenstvu ter naslov državnega prvaka kadetov. Foto: A. Abraham
STRELSTVO
Ljutomer in Robnik
Občinska strelska zveza Ljutomer je pripravila tekmovanje z malokalibrsko puško za pokal OSZ. Tekmovanja se je udeležilo pet strelskih družin ljutomerske občine. Zmagala je prva ekipa Ljutomera s 788 krogi pred Rudarjem Presika 749 in drugo ekipo Ljutomera 656 krogov. Med posamezniki je prvo mesto osvojil Robnik z 225 krogi pred Belcem 208 in Kapunom 200 krogov.
R. Kapun
I PARTIZAN KRIŽEVCI
POSEBNA SKRB REKREACIJI
Partizan Križevci pri Ljutomeru sodi med tista aktivna društva v ljutomerski občini, ki posvečajo posebno skrb rekreaciji. V ta namen tudi organizira razne turnirje in akcije. Tako so organizirali nogometno tekmovanje v krajevni skupnosti, kjer po petem kolu vodijo Bučečovci. Organizirali pa so tudi rokometni in odbojkarski turnir, kolesarjenje in kros. V počastitev Dneva borca pa pripravljajo tradicionalni turnir v malem nogometu.	M- Ohman
Vodi SD Tišina
Nadaljuje se tekmovanje v streljanju z zračno puško za prehodni pokal KS Tišina, ki ga organizira SD Kdloman Flisar Tišina. Po petem kolu vodi ekipa Tišine z 10 točkami pred Petanjci 10, Satahovci 8, Tropovci 8, Gradiščem 6 in Rankovci ter Murskimi Črnci, ki so brez točk. Tekmovanje se bo nadaljevalo meseca septembra.	fk
NAMIZNI TENIS
Priznanje Kovaču inUngerju
Na konferenci namiznoteniške zveze Slovenije so zaslužnim tekmovalcem, delavcem in organizacijam podelili priznanja. Med njimi sta tudi Štefan Kovač in Mirko Unger iz Murske Sobote. Štefan Kovač, najboljši pomurski igralec namiznega tenisa, je prejel priznanje za tekmovalne dosežke v pretekli sezoni. Mirko Unger pa za dolgoletno uspešno delo kot republiški kapetan.
STRELSTVO — OBČ. PRVENSTVO
Rumeševa in Bagari prvaka
Občinska strelska zveza M. Sobota je pripravila občinsko prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško za člane, članice, mladince in mladinke. Sodelovalo je 22 strelcev in 5 strelk iz 7 strelskih družin soboške občine. Normo za republiško tekmovanje pa so izpolnili štirje strelci in štiri strelke.
Rezultati — moški: 1. Bagari (Panonija) 215, 2. Horvat M. (Mura) 213, 3. Bukovec (Tišina) 212, 4. Horvat J. (Mura) 211 krogov. Ženske: 1. Rumeš (BK) 243, 2. Kolmanič (Panonija) 240, 3. Vogrinčič (BK) 192, 4. Sapač (Panonija) 179 krogov.
EKIPNI ZMAGOVALEC SOBOČANI
V Ljutomeru je bilo medobčinsko tekmovanje v atletiki za starejše pionirje in pionirke, na katerem so sodelovali atleti in atletinje iz vseh štirih pomurskih občin. Največ uspeha so imeli predstavniki soboške občine, ki so postali ekipni zmagovalec.
Rezultati — pionirke — 100 m: 1. Suhač(MS), 2. Horvat (GR), 3. Šerc (Le); 300 m: 1. Kovačič (Lj), 2. Marič (MS), 3. Grabar (MS); 600 m: 1. Mutvar (MS), 2. Mlinarič (GR), 3. Simonič (Lj); višina: 1. Krampač (Le), 2. Cigut (MS), 3. Stramič (GR); daljava: 1. Jaklin (Le), 2. Špur (MS), 3. Šijanec (Lj); krogla: 1. Bohar (MS), 2. Levičar (MS), 3. Bogdan (Lj); štafeta 4 x 100 m: 1. M. Sobota, 2. Ljutomer, 3. Lendava in 4. G. Radgona.
Rezultati — pionirji — 100 m: 1. Zadravec (MS), 2. Žalig (Le), 3. Štaman (Lj); 300 m: 1. Klemenčič (Lj), 2. Petek (Le), 3. Fras (GR); 1000 m: 1. Režonja (Le), 2. Koršič (MS), 3. Banfič (Lj):, višina: 1. Čirič (Le), 2. Zemljič (GR), 3. Majcen (Lj); daljava: 1. Šiftar (MS), 2. Zver (Le), 3. Štrakl (Lj); krogla: 1. Majerič (Le), 2. Pongrac (MS), 2. Meznarič (Lj); štafeta: 1. M. Sobota, 2. Ljutomer, 3. Lendava in 4. G. Radgona.
Ekipno: 1. M. Sobota 22.234, 2. Ljutomer 20.801, 3. Lendava 20.587, 4. G. Radgona 19.482 točk.
T. Ficko
AKTIV UČITELJEV TELESNE VZGOJE
Obravnavali aktualno problematiko
Te dni se je v Ljutomeru pod vodstvom profesorja Toneta Pračka sestal aktiv učiteljev telesne vzgoje na osnovnih šolah Pomurja in obravnaval nekatera aktualna vprašanja šolske telesne vzgoje. Tako so obravnavali telesno držo in druge telesne okvare šoloobveznih otrok, o čemer je govoril dr. Jože Šumak. Ugotovili so, da se število okvar, predvsem hrbtenice in stopal, naglo povečuje, zato bi morali učitelji in zdravniki tesneje sodelovati. V ta namen bodo tudi usposobili poseben oddelek, ki se bo ukvarjal s problematiko okvar in deformacij šoloobveznih otrok. Profesor Franc Kolarič je pripravil učno uro (vadba ob šolski trimski stezi), profesor Tone Praček pa je udeležence seznanil s predlogom novega učnega načrta za osnovne šole, ki predvideva za učence od prvega do šestega razreda po tri ure telesne vzgoje, za ostala dva razreda pa po dve uri. Aktiv učiteljev telesne vzgoje na osnovnih šolah Pomurja je tudi obravnaval problematiko varstva in poškodb pri urah telesne vzgoje, o čemer je prisotne informirala Danica Makoter, o novih metodah dela pri uvajanju borilnih športov in ritmične gimnastike, pa sta govorila tov. Davidovski in tov. Dardevičeva. Govorili pa so tudi 6 problematiki šolske atletike, kjer so ugotavljali, da temu področju šole namenjajo premalo pozornosti. Učitelji telesne vzgoje so si tudi ogledali medobčinsko tekmovanje v atletiki za starejše pionirje in pionirke.
T. Ficko
HOKEJ NA TRAVI
Reprezentanca Egipta v Murski Soboti
V zadnjih dneh junija prispe v Jugoslavijo hokejska reprezentanca Egipta, neuvrščene dežele, s katero naša država dobro sodeluje. Na začetku svoje turneje po Jugoslaviji od 29. 6. do 1. 7. se bodo hokejisti Egipta mudili v Pomurju, kjer bodo v Murski Soboti odigrali prijateljsko tekmo s hokejisti Pomurja. Tekma bo v torek, dne 30. junija 1981, ob 17.00 uri na igrišču OŠ Daneta Šumenjaka. Nastop hokejistov Egipta v Murski Soboti bo prav gotovo privlačen za mnoge ljubitelje športa.
JUDO — REP. PRVENSTVO
SOBOČANI DRUGI - VELIK USPEH
V Mariboru je bilo finale ekipnega prvenstva Slovenije v judu za člane, kjer sta nastopili po dve najboljši ekipi iz vzhodne in zahodne skupine. Sobočani so dosegli velik uspeh, saj so osvojili drugo mesto. V odločilnem srečanju so se pomerili z ekipo Impola iz Slovenske Bistrice in tesno izgubili z rezultatom 3:4. Zmage za Soboto so dosegli: Flajhtinger, Kisilak^ in Krančič. Sicer pa so v tem tekmovanju Sobočani osvojili 17 točk.
V zaključnem delu tekmovanja so nastopile ekipe Olimpije iz Ljubljane, Triglava iz Kranja, Impola iz Slovenske Bistrice in Partizana iz Murske Sobote.
BADMINTON
Mednarodno prvenstvo v Lendavi
Ob prazniku lendavske občine je ŠŠD Mladost pripravilo mednarodno prvenstvo Lendave v badmintonu. V ekipni razvrstitvi so zmagali domačini, ki so v odločilnem srečanju premagali Gleisdorf iz Avstrije z rezultatom 6:2. Poleg ekipne zmage pa so se domači, med 50 tekmovalci, odlično odrezali tudi pri pionirjih in mladincih posamezno.
Rezultati:
pionirji: 1. Vugrinec (Ml), 2. Korenčan (Jež), 3. Kustec (Ml), 4. Zadnikar (Jež), pionirke: 1. Šlibar, 2. Koren, 3. Ošlaj, 4. Mahnič (vse Mladost); mladinci: 1. Sekereš (Ml), 2. Erjavec (Jež), 3. šendlinger (Ml), 4. Dominko (Ml); mladinke: 1. Jelenc, 2. Jan (obe OL), 3. Petkovič (Ml), 4. Jerin (Jež).
Ekipno: 1. Mladost I (Lendava), 2. Gleisdorf (Avstrija), 3. Mladost II, 4. Virovitica.	T. Gider
INVALIDI ŠPORTNO AKTIVNI
DŠR1 Murska Sobota je pripravilo tekmovanje v balinanju na katerem je nastopilo 5 društev iz vzhodne Slovenije. Zmagali so Celjani pred Velenjčani in Mariborčani. Soboško društvo, ki je nastopilo z dvema ekipama, je osvojilo četrto mesto. Balinišče v Murski Soboti pa bo slavnostno odprto ob letošnjem občinskem prazniku.
Konec tedna, v soboto 27. junija, pa bodo v Murski Soboti gostovali invalidi iz Madžarske in se s soboškim društvom pomerili v metu krogle, sedeči odbojki, streljanju z zračno puško, kegljanju in šahu.	tg
I.MNL M. Sobota
Rezultati — 21. kolo
Carda:Tišina 2:4
Puconci:Rakičan 2:1
Bakovci:Cankova 3:0
Rogašovci:Ljutomer 2:7
Beltinka:Tešanovci 2:1
Beltinka	21	16	4	1	84:33	36
Bakovci	21	14	3	4	56:23	31
Tešanovci	21	13	3	5	59:40	29
Rakičan	21	12	1	8	49:34	25
Ljutomer	21	11	3	7	55:42	25
Lipa	21	10	4	7	53:44	24
Carda	21	8	6	7	47:51	22
Tišina	21	10	1	10	67:52	21
Rogašovci	21	4	5	12	39:47	13
Puconci	21	4	5	12	45:66	13
Radgona	21	5	3	12	37:64	13
Cankova	21	0	0	21	13:108	0
ATLETIKA
Balek osmi
V Celju je bilo finale državnega atletskega prvenstva, na katerem je nastopil tudi član AK Pomurje iz M. Sobote Milan Balek kot edini pomurski predstavnik. Tekmoval je v hoji na 20 km in s časom 1:42,56,7 osvojil osmo mesto, kar je njegov osebni rekord.
KAJAKAŠTVO — DRŽAVNO PRVENSTVO
Brata Verban druga
Na reki Soči pri Novi Gorici je bilo državno mladinsko prvenstvo kajakašev in kanuistov. Tekmovanja so se udeležili tudi mladi tek-‘ movalci brodarskega društva Mura iz Kroga. Najbolj sta se izkazala brata Verban, ki sta v slalomu s kanujem dvosedom zasedla drugo mesto, kar je vsekakor lep uspeh.
IL ONL Lendava
Rezultati — 24. kolo
Zvezda:Odranci 0:3
Nedelica:Polana 5:0
Bistrica:Lakoš 2:1
Piramida:Črenšovci 0:11
Pince:Panonija 3:6
Borba:Mostje 6:1 Žitkovci prosti
Panonija	22 15 6 1 75:28			36
Borba	23	16	4 3 79:36	36
Črenšovci	22	15	3 4 67:30	33
Odranci -	23	13	3 7 80:40	29
Nedelica	22'	12	3 7 72:38	27
Bistrica	22	11	5 6 48:33	27
Mostje'	22	11	2 9 52:33	24
Polana	22	8	2 12 52:57	18
Lakoš	22	8	2 12 41:47	18
Pince	22	6	3 13 34:74	15
Žitkovci	22	3	4 15 28:49	10
Zvezda	22	3	2 17 15:88	8
Piramida	22	3	1 18 21:111	7
MALI NOGOMET
Čarda in Roman
NK Nemčavci je pripravil turnir v malem Nogometu, na katerem je sodelovalo 13 ekip. Zmagala je ekipa Carde pred Moščanci in Se-beborci. (Š. A).
NK Kupšinci je organiziral turnir v malem nogometu. Sodelovalo je 17 ekip. Zmagala je ekipa Romah pred Panonsko in Gederovci. (F. K.)
D. Hari in ekipa Radenske
Ob prazniku občine Lendava je tamkajšnje šahovsko društvo pripravilo nadvse uspeli hitropotezni turnir, ki se ga je udeležilo pet ekip, in 20 šahistov.
Zmagal je Danilo Hari s 17 točkami pred Režonjo (oba Radenska) 15,5, Gaberjem (Lendava) 15. Prvo mesto med ekipami je pripadlo ŠD Radenska iz Murske Sobote z 53,5 točke, sledijo pa Lendava I ekipa 31,5, Lendava II 26,5, itd.
M. Jerše
STRAN 18
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
kronika __________________________
Alkohol za krmilom
Ko smo v ponedeljek s prometnim inšpektorjem UNZ Murska Sobota Viljemom Cerpnjakom na kratko analizirali prometne nesreče preteklega tedna, smo ugotovili, da je bila skoraj vsem vzrok neprimerna hitrost, poleg tega pa še al- kohol. Kaže torej, da NEKATERI vozniki motornih vozil še vedno ZAVESTNO kršijo prometne predpise.
Silvo Cmager, 23 let, iz Nunske grabe 14/a se je 15. junija peljal z osebnim avtom iz Mote pri Ljutomeru, in sicer pravilno po svoji desni strani vozišča. Nenadoma pa je pritekla na cesto 3-letna deklica A. M. iz Mote 29 in se zaletela v blatnik avta. Hudo se je poškodovala in so jo odpeljali v bolnico.
Zaradi ozkega cestišča, neprimerne hitrosti in neizkušenosti 17-
ietnega M. A. s Cvena, ki je vozil kolo z motorjem, je prišlo do trčenja z osebnim avtom, s katerim se je peljal 28-letni Alojz Makoter z Mote. — M. A. je padel in se hudo poškodoval, nastala pa je tudi materialna škoda za 30 tisočakov.
Iz Ivanovec poročajo o prometni nezgodi kolesarja Franca Kocipra. 16. junija ob 13.45 uri se je peljal
POSLEDICE
KRATKEGA STIKA
18. junija je 53-letna Kristina Ozvatič s Tišine molzla kravo. Naenkrat se je živina vznemirila in padla po tleh. Mož Viktor je brž stekel k varovalkam in izklopil tok. Pravilno je namreč ugotovil, da je prišlo v električni instalaciji do kratkega stika. Krava, ki jo je predtem Kristina molzla, je za posledicami sunka elektrike poginila. Ob padcu na Kristino ji je prizadejala hude poškodbe na nogi, zato so jo prepeljali v bolnico. Medtem so elektrikarji že ugotovili mesto kratkega stika. Povedali so, da sta prišla v stik pozitivni in ne-
gativni pol v grelcu bojlerja v kuhinji. Od tod je električni tok stekel po ceveh vodovoda v hlev in povzročil že opisane posledice. Najbrž bi bila nesreča še hujša, če Ozvatičeva ne bi imela obutih gumijastih škornjev.
Požar, ki je nastal na gospodarskem poslopju Alojza Šuta v Ilovcih, je povzročil za 30 tisoč dinarjev škode. Miličniki iz Ljutomera so povedali. daje goreti začelo zaradi tega, ker je prišlo do samovžiga sena, ki so ga Šutovi nekaj dni pred tem spravili na podstrešje, čeprav ni bilo popolnoma suho.
Obdukcija je pokazala, da 41-letna Marija Gjerek iz Radenec 15 ni umrla naravne smrti. Do izliva krvi v možgane, kar je imelo za posledico smrt, je prišlo ker je 14. junija 1981 dobila močne udarce. Tega dne je namreč v hiši prišlo do prepira med njo in materjo Ano Sadi. V razčiščevanje se je vmešal tudi pokojničin mož, ki je ženo menda prav tako nekajkrat udaril po glavi. Med prerivanjem je naposled padla in z glavo udarila ob steno v hodniku. Primer bo obravnavalo sodišče.
Popravek. Predzadnji stavek, zapisan v prejšnji številki te rubrike, se pravilno glasi: Medtem ko sta se sončili, se je Stanislav (ne Franc, kot je bilo pomotoma zapisano) kopal.
Ana Kopinja iz Gaberja je na postaji milice v Lendavi prijavila krajo 11.100 dinarjev. To vsoto ji je nekdo sunil med 15. in 16. junijem. Denar je imela v hranilni knjižici, ki jo je spravila med posteljnino. Dasiravno je bilo stanovanje zaklenjeno, je. kot vse kaže, nepridiprav našel ključ, obešen v shrambi, in potem m imel več težkega dela. Denar je izginil v času, ko je bila Kopinjeva na njivi.
Avstrijski državljan Julius Paeck je murskosoboškim miličnikom povedal, da sta mu dva otroka v starosti od 8 do 10 let iz avta, ki gaje parkiral pred bazenom v Moravcih. ukradla dokumente in 4.500.šilingov ter500dinarjev. Za storilcema poizvedujejo.
21. junija ob 17.30 uri seje Jože Zel iz Maribora peljal z osebnim avtom znamke ford escort z Murskega vrha proti Kapeli. Naerikratjeopaz.il,da se kadi izpod pokrova motorja. Ko je vozilo ustavil in dvignil pokrov, je zagorelo še bolj. Gašenje s peno, vodo in peskom ni bilo uspešno in je avto skorajda zgorel. Gmotna škoda znaša 80 tisočakov. Vzrok požara je kratek stik na električni instalaciji.
Š. S.
po lokalni cesti iz Sebeborec proti Andrejcem. Ker je bilo prevozno sredstvo nepravilno obremenjeno s prtljago, ga je zaneslo na levo, nakar je padel in se telesno poškodoval.
Voznik osebnega avta Karel Kolarič, 37 let, iz Stogovec se je 17. junija peljal z neprimerno hitrostjo skozi Zepovce. Pred njegovim avtom je hotela čez cesto 7-letna V. K. iz Stogovec. Akoravno je avtomobilist zaviral, nesreče ni uspel preprečiti in je deklico, ki mu je prišla pred avto z leve strani, zadel. Zdravijo jo v soboški bolnici.
Marjan Bukovec, iz Gornje Radgone, ki se je 18. junija z osebnim avtom peljal skozi Hrastje—Moto, zaradi velike hitrosti ni uspel izpeljati ovinka, kar je imelo za posledico, da je trčil v ograjo. Materialna škoda znaša 40 tisoč dinarjev. Poškodovanega voznika so prepeljali v bolnico, kjer so mu vzeli tudi kri za analizo, kajti miličniki so posumili v treznost.
Odvzem krvi pa so odredili tudi zoper 23-letnega Petra Gombošija iz Bakovec, Ribiška ulica 12. On je namreč 18. junija z veliko hitrostjo drvel proti svoji vasi in potemtakem ne preseneča, da je vozilo začelo zanašati, naposled je zdrknilo s ceste na bankino, takoj zatem pa v pokopališko ograjo. Voznik je hudo poškodovan. Gmotno škodo so ocenili na 7 tisočakov.
V bližini petanjskega pokopališča je 20. junija ob 16.15 uri 20-letni Jože Karas iz Kupšinec 53 zapeljal na desno bankino (peljal se je iz Radenc proti Murski Soboti), nato pa je vozilo zdrknilo s ceste in obstalo v jarku obrnjeno na levi bok. Voznika in sopotnika Franca Zenljiča iz Petanjec 119/a so prepeljali v bolnico, avto, na katerem je škode za 25 tisočakov, pa k mehaniku.
Zavoljo neprimerne hitrosti je 21. junija izgubil oblast nad avtom 26-letni Miroslav Srt iz Zbigovec. v Crešnjevcih je zapeljal v jarek, vozil po njem 25 metrov, nato pa treščil v drevo, kjer je tudi obstal. Škode je za 40 tisoč dinarjev. Alkotest je pozelenel čez polovico.
Z neprimerno hitrostjo se je tudi peljal 34-letni Vladimir FrEčič iz Klenovnika na Hrvaškem. V Vanča vasi je na sredini desnega voznega pasu naletel na 12-letno kolesarko M. S. in jo ob prehitevanju, kljub zaviranju, zadel. Deklica, ki je zletela v vetrobransko steklo, se je hudo poškodovala. Voznik je bil trezen.
Š. S.
TOVARNA MESNIH IZDELKOV M. SOBOTA — Janez šantah (10), Marija Ratoša (2), Ludvik Franko (4), Milan Pečič (2), Srečko Vojevec (2), Jože Štefko (3), Jože Puhan (4), Anton Vučko (3), Ludvik Kuplen (3), Marjana Mekiš (2), Ludvika Vrečič (4), Marija Mesarič (7), Jože Forjan (8), Marjana Ratnik (5), Slavica Fujs (7) Jože Fister (2).
POTROŠNIK M. SOBOTA — Katarina Fujs (6), Ludvik Petrovič (6), Jože Bagari (9), Marjan Flisar (1), Franc Horvat (3), Kristina Kranjec (7), Ludvik Šiiklar (18), Ljubomir Pintar (4), Darko Frumen (1), Cvetka Smodiš (7), Majda Pertoci (3), Terezija Bertalanič (2), šarika Dervarič (1), Pavla Domjan (1).
GRADBENIŠTVO TOZD POMURJE M. SOBOTA — Alojz Recek (5), Jože Flisar (2), Drago Ficko (2).
PANONIJA M. SOBOTA — Filip Muhič (3).
POMURSKI TISK M. SOBOTA — Zora Vučina (8), Alojz štefanec (7), Mirjana Vinkovič (1), Robert Kerec (8), Janko Meško (14), Štefan Kuhar (11), Jurij Marinec (27), Štefan Antolin (1), Greta Slivnjek (2), Ivan Gorza (6), Milena Šlebinger (2), Terezija Marinec (2), Rudolf Kokalj (14), Franc Pavel (1), Janez Borovič (9), Geza Gabor (3), Milivoj Gavrilovič (1), Magda Karas (11), Franc Weindorfer (5), Edvard Titan (4), Silva Pok (1), Ludvik Flegar (7), Aleksander Lukašev (31), Marija Cigut (1), Jože Lukašev (11), Tončka Grah (15).
SKUPŠČINA OBČINE M. SOBOTA — Marija Podlesek (17), Marija Gaber (7), Marica Meško (14), Amalija KOleš (8), Metka Jakšič (3), Štefan Žekš (6), Stane Vukan (13).
MURA, TOZD TEŽKA KONFEKCIJA — Florjan Miholič (10)
DAROVALCEM SE ZAHVALJUJEMO!
Transfuzijski oddelek
»POLJOOPSKRBA« import—export Zagreb, POSLOVNI CENTER, Maribor, Ljubljanska cesta 7, vam sporoča, da prodaja
D ,	. ,	..	 pm IOOSKRBA Zaqreb — POSLOVNI CENTER MARIBOR,
Potrebne informacije vam daje POLJUU&nhdm oc, 62000 Maribor, Ljubljanska cesta 7, tel. (062) 29-351
PRODAJALNE v Mariboru, Ljubljanska c. 7 in Ulica XIV. divizije 73, tel. (062) 33-523 in v Murski Soboti, Lendavska cesta 37, tel. (069) 21-048.
Dokaz, da se občinska uprava hoče kaj" najbolj približati občanom, je tudi dogovor izvršnega sveta skupščine občine Gornja Radgona z Agroseservisom iz Murske Sobote. Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Gornja Radgona kot stvarno in krajevno pristojni upravni organ za registracijo in podaljšanje veljavnosti registracije motornih in priklopnih vozil je prenesel na Agro-servis del opravil v postopku za registracijo motornih in priklopnih vozil. Konkretno: občani iz rad-igonske občine, ki bodo pripeljali svoja vozila na tehnični pregled v Mursko Soboto na Agroservis, bodo s 1. julijem lahko uredili vse potrebne formalnosti v tej pooblaščeni organizaciji in jim tako ne bo treba več na občinski upravni organ v Radgono. To je vsekakor precejšen napredek! Proračun radgonske občine zaradi tega ne bo osiromašen, saj dogovor Agroservis obvezuje, da kupuje koleke v ,,tisti prodajalni, ki jo je določil izvršni svet občine Gornja Radgo-
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
MATIČNI URADI OBČINE MURSKA SOBOTA:
Branko Medi, avtomehanik. Ljutomer, in Anica Bodjanin, delavka. Bijelo polje, SR Hrvaška; Branko Mujdrica, šofer, Ljutomer, in Terezija Vukovič, administratorka, Ljutomer; Vladimir Horvatič, avtomehanik. Radenci 136, in Irena Kovačič, študentka, Ljutomer; Albin Lesjak, varilec, Ljutomer, in Angela Rožman, delavka, Ljutomer; Mirko Stajnko, strugar, Ljutomer, in Nada Šajt, ekonomski tehnik. Boreči 46; Franc Flegerič, miličnik, Ljutomer, in Majda Nemec, trgovka, Babinci 21; Ludvik Šlebič, kmetovalec, Hotiza 172, in Anica Senčar, kuharica, Križevci 34; Djuro Juračič, avtomehanik, Turčišče 85,-in Nevenka Tola, medicinska sestra, Cven 59; Jože Sever, kmetovalec, Vučja vas 58, in Slavica Žalik, ekonomski tehnik, Dokležovje 178; Miran Klaneček, kuhar, Radenci 220, in Zinka Stojko, administratorka, Ve-ščica 15; Alojz Domajnko, tesar, Kuršinci 31, in Martina Slekovec, kmetovalka, Bodislavci 13; Vili Dravec, strugar. Stara Nova vas 46, in Brigita Pajnhart, šivilja. Stara Nova vas 14; Janez Juterša, monter, Vogričevci 3/a, in Marta Uješ, kmetovalka, Bučečpvci 43.
Alojz JEREBIC, referent za dinarsko poslovanje, Gančani 160, in Silva TIVADAR, dijakinja, Lipovci 214; Janez ZADRAVEC, izdelovalec plastike, Ivanci 31, in Marjana ŠKAFAR, šivilja, Lipovci 110; Jože JAKOB, natakar, Lipovci 103, in Jožica HOHEGER, medicinska sestra, Lipovci 235; Ivan CESAR, zidar, Lipa 31, in Marija RIZMAN, strojna knjigovodkinja, Ormož, Skolibrova 8; Andrej SRAKA, dipl. inž. elektrotehnike, Renkovci 126/a, in Marija MAUČEC, zobozdravstvena sestra, Gančani 74; Zvonko ŠKRABAN, strojni ključavničar, Dokležovje 164, in Marija BUZETI, varuhinja, Bakovci, Zvezna 17; Stanislav SREŠ, kuhar, Ižakovci 143, in Danica RAJH, šivilja, Krapje 75/b; Anton VEREš’ gradbeni delavec, Ižakovci 2, in Anica GREGOREC, kmetovalka, Ižakovci 78; Venčeslav SMODIŠ, pravnik, Melinci 15, in Marija TRATNJEK, višja fizioterapevtka, Bratonci 36; Jože VAUPOTIČ, pomočnik varilca, Crenšovci 119, in Dragica JERIC, konfekcionarka, Gančani 70; Martin MLINARIC, višji rentgenski tehnik, Ižakovci 154, in Majda GRUŠKOVNJAK, dipl, inženirka farmacije, Beltinci, Kmečka 36; Ivan SOBOČAN, šofer, Lipa 173, in Marija KRAMPAČ, konfekcionarka, Lipa 161; Štefan PETEK, tesar, Ižakovci 6, in Marjetica JEREBIC, gostinska delavka, Melinci 110; Vladimir BAŠA, trgovski poslovodja, Beltinci, Ravenska 6, in Marija MATKO, konfekcionarka, Ižakovci 146; Jožef ŠERUGA, kmetovalec, Markišavd 3, in Regina SIPLIC, kmetovalka, Puconci 2; Feliks HLADEN, vodovodni inštalater, Dokležovje 62, in Ana ZVER, gostilničarka, Dokležovje 62; Leopold FRAS, voznik viličarja, Dokležovje 117, in Marija TIVADAR, kuharica, Mlajtinci 28; Emil KA-KAŠ, kmetovalec, Vučja gomila 76, in Elizabeta HORVAT, konfekcijska šivilja, Vučja gomila 38; Marjan GAJŽI, likalec, Tropovci 57, in Jožica KOHEK, šivilja, Dolnja Bistrica 34; Franc BORIŠ, klepar. Tišina 7, in Bernarda RUŽIČ, priučena šivilja, Satahovci 28; Janez BENKO, strojni ključavničar, Stavešinski vrh 38, in Jožica KEREC, administratorka, Ra-denci 70-	ČESTITAMO!
Obveznice cestnega posojila so za izgradnjo kirurškega oddelka poslali:
Rozalija Drožina, Gaj, Ponikve pri Celju (2.220,65 dinarjev), Janko in Milica Hakl, Murska Sobota, Staneta Rozmana 8 (5.329,85 dinarjev), Janez Abraham, Šalovci 101 (761,30 dinarjev), Alojz Škodnik, Petanjci 62 (1.065,70 dinarjev).
Vsem dosedanjim in bodočim darovalcem denarja ali obveznic cestnega posojila se zahvaljujemo. Denarne prispevke nakazujte na račun številka: 51900-763-30297 TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota s pripisom ,.Prispevek z kirurgijo”.
Neža Čahuk, 83 let, Križevci 161; Janez TOrbk, 36 let, Bokrači 7; Franc Kumin, 37 let, Krog 162; Franc Maroša, 61 let, Melinci 160; Ludvik Kučan, 62 let, Križevci 105; Franc Poli, 66 let, Pertoča 93; Dezider Banfi, 66 let, Moščanci 36; Karel Korpič, 69 let Markovci 35; Leopold Car, 70 let, Sebeborci 39; Alojz Sraka, 70 let, Lipovci 204; Franc Horvat, 73 let, Motvarjevci 13; Janez Poredoš, 73 let, Murska Sobota, Cankarjeva 49; Jože Šoštarec, 74 let, Murska Sobota, Oktoberske revolucije 10; Jože Kokaš, 74 let, Vadarci 101; Janez Vrečič, 74 let, Grad 111; Alojz Šipoš, 75 let, Beltinci, Ravenska 26; Franc Titan, 75 let, Murski Črnci 63; Franc Horvat, 76 let, Černelavci 87; Štefan Bagari, 76 let, Bakovci 195; Karel Jerič, 76 let, Lukačevci 3; Mihael Franc, 76 let, Kovačevci 39; Štefan Ficko, 77 let, Korovci 42; Franc Bergles, 79 let, Šalamenci69; Ferenc Antal, 79 let, Središče 38; Franc Svetec, 79 let, Adrijanci 47; Jože Vaš, 80 let, Selo 38; Alojz Celec, 80 let, Rakičan 61; Franc Kerec, 85 let, Murska Sobota, arh. Novaka 13; Ema Kreft, 42 let, Petanjci 121; Štefka Maglica, 51 let, Beltinci, Mladinska 6; Jolanka Bafari, 51 let, Predanovci 59; Gize-la Stankovič, 52 let, Predanovci 59; Gizela Vidonja, 54 let, Lemerje 15; Emilija Kuzmič, 64 let, Jurij 131; Frančiška Bokan, 67 let, Černelavci 42; Klara Obal, 69 let, Krog 195; Frančiška Šebjanič, 70 let, Sebeborci 10;
STRAN 19
Na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacijsko in racionalizatorsko dejavnost v občini Lendava, razpisuje Komisija za to dejavnost pri občinski raziskovalni skupnosti Lendava
NATEČAJ
za podeljevanje nagrad in priznanj za inovacijsko in racionalizatorsko dejavnost.
L
Komisija bo v letu 1981 podelila nagrade in priznanja posameznikom in skupinam za najboljše dosežke na področju inovatorstva in racionalizatorstva, t. j. za izume, vzorce in modele, tehnične in druge izboljšave kot je določeno s Pravilnikom.
Natečaj velja le za . dosežke, ki so bili v tem letu predhodno priznani od pristojnih organov TOZD ali delovne skupnosti.
Komisija bo podelila tri nagrade in sicer:
1.	nagrada 7000 din
2.	nagrada 5000 din
3.	nagrada 3000 din
II.
V natečaju lahko sodelujejo delavci ali skupine delavcev občine Lendava. Kandidate pa lahko predlagajo:
a)	komisija za inovacije in drugi odbori za inventivno dejavnost v TOZD in del. skupnosti
b)	Temeljne organizacije ali družbenopolitične organizacije v TOZD,
c)	Strokovna služba in posamezniki.
III.
Ob prijavi mora predlagatelj komisiji predložiti naslednje dokumente:
—	osebne in splošne podatke;
—	tehnične podatke z opisom;
—	uporabo izuma ali racionalizacije; v praksi in kakšen je ekonomski učinek izuma ali racionalizacije;
—	dokumentacijo izuma (skica, izračun)
IV.
Rok natječaja je do 1. nov. 1981. Kandidati naj do tega roka predložijo naloge Občinski raziskovalni skupnosti Lendava. Po roku prispelih nalog komisija ne bo upoštevala.
V.
Nagrade in priznanja bodo podeljena na seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Lendava v mesecu decembru 1981.
KOMISIJA ZA INOVACIJSKO IN RACIONALIZATORSKO DEJAVNOST
ORS LENDAVA
Gradbeno podjetje GRADITELJ Beltinci
razpisuje
za šolsko leto 1981/82 naslednje kadrovske štipendije:
1	štipendijo na srednji gradbeni šoli (prednost imajo dijaki višjih letnikov}
5	štipendij za učence v gospodarstvu, poklic ZIDAR
3	štipendije za učence v gospodarstvu, poklic TESAR
2	štipendiji za učence v gospodarstvu, poklic ZE-LEZOKRIVEC
Kandidati naj pošljejo prijave na obrazcu DZS 1,65.
K prijavi je potrebno priložiti:
—	overjen prepis ali fotokopijo zaključnega spričevala
—	ustrezne podatke o materialnem in socialnem položaju kandidata
—	potrdilo o vpisu v šolo v tekočem letu
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. O dodelitvi štipendij bodo kandidati pismeno obveščeni do 31. 8. 1981.
Obvestilo
vsem uporabnikom družbenih sredstev in varčevalcem Ljubljanske banke
S pristopom k novemu medbančnemu sporazumu so temeljne banke, združene v Ljubljansko banko, povečale mejni znesek, na katerega se lahko glasijo čeki po tekočih računih.
Omejitev posameznega čeka je odslej od 100 do 4000 din.
Prav tako se je povečal tudi možni znesek dnevnih dvigov s hranilne knjižice pri drugih bankah in na poštah v Sloveniji, Dalmaciji in Vojvodini.
Dnevna izplačila vpoglednih hranilnih vlog na ime smejo znašati do 6000.din (doslej 4000 din).
hitreje do cilja
Delovna skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava objavlja naslednja dela in naloge:
Referent za graditev in vzdrževanje
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje:
—	da ima višjo izobrazbo gradbene smeri in 3 leta delovnih izkušenj
—	da ima srednjo izobrazbo gradbene smeri in 7 let delovnih izkušenj,
—	da ima opravljen strokovni izpit.
Kandidati naj vložijo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na Delovno skupnost Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava, Partizanska ulica 52 v 15 dneh.od objave.	**
O izbiri kandidata bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku objave.
Komunalna skupnost občine Lendava
objavlja popravek oglasa v Vestniku z dne 28. junija 1981 in sicer:
Natečaj za oddajo parcel v Lendavi bo v petek, 3. julija 1981 ob 14.30 in ne v soboto, 3. julija 1981, kot je bilo objavljeno.
Pri temeljnem sodišču v M. Soboti — Enota v M. Soboti bo dne 17. 7. 1981 ob 8. uri v sobi št. 14
dražba nepremičnine
in sicer se bo prodajalo stanovanjsko hišo Deziderja in Terezije Sarka v Bevkovi ulici št. 4 v M. Soboti, zgrajena na pare. št. 2271 s stav-biščem 0.82 a ter garažo in dvorišče 3.70 a od vi. št. 858 k. o. M. Sobota za izklicno ceno 593.210,60 din ob položitvi varščine 59.321 din ter plačilo celotne kupnine v 15 dneh po prodaji. Natančnejši prodajni pogoji so razvidni iz odredbe o prodaji, ki je nabita na sodni oglasni deski tega sodišča.
Komisija za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge:
1.	vodenje sektorja razvoja in raziskav
2.	vodenje sektorja za plan in organizacijo
3.	programiranje investicij
4.	raziskovanje trga
5.	dva projektanta razvojne tehnologije
POGOJI:
pod 1., 2. in 3.
—	končana visoka šola tehnične ali ekonomske smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj pod 4.
—	končana visoka šola ekonomske smeri in najmanj eno leto delovnih izkušenj pod 5.
—	končana visoka šola tehnične smeri (strojne) in najmanj 4 leta delovnih izkušenj
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov ,,Tehnostroj" industrija in servis vozil Ljutomer, n. sol. o., Prešernova cesta 40, z oznako za komisijo za delovna razmerja.	,
O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije.
ALUMINIJSKI RADIATORJI
Pripombe o javnih cestah
Osnutek zakona o javnih cestah je naletel na dokajšen odmev tudi v murskosoboški občini. Tako so člani odbora za ceste pri samoupravni interesni skupnosti za cestno in komunalno dejavnost imeli nekaj konkretnih pripomb na predloženo besedilo zakonskega osnutka. Med drugim so se zavzeli za to, da o razvrščanju lokalnih cest v prihodnje odloča skupščina družbenopolitične skupnosti, ne pa določeni organ, kot je bila dosedanja praksa.
Dopolnili bi naj tudi 18. člen omenjenega osnutka, kjer je govora o regionalnih cestah.
Mnenja so, da bi morale biti v pristojnosti republike tudi tiste regionalne ceste, ki povezujejo določena območja z mejnimi prehodi. Na tem področju kaže uveljaviti enotno politiko. Osnutek zakona naj ne bi tudi določal, katera temeljna organizacija združenega dela je obvezno pristojna za urejanje cestnih odsekov, ampak bi to nalogo prepustili posameznim občinam. Glede financiranja, predvsem iz taks za motorna vozila, pa so sprejeli pripombo. da bo treba v prihodnje natančneje opredeliti način delitve sredstev in kriterije, s čimer bi se izognili nekaterim razhajanjem na tem področju.
M.Jerše
cenejši za 10%
RADIATORSKI KOTNI VENTIL
RADIATORSKI RAVNI VENTIL S TERMOSTATOM
Nakup je možen v vseh trgovinah s tehničnim blagom
MARIBORSKA LIVARNA
Kejžarjeva 11,62000 MARIBOR
STRAN 20
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
radijski in televizijski spored od 2 6. junija do 2. julija
PETEK
SOBOTA
NEDEUA
PONEDELJEK
TOREK
SREDA
ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
RADIO
MURSKA SOBOTA ( MURSKA SOBOTA
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Ob koncu tedna (napovedi kulturnih in športnih prireditev, pregled Vestnika, Povabilo, 17.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev os-rednjega slovenskega sporeda
TV LJUBLJANA
17.05 Poročila. 17.10 Rdeča Zora, nadaljevanka TV Beograd. 17.40 Glasbena parada Radenci 81: Plesni orkester radia Berlin. 18.15 Obzornik. 18.25 Vidiki socialnega dela: Socialni delavec v izobraževanju. 18.55 Ne prezrite. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, dokumentarna serija. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Cirkus. 21.30 V znamenju. 21.45 Nočni kino: Razbojniki, italijansko-španski film.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Mali svet, otroška serija. 18.45 Zvočni laboratorij, zabavna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.35 Včeraj, danes, jutri. 20.55 Ona, dokumentarna serija. 21.40 Predstavljamo vam, kulturna oddaja (do 23.10).
TV ZAGREB
Prvi program
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Mali svet, 18.45 Zvočni laboratorij, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije, 21.00 Srečanje v
studiu, 21.55 TV 22.10 Osvajanje Zahoda
Drugi program Ljubljana II
dnevnik, Divjega
isto kot
^AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 Ruščina, 9.00 šolska TV, 9.30 Sabrina (film), 11.20 klub seniorjev, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, pe-cid, pec, 16.30 Medvedki so prosti, 16.55 Spanečk Zaspanček, 17.00 Pan-opti-kum, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.49 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Akti X,Y — nerešeno, 20.15 Reklame, 20.20 Scene, 21.10 Reklame in šport, 21.20 Nočni studio, 22.20 Poročila.
Drugi program
17.30 Pogovori z Herodotom, 18.00 Jahanje (prenos), 18.25 Kdo me hoče?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Guliverjeva potovanja (reportaža), 20.00 Domači profesionalci, 20.15 Politika v petek, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Pod tigrovo zastavo (film), 22.50 Poročila.
TV MADŽARSKA TV MADŽARSKA
TV MADŽARSKA
15.25 Poje Gilbert Be-caud. 16.30 Navzkrižno vprašanje, uganke. 17.00 Okno, reportaže. 18.30 Tv dnevnik. 19.00 Delta, znanstveni magazin. 19.25 Glasbeno TV gledališče: Muzikalne duše, glasbene anegdote. 20.30 Panorama; pojavi v svetovni Politiki. 21.25 TV dnevnik. 21.35 Lahko noč. odrasli! Nebeška dekleta, nemška -nadaljevanka za starejše od' 16 1 n.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Prijetno soboto vam želimo (naš nasvet, sobotna reportaža, Iz naših časopisov), 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega spore-
TV LJUBLJANA
8.05 Poročila. 8.10 Glasba za cicibane: Kresniček, L del. 8.35 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 8.45 ZBIS — K. Grabeljšek: Moje akcije. 8.55 Čas za pravljice. 9.25 Ko utihne šolski zvonec. 9.55 Jezik v javni rabi: Razčlenjenost jezika. 10.05 Dokumentarna oddaja. 10.35 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, češka nadaljevanka. 11.30 Ljudje in zemlja — ponovitev. 12.30 Poročila (do 12.35). 17.05 Poročila. 17.10 Trapez, ameriški mladinski film. 18.50 Naš kraj. 19.05 Zlata ptica. 19.10 Risanka. 19.15 Cikcak. 19.24TV nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Sobotna TV križanka. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 Plamteča zvezda, ameriški film. 23.20 Poročila. 23.25 TV kažipot.
Oddajniki II. TV mreže:
17.15 Narodna glasba. 17.45 Zabavno glasbena oddaja. 18.00 Glasbena odda-ja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Romantika proti klasicizmu, dokumentarna serija. 21.00 Poročila. 21.10 Teta Luce, feljton. 21.40 Športna sobota. 22.00 Marta Argerič igra Chopina (do 22.30).
/O jubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Pesem mladosti, 18100 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Koraki, 18-45 Poetsko gledališče, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30Dnevnik 19.55 EPP, 20.00 Naravnost na zemljo (film), 21.40 EPP, 21.45 Dnevnik, 22.00 V soboto zvečer
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.35 Smaragdi v Kulumbiji, 10.25 Nočni studio, 11.30 Pojmo skupaj, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.40 Bratje Marx v blagovnici (film), 16.00 Vesela škatlja, 16.30 Stqri parnik, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Dva x sedem, 17.25 Dober večer v soboto (Heinz ' Conrads), 17.50 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 18.50 šport in reklame, 19.15 Stavimo, da . . . 20.55 Reklame, 21.00 Šport, 21.20 Newport-Jazz festival, 22.00 Poročila.
8.05 Spored za otroke. 10.10 TV reprize. 12.45 Za otroke. 14.05 Brodolomci, nadaljevanka. 15.05 Cirkus. 16.05 Literarni mozaik. 16.45 Kremelj, 1. del. 17.20 Kincsesbanya. , dokumentarni film. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Ulice San Francisca, kriminalka. 20.00 TV festival Veszprem, podelitev nagrad. 20.30 Mačja igra, madžarski film. 22.20 TV dnevnik.
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na po-mprskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (nedeljski gost, kotiček za kmetovalce, humoristična priloga), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00	— Vključitev
osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon 21-232)
TV LJUBLJANA
9.15 Poročila. 9.20 Sezamova ulica, otroška serija. 10.20 D. Sušič: Tale, nadaljevanka TV Sarajevo. 11.05 TV kažipot. 11.28 Mozaik. 11.30 Narodna glasba. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Jugoslavija, dober dan (do 13.35). 14.40 Melodije istre in kvamerja, posnetek festivala. 16.10 Poročila. 16.15 Prisluhnimo tišini, oddaja za slušno prizadete. 16.55 Dežela naših očetov, gruzinski film. 18.05 športna poročila. 18.15 Sestanek v nebotičniku. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 D. Lebovič— M. Smoje: Partizanska eskadrilja, 1. del nadaljevanke TV Sarajevo. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Slovenska"mesta: Črnomelj. 21.30 V znamenju. 21.50 Športni pregled.
Oddajniki II. TV mreže:
16.05 Nedeljsko popoldne. 17.30 Sobna postrežba, ameriški film. 19.00 Risanke. 19.30 TV dnevnik. 20.00 „SVEM 80”: Koncert. 21.00 Včeraj, danes, jutri. 21.25 Glasba iz ateljeja, ponovitev zabavno glasbene oddaje (do 22.15).
TV ZAGREB
Prvi program
9.45 Pregled sporeda, 9.50 Poročila, 10.00 Izgubljeni hudički (film), 10.55 Risanke, 11.30 Ru-koveti — narodna blasba, 11.55 EPP, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Jugoslavija, dober dan, 14.00 Studio 071, 14.30 Divji pes Dingo (film), 16.05 Nedeljsko popoldne, 17.30 Sobni servis (film), 19.00 Risanke, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Partizanska eskadrilja (TV film), 20.55 EPP, 21.00
Istambul
reportaža,
21.30 Dnevnik, 21.50 Športni pregled
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
16.40 Spanček Zaspanček, 16.45 Klub seniorjev, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 18.00 Avstrija v sliki, 18.25 Religija, 18.30 Čas v sliki, 18.50 Šport, 19.15 Noč klasičnega baleta, 20.55 Obisk starega mesta, 21.25 Religija, 21.30 Poročila.
7.00 Za otroke. 9.35 Ludas Matyi. pravljična igra. 11.40 Balet.. 13.25 Svet divijine. tiger. 13.55 Želeli ste. spored po želji gledalcev. 15.15 Priporočamo naše sporede. 15.55 Konjski šport, galop. 16.45 Nedeljska glasba. 18.00 Teden: akutalnosti, reportaže. 19.00 Poročila. 19.05 Nekateri ljubijo vroče, ameriški film. 21.05 Šport. 21.15 Bartok: Kontrasti.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodnozabavne glasbe, 16.30 — Športna oddaja, 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.20 Poročila. 17.25 Glasba za cicibane: Kresniček, 2. del. 17.40 Mozaik kratkega filma: Smrt kmeta Djurice, Rdeči cvet, jugoslovanska filma. 18.05 Človek in duševna stiska: Prava pot. 18.35 Obzornik. 18.45 Mladinska oddaja. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Kozina: Ekvinokcij, opera. 21.40 Propagandna oddaja. 21.45 V znamenju. 22.00 Ali se med seboj dovolj poznamo?
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Zlatarjevo zlato, otroška serija. 18.30 Bajke daljnih ljudstev. 18.45 Glasbena medigra. 19.00 Tele-sport. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost. 20.50 Včeraj, danes, jutri. 21.15 Martin Eden, serijski film. 22.05 Iz sporeda TV Skopje: Mali upornik (do 22.35).
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Zlatarjevo zlato, 18.30 Bajke daljnih dežel, 18.45 Katapult, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.11 Brucka (drama), 21.10 EPP, 21.15 Izbrani trenutek, 21.20 Srečanja, 22.05 Dnevnik, 22.20 En avtor, en film
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 TV kuhinja, 9.00 Šolstvo v Avstriji, 9.30 Prebarvaj svojo kočijo (glasbeni film), 12.00 Opoldanska fe-. dakcija, 16.00 Ed, ped, pec, 16.30 Lassie, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Živali pod vročim soncem, 17.25 Pregled sporeda.
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Šport v ponedeljek, 20.05 Reklame, 20.10 Detektiv Rockford, 20.55 Večerni šport, 21.55 Poročila.
Drugi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Znanost danes, 17.30 Usmeritve, 18.00 Kremen-čkovi, 18.25 Kdo me hoče?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Živi-nozdravnikove zgodbe, 20.05 Schilling, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Septem-berska polja, 22.50 Poročila.
TV MADŽARSKA
29. junija — ponedeljek: Ni sporeda
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10, Glasbena oddaja, 16.40 — Aktualna tema — Problematika izgradnje cest v Pomnijo, 18.00 — Sotočje, 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
17.30 Poročila. 17.35 Kapitan Kuk, slovaška pravljica. 17.45 V. Miloševič: Bosanska elegija. 18.15 Obzornik. 18.25 Tončka Čeč, oddaja iz cikla Čas, ki živi. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Aktualno. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Stendhal: Rdeče in črno, 1. del sovjetska nadaljevanka. 22.00 V znamenju;
Oddajniki II. TV mreže:
17.00 Vaterpolo Kotor— Jug, prenos. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Sammy Davis. 20.45 Človek in čas, dokumentarna serija. 21.15 Včeraj, danes, jutri. 21.40 Izobraževalna oddaja (do 22.10).
/© fubeanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
16.55 Pregled sporeda, 17.00 Vaterpolo: Kotor—Jug (prenos), 18.00 Poročila, 18.15 Potrebno je hoteti, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Odprti ekran, 20.55 EPP, 21.00 Aeromesto (film), 22.40 Dnevnik
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec, 8.30 Angleščina, 9.00 Šolska TV, 9.30 Končni akord (film), H.lOŽivinozdravni-kove zgodbe, 12.00 Opoldanska redakcija, 16.00 Eci, peci, pec, 16.25 Tudi hec mora biti, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Jadrnica 121 SP (film), 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Argumenti, 20.15 Koktail operet, 21.05 Ime mi je Robert Guiscard (film), 22.20 Poročila.
Drugi program
15.40 Pregled sporeda, 15.45 Iz parlamenta, 17.00 Pogovori z Herodotom, 17.30 Galerija, 18.00 Kremenčkovi, 18.23 Kdo me hoče?, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Kaj sem?, 20.00 Reklame, 20.03 Apropos film, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 in poročila.
TV MADŽARSKA tvmad2arska 
15.40 Glasbene zgodbe; Joseph Haydn. 16.10 Horizont magazin, reportaže. 16.50 Kazan pod zemljo, spored Studia Szeged. 17.20 Pold rug milijon korakov na Madžarskem; Gerecse. domovina rdečega marmorja. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Iskalci zlata na Aljaski, nadaljevanka. 20.10 Studio ’81. kulturni tednik televizije. 21.10 Brez diplome, reportaža. 21.40 TV dnevnik.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Nekaj minut z . . ., 16.30 — Koncert na domačem valu, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
16.45 Poročila. 16.50 Bitola: Rokomet Jugoslavija : ČSSR, prenos; v odmoru... 18.15 Risanka. 18.30 Obzornik. 18.45 Festival MPZ — Celje 81 (za JRT). 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Film tedna: Asfaltna džungla, ameriški film. 21.50 Propagandna oddaja. 21.55 Miniature: Vizije Vide Fakinove. 22.10 V znamenju.
OPOMBA: 14.00—19.30 Wimbledon: Tenis, polfinale ženske.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Kaj je novega pod streho, otroška serija. 18.45 Festival MPZ — Celje 81. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Srbska gledališča. 21.35 Včeraj, danes, jutri. 21.55 Tale, ponovitev nadaljevanke. 22.55 Knjige in misli (do 23.25).
/© ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
17.55 Pregled sporeda, 18.00 TV koledar,. 18.15 Kaj je novega pod streho?, 18.45 Festival mladinskih zborov Celje 81, 19.15 Risanka, 19.21 EPP, 19.27 Nocoj, 19.30 Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Izbor v sredo, 22.30 Dnevnik
Drugi program isto kot Ljubljana II
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Tudi hec mora biti, 8.35 Francoščina, 9.05 šolska TV, 9.35 Šarmantni prevarant (film), 10.50 Veselje z zabavo, 11.00 Argumenti, 12.00Opoldanska redakcija, 14.45 Novice iz parlamenta, 16.00 Slan-Slonček Bubu, 16.30 Wickie in silaki, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 Popi, 17.25 Pregled sporeda, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Maigret, 20.40 Tenis, 22.00 Poročila.
Drugi program
14.55 Pregled sporeda, 14.00 do 18.30 Tenis, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dokumentarna oddaja, 20.05 Religije sveta, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Prijatelj (film), 23.05 Poročila.
8.05 Za otroke. 9.10 Dve noči s Kleopatro, filmska komedija. 4 14.45 Za otroke.' 15.35 Tenis iz Wimbledona. 17.15 Tekoči sladkor iz koruze, reportaža. 17.45 Štafeta, 10 minut mladosti. 18.30 TV dnevnik. 19.00 Dva Američana. ameriški film. 20.30 Skrivnosti naše bodočnosti; spored Endre Czeizela. 8. del: Primerjava z vesoljem. 21.35 TV dnevnik.
15.30 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja, 16.30 — Delegatska tribuna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.

TV LJUBLJANA
17.55 Poročila. 18.00 Čas za pravljico, otroška kontaktna oddaja TV Zagreb. 18.30 Obzornik. 18.40 Po sledeh napredka. 19.10 Risanka. 19.15 Cik cak. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Glasbeni četrtek. 21.30 625 . 22.10 V znamenju.
Oddajniki II. TV mreže:
17.40 TV dnevnik v Madžarščini. 18.00 TV dnevnik. 18.15 Družba Zore Rdečelaske, otroška nadaljevanka. 18.45 Vaterpolo Mladost : Partizan, vključitev v prenos. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Izseljenska vas — mozaična oddaja. 23.00 Poročila (do 23.05).

/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV ZAGREB
Prvi program
17.55 Pregled sporeda, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Družina rdečelase Zore, 18.45 Ugrabitev, 19.15 Risanka, 19.21-EPP, 19.27 Nocoj, 19.30' Dnevnik, 19.55 EPP, 20.00 Zunanjepolitična oddaja, 20.50 Močnejši spol, 21.50 Dnevnik, 22.05 Oddaja resne glasbe
Drugi program isto kot' Ljubljana II -
TV AVSTRIJA
Prvi program
8.00 Jutranja poročila, 8.05 Eci, peci, pec,. 8.30 Neznana.Avstrija, 9.00 Šolska TV, 9.30 Ko je mama stavkala (film), 10.55 Hans in Lena, 11.15 Waltonovi, 12.00 Opoldanska redakcija, 14.45 Novice iz parlamenta, 16.00 Eci, peci, pec, 16,30 Marco, 16.55 Spanček Zaspanček, 17.00 TV kuhinja, 17.25 Pregled
ZO ljubljanska banka
Pomurska banka
sporeda, 17.30 Mi, 17.54 Reklame, 18.00 Avstrija v sliki, 18.23 Reklame, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Sončni konji, 20.05 Literatura, 20.50 Večerni šport, 22.50 Poročila.
Drugi program
12.55 Pregled sporeda, 13.00 Športno' popoldne, 18.30 Čas v sliki, 19.15 Dali, dali, 20.45 Reklame, 20.50 Deset pred deseto, 21.20 Klub 2 in poročila.
TV MADŽARSKA
14.50 Telešport; tenis iz Wimbledona. 16.55 Glasbeni film. 17.15 Bartok: Narodne za klavir za otroke. 17.25 »Do razuma in dalje . . .«. v obrambo talentov. 18.30 TV dnevnik. 19.00 V tistem edinem trenutku. TV igra po Sandoru Erdelyiju. 20.00 Glasbeni TV klub. 20.50 Srca bijejo vsepovsod, dokumentarni film. 21.30 TV dnevnik.
STRAN 21
VESTNIK, 2?. JUNIJA 1981
tedenski koledar
PETEK, 26. jun(| — Helena
SOBOTA, 27. junij — D. samo-upravljalcev
NEDELJA, 28. junij — Leon
PONEDELJEK, 29. junij — Peter
TOREK, 30. junij — Emiljana
SREDA, 1. julij — Julija
ČETRTEK, 2. julij — Oton
kino
„PARK” MURSKA SOBOTA
26.	junija ob 18. in 20. uri ter 28. junija ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni kinemaskopski film: „CHARLIEJEVO MAŠČEVANJE”;
29.	in 30. junija ob 19. in 20. uri danski barvni vistavisionski film: ,.AVTOCESTA V POSTELJI”; ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
1.	in 2. julija ob 18. in 20. uri francoski barvni vistavisionski film: , JAVNA HlSA 122”. Ogled filma mladini do 16. leta starosti ni dovoljen.
LJUTOMER
27.	junija ob 20. uri ter 28. junija ob 17.45. in 20. uri francoski film: „ZBOGOM EMANUELA”.
GORNJA RADGONA
26.	junija in 27. junija ob 19.30. uri hongkongški film: ,, NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEE J A”;
28.	junija ob 9.30. uri hongkongški film: ,.NAJVEČJE MAŠČEVANJE BRUCE LEEJA” in ob 18. uri-ameriški film: „V VRTINCU”. Predvajana bosta oba dela, med obema deloma bo 15 minut odmora.
1.	in 2. julija ob 19.30. uri hongkongški film: „ČUVAJ - SE KLEOPATRE WONG”.
RADIN RADENCI
26.	junija ob 19.. uri ameriški film: „V VRTINCU”.
ČRENŠOVCI
26., 27. in 29. junija ob 20. uri ameriški barvni film: ,,BEN HUR”.
VERŽEJ
27.	in 28. junija slovenski film: ,.STRAH”.
LENDAVA
27.	junija ob 17.30. in 20. uri ameriški film: ,,METEOR”;
28.	junija ob 17.30. in 20. uri artieriški film: ,,LOVEC”;
prodam
TROFAZNO VODOVODNO ČRPALKO z avtomatom prodam. Karel Kahr, Kuzma 41. M—2107 VOZNO KRAVO s teletom, kontrola A, in brano za kravjo vprego, prodam. Murski Petrovci 11. M—2108
KABINO za traktor steyr prodam. Rakičan 22. M—2112
KONJA srednje težkega, prodam. Naslov v upravi lista. M—2113 STAREJŠO stanovanjsko hišo oddam v najem s 1. julijem — tudi z gospodarskim poslopjem, primernim za obrt ali skladišče — in prodam nekaj pohištva. Jožef Mihalič, Vanča vas 8, p. Tišina. M—2114
TRDA SUHA DRVA (12 kub. m) prodam. Evgen Zakoč, Ivankovci 15. M—2115
KRAVO s tretjim teletom, brejo 7 mesecev, prodam. Otovci 3, p. Mačkovci. M—2116
VW 1200, letnik 1974, po ugodni ceni prodam. Jože Horvat, Pečarovci 35/B. M—2118
RDEČI RIBEZ prodam. Trstenjakova 36. M—2120
KARAMBOLIRAN ZAPORO-ŽEC ugdno prodam, tudi po delih. Informacije vsak dan razen nedelje v Fokovcih št. 2. M—2121
ŠTEDILNIK „ALFA” VRANJE, malo rabljen, prodam, Banovci 25, Veržej. Vi—226
MOTOKULTIVATOR HONDA s koso, še z garancijo, naprodaj. Dolenci 107. M—2125
OSEBNI AVTO VOLVO, tovorni avto TAM 5000 in gradbena parcela (10 a) naprodaj. Čemelavci 49. M—2126
WARTBURG, v dobrem stanju, prodam. O. Zupančičea 9. M—2127
ZAMRZOVALNO SKRINJO 250 1, dobro ohranjeno, prodam. Mladinska 62, M. Sobota. M—2128
KATRCO, registrirano do decembra, nujno prodam. Cena 30.000,00. Motovilci 5, telefon 22-030, interna 16 — dopoldne. M—1981
OPEL REKORD C 1700, letnik 1970, karambolirana leva prednja stran, prodam. Ladislav Horvat, Dolga vas 33. Le—223 AVTOMOBIL ZASTAVA 750, letnik 1976, naprodaj. Ogled možen v soboto popoldne v Kapci št. 146. Le—232
12 PANJEV ČEBEL (tipa Žnidaršič) z maticami, letnik 1980 s kompletna opremo in čebelnjakom, prodam. Za čebele imamo zdravstveno potrdilo o pregledu in so lahko seljive. Ogled je možen vsak dan. Binnyei, Kranjčeva 11, Lendava. Le—219
NJIVE NA GORICI (pri pokopališču), 57 arov, naprodaj. Informacije: Nemec, Gorica. M—1949
VELIKO NOVO HIŠO s 30 ari zemlje, primerno za obrtnika,.ter samonakladalko kriiger, prodam. Rozika Jurkovič, Podgorje 9 pri Cmureku, p. Apače. M—2070 AVTO WARTBURG KARAVAN, registriran do konca leta, in trifazni števec, prodam. Ratkovci 24. M—2071
PUJSKE PRODAM. Gradišče 4, p. Tišina. M—2072
HLADILNIK (80 1), malo rabljen, ugodno prodam. Brumen, Moravci 5/C, p. Martjanci. M—2101 MOTORNO KOLO MZ TS 250/1, letnik 1979, prodam. Alojz Topolovec, Veržej 147. M—2103 PRALNI STROJ z garancijo prodam. Informacije na telefonu 23-201, od 6.—14. ure. M—2104 KRAVE— po izbiri prodam. Pečarovci 77. M—2105
KRAVO — po izbiri prodam. Jožef Voroš, Mlajtinci 30, p. Martjanci. M—2106
PUJSKE in SPAČEK prodam. Markišavci 8. M—2088
ZASTAVO 101, letnik 1974, ugodno prodam. Kupšinci 30, p. M. Sobota. M—2089 .
ZGEP »POMURSKI TISK« n. sol. o.
TOZD TISKARNA n. sub. o.
MURSKA SOBOTA, Lendavska 1
DELAVSKI svet tozd tiskarna
razpisuje
po določilih statuta in na podlagi sklepa dela in naloge
TEHNIČNI VODJA
(reelekcija)
Prijavljeni morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — grafični.inženir — 3 leta prakse v stroki
Dela in naloge se združijo za dobo štirih let
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave razpisa na naslov:
Splošno-kadrovska služba ZGEP »Pomurski tisk«, Murska Sobota, Lendavska 1.
Prijavljeni bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri, izbiro pa bomo opravili y 30 dneh po preteku razpisnega roka.
MLADO KRAVO s teletom prodam. Krog št. 82. M—2090 KRAVO s teletom prodam. Gan-čani — Raščica 222, Beltinci. M—2091
ELEKTRIČNI HARMONIJ še z garancijo, ugodno prodam. Kamovci 33, p. Dobrovnik. M—2092
TOVORNI AVTO ZNAMKE MAN v voznem stanju, prodam. Jože Vogrin, Spodnji Ivanjci 35. M—2093
GUMI VOZ v odličnem stanju prodam. Karel Gorza, Andrejci 8, p. Martjanci. M—2098
ZAMRZOVALNO SKRINJO (300 1), po ugodni ceni prodam. Hohsteter, Ciril Metodova 11, M. Sobota. M—2099
OTROŠKO POSTELJICO z vložkom prodam. Naslov v upravi lista. M—2100 ZAMRZOVALNO SKRINJO (200 1), prodam. Ladislav Luthar, Puconci 65. M—2061
KLASIČNO KITARO YAMAHA, tip G—255 S, prodam. Cena 7.000 din. Telefon 22-128. M—2073
ŠKODO 100 L, letnik 72, obnovljena karoserija, prodam. Cena 30.000 din. Drago Kočar, Sotina 66. M—2064
’ ŠOTOR za 4-5 oseb, plinski hladilnik in še nekaj kamp opreme, prodam. Telefon 77-606 v večernih urah . M—2065
ŠOTOR ZA 4 OSEBE (dve spalnici), rabljeno tri sezone, prodam. Kopitarjeva 25. M—2066
ZASTAVO 101, letnik 1976, prevoženih 47.000 km, ugodno prodam. Jože Novak, Kroška 26, M. Sobota. M—2067
GRADBENO PARCELO NA VANEČI PRODAM. Ogled v soboto in nedeljo. Aleksander Kranjec, Domanjševci 12. M—2024 GS 1220 CLUB, dobro ohranjen, prodam. Dr. Zlatko Šubinski, Titova 25, telefon 22-172. M—2129 TOMOS CROS JUNIOR 50 ccm, tomos avtomatik in pony ekspres, ugodno prodam. Janez Lopert, Okt. revolucije 9, M. Sobota. M—2133
KAVČ in ,,šank” s stoli prodam. Ogled popoldne. Biljana Savano-vič, Staneta Rozmana 2. M—2134 TRAJNOGOREČO PEČ in dodatno peč prodam. Zrim, Razlagova 15. M—2135
MALE PUJSKE PRODAM. Šalamenci 60. M—2136
ŽITNI KOMBAJN ZMAJ 780 prodam, Ivan Pal, Lipa 60, p. Turnišče. M—2137
MALE PUJSKE PRODAM, Gra-. dišče 44. M—2139
MALE PUJSKE PRODAM, Zemljič, Petanjci 119/A, p. Tišina. M—2140
INDIJSKI DŽIP, letnik 69, registriran, prodam. Vrtarič, Lendavska 17/C — novi blok. M—2141 ŠOTOR za štiri osebe z ležišči in del opreme zelo ugodno prodam. Telefon 22-089. M—2143
KRAVO, staro 5 let, 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Murski Črnci 17, p. Tišina. M—2144 PLEMENSKO SVINJO, visoko brejo, prodam. Jože Kovač, Pečarovci 87, p. Mačkovci. M—2146 MOPED s prestavami prodam. Puževci 34. M—2147
BREJO KRAVO, staro 7 let, vozno, prodam. Velika Polana 199. M—2149
KARAM BOLI RANI AVTOMOBIL ZASTAVO 750, registrirano do septembra 1981, prodam. Anton Bohinec, Cven 51, p. Ljutomer Vi—220
ŽITNI KOMBAJN KDL BOM,, širina kose 2 m, prodam. Andrej Gerenčer, Radmožanci 52. Le—220
ŽETVENO NAPRAVO za kosilnico laverda, prodam. Dobrovnik 180. M—2073
ZLATO MOŠKO ŽEPNO URO PRODAM. Naslov v upravi lista. M—2074
TRAKTOR URSUS 35 KS s koso, jermenico in plugom, ugodno prodam. Pečarovci 72. M—2076
MALE PUJSKE PRODAM. Borejci 40. M—2078
ŠKODO, letnik 1973, ugodno prodam. Krog 151, telefon 21-706. M—2079
ZASTAVO 750 prodam. Cena po dogovoru. Mirko Titan, Krog 180, telefon 21-182. M—2080 MOTORNO KOLO ČZ 350 — zelo ugodno prodam. Janez Gom-boši, Bakovci 5. M—2082 KRAVO, staro tri leta, prodam. Kuštanovci 23, p. Mačkovci. M—2083
OPEL KADETT, letnik 1965, registrirano do februarja 1982, prodam. Milan Benkič, Bodonci 92. M—2086
KRAVO, brejo 8 mesecev, staro 6 • let, prodam. Jože Marič, Odranci 341. M—2087
NSU 1200 v voznem stanju prodam. Naslov v upravi lista. M—2055	\
BREJO SVINJO PRODAM.
Naslov v upravi lista. M—2056 MOTORNO KOLO AVTOMATIK 3, dobro ohranjeno, prodam. Jože Kuzma, Bunčani 79. M—2060
HIŠO z vrtom in 16 arov zemlje — primerno za vinograd v Krplivniku 14/A prodam. Interesenti naj se oglasijo pri Julijani Horvat, Šalovci 56. M—2151
OPEL ASCONO 16, letnik 77, prevoženih 42.000 km, brezhiben, nujno prodam. Telefon dopoldne 061 322-377, popoldne 061 47-046. M—2152
OSTREŠJE — primerno za gospodarsko poslopje (10 x 8 m) — pro-' dam. Slavko Podlogar, Noršinci .
10,	p. Ljutomer. Vi—230
Praznina za teboj je boleča, a spomin na tebe ne bo ugasnil, dokler živimo mi. Hvala vsem, ki se ga še spominjate, prižigate sveče in s cvetjem krasite njegov poslednji dom.
Žalujoči: mama in sestra z možem
Srce trpi ihjoče. sina, striča pozabiti nam ni mogoče.
ZAHVALA
 V 44. letu starosti nas je pp dolgotrajni bolezni tiho in brez slovesa za vedno zapustil naš dragi sin in stric
Franc Horvat
iz Gaberja
Prisrčno se zahvaljujemo vsem sosedom in.prijateljem za vso pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in pvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala pevcem za odpete žalostinke in g. Bernadu za pogrebni obred.
’ Gaberje, 14. junij 1981 {
Žalujoči: mama Katarina, nečak Jože, nečakinja Julijana in teta Julijana
PEUGEOT 304, letnik 1975 in opel kadet (karamboliran) prodam. Cven 6, p. Ljutomer. Vi—231
kupim
STREŠNO OPEKO FOLC (1500
kom) kupim. Viktor Cdr, Kova-čevci 31, p. Grad. M—2095 BOROVO HLODOVINO KUPIM. Naslov v upravi lista. M—2096
VINOGRAD V LENDAVSKIH GORICAH (lahko tudi brez letošnjega pridelka), kupim. Sobočan, Hotiza 158/C. M—2142
sobe
GARSONJERO, enosobno stanovanje ali sobo, centralno ogrevano, po možnosti s kopalnico, iščem. Naslov v upravi lista. M—2057
OPREMLJENO SOBO oddam solidnemu moškemu. Ciril Metodova 3, Murska Sobota M—2122 ENOSOBNO STANOVANJE išče tričlanska družina. Možnost plačila naprej. Naslov v upravi lista. M —2131
zaposlitve
VAJENCA za pleskarsko stroko sprejmem v uk. Naslov v upravi lista. M—2084
DELAVKO za delo pri plastiki zaposlim takoj. Telefon 23-520 — popoldne. M—2085
Zahvala!
Delavcem oddelka milice iz Dobrovnika se zahvaljujem za uspešno odkritje nezakonitega ' lova na območju Lovske družine Dobrovnik in za uspešno delo pri raziskavi kaznivega dejanja tatvine pri našem lovskem domu v Dobrovniku.
ČLAN LD
A. G.
vas prosimo, da pismonoši plačate naročnino za letošnje leto. Poudarimo naj, da je plačilo celoletne naročnine Vestnika tudi letos vezano na nagradno žrebanje — za tradicionalni Vestnikov izlet.
Naročnino Vestnika pa lahko poravnate tudi osebno na upravi Vestnika, Titova 29/1, pri Viatorju v Ljutomeru in na upravi Nepujsaga v I^ndavi.
KVALIFICIRANEGA PEKOVSKEGA POMOČNIKA -sprejmem takoj. Plača po dogovoru, hrana in stanovanje v hiši. Davorin Vidic, pekama, Brata Rupar 8, Jesenice. M—MM DEKLE za pomoč v kuhinji, iščemo. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna Pristavec, Polje 18, Bohinjska Bistrica, telefon 064-76-356. M—MM
razno
OPRAVLJAM VSA KERAMIČNA DELA — hitro in kvalitetno. Kličite po telefonu 22-160 ali Titova 14, stanovanje 25/IV, M. Sobota. M—2059
TRI TELETA zamenjam za vozno kravo. Rankovci 33. M—2069 PREKLIC!
Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 008418, izdane pri KK Gornja Radgona. Srečko Rakuša, Spodnja Ščavnica 57, Gornja Radgona. M—2078 OBVESTILO!
Cenjene goste obveščam, da bo gostilna od 29. junija do 23. julija 1981 zaprta zaradi letnega dopusta. Za obisk se tudi v bodoče toplo priporočam. Ignac Rajh, gostilna Izletnik, Bakovci. M—2077
PREKLIC!
Preklicujem obtožbo proti Dušanu Topiču, Generala Maistra 18 kot neresnično in se mu opravičujem. Ana Vogrinčič, Generala Maistra 3. M—2097
STAREJŠA ZAKONCA s 6 ha kmetijo iščeta mlajšo družino za prevzem kmetije s preužitkom. Informacije Jože Horvat, Pečarovci 35/B. M—2117
PSA — nemško dogo, rjave barve, pogrešamo od 16. junija. Vse informacije sporočite Ivanu Karlov-čecu, Veščica 40/A, p. Ljutomer ali na PM Ljutomer proti lepi nagradi. M—2123
OPRAVLJAM VSE VRSTE IZKOPOV IN NALAGANJE GRAMOZA. Telefon 23-421 ali Rakičan 93. M—2130
KVALITETNO OPRAVLJAM vse notranje omete ter manjše gradnje. Ponudbe pošljite na upravo lista pod ,,ZIDARSTVO”. M—2145
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja in glavnega urednika), Ludvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gbnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefon: Novinarji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Celotetna naročnina 300,00 din, polletna 150,00, za inozemstvo celoletna naročnina 700,00 din (330 Sch, 47 DM), za delovne organizacije 400,00. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 8 dinarjev. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
STRAN 22
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 57. letu starosti zapustil naš dragi stric
Franc Hari
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice.
Zahvala duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: svakinja Marija, nečaki Katica, Janez in Marjeta z družinami ter ostalo sorodstvo
' ZAHVALA-
Ui	Po kratkotrajni bolezni nas je v 74. letu starosti zapustil
\	f''	naš dragi mož, oče, stari oče in brat
Ludvik Lačen
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, dragega pokojnika pa pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence in cvetje.
Posebna zahvala kolektivu GP Pomurje-Konstruktor, č. g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Po kratkotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi sin
Stevo Oreč
iz M. Sobote
Iskreno se zahvaljujemo sostanovalcem, sorodnikom, znancem in sodelavcem iz Panonije in Diane ter vsem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Lepa hvala duhovščini za poslovilne besede in pogrebni obred, godbi in pevcem. Srčna hvala tudi družini Grah za vso pomoč in Milanu Grahu za iskreno slovo od našega ljubljenega sina Steva.
Žalujoči: mama in oče
,	ZAHVALA
I	12. j unija nas je v 62. letu starosti, tiho in brezslovesa, za vedno zapustil
'18	naš dragi mož, oče in stari oče
Stefan Režonj a
HHMk A HH	iz Renkovec št. 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali ter vsem znancem in prijateljem; ki ste ga v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence in šopke ter nam izrekli sožalje.
Posebna zahvala botrini Tratnjek iz Renkovec, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in dr. Zadravcu iz Beltinec za zdravljenje.
Vsem še enkrat — prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Barbara, hčerka Marija, zet Jože ter vnukinji Milena in Bettina
ZAHVALA
a
Ob nepričakovani in boleči izgubi naše drage mame state mame in babice
"4-^ Verone Kutoš
iz Križevec v Prekmurju
*se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste našo drago pokojnico pospremili na njeni poslednji poti v tako velikem številu, zasuli njen grob s cvetjem, sočustvovali z nami, ustno ali pismeno izrekli sožalje ter nam v teh najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali. Posebna zahvala govornikom za poslovilne besede ob odprtem grobu, duhovniku za pogrebni obred in tople besede ter pevcem za odpete žalostinke.
Vsem še enkrat — najlepša hvala!
Križevci, 29. maj 1981
Globoko žalujoči: sinovi Geza, Ipol, Jože in Ludvik z družinami ter ostalo sorodstvo
pogled je zaplaval v neznani spokoj.
rti ve( trpljenja, ni bolečine.
TEJ	življenje je trudno končalo svoj boj.
-4 K	ZAHVALA
M V 26. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila nadvse
aB	ljubljena žena, mamica, hčerka in sestra
Dragica Mrgole
roj. Smrkolj
l	iz Gorice
patronažnim sestram Zdravstvenega doma M. Sobota za lajšanje bolečin - času njene težke botezn g. župniku Erjavcu in pevcem za pogrebni obred, govornicam ob «dP^em gr^u gasilcem in^ekc^ji žena iz Gorice, vsem, ki ste nam izrekli sožalje, ter vsem, ki ste jo v tako velikem števlu pospremili njeni zadnji poti.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
Gorica, 17. 6. 1981
Žalujoči: mož Jože, hčerka Petra, sin Matjažek, mama, oče in sestra Majda
sw 23 .
VESTNIK, 25, JUNUA
 9RRMB I	Ko prišla cvetoča je pomlad.
. 1 ,	1	vesel od doma si odšel,
1'”	a pomislil nisi, da zvečer
se živ ne vrneš več
Hri	V SPOMIN
HB '’'"MfRH	23. junija minevata dve boleči leti, odkar nas je za vedno zapustil
naš dragi sin. brat in stric
Feri Seršen
iz Vanča vasi
Težko nam je pri srcu, ko se te spominjamo. Spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, je še vedno boleče. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in spomini, ki ne bodo nikoli ugasnili. Cvetje in prižgane sveče so dokaz naše ljubezni do tebe. Hvala vs.em, ki obiskujete njegov grob.
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
' . ' '	  - ' -	J.  	'	\
Ni hujših bm^čin.
kot je na te boleč spomin
V SPOMIN
24. junija so minila tri boleča leta tihega žalovanja, odkar nas je v 25. letu starosti, v cvetu mladosti, po prometni nesreči, za vedno zapustil naš dragi sin, atek, brat, stric in ujec
Anton Režonja
iz Črenšovec
Jvala vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Žalujoči: VSI TVOJI
ZAHVALA
’j	Po dolgi in težki bolezni nasje v 68. letu starosti za vedno zapustil
M	naš dragi, dober in skrben mož, oče in brat
Štefan Forjan
iz Rakičana 118
Iskrena in posebna zahvala vsem sorodnikom, predvsem Štefanu Sedenju in Regini Rajnerza izredno pomoč, prijateljem, znancem, dobrim sosedom Šernek, Vegič in Hari, ki so nam v najtežjih trenutkih priskočili na pomoč, dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, - darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Prav lepa zahvala tudi kolektivu IMP Panonija za darovane vence, društvu invalidov, predstavniku KS tov. Kuzmiču za poslovilne besede ob odprtem grobu, g. kaplanoma za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: žena Vera in hčerka Nada z možem Gustijem
Končano tvoje je trpljenje, veroval v lepše si življenje.
	Bridka bolečina ostala je pri nas,
»S	oh. kdaj zacelil jo bo čas.
V SPOMIN
29. junija mineva leto dni, odkar nasje po dolgoletnem trpljenju zapustil naš dragi sin. brat in stric
Jože Jelen
iz Lukavec pri Ljutomeru
Težko je spoznanje, da te ni več med nami in nadvse boleča je resnica, da te nikoli več ne bo. Radi bi ti povedali, kako praženje naš dom, kako ranjenoje naše življenje. Naše.misli so pri tebi in spomin na tebe ne bo nikoli ugasnil.
Hvala vsem, ki se. ga spominjate, krasite njegov grob in prižigate sveče na njegovem preranem poslednjem domu.
... _•	.>> i-.?? t  »iaM.oA tit “	L'I> -s.' > -> -v- »*- M	’..j',.'"'
Žalujoči: mama Gizela, oče Janko, bratje Franc, Janko; in Silva ter sestra’J«lica z družino
v besedi in sliki po pomurju
Delegati vseh zborov občinske skupščine, samoupravnih interesnih skupnosti in vodstev družbeno-političnih organizacij so na svečani seji ob 25. prazniku občine Lendava za častnega občana izvolili Elo Ulrih-Ateno, kije skupaj z drugimi aktivisti pred 40 leti zanetila iskro upora v občini. Priznanja in plakete so podelili tudi več posameznikom, karavli Štefan Kovač in lendavskemu radio klubu.

GORNJA RADGONA
USPOSABLJANJE
Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona in društva. ki upravljajo s kinodvoranami v občini, si že vrsto let prizadevajo, da bi strokovno usposobili večje število kinooperaterjev za delo v svojih kinematografih-.
Na pomoč sta jim priskočila Splošno združenje kinematografije Slovenija in delavska 'univerza Boris Kidrič v Ljubljani, ki sta že lani orga-
inzirala dopisni konzultacij-ski tečaj. Ker je bila ta oblika usposabljanja uspešna in ekonomična, rezultati udeležencev tečaja pa nad pričakovanji. bodo tovrstno izobraževanje kinooperaterjev ponovili tudi letos. Začetek predavanj, ki bodo ob sobotah v Ljubljani, sicer pa se bodo kandidati pripravljali doma, je predviden za 15.
oktober.
vp
Posvet z vodstvi
Občinska konferenca zveze socialistične mladine v Murski Soboti je pred dnevi sklicala posvetovanje s predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij zveze socialistične mladine iz celotne murskosoboške občine. Mladi so ob tej priložnosti najprej prisluhnili informaciji o aktualnih družbenoekonomskih in var-nostnopolitičnih razmerah pri nas in v svetu, nato pa so spregovorili o nekaterih aktualnih nalogah, ki jih čakajo v prihodnjih mesecih. Zlasti je bil govor o pripravah na jesensko program-sko-volilnp konferenco občinske organizacije zveze socialistične mladine, pri čemer morajo v vseh osnovnih organizacijah opraviti evidentiranje možnih kandidatov za opravljanje vodstvenih funkcij v mladinski organizaciji. Z volitvami bodo uveljavili kolektivno delo in odgovornost. Glede mladinskih delovnih akcij pa je bilo rečeno, da so brigade skoraj popolne, niso pa povsem zadovoljni s pristopom združenega dela in srednjih šol do pro-
SOVRAŽNIKU NI USPELO
Agresor se je odločil, da bo v Ljutomeru izvršil svoje sovražne namene. Ponoči seje skupina diverzantov napotila v industrijski del mesta z namenom, da poruši nekatere najpomembnejše objekte. Zaradi budnosti občanov pa so bili kmalu odkriti in uničeni. Mladina je, ko je izvedela za ta poskus, kmalu pričela raznašati in lepiti gesla, ki so pozivala prebivalstvo k uporu. Okrog šeste ure zjutraj pa je »plavi« ponovno napadel Ljutomer, tokrat z letalstvom. S presledkom ene ure je dvakrat bombardiral mesto. Najprej industrijsko, nato pa še blokovno cono. V usklajeni akciji so teritorialne enote, civilna zaščita in gasilci prikazali visoke stopnjo usposobljenosti in pripravljeflbsti za delo v najtežjih in naj-neprimernejših okoliščinah. Seveda pa je celotno delo uspelo zaradi usklajene akcije komitejev za SLO in družbeno samozaščiti. Tako nekako je potekala sklepna vaja Nič nas ne sme presenetiti 81 v Ljutomeru. V vajo je bilo vključenih pet krajevnih skupnosti in nekatere OZD.
Prikaz reševanja in gašenja v blokovni coni sije ogledalo
tudi precej Ljutomerčanov.
Foto: D. L.
GORNJA RADGONA
Prispevek varnosti
Kljub izredno- slabemu vremenu — deževju in poplavam — so se v soboto in /nedeljo v Vidmu-ob Ščavnici zbrale rezervne vojaške starešine gornjeradgonske občine. Okrog 250 udeležencev iz krajevnih organizacij Apače.’ Gornja Radgona, Radenci in Vidma se je v taboru obrambe in zaščite, v okviru rednega letnega izobraževalnega pro-, grama, spoznalo z nekaterimi novimi dosežki in obenem preverilo svoja znanja s področja vojaške strokovnosti.
O najaktualnejših dogajanjih .doma in v svetu, posebej. pa še o vlogi rezervnih vojaških starešin v občini, ki še kako vpliva na trdnost in varnost razmer, so udeležencem predavali vodilni družbenopolitični delavci v občini. -Sicer pa so vsi prisotni prikazali obilico znanja in dobro pripravljenost tudi za najtežje • preizkušnje, kar se je posebej izkazalo pri streljanju s tro-mlonskomino. Velike zasluge za/tfspešen potek dvodnevnega tabora pa imajo tudi krajani in domači gasilci, ki so ' nesebično priskočili na pomoč organizatorju — komisiji za izobraževanje pri OK ZRVS — in tudi tokrat prispevali svoj delež k uspešni
izvedbi akcije.
vp
Šolsko leto se izteka in za marsikoga se bodo začele«, brezskrbne počitnice.-Sicer pa to ne velja za vse, ki morajo® zagotoviti, da bomo jeseni kar najbolj pripravljeni za« začetek izvajanja reforme v našem šolstvu, predvsem pa zakona o usmerjenem izobraževanju.	«
Zapišemo lahko, da so vse srednje šole skupaj zg družbenimi subjekti v Pomurju močno angažiran v do-g sedanjih pripravah. Naj navedemo nekaj osnovnih,ugotovitev:	
Posebnih prostorskih problemov ne bo in v vsehB šolah bo potekalo vzgojnoizobraževalno delo le v 1,2 izmeni, kar je zelo ugodno in je nad republiškim poprečjem. Najtežji pogoji pa so trenutno na blagovno-eko-® nomskem šolskem centru v Murski Soboti, kjer se ukva-H rjajo tudi s posebnimi kadrovskimi težavami. Zamujamo« pa s pripravami na izvajanje obvezne delovne prakse, ki jo® bodo srednješolci opravljali v organizacijah združenega^ dela. Niso namreč še povsod izbrali mentorjev ali inštruktorjev, in to takih, ki ne bodo zgolj strokovnjaki sk področja svojega dela, temveč tudi primerni vzgojitelji, j
Poklicne odločitve učencev so sicer pokazale ustre-® znejšo strukturo razmerja med neproizvodnimi inproiz-vodnimi poklici ki je 65:35 v korist proizvodnih, vendarg nam ne more biti vseeno, da so osmošolci pokazali naj-S manjši interes ravno za kmetijsko šolo ob spoznanju, da® je kmetijstvo v Pomurju perspektiva. Na drugi strani pa« smo napolnili tako zdravstveno kot trgovsko šolo, čeprav« je jasno, da so tukaj možnosti za zaposlovanje precej g omejene. Zaskrbljujoča je tudi ugotovitev, da skoraj ena " tretjina že zaposlenih delavcev nima ustrezne izobrazbe,« pa na srednjih šolah niso prejeli niti ene prijave za izobraževanje odraslih ob delu. Kje je vzrok? Prav gotovo ne® le v nezainteresiranosti delavcev po izpopolnjevanju.
JOŽE GRAJ
.btlranja’
V okviru praznovanja dneva civilne zaščite sta brodarsko društvo Mura iz Kroga in občinska Gasilska zveza Murska Sobota organizirala minulo nedeljo pri reki Muri v Krogu tekmovanje gasilsko-teh-ničnih enot. 6-članske ekipe so se pomerile v premagovanju rečnih valov z gumijastimi čolni, obenem pa so morale napolniti vreče s peskom in prikazati, kako bi zavarovali zemljišče pred morebitnimi poplavami. Vaja, v kateri je sodelovalo 9ekip iz obmurskih krajev, udeležila pa se je je tudi reševalna ekipa GD Murska Sobota, je zelo dbbro. uspela. Najhitreje so opravili zadane naloge tekmovalci GD iz Kroga pred Bakovci, Murskimi Črnci, Melinci, Satahovci itd.

110 let trdega dela
Gasilsko društvo Ljutomer je bilo ustanovljeno 1. junija 1871. Letos poteka torej 110 let obstoja, kar je zelo visok jubilej. In ta jubilej so ljutomerski gasilci tudi dostojno proslavili. Ze zjutraj so pokazali v sklepni vaji NNNP 81 visoko stopnjo usposobljenosti, na koncu vaje pa so slekli delovne uniforme in si nadeli slavnostne. Na slavnostni seji so podelili šestnajstim naj-prizadevnejšim gasilcem občinska priznanja. V paradi so prikazali najsodobnejšo tehniko
reševanja in gašenja. Povorka ljudi ip vozil se je pomaknila proti ljutomerskemu hipodromu, kjer je bilo slavnostno zborovanje, katerega so se udeležili nekateri visoki gostje, med drugimi tudi član predsedstva Gasilske zveze Slovenije prof. Herbert Sorec, ki je zbranim spregovorit o pomenu gasilstva, nato pa v imenu pred-
zvezda 11. stopnje je za svoje delo prejel Alojz Novak.
Republiška gasilska priznanja pa so prejeli: Stanko Hunjadi, gasilsko plamenico I. stopnje, Janez Vršič, gasilsko plamenico II. stopnje, Jože Bratinščak in Milan Senčar pa sta prejela gasilsko plamenico III. stopnje.
Tudi veteran ljutomerskih
Narodni muzej iz Ljubljane vas vabi, da si v petek, 26. junija, soboto, 27. junija in v nedeljo, 28. junija, ogledate muzejsko zbirko »Edvard Kardelj«
V LJUTOMERU
©
SLOVI
Ogled muzejske zbirke je ob 9., 10., 1112. in 13. uri.
STRAN 24
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
m
PREVIDNOST
~ Sosed, voz imaš pre-c®j natovorjen. Kaj za hudiča voziš?
— Pridi bliže, da ti po-šepnem na uho.
— Zakaj vendar?
— Vozim namreč otrobe in ne bi rad, da bi konja slišala kaj vozita.
V AVTOBUSU
— Fantiček, koliko pa si star? Za popust gre.
— Štiri leta.
— Kdaj pa boš imel naslednji rojstni dan?
— Sele jeseni, ko bom star osem let.
ZA VOLANOM
Policaj je prav ostro vprašal — mladoletnik je za volanom in med vožnjo je naredil kar tri prekrške. Pojasnilo je dala babica:
— A mislite, da lahko fantiček v teh letih pozna vsa prometna pravila?
JEŽEVI PROBLEMI
Jež se je po naključju ali kar tako znašel na sirkini krtači. Kljub ljubezenski zagnanosti je ob zmoti izdavil — »Pardon!«
V MESNI KRIZI
— Kdaj boste končno dobili teletino?
— Tu jo imate. To tele je še včeraj tekalo za kravo.
— Morda, vendar mi povejte ali zaradi mleka ali zaradi »sosedske« pomoči.
PRI ZOBOZDRAVNIKU
Oče je ostro ozmerjal svojega nadebudneža zaradi krika in vika, ki gaje slišal v čakalnico iz ordinacije.
— Te ni sram?
— Saj se nisem drl jaz, ampak z zobozdravnikom je nekaj narobe. Začel se je dreti, ko sem ga ugriznil v prst.
V GOSTILNI
— Natakar, dva deci hladne vode prosim.
— Ja, da boste sedeli tu dve uri, ob tem pa si nihče ne bo upal prisesti. Celo mizo mi zavzamete.
— Da ne bo izgube — prinesite mi kar cel liter.
PRETIRAVANJE
— Milka, lepo je, če upoštevaš mamine nasvete, vendar si malo pretiravala.
— Zakaj?
— Povedala sem ti, kot dobra mati, da so vsi moški enaki.
— Ubogala sem te.
— Zakaj pa potem to vsak dan preverjaš?!
ŠE ENA O JEŽIH
— Misliš, da imajo ježi intimne odnose?
— Očitno jih imajo, vendar so precej previdni.
OTROŠKI DIALOG
— Moj očka je skoraj zaljubljen v govedino, zato je močan kot bik.
— Vidiš, moj pa ima najrajši ribe, čeprav še vedno ne zna plavati.
‘O DOPUSTU
— Ste pri vas že kaj razmišljali kje boste preživeli dopust?
— Mamica je rekla, da za morje ali planine nimamo denarja. Očka ji je potrdil ugotovitev, babica pa je dodala:
— Pa pridite k nam. Na njivah in travnikih se bo našlo precej dela. Bodite vsaj malo nazraku.
IZTERJEVALEC
— Se še vedno tako bojite davčnega izterjevalca?
— Ne. Svoje delo je že opravil.
Viri informacij so za novinarje pogosto dokaj zanesljivi, včasih pa tudi ne. Tako se je pred leti zgodilo našemu novinarju, da je moral poslušati v vlaku komentiranje potnic okrog vesti o rekordnem pridelku pšenice v Petrov-cih. Podatke je preveril, vendar je naslonil glavo k šipi, ko je ena od potnic kar tako rekla: »Šteri nimak pa jeto napisal.« Za komentar naj dodamo: na njivi z rekordnim pridelkom so izželi kvadratni meter površine, posejane s pšenico. So izbrali najboljši del, ali pa so se pri računanju zmotili...
Direktor ČZP Pomurski tisk, je bil takrat, ko je bil soboški radio še pod okriljem te delovne organizacije, povedal nekaj ostrih na račun slabe slišnosti lokalnega programa. Ni mušlovračun,da se ob sorazmerno visokem oddajnem stolpu in sodobnem oddajniku program sliši dobro le na ožjem območju.« Če bi zlezel na stolp,« je dejal, »bi zavpil in bi me morali slišati še v Ptuju.«
Ni šel na stolp, tudi vpil ni. Kljub dogovorom je moral počakati tako kot ostali poslušalci. Zdaj je radijski signal dober, tudi na radijskem sprejemniku Štefana Antaliča. Zdaj vsaj ve, da začetna prizadevanja niso bila zaman.
Kmečki turizem se je v pomurskih krajih precej razvil, vendar nas moti negodovanje. Gostje bi radi imeli to, to in to, gostitelji pa imajo pri ponudbi tudi omejitve.
anekdote

gledali njeno hišo. Bila je stara in podprta z lesenimi stebri. Stopnice v njeno stanovanje so bile lesene in spokane. Za nagrado nam je hotela dati bombone, vendar jih ni imela pri roki. Zahvalila se nam je in šli smo. Veseli, ker smo naredili dobro delo, smo posedli okrog ognja in z užitkom jedli pečene kostanje.
Tomaž Antolič, 5. b OS Radenci
HEROJ, KI GA OBČUDUJEM
Vsakomu je bilo enako pri srcu
Bilo je popoldne, ko smo čakali v vrsti pred Hišo cvetja. Težko smo čakali na trenutek, ko bomo lahko prestopili prag hiše in videli poslednji dom tovariša Tita. Končno je po enournem čakanju napočil trenutek, ko sem stopila v Hišo cvetja. V njej je bila popolna tišina, le tu in tam je bilo slišati kak korak. Prevzela meje neka tesnoba, kije ni moč opisati. Kolona ljudi se je počasi pomikala okrog grobnice. Ob Pogledu na spominsko ploščo in na prečudovite rože, ki so bile okrog groba, mi je zastajal dih. Zazdelo se mi je, da pohoda ne bo nikoli konec. Pogled na grobnico, rože in velik napis JOSIP BROZ-TITO 1892—1980 je bil enkraten in ni ga moč pozabiti. Vsakomur, kije prišel iz hiše, je bilo enako pri srcu. Vsak seje zavedal, da je pred nekaj trenutki obiskal grob velikega revolucionarja in misleca tovariša T'ta • • •	Renata Vidonja
_______ OŠ Cankova^
Pomagali smo stari ženici
Nekega dne smo se v šoli domenili, da bomo med telovadbo šli nabirat kostanje in jih tam spekli.
V lepem sončnem vremenu smo se odpravili v Sozd. Ko smo jih nabrali za poldrugo vrečko, smo v daljavi zagledali sklonjeno ženico, ki je iz trgovi-ne nesla kar štiri zvrhane vrečke živil. Od doma do trgovine je imela skoraj tri kilometre. Ker je bila tako oddaljena od mesta, si je iz trgovine prinesla hrano za cel mesec.
Pet nas je steklo k njej, da bi ji pomagali. Zelo pas je bila vesela. Raztovorili smo ji tovor, saj je imela že žuljave roke. Malo si je oddahnila, potem Pa smo nadaljevali pot. Pot je bila strma. Cez nekaj časa smo prišli iz gozda in visoko na hribu za-
ZMEŠNJAVA
Glej, glej, glej, igra čudna, kaj dogaja se, lej, lej!
Na belem travniku je bitka burna, šest jih je že padlo, glej!
To ni navadna bitka, to zmešnjava je prava, delo je nepridiprava, ki po glavi samo nogomet mu šara!
Namesto pike vejica se potika, kjer je mesto strica klicaja, tam boter vprašaj leno postaja, dvopičje se s pomišljajem seka, vmes pa narekovaj poteka.
Se drug na drugega jezijo -in jezik ven molijo, vse povprek jezno kričijo ter drug drugemu osle molijo.
Brž redarji prihiteli in vse vejice, vse pike, pomišljaje in vprašaje, narekovaje ter klicaje, hitro, urno prečečkali, vsakega na svoje mesto dali.
Tistemu nepridipravu, tistemu lenuhu, pa urno in uspešno hudo uro so navili in mu žogo zaplenili.
Irena Rauter, 6. r.
Tito! Beseda, ki izvira iz bratstva in ljubezni. Vojna jo je rodila. Kovala je srečo, ljubezen in predvsem to, kar imamo danes.
Svoboda! Že neštetokrat izrečena beseda, pa vendarle tako skrivnostna. Tito jo je ustvaril. Ta veliki borec in heroj. Tito je bil človek, poznan po vsem svetu. Iskren, priljubljen, vdan, preprost. Nikoli ni vzdignil roke, da bi s ponosom rekel: »Meni se zahvalite.« Boril se je za človeštvo, ki danes stopa po zemlji z nasmejanimi obrazi.
Veselo popoldne
Učenci 3. in 4. razreda iz COS Markovci smo v vaškem domu v Markovcih pripravili veselo popoldne. Igrali smo igrice in deklamirali pesmice. To smo pripravili zato, da se ljudje malo razvedrijo. Te igrice in pesmice smo se naučili pri dramskem krožku. Igrali smo tudi v Čepincih.
Silva Casar COŠ Markovci
Obiskal nas je cestar
Pred kratkim naš je obiskal cestar Karel Simon, ki je doma iz Neradnovec. Dela na cesti Markovci— Cepinci. Najprej nam je pripovedoval o svojem delu, nato pa smo ga mi spraševali, kar nas je zanimalo v zvezi z njegovim delom. Opozoril nas je, da ne smemo metati kamenja v prometne znake, ker jih tako poškodujemo. Opozoril pa nas je tudi, kako se moramo na cesti vesti, da ne oviramo prometa in sebe ne spravljamo v življenjsko nevarnost.
Tako smo bolj podrobno spoznali naporno delo cestarjev. Na koncu smo se mu zahvalili in mu podarili darilo. Stanko Časar COS Markovci
Letos mineva obletnica smrti našega Tita.
4.	maj. Turoben dan, poln spominov in dogodkov!
Tudi mi smo obudili spomin na Tita z minuto molka. Ta minuta je bila kratka, a težka in boleča. Stali smo mirno in marsikomu so ušle misli na dneve, ko je bil še z nami. Mogoče se je na licih utrnila solza. V tistem težkem trenutku tega ni nihče opazil, niti čutil. Ta dan je bil žalosten, nem ...
Dragi Tito!
Vsi tvoji pionirji in mla
IZBRANA RISBA: »Roža« — Narisala Anica Horvat.8 raz OS Beltinci.
dinci se zavedamo tvojega dela. Obljubljamo ti, da ne bomo omagali, saj smo vendar vsi še mladi. Naše drobne roke bodo poskusile nadomestiti tvoje delo.
Vsi se spominjamo dneva, ko si se zadnjič peljal s svojim modrim vlakom po domovini. Žalostno smo zrli za tabo in s ponosom peli: »Druže Tito, mi ti se kunemo ...«
Darja Škalič, 7. c OS Edvard Kardelj Murska Sobota
STRAN 25
vestnik, 25. junija 1981
Vloga in pomen varstvenega ukrepa objave sodbe
Dne 23. 1. 1981 je Vestnik objavil tri sodbe, ki mu jih je poslalo temeljno sodišče v Murski Soboti. Po tej objavi so se pojavili različni komentarji pa tudi kritike na tak način objavljanja sodnih odločb. Zato menimo, da moramo javnost seznaniti z namenom in pomenom takega ravnanja.
V naši družbi se soočamo s številnimi težavami, predvsem z neugodnimi težnjami in motnjami na trgu, kar deloma povzroča tudi visoko naraščanje cen, ki obenem pogojuje veliko povečanje inflacije. Te težave, skupaj z naraščanjem cen industrijskih izdelkov, nafte, surovin in reprodukcijskega materiala povzročajo zniževanje življenjskega standarda delovnih ljudi ter motnje v primarni delitvi in delitvi dohodka. S takimi problemi se je z vso resnostjo ukvarjalo tudi predsedstvo CK ZKJ na svoji seji 17. februarja. Predsedstvo CK ZKJ je pri tem menilo, da velikanski skok cen ni samo posledica motenj na trgu, ampak tudi hotenj, da bi na ta način, brez dela in večanja produktivnosti, ustvarjali večji dohodek, si pridobivali sredstva za naložbe in za druge oblike porabe. Do neupravičenega povečavanja cen prihaja tudi zaradi monopolnega položaja nekaterih panog. Celotno opisano stanje zato narekuje, da s konkretnimi ukrepi zaustavimo neugodne težnje v gospodarskih gibanjih in pričnemo nastopati vsepovsod v skladu s cilji in nalogami dogovorjene gospodarske politike in s sklepi 15. seje CK ZKJ. Ključno vprašanje politike gospodarske stabilizacije v tem trenutku je preprečiti čezmerno in nekontrolirano divjanje cen ter povečevanje življenjskih stroškov , zato je nujno angažiranje vseh družbenopolitičnih organizacij in delovnih ljudi pri’reševanju teh ključnih problemov.
Vsa sodišča in tudi temeljno sodišče v Murski Soboti, ki so v končni fazi varuh našega družbenopolitičnega sistema, varuh ustavnosti in zakonitosti, so dolžna, da prispevajo svoj delež k odpravljanju številnih nezakonitosti in da delujejo preventivno, da do podobnih nepravilnosti in nezakonitosti več ne bi prihajalo. Tako svojo vlogo uresničujejo sodišča z izrekanjem kazni kot poglavitno kazensko sankcijo ter z dopolnilnimi kazenskimi sankcijami — varstvenimi ukrepi. Varstveni ukrepi imajo zato namen zavarovati zakonitost na vseh področjih življenja in dela, predvsem pa na področju gospodarskega in finančnega poslovanja. Po 28. čl. Zakona o gospodarskih prestopkih pa se smejo za gospodarske prestopke
izrekati tile varstveni ukrepi: 1. Objava sodbe, 2. Odvzem predmetov, 3. Odvzem premoženjske koristi, 4. Prepoved določene gospodarske dejavnosti pravni osebi in 5. Prepoved določene dolžnosti odgovorni osebi.
Eden izmed varstvenih ukrepov je torej objava sodbe. Tak ukrep, ki temelji na zakonitih določilih, je vsekakor potrebno razlikovati od informacij, ki jih zbirajo novinarji in posredujejo javnosti.
Varstveni ukrep objave sodbe izreče sodišče, če misli, da bi bilo koristno, da javnost zve za sodbo, zlasti pa, če bi objava sodbe pripomogla k temu, da se odvrne nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali da se zavaruje yarnost prometa ali kakšna druga korist gospodarstva. Sodišče odloči glede na pomen gospodarskega prestopka in potrebo, da javnost zve za sodbo, ali naj se sodba objavi v tisku, po radiu ali televiziji ah po več navedenih sredstvih javnega obveščanja hkrati in ali naj se objavi njena obrazložitev v celoti ah v izvlečku. V predpisu, s katerim je določen gospodarski prestopek, je lahko zahteva, da je izrek varstvenega ukrepa objave sodbe obvezen (30. čl. ZKP).
Pogoji in način uporabe varstvenega ukrepa javne objave sodbe so torej' določeni v zakonu. Glede na trenutno gospodarsko situacijo in primarno nalogo, da z dosledno gospodarsko stabilizacijo zaščitimo življenjski standard vseh delovnih ljudi menimo, da spadajo v prvi vrsti kršitve predpisov o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen med pomembnejše gospodarske prestopke. Poleg kršitev teh predpisov seveda tudi kršitve predpisov, ki se nanašajo na kreditno politiko, zunanjetrgovinsko poslovanje, kršitve enotnosti jugoslovanskega trga, monopolno sporazumevanje, skratka na področje blagovnega prometa in storitev v blagovnem prometu. S pomembnejšim gospodarskim prestopkom je treba razumeti ne samo njegovo težo, temveč tudi možnost nastopa škodljivih posledic glede na to, da je namen varstvenega ukrepa odpraviti oz. zmanjšati škodljive posledice, ki so nastale ah ki bi lahko nastale.
Sodišče torej pri izrekanju tega varstvenega ukrepa upošteva vse navedene pogoje. Sam način objave pa je prav tako določen z zakonom.
Emerik Benko, sodnik
Svet Srednješolskega centra tehniško pedagoške usmeritve Murska Sobota
razpisuje
prosta dela in naloge
PEDAGOGA
za nedoločen čas.
Kandidat mora imeti:
—	visoko izobrazbo, smer pedagogika
—	opravljen strokovni izpit
Nastop dela 1. 9. 1981.
Prijave sprejema tajništvo Srednješolskega centra tehniško pedagoških usmeritev M. Sobota, V. Vlahoviča 12, 15 dni po objavi razpisa.
—	traktor	IMT 533	2	kom
—	traktor	IMT 558	2	kom
—	traktor	IMT 575	2	kom
— traktor	Same Leone 70 KM	3	kom
—	traktor	Belorus MTZ 80	1	kom
—	trosilec	gnoja Pobeda dvoosni, 3 tone	4	kom
—	prikolica dvoosna 3 tone	4 kom
—	plug OLT 3-brazdni	1 kom
—	plug Regent, 2-brazdni obračalni	1 kom
—	silažni kombajn New Holland z motorjem 1 kom — adapter za koruzo, 4-redni	2 kom
—	obračalnik za seno	1 kom
Sodba v imenu ljudstva
Temeljno sodišče v Murski Soboti, Enota v Murski Soboti, je v senatu pod predsedstvom sodnika Janeza Vlaja, ter sodnikov porotnikov Milana Baniča in Anice Titan kot članov se--nata, ob sodelovanju zapisnikarice Jožice Kociper v gospodar-sko-kazenski zadevi zoper obd. ABC POMURKA, Mesna industrija, TOZD Trgovina Murska Sobota, Bjedičeva 11 in obd. Jožeta Bertanaliča, vodjo imenovanega TOZD-a, zaradi gospodarskega prestopka po čl. 94/1-1 Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, po obtožnem predlogu Temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti, Enota v Mtlrski Soboti, opr. št. Kt I 62/80-1 z dne 31.7. 1980, v navzočnosti namestnika Temeljnega javnega tožilstva iz Murske Sobote Milana Gru-škovnjaka, predstavnika obdolžene pravne osebe Borisa Šte-faneca in obdolžene odgovorne osebe, po dne 30. 9. 1980 opravljeni javni glavni obravnavi
razsodilo:
Obd. ABC POMURKA, Mesna industrija, TOZD Trgovina, Murska Sobota in
Obd. Jože Bertanalič, sin Franca in Ane roj. Terplan, rojen 5. 2. 1952 v Večeslavcih, stanuje v Murski Soboti, Štefana Kovača 9, ekonomist, zaposlen kot vodja TOZD-a pri obdolženi pravni osebi, že kaznovan za gospodarski prestopek in ni v drugem kazenskem postopku,
sta odgovorna,
daje obdolžena TOZD prodala proizvode po višjih cenah od cen, oblikovanih na podlagi predpisov, s tem daje v nasprotju z določili čl. 101 Zakona p temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen (Ur. 1. SFRJ 1/80) ter čl. 16 Zakona o družbeni kontroli cen (Ur. 1. SFRJ št. 25/72 in 35/72) in po 1. čl. Odloka o določitvi najvišjih ravni cen govejega, junčjega in svinjskega mesa (Ur. 1. SRS št. 37/73), v obdobju od 7. 1. do vključno 17. 3. 1980 v svojih mesnicah v Murski Soboti in Beltincih prodala skupno 1.507,50 kg svežih svinjskih rebrc, ki jih je označila v odpre-mnicah z neresnično šifro in nazivom svinjsko pleče s kožo, po ceni 62,15 din za 1 kg, dasi je znašala po navedenem Odloku cena svinjskih rebrc 28,70 din za 1 kg ter si tako pridobila skupno s prodajo navedene količine svinjskih rebrc po višjih cenah 50.425,88 din premoženjske koristi, ker je prodala po ceni 62,15 din za 1 kg naslednje kočine svinjskih rebrc:
a)	v mesnici št L v Murski Soboti:
v času od 7. 1. 1980 do 17. 3. 1980 v skupni količini 536 kg,
b)	v mesnici št. 9 na tržnici v Murski Soboti:
v času od 9. 1. 1980 do 12. 3. 1980 v skupni količini 342,90 kg, c) v mesnici št. 3. v Cankarjevem naselju v Murski Soboti:
v času od 8. 1. 1980 do 17. 3. 1980 v skupni količini 363,50 kg
č)	v mesnici št. 4 v Beltincih: v času od 11. 1. 1980 do 13.2.
198(Tv skupni količini 245 kg.
Obd. Jože Bertanalič pa kot vodja obdolžene Temeljne organizacije združenega dela za zgoraj opisano dejanje, ker je v navedenem svojstvu dopustil prodajo svinjskih rebrc po cenah v nasprotju s predpisi, 
s čimer sta storila gospodarski prestopek po 1. točki 1. odstavka 33. čl. Zakona o družbeni kontroli cen,
ter
se obsodita:
Obd. ABC POMURKA, Mesna, industrija TOZD Trgovina, Murska Sobota, po 1. točki 1. odstavka 33. člena Zakona o družbeni kontroli cen
na denarno kazen 50.000,— din (petdesettisoč din)
Obd. Jože Bertalanič pa po čl. 33/11 vzv. s čl. 33/1— 1 Zakona o družbeni kontroli cen
na denarno kazen 4.000,— din (štiritisoč din)
Po čl. 98/1 ZKP je obdolžena pravna oseba dolžna plačati stroške gospodarsko-kazenske-ga postopka, pri čemer se povprečnina odmeri na 3.000,— din.
Na podlagi določila č. 32 Zakona o gospodarskih prestopkih se izreče obdolženi pravni osebi varstveni ukrep odvzema premoženjske koristi v znesku 50.425,88 din.
Po čl. 28/1 v zv. s čl. 30 Zakona o gospodarskih prestopkih se izreče varstveni ukrep objave sodbe, v izvlečku v tisku in sicer v pomurskem glasilu »Vestnik«.
IZVLEČEK IZ OBRAZLOŽITVE:
Za predmetna sveža svinjska rebrca je bila v obravnavanih primerih v času storitve očitanega dejanja kot najvišja raven cen določena cena v višini 28,70 din po kilogramu, skladno Z določilom drugega člena republiškega Odloka o določitvi najvišjih ra
vni cen govejega, junčjega m svinjskega mesa. Da je obdolžena pravna oseba v štirih svojih poslovalnicah prodajala v izreku sodbe navedena sveža svinjska rebrca v času od 7. 1.1980 do 17.30. 1980 po cenah, višjih od , 28,70 din po kilogramu in sicer po 62,15 din za kg, sodišče ugotavlja, tako na podlagi priznanj obdolženih oseb, kakor tudi na podlagi ugotovitev pristojnega inšpekcijskega organa in izpovedb vseh, v postopku zaslišanjih prič. Sodišče je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju zaključilo, da so z ravnanjem obdolženih oseb bili uresničeni vsi. znaki gospodarskega prestopka po čl. 33/1-1 Zakona p družbeni kontroli cen iz leta 1972, ki sankcionira prodajo proizvodov ali storitev po cenah, med drugim tudi višjih od ma-ksimalnih'cen in ne gospodarskega prestopka po čl. 94/1-1 Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen iz leta 1980, kot je okvalificiral storjeno dejanje javni tožilec v obtožnem predlogu. Pri tem je omeniti, da je obdolženim osebam v obtožnem predlogu namreč očitana kršitev določila č. 16 Zakona o družbeni kontroli cen iz leta 1972, ki ima za posledico storitev gospodarskega prestopka po čl. 33/1-1 istega zakona in kije obenem za obdolžene osebe tudi milejši glede na zagroženo kazen, in ne kršitev določil čl. 14, 22, 49 ali 59 novega Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen iz leta 1980, katerih kršitev ima za posledico storitev gospodarskega prestopka iz člena 94/1-1 istega zakona. Kakšen zakonski ali podzakonski vir, izdan na podlagi Zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen iz januarja leta 1980, ki bi maksimiral cene svinjskim i rebrcem, v času storitve gospodarskega prestopka v konkretnem primeru pa namreč ni obstajal.
, Na podlagi ugotovitev izvedenega dokaznega postopka je sodišče zaključilo, da je za storjeni gospodarski prestopek odgovorna obdolžena odgovorna oseba, kije kot vodja obdolžene . TOZD v tem svojstvu dopustil prodajo svinjskih rebrc po cenah v nasprotju s predpisi in je tako v smislu določila čl. 9 ZGP podana tudi odgovornost obdolžene pravne osebe.
Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo kot obteževalne okoliščine na stranki obdolžene pravne osebe predvsem dejstvo, daje bilo dejanje storjeno v času prizadevanj za ekonomsko stabilizacijo in nasploh družbeno nevarnost tovrstnih kršitev razen omenjenega pa tudi dejstvo.
daje šlo v konkretnem primeru za organizirano akcijo, ki je skušala ostati prikrita z lažnim vpisovanjem v fakture, saj seje prodaja svinjskih rebrc prikazovala v njih kot prodaja svinjskih pleč, sodišče pa je upoštevalo tudi dejstvo, da je obdolžena pravna oseba že štirikrat bila kaznovana za gospodarski prestopek, čeprav je pri tem upoštevalo tudi dejstvo, da ne gre za istovrstne gospodarske prestopke.
Po drugi strani pa je sodišče kot olajševalne okoliščine na strani obdolžene pravne osebe poleg finančne situacije in situacije v mesni industriji nasploh upoštevalo tudi situacijo in razmerje na trgu, pa prispevek samih odjemalcev, ki ne samo da so pristajali na višje cene, ampak so prodajo svinjskih rebrc (tudi po višjih cenah) naravnost vzpodbujali, sicer pa je bilo upoštevati kot olajševalno tudi odkrito priznanje storjenega dejanja. Smiselno enake olajševalne in obteževalne okoliščine je sodišče ustrezno upoštevalo tudi pri odmeri kazni za obdolženo odgovorno osebo.
V smislu določila čl. 32/1 ZG P je sodišče bilo dolžno pravni osebi odvzeti tudi z gospodarskim prestopkom doseženo premoženjsko korist.
Sodišče je izreklo tudi varstveni ukrep objave sodbe v tisku v smislu določila čl. 30 ZGP, to pa predvsem iz generalno-preventivnih razlogov, namreč da se na ta način zavarujejo koristi družbenega gospodarstva, zlasti v obdobju izvajanja ekonomske stabilizacije.
Murska Sobota, dne 30. 9. 1980
PREDSEDNIK SENATA: Janez Vlaj 1. r.
Proti tej sodbi se je pritožil javni tožilec zaradi odločbe o kazni in predlaga strožje kaznovanje tako pravne kot odgovorne osebe.
Višje sodišče v Mariboru je hot II. stopenjsko sodišče pritožbo javnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča I. stopnje.
Pomurski zdravstveni center M. Sobota TOZD Pomurske lekarne M. Sobota
RAZPISUJE
dela oziroma naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1.	pomočnika direktorja za splošne zadeve
2.	predstojnika SE lekarna Beltinci
3.	predstojnika SE lekarna M. Sobota
Kandidati za razpisana deia oziroma naloge morajo poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: pod 1.:
—	da ima visoko ali višjo izobrazbo pravne, upravne ali ekonomske smeri
—	da ima 3 leta delovnih izkušenj
—	da se zavzema za samoupravljanje in je moralno in politično neoporečen
pod 2. in 3.
—	da je dipl, farmacevt
—	da ima 3 leta delovnih izkušenj
—	da se zavzema za samoupravljanje in je moralno in politično neoporečen
Dela in naloge se razpisujejo za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi na naslov: Pomurski zdravstveni center, TOZD Pomurske lekarne, M. Sobota, Kocljeva 2.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestii v 30 dneh po izreku roka za sprejemanje prijav.
Pripis uredništva..
Sodba ni, lektorirana in jo objavljamo v enakem tekstu, kot nam ga je poslalo sodišče.
OBJAVLJA
dela in naloge
5 granulerjev,
3 tableterjev — kapsulerjev in 1 dražerja
s sedežem v Ljutomeru.
POGOJI:
—	dokončana osnovna šola
—	starost najmanj 18 let.
Zaradi psihofizičnih zahtev, so ta dela in naloge primerna za moške.
Vse, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje in so zainteresirani za sklenitev delovnega razmerja z našo delovno organizacijo vabimo, da svoje ponudbe pošljejo v kadrovsko službo Krke v Novo mesto, Cesta herojev 45, v 15 dneh po objavi.
STRAN 26
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
Delegatsko glasilo občine Ljutomer Številka 6 Leto IV.
25.	junija 1981
Predsednik skupščine občine Ljutomer
SKLICUJE
skupno sejo zborov skupščine občine
za dne 9.7.1981 ob 7. uri
v sejni dvorani skupščine občine z običajnim dnevnim redom, ki ga bodo prejeli vodje delegacij in konferenc delegacij ter delegati družbenopolitičnega zbora po pošti.
Predsednik zbora združenega dela in predsednik zbora krajevnih skupnosti sklicujeta ločene seje zborov, ki bodo dne 9.7.1981 po skupni seji zborov v sejni dvorani skupščine občine.
Na dnevni red sta uvrstila naslednja vprašanja:
1.	Ocena delovanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v občini
2.	Problematika dela delovnih teles skupščine občine in njihova nadaljnja programska usmeritev
3.	Poročilo o delu in problemih Temeljnega sodišča in Javnega pravobranilstva
4.	Informacija o uresničevanju smernic in stališč zborov SO v zvezi s samoupravno organiziranostjo in delovanjem SIS materialne proizvodnje ter sprejem stališč in priporočil za nadaljno organiziranost skupnosti in njihovih strokovnih služb
5.	Sprejemanje družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči
6.	Predlog za določitev manj razvitih območij v občini Ljutomer
7.	Sklepanje o uporabi sredstev solidarnosti za izpolnitev dela obveznosti SR Slovenije v letu 1981 za plačilo prispevka kot kredit SR Črni gori
8.	Poročilo o delu skupščine skupnosti pomurskih občin
9.	Predlog odloka o spremembi območij katastrskih občin Ključarovci, Logarovci in Precetinci
10.	Predlog odloka o določitvi prispevkov za obrambo proti toči za leto 1981
11.	Predlog odloka o reji domačih živali v mestu Ljutomer
12.	Soglasje k odloku občine Gornja Radgona o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Slaptinci in k. o. Bolehnečici
12.	a Predlog odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah v občini Ljutomer
13.	Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev
14.	Informacija izvršnega sveta o škodi po pozebi v občini Ljutomer
Vabila za sklic seje prejmejo vodje delegacij in konferenc delegacij ter gradiva, ki niso objavljena v tej številki Delegatskega vestnika, po pošti.
Predsednica družbenopolitičnega zbora sklicuje sejo zbora za dne 9.7.1981 po skupni seji vseh zborov v sejni sobi skupščine občine Ljutomer.
Na dnevni red je uvrstila naslednja vprašanja:
L Ocena delovanja delegatskega sistema in uresničevanja delegatskih odnosov v občini
2.	Problematika dela delovnih teles skupščine občine in njihova nadaljnja programska usmeritev
3.	Poročilo o delu in problemih Temeljnega sodišča in Javnega pravobranilstva
4.	Poročilo o delu skupščine skupnosti pomurskih občin
Vabila za sklic seje in gradiva, ki niso objavljena v tej številki Delegatskega vestnika, prejmejo delegati družbenopolitičnega zbora po pošti.
POROČILO
O URESNIČEVANJU DELEGATSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV V OBČINI LJUTOMER
Glavni smisel in bistvo delegatskega sistema je v tem, da omogoča delovnemu človeku, da odloča o družbenih zadevah, tako v okviru združenega dela kot v družbi kot celoti; ustvarjalcem dohodka tako omogoča, da odločajo in razpolagajo z dohodkom vključno z razširjeno družbeno reprodukcijo.
Z razvijanjem samoupravljanja in dogovarjanja kot s solidarnim zadovoljevanjem potreb ter z demokratičnim usklajevanjem- interesov samoupravno organizirani delovni ljudje sprejemamo pomembne odločitve.
Delegatski sistem zasnovan na načelu enakopravnosti in usklajevanja temeljnih interesov samoupravno organiziranega dela zagotavlja dominacijo interesov delovnih ljudi v združenem delu, hkrati krepi in razvija samoupravne odnose in socialistično demokracijo v celoti.
Bistven dejavnik delegatskega sistema je delegacija, ki je ključni faktor delovanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V uresničevanju delegatskega sistema je delegat delujoči subjekt, ki izraža interese svoje delegatske baze in deluje v procesu odločanja, v procesu povezovanja in usklajevanja posebnih skupnih in splošnih interesov.
12 - DELEGATSKI VESTNIK
'	2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 320-8/76
Datum:
Predsednik
skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, oec., 1. r.
OBRAZLOŽITEV
Zakonska podlaga za spremembe dopolnitve odloka o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev delovanja po Zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij je zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) — (Uradni list SRS, št. 26/73).
Ta v zadnjem odstavku 3. člena določa, da mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let predlagati in uskladiti odlok s kmetijskim prostorskim planom. V zvezi z navedenim je že lansko leto Kmetijska — zemljiška skupnost občine začela postopek za revizijo seznama zaščitenih kmetij. Le-ta je posredovala ustrezno informacijo vsem krajevnim skupnostim. Predloge krajevnih skupnosti je obravnaval izvršilni odbor Kmetijsko-zemljiške skupnosti in skupščina Kmetijske-zemljiške skupnosti.
Osnovno merilo, ki ga mora izpolnjevati začščitena kmetija je, da nudi prevzemniku primemo preživljanje. Taka kmetija se ob priliki dedovanja ne more deliti, ampak kmetijo prevzame le en dedič, ostali pa dobijo izplačane nujne deleže, kar znaša polovica od normalnega dednega deleža. Primerno preživljanje, ki jo naj gospodarska enota nudi je enako položaju z delavcem, ki združuje delo v organizaciji združenega dela.
Tako določene kmetije so bile evidentirane v letu 1976, vendar je stanje na terenu dalo podlago za revizijo.
Sedanja revizija pa izboljšuje stanje na terenu, saj se črta iz seznama 32 kmetij, na novo pa se vpiše 45 kmetij. Tako se seznam zaščitenih kmetij od prejšnjih 735 poveča na 748 kmetij, kar je povečaje za 13 kmetij.
O spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi za katere velja posebna ureditev dedovanja je že razpravljal Izvršni svet SO in predlaga pristojnim zborom skupščine, da o osnutku razpravljajo, ga po potrebi dopolnijo in dajo v razpravo za dobo 30 dni.
Pripombe iz javne razprave bo sprejemal Komite za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine. Seznam revizije zaščitenih kmetij je na vpogled na Komiteju za družbeno planiranje in gospodarski razvoj občine Ljutomer.
Ljutomer, 11. junij 1981.
Izvrši svet
skupščine občine Ljutomer
TISK: ČGP VEČER MARIBOR
'	OSNUTEK
Junij 1981
Na podlagi 3. člena Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij), (Uradni list SRS, št. 26/74), in 204. člena Statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74), je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
ODLOK
'š
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O DOLOČITVI KMETIJ, ZA KATERE VELJA POSEBNA USMERITEV DEDOVANJA PO ZAKONU O DEDOVANJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV — KMETIJ NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER
1.	člen
V odloku o določitvi kmetij za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradne objave občin Pomurja, št. 4/77)se spremeni 2. člen in se glasi:
Kmetje, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena tega odloka,*so na območju naslednjih krajevnih skupnosti:
a) Krajevna skupnost	b) Število kmetij
1.	Krajevna skupnost Logarovci-Berkovci	102
2.	Krajevna skupnost Bučkovci	44
3.	Krajevna skupnost Cezanjevci	43
4.	Krajevna skupnost Cven	63
5.	Krajevna skupnost Križevci	162
6.	Krajevna skupnost Ljutomer	60
7.	Krajevna skupnost Radoslavci	66
8.	Krajevna skupnost Razkrižje	16
9.	Krajevna skupnost Stara cesta	22
10.	Krajevna skupnost Stročja vas	42
* 11. Krajevna skupnost Veržej	107
12. Krajevna skupnost Železne dveri	21
748 kmetij
2 — DELEGATSKI VESTNIK
V temeljnih'organizacijah in skupnostih si delovni ljudje oblikujejo delegacije zaradi neposrednega uresničevanja svojih pravic, dolžnosti in odgovornosti. Splošna ugotovitev je. 'da delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti še ne opravljajo v celoti svoje funkcije.
Razlogi so predvsem v nedosledno uveljavljenih samoupravnih odnosih, delegacija se še vedno pogosto ne smatra kot organ, preko katerega temeljne organizacije in skupnosti uveljavljajo svoje interese v skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti — to pa povzroča nepovezanost delegacije s strokovnimi službami, poslovodnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Zato delegacija pogostokrat ni sproti in temeljito seznanjena s stanjem ih razmerami v svoji delovni organizaciji, to paje eden izmed razlogov, da skušajo poslovodni organi in strokovne službe še marsikatera vprašanja reševati ali pa jih rešujejo mimo delegatskega sistema. Delo delegatov ni podprto z aktivnostjo političnih organizacij, zato pri oblikovanju usmeritev in stališč v temeljnih organizacijah združenega dela in odločitvah skupščin družbenopolitičnih skupnosji niso vselej prisotna stališča družbenopolitičnih organizacij. Nadalje lahko ugotovimo, da v samoupravnih splošnih aktih TOZD in skupnostih nimajo določb o tem, kako delegacija oblikuje temeljna stališča, še vedno ni urejen sistem informiranja. Gradiva pripravljena za delegacije prihajajo prepozno ali niso prilagojena potrebam posameznih faz obravnave. Prav tako zasledimo precej neaktivnosti oziroma nezainteresiranost nekaterih delegacij za vključevanje v probleme svoje samoupravne organizacije oziroma skupnosti in njihova neodgovornost pri opravljanju delegatske funkcije, kar ima za posledico, da se v delegacijah uveljavljajo posamični interesi ali interesi določenih struktur. Družbenopolitične organizacije in delovni občani pa ne ugotavljajo vzrokov za takšno stanje in ne iščejo učinkovitih rešitev. Pogosti vzrok za takšno stanje je nedograjen sistem informiranja. Gradiva za delegacije včasih ne ustrezajo potrebam za oblikovanje smernic in stališč, včasih prihajajo prepozno, ta gradiva niso vselej prisotna v družbenopolitičnih organizacijah, kar le-tem onemogoča ali otežuje pravočasno politično angažiranost v delegacijah, temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in nato uveljavljanje svojih stališč v občinskih skupščinah.
Za odpravljanje vseh teh slabosti in nepravilnosti v delu temeljnih delegacij Z namenom, da bi zagotovili aktivni vpliv delavcev na odločitve je potrebno zlasti:
—	krepiti vpliv delavcev, delovnih ljudi in občanov na odločitve v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih
—	v statutih in .samoupravnih sporazumih jasneje opredeliti pravice, dolžnosti in odgovornosti za delo delegacij in delegatov in zagotoviti pogoje za njihovo delo; opredeliti kako naj delegacija oblikuje svoja stališča;
—	potrebno je zagotoviti delegaciji v temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti enakovreden položaj z organi upra-aa in vztrajati, da delegacija stalno in tekoče spremlja ematiko svoje temeljne organizacije in skupnosti, zlasti za področje za katero je izvoljena, ob vsem tem pa je potrebno
zagotoviti tudi vsebinsko in časovno povezanost delegatske aktivnosti z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij zlasti SZDL in sindikata. Te naloge je mogoče uresničiti z odgovornostjo delegacij družbenopolitičnih organizacij in drugih dejavnikov zlasti SZDL, sindikata, organov upravljanja, poslovodnih organov, delavcev in strokovnih služb.
3.	VLOGA OBČINSKE SKUPŠČINE V PROCESU SAMOUPRAVLJANJA IN DOGOVARJANJA O SKUPNIH INTERESIH DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV
Slabosti ugotovljene pri delu delegacij v temeljnih samo-upravnih-organizacijah in skupnostih se odražajo tudi v delu občinskih skupščin. Pomanjkljivosti v delu občinskih skupščin se kažejo predvsem v tem. da so v občini delegacije premalo povezane pri oblikovanju in usklajevanju skupnih stališč.
Občina je tista temeljna skupnost, kjer teče proces osebnih in skupnih interesov delovnih ljudi in občanov,
Pomanjkljivosti se nadalje kažejo še zlasti v dejstvu, da se pri usklajevanju stališč med delegacijami konference delegacij ne uveljavijo kot bi se sicer morale; posamezni zbori so še premalo samostojni, v njih so premalo prisotni specifični interesi sredin, ker ne prihajajo do izraza v stališčih delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti.
Zadeve iz delovnega področja občinske skupščine obravnavajo v enakopravni pristojnosti vsi trije zbori. V tej zvezi pa lahko ugotovimo naslednje:
—	zbori združenega dela še niso mesto prek katerega združeno delo uveljavlja svoj Vpliv na družbenoekonomskem odnose in razvoj, tudi odločitve zborov združenega dela niso v celoti odraz delavcev temeljnih organizacij združenega dela in skupnosti. Razlog za to paje najbrž premalo, uveljavljena zavest delavcev za odločitve, ki jih sprejemajo zbori združenega dela. Zaradi majhne aktivnosti delegatov so odločitve le formalne. Vzroke za takšno stanje pa je najbrž iskati v premajhni povezanosti temeljnih delegacij s samoupravnimi organi in majhni podpori samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij. zlasti sindikata. Najbrž bo pa tudi potrebno v statutih občin in poslovnikih opredeliti postopke, ki jih je potrebno izvesti v temeljnih organizacijah združenega dela in v njihovih delegacijah pred spremljanjem končnih odločitev na seji zbora.
—	Tudi vloga zborov krajevnih skupnosti še ni v celoti uresničena. Ugotovljeno je sicer, da so delegati v teh zborih aktivni, prebralo paje povezanosti interesov delovnih ljudi in občanov s sprejetimi odločitvami.
—	Družbenopolitični zbor občinske skupščine ima zelo obsežno nalogo in odloča enakopravno z ostalima dvema zboroma skupščine. Ugotovljeno je, da so delegati v družbenopolitičnih zborih premalo povezani s SZDL, oziroma se delegati premalo zavedajo, da so soodgovorni za stališča, ki se tam oblikujejo. Ta zbor je dolžan opozarjati na skupne in splošne interese, zato je ustava usmerila funkcijo DPZ na uresničevanje in razvoj teh interesov. Delo tega zbora je potrebno omejiti ha sistemska vprašanja, mora pa obravnavati tudi vprašanja iz delovnega področja drugih dveh zborov, o katerih sicer ne odloča, o njih pa posreduje svoje predloge in mnenja, posebno ko gre za skupne in splošne interese.
Iz vseh teh naštetih ugotovitev sledi naslednje:
—	Večina delegatov je preveč zaprta ali prepuščena sami, sebi in premalo povezana z delegatsko bazo, z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi dejavniki v občini; ,
—	občinska skupščina se preveč uveljavlja kot organ oblasti, premalo pa kot pobudnik in dejavnik pri dogovarjanju in sporazumevanju. Zbori občinske skupščine posvečajo Dremalo pozornosti spremljanju stanja po posameznih področjih družbenega življenja, izvajanju politike in aktov, ki sojih sprejeli;.
—	delegacija še vedno ni tisti organ, preko katerega bi temeljna organizacija in skupnosti uveljavljale svoje interese v občinski skupščini. To potrjuje ugotovitev v analizi, da delegacije še nimajo zagotovljenega enakovrednega položaja z organi upravljanja. Se vedno menimo, daje program skupščine
DELEGATSKI VESTNIK - 11
VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
—	stanovanjsko naselje med ( železniško progo na severovzhodu, Ormoško cesto in Užiško ulico,
—	stanovanjsko naselje, ki ga omejujejo Ormoška cesta, Kaučičeva ulica in Stari trg,
—	obojestranska zazidava ulice Ante Trstenjaka, Staneta Rozmana in obrtno-stanovanjska cona ob Jeruzalemski cesti — zazidalni načrt Ormoška — Lendavska,
—	celotno Kidričevo naselje — v mejah, ki ga določa zazidalni načrt tega območja,(št. projekta: 1517/79) z dne 25/9-1979,
—	obojestranska zazidava Cankarjeve ceste, Vrazova ulica in Razlagova ulica do stavbe Dimnikar.
3. V lirle območje mesta Ljutomer spadajo vsa ostala območja po urbanističnem načrtu mesta Ljutomer (številka projekta, 1380/75 z dne marec 1980).
6.	člen
Za Izvajanje določb tega odloka skrbi sanitarna, veterinarska In komunalna inlpekclja.
če pristojna inlpekclja pri izvajanju nadzora ugotovi, da upravičenec Iz 2,, 3. In 4. Člena odloka ne izpolnjuje pogojev tega odloka, prepove na-daljno rejo domačih živali in predpiše ustrezne ukrepe.
7.	člen
KAZENSKE DOLOČBE
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik:
—	ki redi domače živali v nasprotju z določili tega odloka,
—	ki ne uredi hlevov in drugih prostorov ter naprav namenjenih za rejo domačih živali v skladu z veterinarskimi in sanitarnimi predpisi.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Dosedanji odlok je vseboval določbe po katerih je bila prepovedana reja domačih živali v ožjem območju mesta Ljutomer, izjemoma je bila dovoljena le reja perutnine pod določenimi pogoji. Od leta 1965, ko je bil sprejet tovrstni odlok pa do danes se je mesto razširilo tako, da so nastala nova stanovanjska naselja, po novo sprejetih urbanističnih in planskih dokumentih. Glede na to so nastale potrebe po reviziji odloka in določitev novih meja ter pogojev za prepoved reje domačih živali. Novi odlok določa tri območja, ki regulirajo rejo domačih živali.
V najožjem območju bo veljala prepoved za vse domače živali, v samo območje pa spada ožji center mesta in blokovna cona, karje iz vidika sani-tarno-higienskih pogojev nujno potrebno. Rejci domačih živali bodo morali v tem območju popolnoma opustiti rejo koncem tega leta. Ravno tako Je prepovedana reja domačih žlvaU v ožjem delu mesta Ljutomer, ki Je nekoliko širše, Izjema Je reja perutnine, ki je dovoljena pod določenimi pogoji, vendar samo za lastne potrebe, to Je v manjšem številu, Domače živali pa bodo v tem območju lahko redila le tista obstoječa gospodarstva, ki jim Je kmetijstvo glavni vir dohodka. Tudi za te bo reja dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta odlok,
Sirle območje mesta je območje po urbanističnem načrtu in v tem je dovoljena reja domačih fivall v skladu z veterlnarsko-sanitarnimi predpisi.
V letu 1980 v mesecu oktobru je bil pripravljen osnutek odloka o prepovedi reje domačih živali na območju mesta Ljutomer, ki ga je obravnaval odbor izvršnega sveta za urbanizem, prostorsko planiranje in varstvo okolja, Izvršni svet in pristojni zbori SO dne 29/10-1980 ter dan v javno razpravo. V javno razpravo se je zlastiVključila krajevna skupnost Ljutomer in je le-ta organizirala razpravo na zboru občanov, kjer so bile dane naslednje pripombe:
—	krajevna skupnost Ljutomer podpira sprejem tega odloka.
—	v 2. členu odloka se naj upoštevajo izjeme za rejo domačih živali v ožjem območju mesta samo za tiste občane, ki jim je kmetijstvo glavni vir dohodka (pripomba je bila upoštevana),
—	izjemoma naj tudi v ožjem območju mesta redijo domače živali občani, ki so si pridobili status kmeta po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih. Pripomba ni bila upoštevana, zlasti zato, ker si status kmeta lahke pridobi tudi tisti občan, kateremu ni kmetijstvo glavni vir, ampak dopolnilni vir dohodka, kar pomeni, da takšen občan nima pravice rediti živine v ožjem območju mesta po določbah odloka.,
—	v odlok je potrebno vključiti določbe, po katerih je potrebno vsak primer obravnavati posebej. Pripomba ni upoštevana, zlasti zato, ker mora tovrstni odlok stvari kompleksno obravnavati In predpisati pogoje glede na . sanltarno-higienske predpise, poleg tega pa bi bilo nesprejemljivo z ozirom na obseg dela pristojnega upravnega organa,
—	v odlok Je potrebno tudi vnesti določbe za določitev časa, zlasti za občane, ki bodo Izgubili pravico do reje domačih živali po tem odloku. Pripomba je bila upoštevana in je v 9. čl. zapisano, da rejci domačih živali, katerim kmetijstvo ni glavni vir, izgubijo pravico do reje 31/12-1981.
Drugih pripomb ni bilo.
.	Glede na dane pripombe je bil pripravljen predlog odloka, ki ga je obravnaval odbor Izvršnega sveta za urbanizem, prostorsko planiranje in varstvo okolja, izvršni svet in predsedstvo občinske skupščine. Tudi na predlog odloka so bile dane nekatere dodatne pripombe kot na primer: v predlog odloka se naj poleg dveh območij to je ožje in širše le opredeli najožje območje v katerem naj velja prepoved za rejo vseh domačih živali, da naj bo izjema za rejo perutnine v ožjem območju samo za lastne potrebe in rejo domačih Živali v širšem območju pod določenimi pogoji za obstoječa kmetijska gospodarstva.
Na podlagi pripomb Je bila na seji Izvršnega sveta imenovana posebna delovna skupina za pripravo novega predloga odloka. Delovna skupina Je pripombe preučila in tudi v celoti upoštevala kot je to določeno v odloku. Predlog odloka je prav tako ponovno posredovan KS Ljutomer da organizira razpravo.
Izvršni svet je na seji dne 18/6-1981 obravnaval predlog odloka in ga predlagal pristojnim zborom občinske skupščine, da o njem razpravljajo in ga sprejmejo v predloženem besedilu.
Ljutomer, dne 18/6-1981
DELEGATSKI VESTNIK -3
STRAN 29 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
edini in tisti, ki delovno motivira, vodi in ustnega delegacijo, kar ni prav, saj bi delovna usmeritev delegacij morala imeti svojo osnovo v programih organizacij in skupnosti;
—	nekatere delegacije in družbenopolitične organizacije še ne pojmujejo pravilno vlogo delegatskega sistema v naši družbi. Predvsem ni v redu to, da se zapirajo v svoj ozki okvir. Da bi družbenopolitične organizacije in drugi organi lahko skupaj z delegacijami opravljali zadane naloge, morajo seveda biti pravočasno in točno seznanjeni z gradivom, kije predmet razprav. O informiranosti in obveščenosti delegatov vemo, da ni najboljša, čeprav seje v splošnem precej izboljšala vsaj na relaciji občinska skupščina—delegatska baza. Razen s temeljnimi gradivi so delegati vse bolj pogosto seznanjeni tudi z mnenji, stališči in predlogi družbenopolitičnih organizacij in drugih družbenih subjektov, ki sodelujejo v procesu delegatskega odločanja. Povzetki gradiv objavljeni v Poročevalcu so v bistvu skrajšana informacija o določehi problematiki, v Delegatskem vestniku pa objavljamo gradivo za seje skupščine.
—	Pri tem bi lahko še dodali, da so gradiva preobširna, prezahtevna, včasih na zelo strokovnem nivoju, čeprav smo že velikokrat poudarili, da naj bodo gradiva pripravljena v izvlečkih. jedrnato in predvsem razumljivo.
—	Delegati in delegacije so od seje do seje prepuščeni sami sebi, stališča izvršnega sveta so delegatom pogostokrat dana na sami seji, zato so sklepi formalni, enostranski;
—	povratne informacije v zvezi s posredovanimi sklepi so neugodne, največkrat pa sploh ni odgovora kako temeljne samoupravne organizacije in skupnosti v praksi uresničujejo odločitve;
—	največ pasivnosti delegatov izhaja iz premalo uveljavljene vloge delegacij v sredinah, ki sojih izvolile. Delegacija, ki ni vključena v razprave in odločitve o pomembnejših vprašanjih razvoja temeljne samoupravne organizacije ali skupnosti, bo svoje delo nujno zreducirala le na obravnavo gradiv za seje skupščine in njenih zborov;
—	poseben problem so še vedno konference delegacij, kjer se združujejo zlasti vse tiste delegacije, ki zaradi premajhnega števila delovnih ljudi ne morejo imeti svoje delegacije." Delegati posameznih delovnih skupnosti se sej ne udeležujejo, ker tudi same ne sklicujejo sestankov delovne skupnosti. Nosilci konferenc delegacij so zaradi takega odnosa primorani pošiljati na sejo zbora združenega dela samo delegate iz svoje organizacije. Temu problemu je še kako potrebno posvetiti pozornost.
4. ANALIZA UDELEŽBE IN AKTIVNOSTI DELEGATOV NA POSAMEZNIH ZBORIH SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER V LETU 1980
Z vzpostavitvijo in uveljavljanjem delegatskega sistema se pojavlja nujna naloga, da analiziramo in raziskujemo samoupravne in druge odnose, ki se ob tem oblikujejo kakor tudi ovire in težave, ki se pojavljajo v delovanju in razvoju delegatskega sistema kot integralnega dela samoupravljanja.
V kratkem bomo z nekaterimi podatki prikazali delovanje posameznih zborov občinske skupščine v času od 1. 1. 1980 do 31. 12. 1980;
1.	Udeležba na sejah posameznih zborov:
—	zbor združenega dela 12 sej; poprečna udeležba 72 %
—	zbor krajevnih skupnosti 11 sej; poprečna udeležba 81 % — družbenopolitični zbor 12 sej; poprečna udeležba 73 %
2.	Število delegatskih vprašanj
—	zbor združenega dela 19 poprečno 1,5 na sejo
—	zbor krajevnih skupnosti 17 poprečno 1 na sejo
—	družbenopolitični zbor 12 poprečno 1 na sejo
3.	Število razpravljalcev na sejah;
—	zbor združenega dela 59 poprečno 5 na seji
—	zbor krajevnih skupnosti 22 poprečno 2 na seji
—	družbenopolitični zbor 51 poprečno 4 na seji
4.	Delegiranje delegatov na seje zborov: za zbor združenega dela niso delegirali:
—	KOMGRAD	10	krat
-	MURA TOZD Oblačila	9	krat
—	Gi,mnazija F. Miklošiča	8	krat
—	Zdravstveni dom
Marles
Emona AGROPLOD	7 krat
—	Imgrad, Agrotehnika
Tehnostroj TOZD — servis
TOZD — Proizvodnja
KZ Mursko polje Veržej	6 krat
—	Radenska hotel Jeruzalem
Tehnostroj DSSS	5 krat
—	VVZ Ljutomer. Upravni organi SO Ljutomer. Obč.
sodišče, Elektro '	4 krat
V primerjavi z letom 1979 ugotovimo, da je udeležba delegatov na zboru združenega dela padla, saj v letu 1980 beležimo 72% udeležbo. Posebej velja to za MURO. KOMGRAD. ZD. EMONO, AGROTEHNIKO in GIMNAZIJO. Vsi ti so se sej slabo udeleževali tudi v prejšnjih, letih tega mandata.
Z delegatskim sistemom smo uvedli delegacijo, ki naj bi bolje artikulirala stališča delavcev. Z zamenljivim mandatom pa je delegacija dobila tudi možnost, da na seje zborov in skupščin pošlje delegata, ki je najbolj seznanjen s problematiko in strokovno kvalificiran za problematiko.
Ko je delegacija po navadi številčno močna, naj bi bilo to samo po'sebi jamstvo, da bodo številni člani delegacije lažje vzdrževali stik s temeljno samoupravno skupnostjo oziroma organizacijo. V raziskavi smo ugotovili, daje v praksi bistveno drugače in da mnogoštevilne delegacije pošiljajo na seje vedno istega delegata ali nobenega, kot je to primer v nekaterih konferencah delegacij.
Zamenljivost delegatov v temeljnih delegacijah ni zadovoljiva; zamenjljivost v konferencah delegacij npr. Radenska hotel Jeruzalem, ki tvori konferenco delegacije skupaj s Certu-som. Viatorjem. Kolodvorsko restavracijo, prodajalno vina Slovin-Ormož, Logarovci, Veržej in ima eno delegatsko mesto, pošilja delegate samo iz svoje sredine. Isto velja za Elektro TOZD gradnja-montaža, ki tvori delegacijo skupaj z rajonom, Cestnim podjetjem in ŽTP-proga, PTT, iz teh. doslej ni bil še delegiran noben delegat.
Poseben problem je Agrotehnika, ki tvori konferenco delegacije skupaj s Petrolom, Borovo, Peko, knjigarna, Tobačna tovarna — trgovina, Surovino, KOTO, Zarja, Koloniale, Cvetličarna, Agrariacoop. Izbira, Zavarovalnica Triglav in prodajalna Povrtnina — ima eno delegatsko mesto in na sejo delegira delegate iz Agrotehnike, in še to zelo poredko:
Emona TOZD Agroplod skupaj z Intesom, SDK in Pomurska banka delegira delegate iz Emone, iz ostalih ni bil še nobenkrat na sejo delegiran njihov delegat.
Na splošno lahko ugotovimo, da velja za vse konference delegacij enako: namreč, da neredno pošiljamo delegate na seje in še to samo iz sredine, kije nosilec konference delegacije. Konferenca delegacij upravnih organov SO in občinskega sodišča pošiljata delegate le iz svoje delovne skupnosti, čeprav so v konferenco delegacij vključene tudi druge delovne enote.
Za zbor krajevnih skupnosti niso delegirali delegata:
—	krajevna skupnost Cezanjevci	3	krat
—	krajevna skupnost Logarovci—
Berkovci	2	krat
— krajevna skupnost Veržej	2	krat
Nadalje lahko ugotovimo, da nekatere krajevne skupnosti na seje delegirajo samo enega delegata, čeprav imajo'2, 3 ali 4 delegatska mesta: npr: Križevci, Logarovci—Berkovci, Ljutomer, Razkrižje, Stročja vas in Veržej.
Sej družbenopolitičnega zbora se niso udeležili:
en delegat 2 krat
en delegat 3 krat
en delegat 7 krat
Družbenopolitični zbor sestavlja 23 delegatov. Do problema sklepčnosti je prišlo predvsem zaradi tega, ker je ena delegatka spremenila stalno bivališče, na porodniškem dopustu sta bili dve delegatki, ena delegatka je na šolanju, en delegat pa nima več svojstva delegata.
Delegati v družbenopolitičnem zboru skupščine šd delegati vseh družbenopolitičnih organizacij združeni v okviru SZDL in delujejo na podlagi enotnih smernic teh organizacij:
Družbenopolitični zbor je obravnaval informacijo o delu družbenopolitičnega zbora občine Ljutomer, ki je bila obravnavana na skupni seji predsednikov družbenopolitičnih zborov
10 - DELEGATSKI VESTNIK
ska klet« Ljutomer, DO »Mlekopromet« Ljutomer in Emona TOZD »Agroplod« Ljutomer.
—	Delovne organizacije primarne proizvodnje bodo v tem srednjeročnem obdobju plačevale 0,32 % od doseženega dohodka v tekočem letu;
—	delovne organizacije sekundarne proizvodnje po 0,16% od doseženega dohodka v tekočem letu;
—	lovske družine pa 1,3 % od dohodka iz lovišč.
Za zasebne kmetijske proizvajalce je bil že v lanskem letu sprejet odlok in le-ti plačujejo prispevek v višini 1,3 % od kata-sterskega dohodka.
Izvajanje predlaganega odloka ne bo bremenilo sredstev proračuna.
Izvršni svet je o predlogu že razpravljal in predlaga pristojnim zborom, da o predlogu razpravljajo in ga sprejemajo po enofaznem postopku.
Sprejem po enofaznem postopku predlagamo zaradi hitrejšega dotoka sredstev za financiranje sistema obrambe. Obramba pred točo že deluje.
Junij 1981.
Izvršni svet
Skupščine občine Ljutomer
PREDLOG
Junij 1981
Na podlagi 6. člena družbenega dogovora o osnovah in načelih planiranja in o fmancjranju dejavnosti krajevnih skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1981—1985 o kriterijih za določitev območij, ki so manj razvita na območju občine Ljutomer je Izvršni svet na seji dne 18/6-1981 razpravljal o določitvi manj razvitih območij oz. naselij in predlaga Zboru krajevnih skupnosti skupščine občine, da sprejme naslednji
količine in kvalitete vode. Zaradi teh in nekaterih drugih objektivnih razlogov se program vodooskrbe vzhodnega območja v občini ni realiziral v preteklem obdobju, ampak se bo v tem srednjeročnem obdobju. Glede na to, da se program vodooskrbe ni realiziral tudi na območju krajevne skupnosti Razkrižje, zlasti pa na hribovitem predelu, zato se predlaga, da se vasi Globoka in Kopriva kot izjemoma dodatno uvrstita med manj razvito območje za srednjeročno obdobje 1981—1985 za uresničitev nalog na področju vodooskrbe iz preteklega srednjeročnega obdobja.
Prav tako naj pri izvajanju te naloge s sredstvi sodeluje območna vodna skupnost „Mura” Murska Sobota in SIS za komunalno in cestno dejavnost Ljutomer.
Za ureditev vodooskrbe na tem območju pa je krajevna skupnost Razkrižje v prejšnjem srednjeročnem obdobju prejela 500.000 din sredstev iz občinskega proračuna po takrat veljavnem družbenem dogovoru in sicer kot namenska za to manj razvito območje.
Izvršni svet predlaga Zboru krajevnih skupnosti skupščine občine, da obravnava predlog sklepa za določitev manj razvitih območij oziroma krajevnih skupnosti in naselij ter ga sprejme v predloženem besedilu.
Ljutomer, dne 18/6-1981.
Izvršni svet skupščine občine Ljutomer
PREDLOG
maj 1981
Na podlagi 4. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77), 186. člena ustave SRS in 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne	sprejela
ODLOK
O PREPOVEDI REJE DOMAČIH ŽIVALI NA OBMOČJU MESTA LJUTOMER
1.	člen
Zaradi higiene in zaščite zdravja prebivalstva ter estetskega izgleda mesta Ljutomer je reja konj, goved, prašičev, ovac, koz, perutnine in zajcev (v nadaljnem besedilu: domačih živali) v najožjem in ožjem območju mesta Ljutomer prepovedana.
2.	člen
V ožjem območju mesta Ljutomer je dovoljena reja perutnine in zajcev izjemoma samo za lastne potrebe pod pogojem, da so živali v ograjenih prostorih izven stanovanjskih zgradb. Prostori za rejo perutnine in zajcev ne smejo v ničemer kaziti estetskega videza mesta in kvarno vplivati na higieno in zaščito zdravja prebivalstva.
3.	člen
Izjemoma lahko redijo domače živali na ožjem območju mesta Ljutomer le tista gospodarstva, ki so z dnem uveljavitve tega odloka že obstajala in jim je kmetijstvo glavni vir dohodka, njihovo stalno prebivališče pa je mesto Ljutomer.
4.	člen
Na širšem območju mesta Ljutomer lahko redijo domače živali le tista gospodarstva, ki so z dnem uveljavitve tega odloka že obstajala, pod pogojem, da so prostori za rejo domačih živali (hlevi) gnojišča, gnojnične jame, tekališča in ostale naprave, ki imajo kakršnokoli zvezo za rejo domačih živali urejeni v skladu s sanitarnimi in veterinarskimi predpisi ter ne kvarijo estetskega videza mesta.
5.	člen
Mesto Ljutomer se razdeli na najožje, ožje in širše območje.
1.	V najožje območje spadajo:
—	mestno središče, to je območje zazidalnega načrta mestnega središča (številka projekta: 056-80 z junijem 1980). To območje omejujejo: Ulica Slavka Osterca, Rajh Nade, Stari trg, Vrazova ulica, Miklošičev trg, Kajuhova ulica, Razlagova do DO Konus in Prešernova cesta do križišča z ulico Slavka Osterca. V mestno središče spadata tudi obojestranska zazidava Volkmajerjeve in Cvetlične ulice,
—	blokovna cona, to je zazidalni načrt dela stanovanjske soseske S-3, (št. projekta: 150/79 z dne februar 1981) ki ga omejujejo železniška proga na severovzhodu, Užiška ulica, Ormoška cesta, Ulica Rajh Nade do Železniške postaje.
V ožje območje mesta spadajo:
—	zazidava med železniško progp, ulica Rajh Nade, Slavka Osterca, Prešernova ceata do proizvodnih obratov Delovne organizacije Tehno-stroj,
—	zazidava med Prešernovo cesto, Ulico prvega slovenskega tabora in celotno naselje Jana Baukarta do proizvodnih obratov Delovne organizacije MTT,
STRAN 29 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
4 - DELEGATSKI VESTNIK
vseh pomurskih občin. Ugotovljeno je bilo, daje družbenopolitični zbor večkrat obravnaval vprašanja, ki se ne tičejo tega zbora. Delegati bi morali prihajati na sejo s stališči družbenopolitičnih organizacij, katera so jim delegatska baza, še prej morajo biti stališča DPO usklajena v okviru SZDL.
Nadalje lahko ugotovimo, da se prisotnost delegatov na sejah v polletnih mesecih (čas letnih dopustov) zmanjša.
Poseben problem predstavljajo skupine delegatov za zbor združenega dela SRS, ki imajo skupni sedež v eni izmed občin.
V naši občini ima sedež skupina delegatov občin Pomurja za področje izobraževanja in kulture za zbor združenega dela, deluje pa tudi skupina delegatov za zbor občin, medtem ko se delegati zborov za druga področja (gospodarstvo, zdravstvo in socialno varstvo, kmetijstvo, obrt in državni organi) vključeni v 'skupine v drugih občinah. Skupini delegatov v naši občini zasedata skupno in sta povezani z zbori skupščine.
Problemi so pri udeležbi delegatov v skupini za zbor občin in zbor združenega dela. Nekateri delegati se sej ne udeležujejo.
Dve delegatki iz občine Gornja Radgona za ZZD se sej ne udeležujeta, zato smo urgirali pri občinski konferenci SZDL Gornja Radgona, da se delegatki zamenjata. Štiri delegatke so bile 3 krat odsotne, en delegat 5 krat odsoten.
Nekoliko je boljše v delegaciji za zbor občin SRS, kjer je udeležba delegatov na sejah zadovoljiva. Vodja skupine delegatov za zbor združenega dela je izgubil svojstvo delegata s prevzemom novih nalog s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Občinska konferenca SZDL Ljutomer je bila zadolžena, da je pripravila predlog za novega delegata, ki že opravlja to funkcijo.
Skupine delegatov ugotavljajo, da so dnevni redi posameznih sej zborov skupščine SRS preobširni, kar jim onemogoča, da bi predelali celotno gradivo.
Zavest in discipliniranost sta za delo delegacije pač odločilnega pomena. Tega se delegati najbrž povsem zavedajo, vendar pa večkrat tako ne delajo.
Menimo, da bi bilo potrebno z anketo ugotoviti zakaj se nekateri delegati ne udeležujejo sej, ker pa sama udeležba na zborih še nič ne pove o aktivnosti, jo je potrebno ugotoviti še z oblikami aktivnega vedenja na zborih, kakšne so delegatske pobude, pripombe, stališča, ki jo delegacije prenašajo v občinsko skupščino, kakšno je informiranje, kateri so glavni viri informacij za odločan je, kako se sprovaja obveščanje o izvajanj u občinskih sklepov, ali se je obveščanje izboljšalo, zanesljivost in zadostnost informacij, kakovost obveščenosti, kaj ovira delovanje delegatskega sistema, vzroki za neaktivnost delegacij ter mogoče še katero vprašanje, ki bi razbistrilo še marsikatero nejasnost v izvajanju delegatskega sistema v naši občini.
5.	PRIPOROČILA IN SMERNICE ZA NADALJNJE DELOVANJE
Pri delovanju in nadaljnjem razvijanju delegatskega sistema v občini moramo imeti v vidu zlasti naslednje:
—	delo delegacij mora biti močno podprto z aktivnostjo političnih organizacij, zato naj bodo pri oblikovanju stališč in mnenj v delegacijah ter odločitvah skupščine vselej prisotna tudi stališča družbenopolitičnih organizacij;
—	delegatom oziroma delegacijam se mora z nenehno politično akcijo zagotoviti enakovreden položaj z organi upravljanja, potrebno pa je tudi vključevati delegate v spremljanje problematike njihove delovne skupnosti;
—	delovna usmeritev delegacij mora imeti v programih samoupravnih organov svojo osnovo, temeljne organizacije združenega dela in skupnosti in še zlasti sindikat morajo zagotavljati povezanost vseh delegacij znotraj delovne organizacije z delavskim svetom, tesno morajo sodelovati s strokovnimi službami in poslovodnimi organi;
—	povratne informacije so delegati dolžni prenesti iz vsake skupščine v bazo, predvsem je še potrebno utrditi in razširiti delegatska vprašanja, pobude in predloge, s katerimi lahko delegacija vpliva na urejanje razmer v ožjem in širšem družbenem prostoru;
—	družbenopolitične organizacije v organizacijah in skupnostih so dolžne spremljati družbeno zavzetost in aktivnost
posameznih delegatov ter predlagati nadomestne volitve tam, kjer posamezni delegati ne delujejo ali se je njihovo število zmanjšalo;
—	delegatski sistem bo potrebno nenehno poživljati in razširjati z novimi nietpdami dela.
V vseh delovnih sredinah je potrebno doslednjeje uresničevati usmeritve, ki so jih na podlagi dosedanjih analiz sprejeli delegati v zborih občinske skupščine jn v širši družbenopolitični skupnosti. Od neposredne zainteresiranosti in aktivnosti delegatov je odvisno kako zbori občinske skupščine uresničujejo svojo aktivno vlogo pri urejanju vseh temeljnih vprašanj in sprejemanju samoupravnih uresničitev. Zbori občinske skupščine vse bolj postajajo mesto za odločanje o vseh širših družbenih vprašanjih in se vključujejo v neposredno razreševanje zadev, ki se tičejo življenja in dela ljudi.
Takšna usmeritev dela- pa zahteva sprotno prilagajanje programov dela aktualnim družbenim razmeram. Posebno pozornost je potrebno posvetiti tudi pobudam delegatov in delegatskim vprašanjem, ki bi prav tako morale imeti odraz v programih dla zborov. Oceniti je tudi potrebno, v kakšni meri ustreza sedanja organiziranost stalnih delovnih teles v občinski skupščini in v zvezi s tem predvideti ustrezne rešitve.
Glede uresničevanja širših družbenih zadev je potrebna ocena dela skupin delegatov, ki delegirajo delegate v zbore republiške skupščine in še posebej kako se uresničuje program zborov republiške skupščine , v delovanju zborov občinske skupščine.
Namen tega poročila je opozoriti na slabosti, pomanjkljivosti in napake, ki se kljub napredku na področju uresničevanja delegatskega sistema pojavljajo. Pri tem se poročilo omejuje na pojave, ki v praksi pomenijo največje odstopanje od delegatskega sistema in delegatskih odnosov.
POVZETEK
IZ POROČIL O DELU DELOVNIH TELES SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER ZA ENOLETNO OBDOBJE IN NJIHOVA PROGRAMSKA USMERITEV DO IZTEKA TEGA MANDATNEGA OBDOBJA
Na splošno moramo ugotoviti, da povezanost med temeljnimi, delegacijami in skupščino občine še zdaleč ni na tisti višini, kot smo si to zamislili in želeli ob sprejetju statuta občine v letu 1974,' v katerem smo opredelili tudi mesto, in vlogo delovnih teles skupščine. V odločitvah skupščine še je vedno premalo stališč, ki bi bila oblikovana v delegatski bazi, prevladujejo pa tista, ki so bila oblikovana v glavnem znotraj organov skupščine oziroma njenih delovnih teles. Takšen način dela bi nujno in čimprej morali preseči s tem, da bi bolj prisluhnili problemom, predlogom in pobudam temeljnih delegacij in delegatov in tako dosegli, da bi v odločitvah prevladovale tiste pobude, ki bi izhajale iz dejanskih potreb delovnih ljudi in občanov. Usklajevanje takih pobud pa bi pred odločitvami v skupščini morala opraviti njena deldvna telesa, ki so v posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti ravno tako predlagatelj za odločitve v skupščini, kot je to izvršni svet.
Vlogo oziroma funkcijo delovnih teles lahko strnemo v naslednje osnovne naloge oziroma obveznosti:
—	da spremljajo in se seznanjajo s stališči, pobudami in mnenji temeljnih delegacij, konferenc delegacij in drugih subjektov, ki predstavljajo in usklajujejo potrebe in interese svoje sredine;
—	da po usklajevanju interesov in pobud ter na podlagi lastnih ugotovitev predlagajo skupščini oziroma posameznim zborom ustrezne odločitve;
—	da spremljajo uresničevanje sp'rejete politike in aktov skupščine.
' Da bi delovna telesa skupščine dejansko opravljala zgoraj omenjene naloge, bo potrebno ob sprejemanju dopolnjenega statuta občine bolj določno opredeliti njihovo funkcijo, pa tudi sestavo, ki mora izhajati iz delegatske baze, to je, da bi naj bili člani delovnih teles izvoljeni v delegacijah in organizacijah in ne šele na zborih skupščine, kar slabi njihovo povezanost in odgovornost do delegatske baze.
Za nekatera delovna telesa pa je sploh značilno to, da pri
DELEGATSKI VESTNIK - 9
STRAN 30 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGE:
— Izvršni svet Ocenjuje, da sta poročili o stanju in problemih Temeljnega sodišča Murska Sobota in enote v Ljutomeru za Ido 1980 primerni za obravnavo na zborih skupščine občine, saj k-ti nakazujeta oceno dosežkov nove organiziranosti in procesa družbene preobrazbe pravosodja v preteklem obdobju in opo-zirjata na problematiko v zvezi s preventivnim delovanjem in učinkovitostjo reševanja zadev.
—	Izvršni svet nadalje ocenjuje, daje Temeljno sodišče — enota v Ljutomeru pri izvajanju svojih nalog upoštevala sprejete sklepe in stališča zborov občinske skupščine, kot je to razvidno iz poročila.
Tudi na področju javnosti dela so bili doseženi 'določeni rezultati, saj se delovni ljudje in občani preko sredstev javnega obveščanj a seznanjajo z družbeno negativnimi pojavi, pri čemer pa izvršni svet predlaga, da je take primere potrebno tudi na primeren način objavljati.
—	Pri reševanju zemljiško-knjižnih vprašanj naj Temeljno sodišče, enota v Ljutomeru tudi v bodoče daje prioriteto zadevam s področja izvajanja agrarnih operacij, to je komasacij in melioracij.
—	Poravnalni sveti v krajevnih skupnostih so začeli dokaj uspešno delovati; zagotoviti pa je potrebno primerne kadrovske ih organizacijske pogoje za njihovo nadaljnje delovanje, zlasti pa je dati povdarek izobraževanju članov poravnalnih svetov in le-to preko delavske univerze izvesti v letošnjem letu.
— Na področju cenitve vseh vrst nepremičnin je-še vrsta neopredeljenih strokovnih rešitev, zlasti pa pri delu sodnih cenilcev, saj prihaja v praksi do večjih razlik pri določitvi višine odškodnin. Glede na to naj Temeljno sodišče-enota Ljutomer skupaj z javnim pravobranilcem v Murski Soboti organizirata čimprej posvet z vsemi sodnimi cenilci za reševanje tovrstne problematike.
—	Sodelovanje temeljnega sodišča, enote v Ljutomeru je bilo z pristojnimi občinskimi upravnimi organi uspešno, zlasti pri reševanju zemljiško-knjižnih zadev, s čimer je potrebno tudi nadaljevati v prihodnje.
—	Podružbljanje sodne funkcije preko samoupravnih sodišč- in drugih ustreznih oblik, ki jih predvideva zakon, je potrebno družbenopolitično oceniti in se tudi opredeliti za vrsto in število samoupravnih sodišč.
Izvršni svet predlaga pristojnim zborom občinske skupščine. da obravnavajo poročili in ugotovitve, stališča in predloge izvršnega sveta, jih po potrebi dopolnijo in sprejmejo.
Ljutomer. 9/6-1981
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
Na podlagi 17. in 20. člena Zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) in 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja, št. 10/74)je skupščina občine Ljutomer na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI STOPNJE PRISPEVKA ZA IZVAJANJE SISTEMA OBRAMBE PRED TOČO NA OBMOČJU OBČINE LJUTOMER ZA LETO 1981
1.	člen
Za pokrivanje materialnih ih funkcionalnih stroškov za delovanje tistega dela sistema obrambe pred točo, ki ga pred
stavljajo strelna mesta, plačujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela prispevek in sicer:
—	delavci v TOZD primarne kmetijske proizvodnje in sicer: Kmetijska zadruga »Ljutomer—Križevci«- Križevci pri Ljutomeru TOZD »Mursko polje« Veržej. TZO »Kmetovalec« Ljutomer. TZO »Klas« Križevci pri Ljutomeru.
DO »Ljutomerčan« Ljutomer TOZD Živinoreja — poljedelstvo« Ljutomer. TOZD »Vinogradništvo« Ljutomer, TOK »Kooperacija« Ljutomer
DO Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota. TOK »Gozdarstvo« Ljutomer
v višini 0.32 % od dohodka.v tekočem letu;
—	delavci v TOZD sekundarne kmetijske proizvodnje in sicer; DO »Ljutomerčan« TOZD »Ljutomerska klet« Ljutomer, TOZD »Močna krmila« Ljutomer, TOZD Mesna predelava »Simentalka« Ljutomer, DO »Mlekopromet« Ljutomer, Emona TOZD »Agroplod« Ljutomer v višini 0.16 % od dohodka v tekočem letu;
—	druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti in sicer: Lovska družina Ljutomer. Lovska družina Križevci. Lovska družina Bučkovci 1.3 % od dohodka iz lovišča, DO Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota, TOZD »Fazan« Beltinci in Lovska družina Videm ob Ščavnici pa 1,3% od dohodka za tisti del lovišč, ki ležijo na območju občine Ljutomer.
2.	člen
Prispevek iz L člena tega odloka plačujejo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so podpisniki samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne samoupravne skupnosti za obrambo pred točo v severovzhodni Sloveniji za območje občine Ljutomer.
3.	člen
Prispevek po stopnjah iz 1. člena tega odloka se plačuje v korist območne samoupravne skupnosti severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo Maribor na račun št. 51800-842-030-591.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih . objavah občin Pomurja in se uporablja od 1/1-1981 dalje.
Številka: 320-1/81 Datum: dne
Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, oec. 1. r.
OBRAZLOŽITEV:
Zakonska podlaga za sprejem Odloka je zakon o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79),' ki v 17. členu določa: Če ni sklenjen samoupravni sporazum iz 15. člena tega zakona in sredstva za izvedbo sprejetega programa območne skupnosti niso zagotovljena, določijo občinske skupščine z branjenega območja višino prispevka za vse člane območne skupnosti oziroma za tiste, ki samoupravnega sporazuma niso sklenili. Petnajsti člen pa določa, da organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti določijo višino in način plačevanja prispevka. Organizacije združenega dela plačujejo prispevek iz dohodka kot je to določeno v odloku. Območna samoupravna skupnost severovzhodne Slovenije za obrambo pred točo je za obdobje 1981 — 1985 poslala članicam samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti v obravnavo in sprejem že 17/12-1980.
Konferenca podpisnikov je na 3. redni seji ugotovila, da vsi predvideni podpisniki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu in zato predlaga sprejem odloka v smislu določil zakona o sistemu obrambe pred točo.
K samoupravnemu sporazumu o financiranju sistema obrambe pred točo niso pristopile: DO Ljutomerčan TOZD »Simentalka«, TOZD »Močna krmila« in TOZD »Ljutomer-
DELEGATSKI VESTNIK- 5
opravljanju svoje funkcije ne kontaktirajo preko zborov in da imajo specifično vlogo pri razreševanju določenih vprašanj. Med taka telesa lahko štejemo komisijo za vloge in pritožbe, komisijo za verska vprašanja in še nekatere. Izmed delovnih teles naše skupščine nastopajo kot predlagatelji do skupščine in zborov naslednja delovna telesa:
—	svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito;
—	komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja;
—	komisija za odlikovanja in priznanja;
—	statutarno-pravna komisija;-
—	komisija za vprašanja borcev NOV in vojaških vojnih invalidov;
—	komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu.
Vsa 'ostala delovna telesa pa - bodisi ne obravnavajo vprašanj iz področja dela skupščine ali pa so v zadnjem man-dathem obdobju bila neaktivna.
Glede tega, kakšna delovna telesa bi bilo potrebno v prihodnje ustanavljati, ali delovna telesa skupščine po dosedanji praksi, ali pa tudi pri posameznih zborih, je v precejšnji meri odvisno od razmer in potreb v naši občini. Tudi v naši občini že več časa prevladujejo stališča, da bi zbori skupščine morali imeti vsaj nekatera delovna telesa, saj se skupščinska ne vežejo na delo posameznih zborov, temveč na skupščino kot celoto. Z ustanovitvijo delovnih teles v posameznih zborih bi zagotovili, da bi se specifični interesi izražali v posameznem zboru in bi stališča oblikovana v organizacijah združenega dela našla svoje mesto v zboru združenega dela, stališča in pobude iz krajevnih skupnosti pa v zboru krajevnih skupnosti.
O teh pobudah in predlogih bodo morale v pripravah za volitve in za sprejem statuta občine razpravljati tudi družbenopolitične organizacije.
V kratkem povzetku smo pripravili pregled delovanja delovnih teles skupščine za enoletno obdobje in sicer od aprila 1980 do maja 1981 in njihovo programsko usmeritev do izteka mandatne dobe v aprilu 1982.
1.	SVET ZA LJUDSKO OBRAMBO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO;
V	obdobju poročanja je imel 6 sej s poprečno udeležbo 81 %. Svet je v svoji pristojnosti ali kot predlagatelj do skupščine in posameznih zborov obravnaval zlasti naslednja vprašanja m zadeve;
—	srednjeročni razvojni plan ljudske obrambe in obrambne načpe,
—	načrt vzgoje in dela v okviru občinskega štaba teritorialne obrambe,
—	analiza izgradnje zaklonišč.
—	problemi sistema zvez v občini.
—	druga vprašanja iz področja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite.
Zbori skupščine občine so vse predloge in pobude sveta sprejeli skupaj s smernicami za uresničenje odločitev. Odločitve in stališča skupščine so nosilci obrambnih priprav zadovoljivo uresničevali.
Do konca mandatnega obdobja v letu 1982 bo svet za ljudsko obrambo, varnost in samozaščito opravljal naloge, ki izhajajo iz srednjeročnega razvojnega plana ljudske obrambe in spremljali izvajanja sprejetih odločitev pri nosilcih obrambnih priprav.
2.	KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE
je v obdobju poročanja imela dve seji s 66% udeležbo.
Komisija je reševala pet vlog, od tega je prejela 4 vloge od občanov, 1 vlogo pa od organizacije.
Reševane zadeve se nanašajo na
— socialne zadeve 1
— stanovanjske zadeve 3
— premoženjske zadeve 1
Komisija je vloge s svojimi ugotovitvami in priporočili poslala pristojnim organizacijam in skupnostim z zahtevo, da
uredijo pritožbena vprašanja v svoji pristojnosti, komisiji pa o rešitvah poročajo v določenem roku.
Med letom je prišlo v komisiji do kadrovskih sprememb in tako je bila izvoljena nova predsednica ter imenovana nova tajnica komisije.
Komisija ugotavlja, da se število vlog in pritožb v zadnjem obdobju občutno zmanjšuje, kar je posledica večje pravne varnosti občanov in bolj urejenih razmer ter odnosov, v katerih živijo ali delajo delovni ljudje in občani. N a drugi strani pa ne gre prezreti dejstva, da so v zadnjem obdobju pričele delovati nekatere družbene institucije, ki urejajo razmerja in odnose med posamezniki, organizacijami in skupnostmi in na katere se delovni ljudje in občani vse bolj obračajo. To so predvsem sodišča združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja in še nekateri drugi.
Komisija za vloge in pritožbe bo do konca mandatne dobe imela seje po potrebi, pri svojem delu pa se bo povezovala s posameznimi organizacijami in skupnostmi v občini. Pri reševanju posameznih primerov bo zahtevala pomoč družbenopolitičnih organizacij in krajevnih skupnosti, sodelovala pa bo tudi z republiško komisijo za vloge in pritožbe in sicer v tistih primerih, ko bo potrebno reševati pritožbene zahtevke, kijih posamezniki iz naše občine naslavljajo neposredno na republiško komisijo.
3.	KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKA VPRAŠANJA
V	času poročanja je imela 7 sej z 90% udeležbo.
Komisija je obravnavala zlasti naslednja vprašanja:
—	kadrovske spremembe v izvršnem svetu in upravnih organih skupščine občine.
_ izvolitev delegatov družbenopolitične skupnosti v samoupravne organe posameznih organizacij in skupnosti’, ki so posebnega družbenega pomena. Predlagala je zborom skupščine občine izvolitev sodnikov temeljnega sodišča, tožilca in njegovih namestnikov v temeljnem javnem tožilstvu, neprofesionalnih sodnikov sodišča združenega dela in sodnikov porotnikov za temeljno sodišče,
—	pripravila in predlagala zborom skupščine v sprejem družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju! kadrovske politike v občini Ljutomer.
—	obravnavala in reševala druge zadeve, ki spadajo v njeno pristojnost.
Ob pripravi za izvolitve in imenovanja za pomembnejše javne funkcije je sodelovala s kadrovsko koordinacijo pri OK SZDL in po potrebi tudi z drugimi družbenopolitičnimi orga-nizasijami.
Program dela komisije do izteka mandatne dobe vsebuje enake naloge kot jih je komisija opravljala v obdobju poročanja. Posebno pozornost bo posvetila spremljanju uresničevanja družbenega dogovorora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini in ocenila, kako samoupravne organizacije in skupnosti uresničujejo doličila dogovora oz,- kako so svoje samoupravne akte uskladile z dogovorom. Kot posebno pomembno nalogo pa bo imela komisija v zvezi s pripravo predlogov kandidatov -za nove organe skupščine ob začetku novega mandatnega obdobja v aprilu 1982.
4. KOMISIJA ZA DRUŽBENE NADZORE
'i za čas poročanje je imela 2 seji z 80 % udeležbo.
Komisija je obravnavala prekoračitve pzplačil osebnih dohodkov v posameznih organizacijah in skupnostih za mesec januar 1981. Sprejela je priporočilo tem organizacijam, da osebne dohodke spravijo v okvire dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in da svoje planske akte za leto 1981 vkladijo z resolucijo družbenoekonomskega razvoja občine. Učinka tega svojega priporočila komisija ni ugotavljala, temveč je to prepustila izvršnemu svetu in zboru združenega dela. Komisija je v svojem sestavu doživela nekatere kadrovske spremembe, vendar se po sprejemu programa dela še ni sestala.
Program dela komisije se nanaša na:
8 - DELEGATSKI VESTNIK
lovito in konkretno obravnava problematiko dela na tem področju.
2.	Javni pravobranilec je v skladu z novim zakonom o javnem pravobranilstvu dajal posebno pozornost preventivnemu delovanju, zlasti v primerih, ko bi lahko prišlo do sodnih sporov in pravni presoji pogodb o prometu nepremičnin med družbenim in zasebnim sektorjem, karje imelo za posledico, da ni prihajalo do sodnih postopkov.	. .
3.	Izvršni svet ocenjuje, da je bilo sodelovanje pristojnih občinskih upravnih organov z javnim pravobranilcem zelo uspešno, pri čemer pa meni, daje potrebno s takim sodelovanjem nadaljevati, zlasti pri reševanju premoženjskih pravic v naši občini.
Na podlagi razprave glede na podano problematiko bo izvršni svet zagotovil, da bodo pristojni nosilci nalog v skladu z veljavnimi predpisi:
—	pristojen občinski upravni organ (krajevni uradi in premoženjsko-pravna služba) bo pri prometu s kmetijskimi zemljišči po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih zahteval ob sprejemanju ponudb za oddajo kmetijskega zemljišča zem-Ijiško-knjižni izpisek in po potrebi tudi pooblastilo;
—	pristojen občinski upravni organ bo v skladu z določbami zakona o kmetijskih zemljiščih pristopil k reševanju vprašanj presežkov maksimuma kmetijskih zemljišč, pri čemer pa bo moral tesneje sodelovati z enoto sodišča, geodetsko upravo in kmetijsko zemjjiško skupnostjo občine;
—	zadolžil bo pristojen občinski upravni organ, da bo po določbah zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini prvočasno (do konca marca za tekoče leto) pripravil odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče v občini Ljutomer, ker je le-ta osnova za določitev odškodnine pri razlastitvah ali pogodbah, ki nadomeščajo razlastitev za odvzeto stavbno zemljišče.
Za nadaljnjo reševanje odprtih vprašanj na področju upravljanja in razpolaganja s stavbnimi zemljišči ter opremljanja le-teh izvršni svet predlaga zborom občinske skupščine, da sprejmejo naslednja,
SKLEPA:
L Samoupravna interesna skupnost za komunalno in cestno dejavnost mora pripraviti srednjeročni program pridobivanja in opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo in nadaljevati s pripravo ustrezne urbanistične dokumentacije, kar bo osnova za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno gradnjo. Na ta način bo doseženo načrtno pridobivanje zemljišč v družbeno lastnino in pravočasno opremljanje le-teh za potrebe gradnje.
•	2. Izvršni svet naj zagotovi pripravo odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini, ker je obstoječi odlok v nasprotju z zakonom o združenem delu v tistem delu, ki opredeljuje oddajanje stavbnih zemljišč z licitacijo. Glede 'na to je potrebno odlok vskladiti z določbami zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem in opredeliti oddajanje stavbnih zemljišč z javnim natečajem, pri čemer pa upoštevati ustrezne kriterije.
Ljutomer, 12/6-1981
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUTOMER
POROČILO
O STANJU IN PROBLEMIH TEMELJNEGA SODIŠČA V MURSKI SOBOTI — ENOTE V LJUTOMERU ZA LETO 1980
Pri obranavanju poročila enote v Ljutomeru je potrebno odgovoriti na stališča in priporočila, ki jih je sprejela občinska skupščina pred enim letom.
Ob tej priliki je občinska skupščina sprejela med drugim tudi priporočilo, da mora sodišče doseči večjo javnost dela, posebno glede tistih postopkov in odločitev, kadar gre za
družbeno nevarne pojave. V zvezi s tem je na Temeljnem sodišču dogovorjeno, da posamezni vodje enot o družbeno pomembnejših pojavih sproti seznanjajo sredstva javnega obveščanja, ki naj objavljajo v kratkih izvlečkih odločbe sodišča. Na ta način smo želeli doseči ne samo seznanjanje javnosti o tovrstni družbeni problematiki, temveč tudi preventivno delovati na preprečevanju družbi nevarnih pojavih. Sredstva javnega obveščanja sn dokaj uspešno opravile te naloge z izjemno nekaterih pomanjkljivosti, kar pa je v veliki meri pripisati temu, da se ta praksa šele uvaja in pri tem nimamo večjih izkušenj.
Samoupravna organiziranost sodišča, ki je bila deležna določene kritike na zadnji seji občinske skupščine, je enaka kot pri ostalih sodiščih v SR Sloveniji. Na tem področju ni prišlo do večjih sprememb vse od ustanovitve Temeljnega sodišča. Smatramo pa, da je v sedanjih organizacijskih okvirjih, v katerih delajo posamezne enote, vključno z enoto v Ljutomeru v zadostni meri dosežena samoupravna organiziranost, kjer lahko delavci in sodniki tukajšnje enote enkopravno z drugimi odločajo o svojem delu, o pogojih in rezultatih dela. S tem ni rečno, da smo dosegli najboljšo samoupravno organiziranost, saj je potrebno upoštevati, da so pretekla komaj tri leta od kar delamo v novih pogojih in bo na tem področju prav gotovo šel razvoj dalje.
Za poravnalne svete, ki so sicer ustanovljeni po vseh krajevnih skupnosti, velja enaka ugotovitev kot za pretekla leta in sicer, to da se občani samoiniciativno neradi obračjo nanje in to kljub ugotovitvi, da so poravnalni sveti drugače delavni in sproti rešujejo zadeve in da jih sestavljajo sposobni občani, ki uživajo v svoji okolici ugled. Poravnalnim svetom nudimo zaenkrat pomoč z občasnimi nasveti in drugimi oblikami, neposrednega sodelovanja. V začetku letošnjega leta je bil za člane poravnalnih svetov predviden seminar v okviru DU, na katerih bi predavali sodniki tukajšnje enote, vendar do tega seminarja iz neznanih razlogov ni prišlo.
Občinska skupščina je obravnavala v preteklem letu poročilo o delu sodišča in sprejela ob tej priliki tudi zahtevo za hitrejšo in učinkovitejšo reševanje zemljiškoknjižnih zadev, zlasti v komasacijskem postopku. Z dodatno zaposlitvijo delavca v zemljiški knjigi, z boljšo organizacijo in z večjo storilnostjo smo na tem področju dosegli več kot zadovoljive rezultate. To je razvidno predvsem iz podatka, da so se nerešene zadeve občutno zmanjšale, saj je bilo v začetku leta 1980 nerešenih 1378 zadev, medtem, ko je bilo na koncu leta 1980 571 nerešenih zadev. V času poročanja seje to število znižalo na 400 -nerešenih zadev. Smatramo, da smo v zemljiški knjigi dosegli boljše rezultate tudi iz razloga, ker smo uvedli dosledno nagrajevanje po delu. Komasacijskemu postopku dajemo od vsega začetka absolutno prednost in tudi sproti rešujemo razne probleme z upravnim organom občine, ki se pri takem zahtevanem in obsežnem delu pogosto pojavljajo.
Pravna pomoč se daje občanom dvakrat tedensko, to je ob  ponedeljkih in ob sredah v popoldanskem času. Pravno pomoč daje za to določeni sodnik, vendar so praktično pri tem udeleženi vsi sodniki, saj se občani po navadi obračajo nasodnika, ki ga bolje poznajo, ali pa rešuje njegovo zadevo. Čeprav je taka praksa nezaželjena, ker mnogokrat po nepotrebnem bremeni vse sodnike, jo vendarle dopuščamo, ker želimo občanom ustreči, saj se zavedamo, da se obračajo na sodišče, ko so v največji stiski.
Ljutomer, 28/5—1981
Vodja enote
Ivo ŠUMAK, dipl. Iravnik. 1. r.
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA K »POROČILU O STANJU IN PROBLEMIH TEMELJNEGA SODIŠČA MURSKA SOBOTA IN ENOTE V LJUTOMERU ZA LETO 1980«
	 \   ’ ' ' , 
Izvršni svet skupščine občine Ljutomer je na 83. redni seji dne 3/6-1981 obravnaval »poročilo o stanju in problemih Temeljnega sodišča Murska Sobota in enote v Ljutomeru za leto 1980« in sprejel naslednje
STRAN 31 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
6 - DELEGATSKI VESTNIK
—	razprave o politiki dlitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	povezanost o politiki delitve dohodka in osebnih dohodkov,
—	povezanost z organi inšpekcijskega nadzora, družbenim pravobranilcem samoupravljanja in službo družbenega knjigovodstva zaradi obravnave družbeno škodljivih pojavov, na katere naletijo ti organi pri svojem delu na območju občine,
—	sprejemanje mnenj in stališč v zvezi z analizo banke glede smotrnostikoriščenja kreditnih sredstev v zasebnem sektorju,
—	delitev stanovanjskih kreditov in stanovanj v organizacijah združenega dela,
—	ugotavljanje in verifikacija črnih gradenj na območju občine,,
—	analiziranje poslovanja v invalidski obrtni delavnici »8. Maj«.
5.	KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA
je imela v zadnjem Jetu 6 sej s 76 % udeležbo. Na osnovi sprejetih stališč je dajala pobude in smernice organizacijam in skupnostim ter njihovim komisijam za odlikovanja tistim posameznikom in organizacijam, ki so zaslužni za družbenoekonomski razvoj in krepitev samoupravljanja.
Komisija je v zadnjem letp prejela 6 predlogov za odlikovanja s strani družbenih organizacij in društev, 16 predlogov organizacij in skupnosti, 1 predlog pa je podala komisija sama. Število predlogov za odlikovanja je bilo v letu 1980 nekoliko ' manjše kot v prejšnjih letih, to pa iz razloga, ker je bilo zaradi hude bolezni predsednika republike začasno ustavljeno sprejemanje predlogov.
Komisija je v letu 1980 pripravila osnutek dogovora o izročanju odlikovanj SFRJ na ravni občine, ki gaje skupščina kot predlog pred nedavnim sprejela.
V	letu 1980 so bila v občini podeljena naslednja odlikovanja:
— red dela z zlatim vencem 1
—	- red republike z bronastim vencem 1
—	red zaslug za narod s srebrno zvezdo 7
—	red dela s srebrnim vencem 10
—	medalje zasluge za narod 5
—	medalje dela 3
—	Občinska družbenena priznanja 4
Komisija je predlagala zborom skupščine občine dopolnitev odloka o občinskih družbenih priznanjih, s katerim se uvaja še dodatno priznanje dkupščine občine ob posebnih priližno-stih za zaslužne organizacije in posameznike. Na novo je bila določena tudi osnova denarne nagrade, ki jo prejmejo posa-r mezhiki z občinskim družbenim priznanjem.
Kot negativno stran pri oblikovanju in obravnavi predlogov za podelitev odlikovanj in priznanj je potrebno omeniti to, da se predlogi po večini oblikujejo v ožjem krogu ljudi posameznih Organizacij in skupnosti, zato si bo potrebno prizadevati, da se bodo o upravičenosti predlogov izrekle tudi družbeno-plotičnč organizacije v OZD in krajevnih skupnostih, zlasti pa tiste delovne skupnosti, iz katerih izhaja predlog. Predloge za odlikovanja in priznanja bo potrebno pripravljati po enakem postopku kot volitve, to se pravi, da bi organizacije in skupnosti morale posameznike, ki so zaslužni, evidentirati in kandidirati ali se na drug ustrezen način izjaviti o predlogih.
Kot svojo programsko usmeritev je komisija sprejela naslednje naloge:
—	skrb za uresničevanje stališč, sprejetih na regijskih posvetih,
—	pobude, da bodo organizacije in skupnosti v večjem številu predlagale za odlikovanja delavce iz neposredne proizvodnje, ki dosegajo nadpoprečne rezultate pri delu in so aktivni tudi pri uresničevanju in razvijanju samouprave,
—	predloge, da bodo ob izteku štiriletne mandatne dobe predlagani za odlikovanja posamezniki, ki so posebej zaslužni za uresničevanje delegatskega sistema v občini in republiki,
—	pozornost, ki jo je potrebno posvetiti obeleževanju življenjskih jubilejev zaslužnih posameznikov in vzglednih organizacij,
—	prizadevanja za večjo javnost dela komisij in za množično obravnavo predlogov za odlikovanja in priznanja,
—	povezanost z družbenopolitičnimi organizacijami v zvezi z delom komisij in skrb za to, da bo politika odlikovanj postala sestavni del kadrovske politike,
—	pozornost predlogom za odlikovanja zaslužnim posameznikom in uspešnim organizacijam, ki so povezane z 40-letnim jubilejem ustanovitve OF slovenskega naroda in vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti,
—	organizacija in vsebinska priprava posveta s predsedniki komisij za odlikovanja v organizacijah in skupnostih.
6.	VERSKA KOMISIJA
je imela 3 seje s poprečno 78% udeležbo, od tega je bila ena skupna seja s člani koordinacijskega odbora za odnose z verskimi skupnostmi pri OK SZDL, ena pa s člani komisije za ugotavljanje in spremljanje tujih idejnih vplivov pri OK ZKS.
Komisija je v glavnem obravnavala informacije, ki jih je posredovala komisija SR Slovenije za odnose z verskimi skupnostmi, pripravila novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti v občini, ocenila izvajanje občinskega odloka o pogrebnih svečanostih, pri čemer je ugotovila, da se določila odloka ne upoštevajo y celoti, obravnavala je primere verske nestrpnosti v krajevni skupnosti Razkrižje in reševala druga vprašanja', ki-na področju odnosov z verskimi skupnostmi spadajo v njeno pristojnost.
Komisija je pri svojem delu ugotovila, da z njene strani ni posebnih pripomb na odnose z verskimi skupnostmi v občini in daje sodelovanje s predstavniki teh skupnosti dobro.
V	programske naloge do izteka mandata je komisija vključila naslednje naloge:
—	ustvarjanje pogojev za nadaljnje sodelovanje z verskimi skupnostmi v občini,
—	obravnavanje gradiv in stališč, ki jih bo posredovala republiška komisija za odnose z verskimi skupnostmi,
—	sodelovanje z organi in organizacijami v okviru občine po vprašanjih, ki spadajo v pristojnost komisije.
—	udeležba na posvetih in seminarjih, ki bodo obravnavali odnose med družbo in cerkvijo,
—	nadaljnje spremljanje izvajanja odloka o pogrebnih svečanostih v občini,
—	sprotno obravnavanje in reševanje vseh pomembnejših zadev, ki se na tem področju pojavljajo.
7.	Komisija za ugotavljanje neupravičenih dohodkov v tem enoletnem obdobju ni imela nobene seje in je praktično nehala delovati'	/
8.	STATUTARNO-PRAVNA KOMISIJA
je v Času, ki ga obravnava poročilo, imela pet sej s 70%udeležbo.
Komisija je imela tri razprave v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev statuta občine, eno razpravo v zvezi z amandmaji k ustavi SFRJ in SRS in eno razpravo o osnutku vzorčnega statuta krajevnih skupnosti.
Člani komisije so se vključili v javno razpravo o ustavnih amandmajih, osnutku statuta občine in osnutku statutov krajevnih skupnosti, ki jih je organizirala občinska konferenca SZDL.
Komisija je pri pripravah osnutka statuta občine in razpravah o predlogih amandmaj ev k ustavi SFRJ in SRS sodelovala s svetom za družbenopolitični sistem pri OK SZDL ter drugimi ustreznimi organi in organizacijami ter vsklajevala določila osnutka statuta občine s pripombami in predlogi izjavne razprave.
Program dela komisije za enoletno obdobje obsega zlasti naslednje naloge:
—	priprava dokončnega besedila predloga statuta občine za sprejem v zborih skupščine občine,
—	priprava osnutka in predloga poslovnika o delu skupščine občine in posameznih zborov,
—	priprava aktov o ustanovitvi in delovnem področju delovnih teles skupščine in posameznih zborov,
—	sodelovanje pri oblikovanju aktov za volitve v skupščino in njene organe v letu 1982,
—	pomoč organom krajevnih skupnosti pri oblikovanju in sprejemanju statutov krajevnih skupnosti,
—	spremljanje uresničevanja določil statuta občine v or-
DELEGATSKI VESTNIK - 7
STRAN 32 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
ganizacijah in skupnostih in skrb za vsklajevanje samoupravnih splošnih aktov organizacij in skupnosti z določili statuta občine.
9.	KOMISIJA ZA VPRAŠANJE BORCEV NOV IN VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV
je imela 8 sej z 90% udeležbo.
V enoletnem'obdobju je komisija obravnavala zlasti naslednja vprašanja:
— sklepala o dodeljevanju priznavalnin borcem NOB,
— opravila revizijo dodeljenih priznavalnin,
— razreševala probleme v zvezi s plačili zdravstvenih storitev za borce NOV in sprejemala ustrezne sklepe,
— ocenila uporabo sredstev, ki so bila iz proračuna občine dodeljena posameznim krajevnim skupnostim za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij NOB v občini,
— razpravljala in zavzela stališče do družbenega dogovora o izgradnji in financiranju nove stavbe Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani.
— sklepala ali zavzela stališča glede vrste drugih vprašanj, ki se nanašajo na varstvo pravic borcev in aktivistov NOB v občini reševala nekatera socialna vprašanja borcev NOB.
Komisija je v sodelovanju z občinsko zdravstveno skupnostjo in občinskim združenjem ZB NOV reševala vprašanje sistematičnih zdravniških pregledov borcev, kar paje bilo zaradi kadrovskih težav v Zdravstvenem domu realizirano šele v aprilu 1981.
Komisija v obdobju poročanja ni posvečala dovoljne skrbi socialni varnošti vojaških vojnih invalidov, zato bo to nalogo bolj konkretno reševala v naslednjem programskem obdobju.
Za naslednje enoletno obdobje je komisija sprejela naslednji program dela:
— obravnavala bo poročilo o socialni varnosti borcev NOV in vojaških vojnih invalidov in sprejela ustrezne zaključke,
— pregledala bo stanje grobov in grobišč borcev in bo skrbela za njihovo redno vzdrževanje,
— obravnavala in sklepala bo o novo sprejetih vlogah za priznavalnine in skrbela, da bodo postopki hitri.
— analizirala in ocenila bo izvajanja samoupravnega sporazuma o vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB na območju občine in podpisnike sporazuma opozorila na njihove obveznosti,
— pri reševanju vprašanj socialne varnosti borcev NOB in vojaških vojnih invalidov bo komisija sodelovala z ustreznimi organi pri občinski zdravstveni skupnosti, skupnosti socialnega varstva, z občinskim združenjem zveze borcev NOV in pristojnimi organi skupščine občine. Glede ugotavljanja socialnega varstva borcev in vojaških vojnih invalidov bo sodelovala tudi s soCialno-zdravstvenimi komisijami pri posameznih krajevnih skupnostih.
— komisija bo aktivno sodelovala pri oblikovanju in sprejemanju vseh tistih aktov, ki opredeljujejo socialni položaj in varnost borcev NOB in vojaških vojnih invalidov.
10.	Komisija za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu za obdobje preteklega leta ni predložila poročila o svojem delu.
Ljutomer, 18. 6. 1981
Povzetek je na osnovi poročil in programov delovnih teles skupščine pripravila strokovna služba skupščine občine Ljutomer
IZVLEČEK IZ POROČILA
O STANJU IN PROBLEMIH JAVNEGA PRAVOBRANILCA V MURSKI SOBOTI ZA L. 1980
Delovanje javnih pravobranilstev seje od sprejema zakona o javnem pravobranilstvu in drugih sistemskih zakonov, ki urejajo promet z nepremičninami v letu 1976 — znatno spremenilo. Vedno manj je formalnega zastopanja v pravdah, vedno več pa preventivnega delovanja ter dajanja strokovne pomoči
subjektom, ki jih po zakonu zastopa javno pravobranilstvo. Preventivno delovanje je zlasti pomembno v primeru, ko so na vidiku sodni spori. Javno pravobranilstvo skuša s pravno argumentiranim delovanjem, osvetljenim tudi z družbeno-poli-tičnega vidika doseči, da se sprti subjekti dogovorijo in sporazumejo brez sodnega postopka. Takšno delovanje javnega pravobranilstva je največkrat uspešno, kar se kaže v vsakoletnem opadanju števila pravd pred sodiščem.
Preventivno delovanje javnega pravobranilstva pa je pomembno tudi pri pravni presoji pogodb o nakupu ali prodaji oz. zamenjavi nepremičnin med družbeno pravnimi osebami in zasebniki. V večini primerov na intervencijo javnega pravobranilca, če le-ta ugotovi, da bi bila z nameravano prodajo ali nakupom nepremičnine oškodovana družbena lastnina, stranki že sami prilagodita pogodbo tako, da javnemu pravobranilcu ni treba vlagati izpodbijalne tožbe.
Subjekti, ki jih javno pravobranilstvo po zakonu zastopa, pa se tudi sicer vedno pogosteje obračajo nanj za pravna mnenja in drugo strokovno pomoč. Zaradi vse večjega uveljavljanja KS v našem družbeno-političnem sistemu se njihovi predstavniki zaradi pravnega varstva premoženjskih pravic in nudenja pravne pomoči vse pogosteje obračajo na javno pravobranilstvo, zlasti v primerih, kadar gre za prpbleme komunalno-materialne narave ali v zvezi z uveljavljanjem stvari v družbeni lastnini. Ta pomoč pa bi lahko bila še uspešnejša, če v nekaterih krajevnih skupnostih ne bi bile prisotne različne težave, ki so največkrat v tem, da KS v vsebinskem in organizacijskem pogledu še niso povsem izoblikovane in da še vedno ni povsod ustrezno opredeljen način njihovega financiranja. Poleg tega so pri njih pogoste kadrovske spremembe in mora zato javno pravobranilstvo v kontaktih z njihovimi predstavniki na novo pojasnjevati dolžnost JP glede zakonitega zastopanja in jih seznanjati s predpisi, ki razrešujejo premoženjsko-pravne in druge probleme. Zaradi takih razmer se še dogaja, da se javni pravobranilec vključuje v reševanje premoženjsko-pravnih zadev šele takrat, ko je že nastopila konkretna sporna situacija z vsemi pravnimi in materialnimi posledicami.
Javno pravobranilstvo se uspešno povezuje tudi s premo-ženjsko-pravnimi službami občinskih skupščin, ki večkrat potrebujejo pomoč pri razreševanju premoženjsko pravnih razmerij. Tak način delovanja neposredno vpliva na odpravljanje in preprečevanje konfliktnih situacij v prometu z nepremičninami med družbenim in zasebnim sektorjem, zlasti pri prisilnih odvzemih nepremičnin občanom bodisi z razlastitvijo bodisi na podlagi odloka občinske skupščine o prenehanju lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih zaradi družbenih potreb kompleksne gradnje.
Javno pravobranilstvo nudi premoženjsko-pravnim službam občinskih skupščin strokovno pomoč tudi sicer pri premoženjsko-pravnih odločitvah, kreiranju novih pravnih predpisov v zvezi s prometom nepremičnin, politiki cen za kmetijska in stavbna zemljišča ip.
Javno pravobranilstvo v vsakoletnem poročilu skupščine oz. izvršne svefe pomurskih občin opozarja na negativne pojave in daje pobude za spremembo predpisov? ki se v praksi izkažejo kot neustrezni ali pomanjkljivi.
Murska Sobota, 3/6-1981
Občinski javni pravobranilec ŠIFTAR Štefan, dipl, pravn.
1.	r.
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA K »POROČILU O STANJU IN PROBLEMIH JAVNEGA PRAVOBRANILSTVA V MURSKI SOBOTI V LETU 1980«.
Izvršni svet skupščine občine Ljutomer je na 83-. redni seji dne 3/6-1981 obravnaval »poročilo o stanju in problemih javnega pravobranilstva v Murski Soboti v letu 1980« in v zvezi s tem sprejel naslednje
UGOTOVITVE, STALIŠČA IN PREDLOGE:
L Izvršni svet ocenjuje, da je »poročilo o stanju in problemih javnega pravobranilstva v Murski Soboti za leto 1980« primerno za obravnavo na zborih občinske skupščine, saj ce-
URADNE OBJAVE
Leto XV	Murska Sobota, dne 25. junija 1981	Št.: 28
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
_____________________&_________:_____________________________
256.	Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota.
257.	Sklep o ugotovitvi, da družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v občini M. Sobota veljavno sklenjen.
258.	Dogovor o enotnih merilih za pridobitev pravice do mini-
malnega obsega denarne pomoči otrokom.
259.	Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev pravice do denarnih pomoči.
260.	Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci.
256
*
Z namenom, da uresničujemo določila Ustave SRS z ' amandmaji. Zakona o združenem delu. Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SRS s spremembami in dopolnitvami. Statuta občine Murska Sobota, stališča in sklepe družbeno političnih organizacij, in izhajajoč iz spoznanja
—	da je uresničevanje družbeno dogovorjene kadrovske politike neločljiva sestavina razvoja socialistične samoupravne družbe.
—	da je kadrovska politika nenehna sestavina vsakodnevne družbene in politične akcije.
—	daje načrtovanje potreb po kadrih neločljiva sestavina razvojnih programov samoupravnih organizacij in skupnosti.
—	daje nujna neposredna odgovornost za oblikovanje in uresničevanje kadrovske politike na vseh ravneh.
—	da se zagotovijo takšne družbene razmere, v katerih se bo uveljavila neodtujljiva pravica in skupni interesi delovnih ljudi in občanov kot temeljnih nosilcev kadrovske politike,
—	da se uresničujejo načela, ki izhajajo iz vsebine Titove pobude o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti in
—	da so kadri nosilci temeljnih postavk družbenega razvoja občine Murska Sobota
SKLENEMO
v občini Murska Sobota temeljne organizacije združenega dela, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter
Skupščina občine Murska Sobota.
Občinska konferenca zveze komunistov Slovenije Murska Sobota.
Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva M. Sobota.
Občinski svet zvezesindikatov Slovenije Murska Sobota. Občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije M, Sobota.
Občinski odbor zveze združenih borcev Murska Sobota. Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje Murska Sobota.
Občinska izobraževalna skupnost Murska Sobota,
Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota,
Občinska skupnost otroškega varstva Murska Sobota. Občinska skupnost socialnega skrbstva Murska Sobota.
Občinska skupnost za zaposlovanje Murska Sobota, Občinska raziskovalna skupnost Murska Sobota.
Občinska kulturna skupnost Murska Sobota in
Občinska telesnokulturna skupnost Murska Sobota
DRUŽBENI DOGOVOR
O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI MURSKA SOBOTA
TEMELJNE DOLOČBE
1.	člen
Udeleženci družbenega dogovora se obvezujemo, da bomo s lem družbenim dogovorom oblikovana načela, temeljne od
ločitve in norme s področja kadrovske politike uresničevali na demokratičen način ter usmerjali in spremljali uresničevanje v vsakodnevni delovni praksi.
2.	člen
Udeleženci družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: udeleženci dogovora) bomo pri uresničevanju temeljnih načel in ciljev kadrovske politike,skrbeli zlasti:
—	za vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kol svobodne osebnosti, ki v združenem delu v skladu z družbenimi potrebami in svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem aktivno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin samoupravne socialistične družbe, še zlasti pri uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela,
—	za samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike, ki'izhaja iz družbeno ekonomskega in političnega položaja delovnega človeka in občana v naši družbi.
' — za dolgoročno načrtovanje potreb po kadrih, za njihovo izobraževanje in usposabljanje v skladu s planskimi akti samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti.
—	za organizirano in sistematično spremljanje razvoja kadrov, njihovo zaposlovanje, razporejanje in napredovanje.
—	za' enotnost ciljev in celovitost meril kadrovske politike, ter za demokratičnost in doslednost pri njihovem uresničevanju.
—	za razvijanje kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti v organih' i.n telesih družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih družbenih organizacij in skupnosti vključujoč tudi individualno odgovornost vsakega člana kolektivnega organa ali telesa, oziroma vsakega posameznega nosilca javne funkcije.
—	za zagotavljanje doslednega izvajanja načel in meril pri kadrovanju kadrov za področje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
—	za kadrovsko politiko na področju mednarodnih odnosov. ki bo temeljila na sistemu socialističnega samoupravljanja in utrjevala ugled socialistične Jugoslavije v drugih državah-.
3.	člen
Udeleženci dogovora, bomo enotno reševali vsa vprašanja in naloge s področja kadrovske politike, zlasti:
—	oblikovali enotna merila za razvid del in nalog.
—	oblikovali temeljna izhodišča za dolgoročno, srednjeročno in letno planiranje potreb po kadrih v okviru planskih dokumentov podpisnikov,
—	temeljna izhodišča poklicnega usmerjanja ter vzgoje in izobraževanja na osnovi planov potreb po kadrih,
—	v zvezi z volitvami in delegiranjem delegatov bomo uresničevali stalno evidentiranje, načelo zamenljivosti in gibljivosti kadrov.
—	oblikovali enotna merila in postopke pri kadrovanju delovnih ljudi in občanov za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij.
—	na odslužitvi obveznega vojaškega roka
—	na rednem šolanju
—	trajno nezmožen za delo in zato ne more preživljati drugega zakonca.
POVEČANE DENARNE POMOČI
13.	člen
Pravico do povečane denarne pomoči imajo: — otroci, ki so težje telesno ali duševno prizadeti in — otroci, ki imajo edinega hranilca.
14.	člen
Da je otrok težje telesno ali duševno prizadet se ugotovi na podlagi izvedeniškega mnenja:
—	ali dispanzersko pediatrične službe oziroma ustrezne specialistične klinike
—	ali strokovne komisije za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju
—	ali invalidske komisije SPIZ v SRS.
V	spornih primerih daje izvedniško mnenje strokovni kolegij pediatrične klinike v Ljubljani.
15.	člen
Šteje se. da imajo otroci edinega hranilca v primerih:
1.	Ko obstoja zakonska zveza roditeljev, vendar eden izmed njiju ne more izvrševati dolžnosti preživljanja otrok, ker je:
a)	popolnoma nezmožen za delo, kar se dokaže z izvidom in mnenjem invalidske komisije SPIZ v SRS in nima sredstev za preživljanje
b)	na odsluženju obvezne vojaške službe
c)	na rednem šolanju
č) na prestajanju prostostne kazni
2.	Ko zakonska zveza obstoja le formalno in eden izmed roditeljev ne izpolnjuje dolžnosti preživljanja otrok ker:
a)	je zapustil zakonsko skupnost in je neznanega bivališča
b)	s sodbo ali s poravnavo določena preživnina ni izterljiva Izpolnjevanje pogoja iz točke 2. a ugotovi komisija'za ugotavljanje pravic preko organov Krajevne skupnosti.
Izpolnjevanje pogoja iz točke 2. b se ugotovi na podlagi ugotovitve pristojnega Centra za socralno delo.
16.	člen
Šteje se. da imajo otroci edinega hranilca zaradi:
a)	rojstva izven zakonske zveze, če starša ne živita v ži-vljenski skupnosti
b)	razveze zakonske zveze
c)	smrti enega ali obeh roditeljev
V	primerih iz prve a) točke tega člena ima otrok pravico do. povečane denarne pomoči ob pogoju, daje roditelj pri katerem otrok živi oz. h kateremu spada uveljavljal preživnino.
Za ugotovitev pravice do povečane denarne pomoči iz točke a) in b) se predloži ugotovitev Centra za socialno delo v zvezi s preživljanjem otrok.
Pogoj iz drugega odstavka tega člena lahko spregleda komisija za uveljavljanje pravic pri Skupnosti otroškega varstva, če edini hranilec navede upravičene razloge, zakaj ne uveljavlja preživnine.
17.	člen
Določbe 15. in 16. člena se uporabljajo smiselno pod enakimi pogoji tudi v primerih ko:
—- ima otrok očima ali mačeho
— pripada pravica do denarne pomoči za tuje otroke.
UVELJAVLJANJE PRAVICE DO DENARNIH POMOČI
18.	člen
S L majem vsako leto se na podlagi dohodkov družine ali otroka iz preteklega leta in ugotovljenega socialnega položaja družine ugotavlja nadaljna upravičenost do denarne pomoči.
Občani in drugi, ki prejemajo denarno pomoč so dolžni do 15. marca tekočega leta predložiti zahtevek in vsa ustrezna dokazila za ugotovitev nadaljne upravičenosti do denarne pomoči. Če zahtevka z dokazili o dohodku iz preteklega leta in drugih potrebnih listin ne predložijo jim s L majem preneha'
pravica do denarnih pomoči in ustavi izplačevanje brez predhodnega obvestila o tem.
KONČNA DOLOČBA
19.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od L maja 1981 dalje.
Datum: 1 L junij 1981
Številka: 72/1981-2
SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA
Predsednica skupščine: GRETA ŠKERGET Greta Škerget. 1. r.
260
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 8. člena’Zakona o referendumu Uradni list SRS, št. 23/77) in 16. člena Statuta krajevne skupnosti Bratonci, je skupščina krajevne skupnosti Bratonci, na seji dne 08. 06. 1981 sprejela
SKLEP d uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci
1.
Delovni ljudje in občani so na referendumu dne 07. 06. 1981 glasovali ZA uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in sicer:
—	od 510 volilnih upravičencev se je referenduma udeležilo glasovanja 472 upravičencev, 38 pa se glasovanja ni udeležilo.
—	od 472 udeležencev referenduma je ,,ZA” glasovalo 436 volilnih upravičencev
—	,.PROTI” uvedbi samoprispevka je glasovalo 35 volilnih upravičencev
— NEVELJAVNA glasovnica je bila 1.
2.
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot soprispevek — k izgradnji otroškega vrtca
—	k glazuri asfaltne prevleke za vaške ceste
—	k izgradnji transformatorske postaje
—	k izgradnji slačilnic in telesnokulturnih objektov
—	k razširitvi vodovodnega omrežja
—	k izgraditvi telefonskega omrežja
—	za adaptacijo vaškega doma
—	za izdelavo projektov za mrtvaško vežo
—	za opremo za požarno varnost in civilno zaščito
Sredstva za posamezne namene razporedi svet krajevne skupnosti.
3.
Samoprispevek znaša
5 % od katasterskega dohodka
2 % od netto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov
2 <Vo od netto OD iz davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
2 % od pokojnin višjih od pokojnin z varstvenim dodatkom
100,00 din mesečno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v KS Bratonci.
4.
Samoprispevek se bo zaračunaval od 01, 06. 1981 do 31. 05, 1986 in si-' cer: od osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin višjih od pokojnin z varstvenim dodatkom ob vsakem izplačilu, od katastrskega dohodka in čistega dohodka obrtnikov obračunava davčna uprava SO M, Sobota, od zaposlenih v tujini pa zaračunava Krajevna skupnost.
5.
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbrala na posebnem računu bo upravljal svet KS Bratonci, kateri je enkrat letno dolžan poročati zboru občanov ih skupščini KS o izvajanju letnih planov, ter pet letnega programa razvoja krajevne skupnosti, o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev.
6.
Z dnem, ko bo začel veljati ta samoprispevek, ‘neha veljati sklep o uvedbi samoprispevka, ki je bil sprejet na referendumu 05. 06. 1977.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v uradnih objavah.
Bratonci, dne 08. 06. 1981
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Bratonci Virag Martin 1. r.
Tisk ČGP Večer Maribor
STRAN 33 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
—	spodbujali izumiteljstvo, novatorstvo in racionalizacije ter druge oblike kreativnosti kadrov,
—	zagotavljali enotno izvajanje meril in načel pri kadrovanju delovnih ljudi in občanov za najodgovornejše funkcije in naloge v družbeno političnih in samoupravnih skupnostih ter družbeno političnih organizacijah,
—	o odlikovanjih SFRJ, občinskih nagradah in drugih družbenih priznanjih za dela in dejanja, ki naj vzpodbujajo delovne ljudi, občane, organizacije združenega dela in druge organizacije ter skupnosti za še večji splošni napredek socialistične samoupravne družbe,
—	oblikovali kriterije za opravljanje strokovnih del s področja kadrovske politike.
—	vse naloge iz dogovora z ustreznimi določbami konkretizirali v svojih samoupravnih aktih.
4.	člen
Udeleženci dogovora bomo zagotavljali demokratičnost in javnost v postopkih kadrovske politike in poskrbeli za ustrezno informiranje, ki bo osnova delavcem in delovnim ljudem pri oblikovanju kadrovske politike.
RAZVIDI DEL IN NALOG
5.	člen
Pri izdelavi razvidov del in nalog bomo udeleženci dogovora izhajali iz skupnih metodoloških osnov, katerih izdelave bodo v skladu z družbenim dogovorom v SRS zagotavljali Gospodarska zbornica za področje gospodarstva in samoupravne interesne skupnosti za področje družbenih dejavnosti, za vse druge pa ustrezni republiški organi.
6.	člen
Na osnovi 5. člena bomo udeleženci upoštevali tekoče in razvojne potrebe TOZD, samoupravne organizacije in skupnosti in pri oblikovanju razvida del in nalog zasledovali naslednje cilje:
—	racionalno in smotrno delitev del in nalog ter razmejitev pravic, obveznosti in odgovornosti,
—	združevanje sorodnih in po zahtevnosti enakovrednih del in nalog tako, da bodo najbolje izkoriščena strokovna znanj a in sredstva za delo.
—	določanje pogojev, ki jih mora delavec izpolnjevati za opravljanje določenih del in nalog, z upoštevanjem zahtevanih psihofizičnih in drugih sposobnosti, smeri strokovne izobrazbe, vrsto odgovornosti, delovnih izkušenj in drugih posebnih zahtev.
—	oblikovanje razpisov in objav del in nalog,
—	programiranje novih profilov kadra in njihovega znanja, — pripravo programov izobraževanja za delo, ob delu in iz dela.
—	zaposlovanje invalidov, težje zaposljivih in za delo manj . zmožnih oseb.
—	smotrno organizacijo in izvajanje varstva pri delu
7.	člen
Razvidi del in nalog morajo obsegati opis del oziroma nalog, temeljne značilnosti, zahtevnosti in odgovornosti ter:
—	zahtevano stopnjo in smer strokovne izobrazbe, oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti,
—	psihofizične in druge zmožnosti (dopustna mera invalidnosti),
—	delovne pogoje, v katerih se naloge izvajajo (ekološki pogoji, temperatura, vlaga, ropot, enoličnost gibov itd).
—	vrsta odgovornosti (strokovna, organizacijska, materialna),
—	potrebne delovne izkušnje,
—	posebne pogoje in zahteve glede na predpise o varstvu pri delu,
—	posebne zahteve (n. pr. funkcionalna znanja, družbenopolitična usposobljenost, osebnostne lastnosti).
Pri izdelavi razvidov del in nalog bomo udeleženci zagotavljali objektivno določanje stopnje in smeri strokovne izobrazbe, delovnih izkušenj in drugih pogojev. Praviloma bomo določali eno stopnjo izobrazbe. Izjemno bomo alternativno določili največ dve stopnji izobrazbe za dela in naloge kjer je dan poseben poudarek funkcionalnemu znanju.
8.	člen
Za posamezna dela in naloge se smejo od kandidatov zahtevati potrebne delovne izkušnje in poizkusno delo. Delovne izkušnje pa tudi za najodgovornejša dela in naloge ne smejo presegati pet let, razen če ni z zakonom drugače določeno. Zahtevane del. izkušnje naj ne bodo take, da bi preveč zoževale možnosti kandidiranja na razpisana dela in naloge.
9.	člen
Samoupravni splošni akt (razvidi del in nalog) je treba nenehno dopolnjevati glede na organizacijski in tehnološki razvoj podpisnikov dogovora. *
10.	člen
Temeljna organizacija združenega dela lahko delavcu prizna z delom pridobljene delovne zmožnosti, vendar mora imeti v samoupravnem splošnem aktu natančno opredeljen postopek, način in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Temeljna organizacija združenega dela, ki tega nima opredljenega v samoupravnem splošnem aktu, ne more v razpisih ali objavah del in nalog poleg izobrazbe alternativno zahtevati z delom pridobljene delovne zmožnosti.
11.	člen
Udeleženci bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih določili postopek in kriterije za ugotavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti.
Za delovne zmožnosti iz 1. odstavka tega člena se šteje tista pridobljena strokovnost, spretnost in psihofizične sposobnosti, ki sijih delavec pridobi pri opravljanju del in nalog.
12.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost ugotavlja strokovna komisija, ki jo imenuje delavski svet temeljne organizacije združenega dela. Komisija se imenuje za vsak primer posebej. Člani komisije morajo biti delavci iz istega strokovnega področja in imeti za eno stopnjo višjo izobrazbo, kot jo ima delavec, ki ga ocenjujejo.
Oceno predloži komisija delavskemu svetu, ki na njeni osnovi odloči o pridobitvi delovne zmožnosti.
13.	člen
Delavcu, ki si je z delom prodobil delovne zmožnosti in ki kandidira na dela in naloge v drugi temeljni organizaciji združenega dela, lahko ta prizna delovno zmožnost na osnovi samoupravnega splošnega akta ali njen delavski svet imenuje komisijo po kriterijih iz 12. člena, da delavca preveri.
14.	člen
Udeleženci dogovora bomo v svojih samoupravnih splošnih aktih opredelili dela oz. naloge, ki se lahko opravljajo na podlagi pogodbe o delu in določili kriterije, ki bodo zagotavljali smotrno in družbeno upravičeno zaposlovanje upokojencev, upoštevaje njihovo delovno zmožnost.
- Pri določanju kriterijev o smotrnosti in družbeni upravičenosti zaposlovanja upokojencev smo udeleženci dogovora dolžni upoštevati možnosti nadomestitve zaposlenih upokojencev s prilivom kadrov in notranjimi premestitvami delavcev.
Če pomembnejših del in nalog delavca, ki seje upokojil, ni mogoče zasesti, bomo zaposlili upokojence le na delih in nalogah, deficitarnih- poklicev, ki jih bomo vnaprej določili in se zanje dogovorili v letnih planskih aktih.
NAČRTOVANJE KADROV IN IZOBRAŽEVANJE
15.	člen
Udeleženci dogovora bomo načrtovanje kadrov in izobraževanja vključevali kot neobhodni del v svoje kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne plane'razvoja.
Kadrovski del planov obsega najmanj:
—	potrebe po kadrih, prikazane po objektivnih strokovnih in poklicnih zahtevah glede na sedanje in razvojne naloge,
—	plan predvidene zagotovitve kadrov (za razvoj, fluktu-acijo in naraven odliv),
—	plan izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov,
—	plan dejavnosti in ukrepov za razvoj inventivne in inovacijske dejavnosti.
soudeležbi sredstev iz solidarnosti na osnovi samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985.
23.	člen
Skupščina občinske skupnosti otroškega varstva bo vsako leto najpozneje do 1. marca, v skladu z določbo 22. člena tega dogovora in v skladu z določili Samoupravnega sporazuma o skupnih izhodiščih za zagotavljanje socialne varnosti v obdobju 1981 —1985 določila dohodkovni pogoj in višino minimalne denarne pomoči.
24.	člen
Na osnovi tega dogovora z upoštevanjem svojih možnosti in potreb skupnost otroškega varstva po uskladitvi v skupnosti socialnega varstva lahko določi v svojih samoupravnih sporazumih drugačne oblike ali večji obseg denarne pomoči z upoštevanjem možnosti po določilih 22. in 23. člena tega dogovora.
25.	člen
Postopek za uveljavljanje in varstvo pravic do denarne pomoči in povečane denarne pomoči po tem dogovoru, se izvaja v skladu z zakonom, statutom skupnosti, pravilnikom o postopku za uveljavljanje denarnih in materialnih pravic in drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
26.	člen
- Dogovor je sklenjen, ko ga sprejme Skupščina Skupnosti otroškega varstva Murska-Sobota. .
27.	člen
Dogovor se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Določbe tega dogovora se uporabljajo od 1. maja 1981.
M. Sobota. 11. 6. 1981
Številka: 84/1981-2
Skupnost otroškega varstva Murska Sobota Predsednica skupščine: GRETA ŠKERGET Greta Škerget, 1. r.
4.	člen
Upravičenost do denarnih pomoči se ugotavlja na podlagi dejanskega socialnega položaja družine ali otroka pri čemer se upoštevajo vsi dohodki družine ali otroka iz preteklega leta ne glede na vir in predpise po katerih jih je družina ali otrok pridobil.
Če občan pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada v prejšnjem letu ni imel osebnega dohodka ali drugih virov dohodkov se upošteva mesečni znesek osebnega dohodka in vsi drugi dohodki, ki jih občan ali otrok ima v tekočem letu.
Kot dohodek iz kmetijske dejavnosti se upošteva katastrski dohodek, kije bil podlaga za odmero prispevkov in davkov v preteklem letu. Katastrski dohodek se spreminja v dohodek s količnikom, ki ga vsako leto za izračun dohodka iz zemljišča, določi skupščina občinske skupnosti otroškega varstva.
5.	člen
V celotni dohodek družine se ne šteje dohodekjz kmetijske dejavnosti, če ima na posestvu, kije last katerega koli družinskega člana, druga oseba zemljiško knjižno zavarovano pravico dosmrtnega uživanja in gospodarjenja, obremenitev paje nastala po volji prejšnjega lastnika, če na posestvu ne živi in od njega nima koristi.
6.	člen
Otroci iz kmečkih in drugih družin, ki jim je pomoč nujno potrebna, imajo pravico do denarne pomoči ob pogoju. daje glavni (poglavitni) vir dohodka njihovih družin iz kmetijstva, ki ne presega višine dohodka, ki ga vsako leto določi skupščina skupnosti otroškega varstva ali so brez dohodka.
7.	člen
Občan, ki s člani svoje družine živi na posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico zakonitega dedovanja, se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. kolikor ne dokaže nasprotno.
Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnika posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občana, če ne dokaže, da tega dohodka nima.
8.	člen <
Kot dohodek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost se šteje dohodek, ki je podlaga za odmero prispevkov oziroma davkov.
Občanu, ki opravlja dejavnost po prejšnjem odstavku in mu je določen pavšalni letni znesek prispevka se kot dohodek upošteva znesek, ki ustreza temu prispevku glede na predpisane prispevne stopnje za storitvene obrtne dejavnosti oz. za intelektualne storitve.
9.	člen
Občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost imajo vse pravice do denarnih pomoči, če izpolnjujejo v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota določene obveznosti.
10.	člen
Pri ugotavljanju izpolnjevanja dohodkovnih pogojev se pri izračunu dohodka na člana družine mesečno, upošteva dejansko število mesecev v katerih je bil dohodek dosežen.
11.	člen
Spremembe v virih dohodka družine, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev in višino denarne pomoči pa niso posledica spremembe višine osebnega dohodka članov družine, še upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca po nastali spremembi.
Za spremembo v viru dohodka družine se šteje: pridobitev pravice do starostne, družinske oz. invalidske pokojnine, katerega koli družinskega člana, pridobitev ali zguba štipendije ali nagrade učencev v usmerjenem izobraževanju ter pridobitev ali izguba vseh drugih virov dohodkov družine ali otroka.
12.	člen
Upravičenec do denarne pomoči oziroma otrok, ki sklene zakonsko zvezo in je na rednem šolanju ima pravico do denarne pomoči če je njegov zakonec:
—	plan štipendiranja s predvidenim kadrovanjem nadpovprečnih mladih delavcev za Titov sklad,
—	plan za urejanje stanovanjskih in socialnih razmer ter drugih vprašanj družbenega standarda v skladu s samoupravnim sporazumom o minimalnih standardih za življenje in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev,
—	plan zagotovitve zdravstvenega varstva in varstva pri delu.
16.	člen
Usklajevanje planov potreb po kadrih glede na objektivne možnosti občine opravita Izvršni svet Skupščine občine in Občinska skupnost za zaposlovanje tako, da se izdela dolgoročna kadrovska projekcija, srednjeročni plani in letni plani zaposlovanja kot enotno gradivo družbenega plana občine za določeno obdobje.
17.	člen
Za stalno, organizirano izpopolnjevanje in usposabljanje poslovodnih delavcev, delavcev v zunanji trgovini, tehnično tehnoloških, kadrovskih, in drugih strokovnih delavcev v gospodarstvu je treba zagotoviti preko ustreznih nosilcev izobraževanja možnosti. da se ti delavci izpopolnjujejo najmanj vsak štiri leta.
18.	člen
Udeleženci bomo v skladu s svojimi planskimi dokumenti: — ugotavljali potrebe o stalnem izobraževanju delavcev v smislu samoupravne naravnanosti vzgoje ih izobraževanja za delo in samoupravljanje.
—	oblikovali vzgojno izobraževalno politiko v skladu z odločilno vlogo združenega dela pri oblikovanju razvoja in vsebine vzgoje in izobraževanja.
—	s svobodno menjavo dela zagotavljali možnost uresničevanja vzgoje in izobraževanja za delo in samoupravljanje.
19.	člen
Udeleženci bomo aktivno sodelovali v usmerjenem izobraževanju pri oblikovanju vzgojno izobraževalnih programov in oblik izobraževanja, spodbujali svoje najuspešnejše delavce za neposredno sodelovanje pri vzgojno izobraževalnem delu v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, vključevali učence, ki smo jih usmerili v izobraževanje, v proizvodno delo, samoupravno prakso in družbenopolitično aktivnost.
20.	člen
Udeleženci bomo kot osnovni nosilci poklicnega usmerjanja skupaj s strokovno službo občinske skupnosti in naloge, na katerih bodo lahko najbolj učinkoviti.
—	usmerjali zaposlene delavce v poklicno izobraževanje ob delu in iz dela kot tudi v oblike družbenopolitičnega izobraževanja,
—	spremljali uspešnost delavcev pri delu, samoupravljanju in izobraževanju.
21.	člen	z
Udeleženci bomo enotno usmerjali študij ob delu in iz dela v okviru naših kadrovskih interesov in v skladu z njimi opredelili pogoje in stimulacijo za študij:
—	praviloma se delavci izobražujejo v okviru svojega strokovnega področja,
—	izjemoma se lahko usmerijo v študij izven strokovnega področja, kadar so predvideni za dela in naloge, ki zahtevajo večdisciplinaren pristop, ali pa je interes organizacije v preusmeritvi tehnologije, proizvodne dejavnosti ali spremembi poslovanja,
—	za zagotavljanje enakih možnosti izobraževanja delavcev bomojavno objavili vsakoletne potrebe po izobraževanju ob delu. '
22.	člen
V mejah načrtovanja potreb po kadrih in izobraževanja bomo udeleženci osnovali koordinacijski odbor za vpis mladine v usmerjeno izobraževanje pri Skupnosti za zaposlovanje v naslednji sestavi:
	— izvršni svet SO M. Sobota
—	občinska skupnost za zaposlovenje
—	Občinska izobraževalna skupnost
—	delegati združenega dela, ki so delegati v posebnih izobraževalnih skupnostih
Za usklajen vpis mladine v Pomurju bo koordinacijski odbor delegiral iz svojih vrst delegata za vsako posamezno vprašanje v ustrezen medobčinski organ za Pomurje.
NAČELA IN MERILA KADROVANJA ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ
23.	člen
: Udeleženci dogovora bomo v medsebojnem sodelovanju skrbeli za načrtno, stalno in pravočasno kadrovanje kadrov za najodgovornejša dela oziroma naloge in funkcije v telesih družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti, temeljnih in drugih samoupravnih organizacij, krajevnih skupnosti. samoupravnih interesnih skupnosti, društev ter drugih organizacij.
24.	člen
 Udeleženci bomo pri kadrovanju najodgovornejših de-. lavcev dosledno uveljavljali načelo demokratičnosti in javnosti, celovitosti idejnopolitičnih in moralnih kvalitet, ustreznih znanj in ustrezne zastopanosti neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, vključujoč pripadnike madžarske narodnosti.
25.	člen
Udeleženci bomo pri izbiri kandidatov iz 23. člena dogovora upoštevali zlasti naslednje kvalitete:
—	da kandidati s svojim delom dokazujejo opredeljenost za socialistično samoupravljanje in uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda,
—	da razvijajo socialistično samoupravno demokracijo na osnovi delegatskih odnosov in da v.procesu planiranja dosledno uresničujemo družbeno dogovorjene.naloge,
—	da imajo pozitiven donos do pridobitev NOV in socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, do politike neuvrščenosti, do uresničevanja koncepta SLO in družbene samozaščite,
—	da imajo strokovne, organizacijske in druge potrebne delovne in človeške sposobnosti za upoštevanje in vsklajevanje interesov s širšimi družbenimi interesi.
—	da izvajajo načelo, da samo delo in rezultati dela določajo družbeno enkonomski položaj človeka v družbi.
—	da spoštujejo zakonitost, izpričujejo moralne odgovornost za gospodarjenje s sredstvi v družbeni lasti ter imajo sposobnost za povezovanje pravic in odgovornosti in tako na podlagi svojih prizadevanj in rezultatov dela uživajo ugled in zaupanje v delovnem in v okolju, v katerem žive.
26.	člen
Udeleženci dogovora bodo preko koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL usklajevali kadrovski interes:
—	kadar je širšega ali posebnega družbenega pomena,
—	ko je treba usklajevati neenotna mnenja in stališča pri konkretni kadrovski rešitvi.
—	pri obravnavanju kadrovskih vprašanj za člane razpis-' nih komisij —- predstavnikov družbene skupnosti,
—	pri kadrovanju učiteljev za dopolnilni pouk materinščine otrok delavcev, ki so na začasnem delu v tujini in socialnih delavcev za delo z delavci, zaposlenimi v tujini,
—	pri obravnavanju drugih kadrovskih vprašanj.
Samoupravni organi so dolžni obravnavati mnenja koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL in o tem obvestiti ta organ.
27.	člen
Udeleženci bomo v praksi spremljali uspešnost dela poslovodnih organov po kriterijih iz 25. člena in kriterijih iz lastnega samoupravnega akta. Preverjena uspešnost poslovod-. nih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi je osnova za ukrepanje:
—	prenehanje funkcije pred potekom mandata
—	eden od kriterijev za ponovno izbiro
—	drugi ukrepi (evidentiranje za odgovornejša dela in naloge, predlogi za družbena priznanja).
28.	člen
Udeleženci bomo uveljavljali načelo, da bo delavec, ki opravlja poslovodno ali javno družbeno funkcijo, ko izpolni
H. POGOJI, MERILA IN KRITERIJI ZA PRAVICO DO DENARNE POMOČI
6.	člen
Pravica do denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega socialnega položaja družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, oziroma na osnovi dej anskega socialnega položaj a otroka.
7.	člen
Pri ugotavljanju socialnega položaja družine se upoštevajo vsi dohodki ne glede na vir ali predpise po katerih jih družina ali otrok ima.
Med dohodke družine se štejejo: dohodki od dela, vse oblike nadomestil osebnega dohodka, dohodki od opravljanja kmetijske ali samostojne poklicne ali gospodarske dejavnosti, prejemki iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in starostnega zavarovanja kmetov, dohodki po predpisih o varstvu borcev in vojaških invalidov, dohodki od premoženja, štipendije, preživnine ter vse že dodeljene socialne dajatve in drugo.
8.	člen
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči komisija za uveljavljanje pravic pri skupnosti otroškega varstva lahko upošteva mnenje krajevne skupnosti v kateri družina ali otrok živi in temeljne oziroma enovite organizacije združenega dela ali delovne skupnosti, v kateri sta roditelja zaposlena.
9.	člen
Osnova za določitev višine denarne pomoči je dejanski socialni položaj družine oziroma otroka v odnosu do ugotovljenih življenskih stroškov za otroka, dogovorjenih v okviru Skupnosti socialnega varstva Slovenije na podlagi podatkov in raziskovalnega projekta »Življenski stroški«.
Pri dodeljevanju oziroma določitvi višine denarne pomoči se upošteva tudi druge oblike družbenih pomoči, ki jih otrok oziroma družina že prejema napr.: predšolska vzgoja in izobraževanje. prehrana v vzgojnovarstvenih organizacijah ter v šoli, bivanje v domu in drugo.
10.	člen
Pri ugotavljanju socialnega stanja družine se za člane družine štejejo občan pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti v skladu z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,' otroci in stari starši.
Otroci in stari starši se štejejo za člane družine, če so brez dohodka, oziroma imajo lasten vir dohodka ki ne presega višine dohodka, ki ga po uskladitvi v Skupnosti socialnega varstva določi skupščina občine skupnosti otroškega varstva.
11.	člen
Pravico do povečane denarne pomoči ima težje telesno ali duševno prizadet otrok na osnovi izvedeniškega mnenja.
12.	člen
Pravico do povečane denarne pomoči ima otrok, ki ima edinega hranilca ali je brez roditeljev.
13.	člen
Določbe o pravici do denarne pomoči veljajo smiselno za pravico do povečane denarne pomoči.
IH. PREIZKUS
14.	člen
Skupnost otroškega varstva Murska Sobota vsako leto do 1. maja ugotovi na podlagi socialnega položaja družine oz. otroka upravičenost do denarne pomoči.
Občani, ki prejemajo denarno pomoč, so dolžni do 15. marca tekočega leta predložiti zahtevek in ustrezna dokazila za ugotavljanje nadaljne upravičenosti do denarne pomoči.
Pravica do denarne pomoči preneha brez obvestila, če v roku določenem v prejšnjem odstavku ni predložen zahtevek.
IV. IZPLAČEVANJE DENARNE POMOČI IN POVEČANJE DENARNE POMOČI
15.	člen
Denarna pomoč in povečana deharna pomoč se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, v katerem je pravica do
denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči nastala, pa do konca meseca v katerem je pravica do denarnfe pomoči oziroma povečane denarne pomoči prenehala.
16.	člen
Otroku, kije zaradi vzgoje in šolanja v zavodu, kjer ima vso oskrbo in zanj občan pri katerem otrok živi oziroma h kateremu spada ne nosi stroškov zavodske oskrbe, se denarna pomoč in povečana denarna pomoč za čas bivanja v zavodu ne izplačuje.
Otrok iz prvega odstavka tega člena se ne šteje za člana družine, dokler je v zavodu.
17.	člen
Denarno pomoč in povečano denarno pomoč izplačujejo:
—	delavcemjemeljne ozirom*a enovite organizacije združenega dela, delovne skupnosti, kjer združuje delo,
—	upokojencem oziroma občanom, ki so uživalci pokojnin Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji.
—	drugim občanom občinska skupnost otroškega varstva ali od občinske skupnosti otroškega varstva pooblaščena služba.
V. OBVEZNOST IN ODGOVORNOST PREJEMNIKOV IN IZPLAČEVALCEV DENARNE POMOČI TER POVEČANE DENARNE POMOČI
18.	člen
Prejemnik denarne pomoči in povečane denarne pomoči je dolžan sporočiti občinski skupnosti otroškega varstva ali od občinske skupnosti otroškega varstva pooblaščeni službi, vsako spremembo, ki vpliva na pravico do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči, in sicer v roku 8 dni od dneva, ko je sprememba nastala.
Denarna pomoč se mora uporabljati za potrebe otrok. V kolikor se ugotovi nepravilnost trošenj a denarne pomoči, se le-ta lahko nakazuje drugemu roditelju ali drugi osebi na predlog centra za socialno delo ali skupnosti otroškega varstva.
19.	člen
Občan, ki je prejemal denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč, do katere ni bil upravičen, mora povrniti prejeti znesek:
—	če je prejemanje denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči izposloval na podlagi nepravilnih podatkov, za katere je vedel, da so nepravilni,
—	če je neupravičeno prejemal denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč zato, ker ni prijavil spremembe, ki vpliva na pravico do denarne pomoči oziroma povečane denarne pomoči, čeprav je vedel zanjo.
20.	člen
Izplačevalci denarne pomoči so odškodninsko odgovorni, če izplačujejo:
—	denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč brez pismenega posamičnega akta občinske skupnosti otroškega varstva ali od občinske skupnosti otroškega varstva pooblaščene službe.
—	denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč, za otroka starega nad 15 let brez ustreznega dokazila o nadaljnjem izobraževanju oziroma brez izvida in mnenja ustrezne institucije, daje otrok nezmožen za samostojno življenje in delo,
—	denarno pomoč oziroma povečano denarno pomoč, za katero je dokazano, daje izvršena nepravilno po izključni krivdi izplačevalca.
21.	člen
Občinska skupnost otroškega varstva ima pravico in obveznost da:
—	opravi po lastnem preudarku in po potrebi pregled poslovanja o izplačanih denarnih pomočeh pri izplačevalcih denarnih pomoči,
—	pred dvigom denarnih pomoči opravi pregled pravilnosti dviga ter da dvig denarne pomoči odobri ali zavrne, če ugotovi nepravilnost,
—	vodi ustrezne evidence o dvigih denarnih pomoči.
V	I. ZAGOTAVLJANJE SREDSTEV ZA DENARNE POMOČI
22.	člen
Skupnost otroškega varstva bo zagotavljala sredstva za izvajanje minimalnega obsega denarnih pomoči otrokom ob
STRAN 35 VESTNIK, 25. JUNIJA 1981
pogoje za upokojitev, prenehal opravljati to dolžnost. Izjeme so lahko v primerih, ko to zahteva širši družbeni interes in konkretne možnosti kadrovskih rešitev.
29.	člen
Udeleženci bomo o evidentiranih kandidatih za družbene funkcije in poslovodne organe ter za delavce pri izvajanju najodgovornejših nalog vodili kadrovsko evidenco, jo izpolnjevali in uporabljali ob konkretnih obravnavah kadrovskih vprašanj.
KADROVANJA NA PODROČJU MEDNARODNIH ODNOSOV
30.	člen
Udeleženci dogovora bomo v skladu z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v SFRJ in SRS evidentirali v okviru kadrovskih planov tudi kandidate za strokovne delavce, in funkcionarje za delo v republiki, federaciji in na področju mednarodnih odnosov.
31.	člen
Predloge za kandidate iz 30. člena bomo usklajevali v koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL. ' .
32.	člen
Udeleženci bomo zagotovili, da bo pri delavcih na področ-' ju mednarodnih odnosov spoštovano načelo rotacije in reelekcije ter. da se bodo delavci, ki so sklenili delovno razmerje v republiških in zveznih organih, družbenopolitičnih organizacijah ali mednarodnih organizacijah, po prenehanju delovnega razmerja v teh organih in organizacijah lahko vrnili na delo v TOZD, drugo samoupravno organizacijo ali skupnost, iz katere so odšli na delo na področje mednarodnih odnosov.
DRUŽBENA PRIZNANJA
33.	člen
Udeleženci bomo spremljali delo in aktivnost delovnih' ljudi in občanov, organizacij združenega dela, družbenih c organizacij in društev, da bomo lahko pravočasno dajali pobude za družbena priznanja:
—	odlikovanja SFRJ.
—	priznanja in nagrade občine Murska Sobota,
—	druga družbena priznanja (priznanje OF, znaki sindikata. Kraigherjeva nagrada, itd).
V	delovnih organizacijah, društvih, družbenopolitičnih organizacijah in krajevnih skupnostih bomo v ta namen oblikovali stalne komisije, v drugih okoljih pa občasna telesa.
34.	člen
Priznanja'in nagrade občine Murska Sobota se bodo po-deljevala v skladu s statutom in odlokom občine Murska Sobota.
35.	člen
Družbena priznanja so sestavni del kadrovske politike in ne le priznanja za dosežene uspehe, ampak tudi vzpodbuda za maksimalna prizadevanja delavcev, delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih organizacij.
Družbena priznanja se podeljujejo ha slovesen način in v ’ ustreznem okolju in se tudi javno objavijo.
DOLOČBE DRUGIH PODROČIJ KADROVSKE POLITIKE
36.	člen
Udeleženci ne bomo medsebojno nelojalno konkurirali pri pridobivanju kadrov:
—	delavcem, ki so med študijem prejemali štipendijo pri drugi OZD. ne bomo v nobenih oblikah izplačali denarnega nadomestila za poravnavo štipendijskih obveznosti, razen če se s prizadeto organizacijo drugače sporazumemo.
—	strokovnih delavcev iz deficitarnih poklicnih področij ne bomo nagovarjali k spremembi zaposlitve in jim zagotavljali višjih osebnih dohodkov ali rešitve stanovanjskih problemov mimo določil splošnih samoupravnih aktov.
37.	člen
Za vzpodbujanje izumiteljstva, novatorstva in racionalizacij, ki vplivajo na boljše rezultate gospodarjenja, bomo udeleženci v svojih samoupravnih aktih s tega področja ovrednotili
posamezno vrsto kreativnosti in zanje uredili stimulativen sistem nagrajevanja.
38.	člen
Udeleženci bomo zagotovili socialno varnost starejšim delavcem in sicerženskam nad 50; moškim pa nad 55 let^tarosti, če ne morejo več povsem uspešno opravljati del in nalog, na katera so bili razporejeni. V samoupravnem splošnem aktu se določijo merila in pogoji za zagotavljanje socialne varnosti teh delavcev.
39.	člen
Za kadre deficitarnih, nujno potrebnih poklicev, brez katerih bi pri osnovni dejavnosti nastale večje motnje, bomo podpisniki zagotavljali kadrovska stanovanja.
V svojih samoupravnih splošnih aktih bomo opredelili, za katere delavce’ se namenjajo kadrovska stanovanja in pod kakšnimi pogoji se lahko stanovanje iz lastnega stanovaanjskega fonda prekvalificira v kadrovsko stanovanje.
STROKOVNO DELO PRI URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE
40.	člen
Za učinkovito in dosledno uresničevanje načel kadrovske politike je potrebno strokovno delo, ki ga naj opravljajo kadrovske ali druge službe v OZD primerno številu zaposlenih in programom razvoja.
Kadrovska funkcija zahteva 'opravljanje naslednjega minimalnega obsega del:
—	načrtovanje kadrov in 'pridobivanje kadrov.
—	programiranje kadrov, programiranje izobraževanja, usposabljanje kadrov za strokovno, samoupravno in politično delo, spremljanje razvoja kadrov.
—	informiranje s področja kadrovske politike.
— delitev osebnih dohodkov.
—	priprava samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo področja kadrovske politike.
—	urejanje življenskih, kulturnih, socialnih in stanovanjskih razmer.
41.	člen
Udeleženci dogovora se bomo z ozirom na zahtevnost in obsežnost dela ter programa razvoja zavzemali za organiziranje in usposabljanje kadrovskih služb in sicer:
—	kadrovska služba naj bo organizirana v vsaki delovni organizaciji z več temeljnih organizacij združenega dela,..
—	kadrovska služba-se organizira v večji temeljni organizaciji združenega dela, ki ima sedež delovne organizacije izven občine.
—	manjše temeljne organizacije združenega dela in enovite delovne organizacije, zagotovijo opravljanje kadrovske funkcije v okviru služb, ki jih imajo ali z ustreznim aktom ustanovijo skupaj z drugimi organizacijami skupno kadrovsko službo ali preverijo opravljanje teh del in nalog organizirani kadrovski službi v drugih organizaciji združenega dela ali strokovni službi skupnosti za zaposlovanje.
 42. člen
Strokovna dela za opravljanje kadrovske funkcije na nivoju občine opravljata kadrovska služba pri izvršnem svetu skupščine občine M. Sobota in občinska skupnost za zaposlovanje.
43.	člen
Udeleženci dogovora se bomo zavzemali za poenotenje in širjenje kadrovske evidence v enotni občinski kadrovsko* informacijski sistem, ki bo sestavni del kadrovskega informacijskega sistema v SR Sloveniji.
Kadrovsko informacijski sistem bi naj omogočal stalno spremljanje in analiziranje razvoja in rasti kadrov, kontrolo nad uresničevanjem projekcij in planov kadrov in izobraževanja, nudil naj bi podatke o strokovni usposobljenosti in družbenopolitični angažiranosti posameznih kadrov za potrebe evidentiranja kandidatov za vse pomembnejše funkcije in naloge družbenopolitičnih organizacij, družbenopolitične skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in organizacij združenega dela, kakor tudi za delo na področju mednarodnih odnosov ter dfuge potrebne podatke za vse nosilce kadrovske politike^
44.	člen
Udeleženci dogovora se obvezujemo, da bomo opravljanje del in nalog s področja kadrovske dejavnosti poverili strokovno usposobljenim, moralno in politično neoporečnim delavcem.
IZVAJANJE DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE
45.	člen
Druženo politične organizacije bodo s svojim delovanjem vplivale na spoštovanje in uresničevanje dogovora, enkrat letno obravnavale v svojih organih kadrovsko politiko in v skladu s spreminjanjem družbenoekonomskih razmer usmerjale dopolnjevanje in spreminjanje družbenega dogovora.
46.	člen
Udeleženci bomo vkladili samoupravne splošne akte z določili dogovora v 6 mesečih od njegove veljavnosti.
47.	člen
Izvajanje dogovora bo spremljal odbor . udeležencev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Murska Sobota in najmanj enkrat letno opravil analizo izvajanja.
258
Delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani samoupravno organizirani v občinski skupnosti otroškega varstva Murska Sobota sklenejo
DOGOVOR
O ENOTNIH MERILIH ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO MINIMALNEGA OBSEGA DENARNE POMOČI OTRO-
KOM
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1 člen
Občinska skupnost otroškega varstva Murska Sobota s tem dogovorom določa pogoje, merila in kriterije ter medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti pri uresničevanju zagotovljenega minimalnega obsega denarnih pomoči (v nadaljnjem besedilu: denarne pomoči) otrokom določenega v samoupravnem sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981 — 1985.
2.	člen
Pravico do denarne pomoči ima vsak otrok, ki prebiva na območju občine Murska Sobota in otrok, katerega roditelj ima na območju občine Murska Sobota lastnost delavca ali delovnega človeka, ob pogoju, da celotni dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, ne dosega višine dohodka na družinskega člana, ki ga vsako leto določi Skupščina skupnosti otroškega varstva.
3.	člen
Denarno pomoč uveljavlja občan, ki otroka dejansko preživlja. Ob določenih pogojih uveljavlja to pravico tudi otrok sam ah skupnost socialnega skrbstva.
4.	člen
Denarna pomoč se uveljavlja s predložitvijo zahtevka praviloma pri temeljni oziroma enoviti organizaciji združenega dela, delovni skupnosti ali pri občinski skupnosti ali drugi ustrezni službi, ki jo pooblasti občinska skupnost otroškega varstva.
5.	člen
Pravica do denarne pomoči se za novorojenega otroka lahko uveljavlja največ za tri mesece nazaj, pri tem se ne šteje mesec v katerem je bil zahtevek vložen. V vseh ostalih primerih se pravica do denarne pomoči lahko uveljavi s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.