leto vii. / stev. 34. kranj, 21. avgusta 1»S4 UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEK. RAC. PRI NB KRANJ-OKOLICA STEV. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 10 DIN partizanski Bohnj vabi Delovni dogovor mladine na proslavo Zbora aktivistov jeseniškega okrožja in Jeseniško-bohinjskega odreda V nedeljo, dane 22. avgusta bo v Bohinju veliko partizansko slavje ob desetletnici zborovanja aktivistov jeseniškega okrožja •a ob desetletnici ustanovitve Jeseniško - bohinjskega odreda, enote, ki je branila bohinjsko ozemlje vse do maja 1945. Zato b« 22. avgust velik in pomemben praznik, ne samo Bohinja in vsega radovljiškega okraja, ampak vse Gorenjske. Ce je sovražnik skušal zavzeti °svobojeno ozemlje bohinjskega ^>ta, se je moral že po prvih vdorih .umakniti. Na te čase so Bohinjci še danes najbolj ponosni in so v resnici tudi lahko. Zavedali so se takrat, da jih je Delavski mladini bo treba nuditi boljše življenjske pogoje in preprečiti izkoriščanje vajencev - Strokovni tečaji za kmečko mladino ra. Nemci so bili primorani, da odložijo svoje načrte, dokler ne bodo uničili »banditov«. Toda partizani So bili Hz dneva v dan močnejši. Nasilja, ki so jih v svoji nemoči Nemci uganjali nad neoboroženim prebivalstvom Pred sovražnikom branil njihov Jeseniško-bohinjski todred, ltv *ato so zanj tudi žrtvovali Vse> kar so imeli. Pa ne samo *anJ, ampak tudi za druge eno-te IX. korpusa, saj iso dan za ^nem romale s Pokljuke in iz Bohinja doige kolone partizanov in bohinjskih prebivalcev, natovorjenih s hrano za preskrbo partizanskih bolnišnic Jin e-aot na Primorskem, ki se niso ■^ogle oskrbovati same. Nikoli ^ bomo mogli točno dognati koliko glav živine in druge hra-ne je odšlo preko Jelovice. Daleč je že od takrat, ko so ^Sli v boj prvi jeseniški in Ibo-^iftjski partizani, ki jih je zdru-*eval Cankarjev bataljon I pod vodstvom narodnih herojev Jo-*eta Gregorčiča in Staneta 2a-Sarja. Bataljon je imel svoje ^ete razdeljene na dveh področjih. Dve četi sta operirali leta 1941 in 1942 pod Stolom, na Mo-faklji in drugod. Druga Četa pa te operirala na Jelovici. Leta 1942 je bil na Gorenjskem ustanovljen Gorenjski odred, ki je leta 1943 zelo narasel. Iz njega se je formirala Prešernova brigada, drugi borci tega odreda Pa so (po kapitulaciji Italije od-*U na Primorsko in Dolenjsko se borili v tamkajšnjih enotah. Maja 1944 so se na Jelovici koncentrirale močne partizanke enote in začele napadati sovražnika po vsej Gorenjski. O-k^Pator je zgubil kontrolo in Dremoč nad nekaterimi predeli Gorenjske. Tako je Gradnikova ^igada osvobodila ves notranji Bohinj razen Bohinjske Bistri-in pokazalo se je, da bi bilo ^°bro ustanoviti novo močno j^oto, ki bi preprečila sovražniku, da bi si priboril ponovno £°ntrolo nad tem ozemljem. Ta-*° je prišlo do ustanovitve Je-Seniško-bohinjskega odreda, for-^'ranega iz bataljona Prešerno-J'6 brigade in iz borcev, ki so *krat prihajali v partizane. V ^°vem odredu so tvorili večino plavci iz jeseniške železarne, [in Udi bohinjskih kmetov je bilo 0recej. Ze leta 1941 je Bohinj povedal, da noče tujih gospo- na svojem območju, niso preprečila narodnoosvobodilnega gibanja, ampak so ga pospeševala. Kljub temu pa se je okupator do konca upiral in držal na Gorenjskem močne sile. Toda tudi teh se gorenjski partizani niso ustrašili. Jeseniško-bohinjski odred se je prav pred koncem vojne odlikoval in osvobodil gornji del Gorenjske ter preganjal okupatorja na Koroško in tam sodeloval skupaj s IV. armado in drugimi koroškimi in gorenjskimi partizanskimi edinicami pri osvoboditvi Slovenske Koroške. Nepozabni so dnevi narodnoosvobodilnega boja. Zato se v Bohinju z velikim navdušenjem pripravljajo na veliki praznik gorenjskega partizanstva. Koliko spominov na slavno bohinjsko preteklost v času narodnoosvobodilne borbe je v teh dneh zaživelo. Na slavnostni dan 22. avgusta računajo, da bo prišlo v Bohinj več tisoč ljudi. Zanimanje za proslavo je v vseh krajih radovljiškega okraja veliko. Pričakujejo tudi številne ugledne goste političnega in javnega življenja, med njimi [tudi preds. ljudske skupščine LRS tovariša Miha Marinka in še mnoge druge. Zato je pripravljalni odbor poskrbel, da bodo vozili s postaje na Bistrici in iz gornje bohinjske doline avtobusi in kamioni do slavnostnega prostora. Tako bo prevoz vseh udeležencev zagotovljen. Proslave se bodo začele že na predvečer s partizanskim mitingom, v nedeljo ob pol osmi uri pa se bodo pri »Zlatorogu« zbrali preživeli aktivisti nekdanjega jeseniškega okrožja. Ob pol 11. uri pa bo na slavnostnem prostoru v bližini hotela »Pri jezeru« zbor preživelih borcev Jeseniško-bohinjskega odreda in drugih partizanskih enot, ki so se med narodnoosvobodilno borbo borile na področju Bohinja. V lepo okrašeni dvorani Sindikalnega doma »Franc Rozman« v Gozd lVnrtuljku se je 8. avgusta t. 1. zbialo nad 50 delegatov na razširjeni plenum Okrajnega komiteja LIViS Fa-dovljica. Plenumu sta pri>-jstvo-vala sekretar Okrajnega komiteja ZKS tovariš Mirko Zlat-nar in ljudski poslanec Zvone Labura. V referatu, ki ga je podal tovariš Marjan Lavrič, so bile osvetljene osnovne misli o vlogi Ljudske mladine in odnosa drugih organizacij do nje. Večkrat so se namreč dogajali primeri podcenjevanja LM iz izgovorom, da je mladina nezrela, zaletava in slično. Plenum je bil mišljenja, da se je treba proti takim pojavom odločno boriti in s podvojenim delom dvigniti ugled Ljudske mladine. Več skrbi bo treba posvetiti delavski mladini, izboljšati njene življenjske pogoje, zdravstveno zaščito, strokovno vzgojo, plačevanje za opravljeno delo itd. Plenum je sklenil, da se v vseh podjetjih izvolijo mladinski odbori, ki bodo razpravljali o gornjih vprašanjih in usposabljali mlade delavce za upravljanje podjetij. Tudi na terenu bo morala delavska mladina aktivneje delovati in se vključevati v društveno življenje. V okraju imamo v samskih domovih in delavskih naseljih preko 900 mladih delavcev. Ti so prepuščeni sami sebi, ž'vijo v težkih pogojih in v okviru domov nimajo organiziranega zabavnega življenja. Ker se to vleče že vsa leta po vojni, je plenum sklenil postavili v teh domovih in naseljih mladinske odbore, ki naj bi skrbeli za vzgojno razvedrilo mladino, uprave domov pa opozarjali na razne gospodarske nepravilnosti. V tej akciji pričakuje orsaniza-caja LM pomoči od sindikata. Vajenci bodo letos ponovno imeli svojo organizacijo na šoli. Dela bo imela dovolj, bo treba preprečiti že enkrat za vselej njihovo izkoriščanje. Le poglejmo nekaj primerov: Va-jenke pri Mačkovi v RadovUiei ne dobivajo plače za svoje delo, krojaški mojster Kavčič na Jesenicah jim prav tako ne daje zaslužka, delajo pa mu večkrat nad 8 (ur. V mizarskem podjetju v Bohinjski Beli so pomočniki pretepli vajenca, ker ni takoj pometel delavnice, ampak se je šel umit. Cesti so primeri, da vajenci, ki se učijo pri privatnih mojstrih, sploh ne upajo povedati, da ne> dobivajo plače, letnega dopusta in ostalega, kar jim pripada. V mesarijah na Jesenicah, Radovljici in drugod; delajo po 12 do 14 ur dnevno, v Radovljici nekateri mojstri izkoriščajo, vajence tudi za svoja privatna dela. Plenum je z ozirom na Itako stanje sprejel sklep, da predloži okrajnemu zboru proizvajalcev, naj se vajence nagrajuje v šolah, tiste pa, ki posečajo tečaje, pa pri občinah. Tudi na gimnazijah bo po sklepu plenuma ponovno vzpostavljena mladinska organizacija. Dijaki bodo resno pričeli razpravljati v družbenem upravljanju v šolstvu in izvolili najboljše mladince v šolske odbore. Na Jesenicah se je v zadnjem času pokazala potreba po tesnejši povezavi med dijaško in delavsko mladino. Za kmečko mladino pa bodo po sklepu plenuma organizirani razni strokovni tečaji, pri katerih mladini pomagali absolventi strokovnih šol. Tudi v reševanju gospodarskih vprašanj bo mora- la biti mladina bolj aktivna, občinski ljudski odbori pa ji 1 do na njene zahteve tolmačili svoj proračun in razne druge probleme. V društvenem življenju radovljiškega okraja sodeluje preko 2700 mladine, od tega samo na Jesenicah 1181. Vsem za vzgled je lahko mladina iz Bohinjske Bistrice. Vključena je v »Svobodi«, Planinskem društvu, »Partizanu«, strelski družini n gasilskem društvu. Občinsko vodstvo LM je doseglo take uspehe samo zato, ker so vsi člani komiteja tudi aktivni v posameznih društvih. (--> /it useBiue Zunanjepolitični komentar TALCEM * Podnart praznuje Med otroci ob Jadranu * »Rodna gruda« * IZŽREBALI SMO NAGRADE * S sodišča * Sport - Sport - Sport * Zabavna stran * ČESTITKE V. Ptujčani so nas obiskali Pretekli petek so se z avtobusom pripeljali na obisk in ogled mesta Kranja odborniki mestnega ljudskega odbora Ptuj. V Kranju so jih odborniki LO-MO lepo sprejeli in jim razka-zali znamenitosti ter kulturne in zgodovinske spomenike. Ptujčani so bili nad ogledom zelo navdušen1, saj je bil marsikateri odbornik tokrat prvič v Kranju. Kar niso se mogli ločiti od naših tovarn, posebno »Iskra« je napravila nanje izreden vtis. Pa tudi »Sava« in »Tiskanina« nista želi nič manj občudovanja. Seveda so vsi vedeli za te tovarne, saj so znane širom po domovini in tudi preko meja, vendar od blizu si jih še nikdar niso ogledali. »Najbolj nas preseneča mladina, ki dela pri najbolj preciznih strojih,« so dejali odborniki med ogledom. Vsi so strinjali, da je Kranj po vojni napravil ogromen korak naprej v svojem razvoju. Na večernem sprejemu, ki ga je priredil predsednik LOMO Kranj tov. Vinko Hafner, pa so se gostje predvsem zanimali za gospodarske in kulturne probleme mesta. V živahnem pogovoru so jim kranjski odbornik1 tolmačili svoje probleme, Ptujčani pa so pripovedovali o svojih težavah in uspehih. Kot nam je znano, Ptujčani nimajo veliko industrije, vendar pa imajo tovarno glinice v Kidričevem pri Ptuju, s čimer se radi in upravičeno postavijo. V svoji zdravici je predsednik LOMO Ptuj nazdravil gostiteljem in jih povabil, naj vrnejo obisk v prvih dneh septembra, ko bodo imeli v Ptuju gospodarsko razstavo. 19. septembra na Ostrožno Bekanntmachung OBVESTILO i 21 & 1941 »beti, Cvrill Praprotnlk Ciril Praprotnlk Vsa Slovenija se pripravlja na veliko proslavo »Štajerska v borbi«, ki bo 19. septembra na Ostrožnem pri Celju. Po vsej Sloveniji so pri občinskih ljudskih odborih postavljeni štabi, ki zbirajo prijave udeležencev. Štajerska je v minuli vojni veliko žrtvovala za narodnoosvobodilno gibanje. Kljub razkosanju in kljub strašnemu terorju okupatorja, so bili Slovenci združeni v Osvobodilni fronti. Manifestacija na Ostrožnem nima samo tega namena, da bi se široki cesti, ki bo peljala mimo slavnostne tribune. V kranjskem okraju so priprave v polnem teku. Pri vseh občinskih ljudskih odborih so postavljeni štabi, ki hite? s pripravami in zbiranjem prijav-ljencev. Kokrški odred, ki je spadal v IV. operativno cono, bo odšel na Ostrožno z vsemi bataljoni in štabom. Posebna patrulja Kokrškega odreda pa bo odšla v Celje po poteh, ki jih je med NOB obhodil ta odred. Posebej opozarjamo štabe, naj ne čakajo s prijavami na zadnje dni, temveč naj se udeleženci takoj prijavijo, tako da bo imel okrajni štab čimprej popolno sliko o udeležbi iz kranjskega okraja. , I «ufui. (kmcmi •MIN (Kwl.ll..Ti, Al, %Ohiw tu t Wohntmg du-v-h Kntiuchiluh Velu, ,ius M.in.i l .mlai to Mt lAhrt ollf Slolter Mlchiel dus M.iria l.đuU*n Itf U Iđhr« đllf Vhuhtnach. rk'.-hill« Krlwlc Josel Aua Mano I dufen dff 40 Itftff al" NrhuhmAthtfruchitf« Kriwi£ Anion dus Mdnd Lđulen it.f 11 Idhrf alu IMfsarlKiir. SotdIC Anion mi.-i Pobdhl/ MM .u, kummunl-UiiclKn 0.w«HAklcn icUtftnomi eritchOHen. dff*. dri. 24 A.ivmi 1^41 MM (.-ll.i.ki MMM Slull« Mihael KllWlf |0Blp U M.III.1 l..»ll.'li Smili? Anton i/ I 'nsnhjia 4....IH. iMlHtUl! kaniMnlBttfnlri naaJtnth dalM* d., dn. M. nmk 1*41 Kulschera NmVInik civilne iiprnve. Kutschera 24. avgust 1941 je pomenil za občino Podnart mejnik vstaje. Na ta dan so bili ustreljeni v Ljubnem prvi talci: Feliks Kavčič, Miha Stular, Jože in Anton Krivic ter Anton Sncdic. V spomin na ta dan praznuje občina Podnart svoj občinski praznik. (Glej članek na 3. strani! obdobju Ne teg rJev. Načrti, ki so jih delali !*nci, da bi izselili Bohinjce s a najlepšega kotička sloven- je zemlje, so bili račun brez *r£marja. .komunista, legendarni bohinj-junak Tomaž Godec in jesenki prvoborec Stane Bokal sta fganizirala v Gorjah in Bohi-^JU decembrsko vstajo 1941. le-in razplamtela plamen upo- 30 milj. za stanovanfa Stanovanjsko vprašanje je v Kamniku najbolj boleče, saj rabijo okrog 300 stanovanj. Res je, da je v gradnji več zasebnih hiš, vendar bo to le v neznatni meri olajšalo splošno stanovanjsko stisko. Ob.ina do zdaj še ni zgradila nobenega stanovanjskega bloka, zato pa je že v tekočem proračunu določen v ta namen znesek 30 milijonov, predlog za prihodnje leto pa predvideva 40 milijonov. zbralo čimveč ljudi, temveč hoče prikazati čimbolj popolno sliko sodelovanja Štajerske v NOB. Po vseh glavnih poteh, kjer so se v času vojne gibale partizanske brigade in edinice, bo organiziran obhod patrulj starih partizanov, ki bodo obiskovale in obdarovale znane partizanske družine. Ostrožno je postalo živahno gradbišče. Valjarji, buldožerji, sekire, čistijo teren in ga ravnajo. Pripraviti morajo prostor za več sto tisoč udeležencev. Številne stojnice bodo skrbele za okrepčilo. Prostovoljci kopljejo odvodne jarke in temelj Kamnik pripravlja razstavo Do sedaj je prijavljenih že 73 razstavljalcev Velik razmah kamniške indu- razstavljale! srečamo tudi že proizvodnje stolov v strije je narekoval Kamničanom, znana imena z Gorenjskega sej- zadnjih 50 let. da so se tudi oni odločili za ma. Tokrat bosta sodelovali tudi lastno gospodarsko razstavo, ki tovarni »Titan« iz Kamnika in . olxsirna bo tudl razstava kmt- jo bodo priredili v prostorih »Induplati« iz Jarš, grešnika, ki trJstva in gozdarstva, kjer bodo gimnazije v dneh od 28. avgusta ju je maršal Tito grajal zaradi sodelovali: Semenarna Mengeš, do 6. septembra t. 1. Sicer so neudeležbe na kranjski razstavi. Sadna drevesnica Kamnik, Silva nekoliko pozni, vendar prej niso Dalje razstavljajo še rudnik kao- Kamniška Bistrica, Arboretum imeli možnosti, ker ni bilo na lina v Crni, podjetje »Kamnik«, Volčji potok, Gozdna drevesnica razpolago za to primernega pro- »Svilanit«, Tovarna kovanega o- Cemšenik drž posestvo Pšata štora. Gimnazija je bila vse po- rodja, Tovarna gumbov, usnjar- in Kmetijska zadruga Kamnik. ' letje zasedena in sele v tem te- na, Keramično kemična in Zivil-dnu ;jo je zapustila zadnja izme- ska industrija Kamnik, Papirni- na letovanju. Omenjena gospodarska prire- Prijavilo se je tudi veliko stena otrok, ki so bili v Kamniku ca Količevo" »Toko« in Remont vim obrtnikov iz Kamnika in o- mlinov Domžale, Tovarna sanitetnega materiala, Trak Mengeš, ditev bo prikazala proizvodno Lončarska zadruga Komenda, ^^"^'načrt razvoja Kamni zmogljivost bivšega kamniškega »Lek« Mengeš, Lesna industrija . . . ,.x ... . . . . , n ..Q _ , . ' v . . v/ ka, v turističnem paviljonu pa okraja in bo zavzela precejšen Radomlje in Domžale ter ste- obseg. Do sedaj se je prijavilo vilna druga podjetja, ki jjh za- že 75 razstavljalcev in njihovo radi pomanjkanja prostora ne število še vsak dan narašča. Za- moremo vseh imenovati. Tovar- stopane iso vse gospodarske na »Stol«, ki praznuje svojo 50- kolice. Prikazan bo nadalje še per- si bodo obiskovalci lahko ogledali znamenitosti in lepote mesta ter njegove okolice. Prired'teljem in razstavljal-stroke v industriji in obrti. Med letnico, pa bo prikazala razvoj cem želimo veliko uspehov. TEDEN DNI PO SVETU SENAT ZAHTEVA UKINITEV KP AMERIKE Prejšnji teden je ameriški senat sklenil, da se Komunistična partija Amerike postavi izven zakona. Ta sklep je v prvi vrsti najbolj presenetil ameriško vlado. Sklep je v popolnem nasprotju z ameriško ustavo. O tem bodo morali sklepati še predstavniški dom, vlada in pa sodišče. Zaenkrat je stališče vlade tako, da bo zahtevala, naj se o tem sklepu sploh ne glasuje. STAVKA V ANGLIJI Sindikat železničarjev v Birminghamu je pozval vse železničarje v Angliji, naj 25. septembra stopijo v splošno stavko, če ne bodo dotlej povišali plač. Razgovori o plačah trajajo že polnih sedem mesecev med vladno komisijo in predstavniki železničarjev in so prišli sedaj v zaključno fazo. ZOPET SPOPAD Blizu Makdura v hebronski pokrajin* sta se ponovno spopadli dve patrulji iz Jordana in Izraela. Neki Jorda-nec je padel, drugega pa so ugrabili. Jordanska vlada se je pritožila pri komisiji OZN, ki je v Makdur že poslala svoje preiskovalne organe. HUDA PROMETNA NESREČA V bližini Aubenasa v južn1 Franciji se je zvrnil v reko Ardeche avtobus ki je bil napolnjen s 15 do 20 letnim' mladen'či. 18 mladincev je utonilo, 26 je noškodovanih, od teh 9 težko. VETO NA REHABILITACIJO NACISTOV Avstrijski zvezni svet je izrazil veto na dva zakonska osnutka, ki jih je sprejel avstrijski parlament. Zakonska osnutka predvidevata pokojnine za bivše naciste, drugi pa govori o nameščanju bivših nacistov v državni službi. LABURISTI NA POTOVANJU PO VZHODU Posebna delegacija laburistične stranke, ki jo vodi bivši angl. premier Attlee, je obiskala na svojem potovanju po vzhodu tudi Moskvo, kjer so jih sprejeli najvišji sovjetski hierarhi. Po nekajdnevnem bivanju v Moskvi je delegacija odpotovala na Kitajsko, kjer so jih sprejeli voditelji z Mao Ce Tun-gom na čelu. UMIK ANGLEŽEV IZ SUEZA V torek, 17. avgusta so se pričele s Sueškega prekopa umikati angleške čete. Prvi bataljon lancashirskega polka je odpotoval v Anglijo, drugi bataljon pa na Malto. Dva tisoč mož, kolikor jih morajo Angleži umakniti, bodo prepeljali z ladjami. Naj postane Gorenjski sejem širša gospodarska prireditev? Pritegnitev podjetij iz ostalih republik - Ve« propagande Moderen lokal sredi Kranja Prva polovica avgusta je bila za gospodarstva naše republike zelo pomembna, saj sta bili v tem času dve največji gospodarski prireditvi v Sloveniji: Gorenjski sejem in Mariborski teden. Ne bi bilo napak, če bi po ogledu obeh prireditev navedi1 nekaj ugotovitev, ki bi morda koristile prirediteljem pri naslednjih tovrstnih prireditvah Gorenjskega sejma. Za področje Štajerske ne moremo trdit1, da je bolj industrializirano kot Gorenjska. Ti področji sta po pestrosti kot po številu industrije precej enaki, vendar obiskovalec dobi vtis, da je gospodarska razstava v okviru Mariborskega tedna precej boljša in pestrejša od tovrstne razstave v Kranju. Zakaj? Gorenjski sejem se v prvi vrsti razlikuje od gospodarske razstave Mariborskega tedna v tem, da je na sejmu v Kranju precejšen poudarek na obrtništvu. To je tudi popolnoma razumljivo, saj ima obrtništvo na Gorenjskem veliko trad'cijo. Vprašanje zakaj, si lahko mirno zastavimo, ker lahko ugotovimo, da ima Gorenjski sejem za res kakovostno urejeno razstavo neprimerno boljše pogoje kot prireditelji v Mariboru, saj je znano, da so tam uredili razstavo v prostorih, katere drugače uporabljajo za navadno skladišče. In vendar je izgledalo, da je razstava kot v nalašč za to urejenih prostorih. To pa predvsem zaradi tega, ker so prostor lepše aranžirali in učinkoviteje razporedili razstavljene proizvode. V tem oziru se bodo morali nekateri razstavljali na Gorenjskem sejmu v bodoče bolj potruditi. In razstavljalci? Pri tem je tudi precejšnja razlika. V Mari- boru razstavljajo predvsem industrijska podjetja, ki so bila tudi na Gorenjskem sejmu močno zastopana. Ta razlika je bila zlasti očitna v živilski in prehrambeni industriji. Kdor si je ogledal razstavo na Mariborskem tednu in pa Gorenjski sejem v Kranju, je moral priti do zaključka, da bodo morali tako prireditelji Gorenjskega sejma kot razstavljalci posvetiti več pozornosti tej gospodarski prireditvi Gorenjske in se pri tem predvsem odločiti: ali razširiti udeležbo tako industrijskih kot trgovskih podjetij tudi na podjetja iz ostalih republik in s tem določiti sejmu pomembnejše mesto med gospo- darskimi prireditvami v državi, ali pa ostati pri lokalnem okviru in obeležju Gorenjskega sejma. Razen tega pa je še eno dejstvo popolnoma jasno. Potrebno bo precej več širokopotez-nosti tako v samem aranžmaju kot v propagandnem pogledu organizacije Gorenjskega sejma, kajti le tako bo možno doseči večje uspehe in se tudi uveljaviti med gospodarskimi prireditvami v državi. S pretiranim varčevanjem sicer nepomembnih denarnih zneskov pri urejanju razstavnih prostorov nekaterih razstavi j alcev pa takega učinka Gorenjski sejem ne bo mogel doseči. Izvajanje proračuna 010 Radovljica Polletni plan dohodkov ni bil realiziran Proračun Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici za leto 1954 znaša 556 milijonov 24 tisoč dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. V letošnjem prvem polletju so dosegli dohodke iz gospodarstva od dobička gospodarskih organizacij v višini 123 milijonov 783.781 dinarjev, kar znaša le 38,3 procentno realizacijo. Dosežen in tudi presežen pa je bil plan pri prometnem davku zadružnega sektorja, od vina in žganja ter hlodov. Dohodki uradov in ustanov so že preseženi, dočim bo razlika akumulacije 'n skladov realizirana šele drugo polletje. Kot je razvidno iz poročila ie bilo v šestih mesecih ustvarjenih dohodkov za 201,444.314 dinarjev, kar znaša 36,22 procentov, porabljenega pa je bilo 156 Štab za vojaška vprašanja pri okrajnem odboru ZB NOV okraja Kranj poziva vse borce Ko-krškega odreda, Šlandrove brigade, Zidanškove brigade, XIV. divizije (Tomšičeva, Brančičeva, Šercerjeva brigada), Zasavsko kamniškega odreda, Kozjanskega odreda, Lackovega odreda, VDV brigade, Pohorskega odreda, Vzhodno in Zahodno Koroškega odreda, I. štajerskega bataljona ter II. grupe odredov, da se javijo pismeno, telefonič-no (št. tel. 402-70), ali osebno na okrajnem odboru ZB NOV zaradi prijave pri udeležbi na Ostrožnem. Ravno tako naj se prijavijo tudi aktivisti, ki so sodelovali z omenjenimi edini-nicami odnosno na področju IV. operativne cone. Borci Kokr-škega odreda formirajo svoje nekdanje borbene edinice, a borci iz ostalih navedenih edi- nic se priključijo odredu, potujejo skupno z njim, na Ostrožnem pa se vsak priključi svoji matični edinici. Prevoz za vse prijavljene borce bo brezplačen s kamioni, zato naj se vsak čimpreje in sigurno prijavi, kot je navedeno, pri ZB NOV Kranj in OO ZB NOV Radovljica. Poseben zbor bo tudi za '-»va-riše internirance — preganjan-ce, zato je potrebno, da se tudi oni v čimvečjem številu udeležijo proslave na Ostrožnem. Ti tovariši bodo imeli svoj naslov po koncentracijskem taborišču *n bodo ime" - rfe zborno mesto. Zborno mesto vseh navedenih edinic bo dne 18. 9. 1954 ob 7. uri zjutraj na prostoru letnega kina Kranj. milijonov ,165.630 dinarjev ali 28,08 procentov. Prvo tromesečje so uporabljali le denar za izdatke in presežke iz leta 1953. Največje težave so Ibile v mesecu maju in prvi polovici junija. Podjetja niso redno odvajala svojih obveznosti do proračuna, saj je bilo v šestih mesecih 329.~1f-narjev obresti od neplačanih obveznosti. Prvo udeležbo na dobičku pa je okraj prejel šele 25. maja. Ko pa je Železarna Jesenice odvedla sredi junija udeležbo na dobičku v znesku 114,990.555 dinarjev, se je položaj znatno izboljšal. Sedanja potrošnja materialnih izdatkov državne uprave kaže, da bodo krediti za materialne izdatke črpani že v oktobru mesecu. Zato bo treba kredite krepiti iz proračunske rezerve z vsaj dva milijona dinarjev. V ostalih primerih pa bodo krediti v glavnem zadoščali razen za potrebe investicij. Pripomniti je treba, da je okrajni liudski odbor v Radovljici v drugem polletju sprejel dodatni plan za 172 milijonov dinarjev za gradnjo stanovanjskih blokov na Jesenicah, ki jih gradi Železarna fler za ureditev telefonske mreže. Ce bodo ti dohodki doseženi, bo možno ponovno izdelati dodatni plan za potrebe investicij. Ze v drugem polletju letošnjega leta pa je bilo Železarni nakazano 78,600.000 dinarjev za gradnjo stanovanjskih blokov. Kranj, 18. avgusta. V sredo smo bili priče pri otvoritvi novega moderno urejenega lokala »Slaščičarne in Kavarne« iv Kranju. Priznati moramo, da smo tak lokal, ki je zgrajen sicer v eni najstarejših hiš v Kranju, opremljen pa je na najsodobnejši načm, že dolgo pogrešali. Načrte za lokal kakor tudi za vso notranjo opremo je napravil inž. Šorli in moramo reči, da je delo dobro in okusno izvedel. Vendar se bo prav gotovo našel kdo, ki mu ta lokal ne bo všeč. Toda kdo bi mogel vsem ustreči! Lokal ima sedaj 30 sed -žev več kot prej. Le-ti so prav svojevrstno narejeni. Peč je vzidana v steni tako, da je skrita. Ventilacija je vsa v zidu in je speljana po več ceveh, da je skoraj ni čutiti. 3 mesece in pol so potekala dela, ki so bila pred dnevi uspešno končana. Končali pa bi preureditev že prej, če ne bi graditeljem »Komunale« nagajalo vreme. Pri izvedbi notranjih del ter pri opremi je sodelovalo 16 podjetij in obrtnikov. Investicija v lokal, ki znaša okrog 4 milijone dinarjev, je bila dobro vložena. Upamo, da bo podjetje z dobro in solidno postrežbo (kakor tudi z ustreznimi cenami privabljalo številne goste v svoj lokal. Dobro bi tudi bUo, ko bi lokal primerno »krstili«. Podjetje bo z otvoritvijo novega lokala stopilo v novo obdobje svojega poslovanja in u-pamo, da bo uspešno delovalo v svojo korist kakor tudi v splošno zadovoljstvo obiskovalcev-Potrebno bo samo še, da delovni kolektiv uredi tudi svoje vrste in s skupnimi močmi in poletom vnaprej še bolje posluje- OPOZORILO! VSE NAROČNIKE NAŠEGA LISTA PROSIMO, DA NAM SPOROČE SVOJE TOČNE NASLOVE, CE SO BILI SPREMENJENI PO NOVEM OŠTEVILČENJU HIŠ. Uprava »Glasu Gorenjske« rrp rT)ir)tit po telefonu- Razgovor s predsednikom ObLO Žiri tovarišem Petrom Nagličem O Poljanski dolini že dolgo časa nismo ničesar pisal', pa smo se spomnili, da predsednika žirovske občine še nismo klicali za našo rubriko. Iz Kamnika Cesto v Tunjice so začeli graditi ta teden. Nevarni klanec bodo znižali za 4 metre in izpeljali cesto po desni strani v ovinku, ki bo znatno zmanjšal padec. V preteklem letu smo pričeli graditi cesto Ziri — Smrečje, katero so pričeli delati, oziroma govoriti o prepotrebni gradnji že v ranjki Avstriji, pa n*so ničesar skupa'j spravil1. Lani pa smo mi le začeli in tako delo lepo napreduje. Poleg tega smo lani opravili tudi več drugih del, naj vam jMi kar naštejem. Ne bodo sicer lepo po vrsti, vendar bodo naši ljudje le vedeli kaj smo storili in kaj ne. V Zireh smo opremili šolo, graditi pa smo začeli novo v Račvi. Delo bo trajalo približno do 1956. leta, ker smo morali letos trenutno z delom prekiniti. Dalje smo e-lektrificirali Zirovski vrh; delo še ni končano Jn nas v tem letu čaka še precej dela. Tudi na vodovod nismo pozabili. V Zireh smo pričeli graditi glavni vodovod, ki bo imel priključke na več strani. Posebno pozornost smo posvetili popravilom na regulacijskih napravah Sore, ki so bile že v precej slabem stanju. Za vsa ta našteta dela smo porabili okoli 15 milijonov dinarjev in pol, vendar je ▼ to vsoto vštet tudi občinsk1 proračun, ki je znašal 3 milijone dinarjev. Letos gradimo javno razsvetljavo in kot sem že dejal, nada^Ulemn t. elektrif*-kacijo Žirovskega vrha. Dokončali bomo novo šolo v Zireh, ki ji pravzaprav manjka samo še omet. Gozdnim potem bomo morali posvetiti več časa in jih spraviti ▼ dobro stanje. V izdelavi imamo načrte za regulacijo Ro-kolka; to je manjši pritok Sore, vendar dela po naših poljih ogromno škodo. Tudi to regulacijo so »delali« desetletja, pa niso nič napravili *n smo šele mi morali začeti z delom, ki bo, upam, kmalu končano. Na Zirov-skem vrhu pa bomo morali urediti In popravHl prav vse hudourniške naprave, drugače bo ob večjem deževju spet precejšnja škoda. Ko se je pred dobrim tednom izvedelo, da je šef zahodnonemške obveščevalne službe dr. Otto John odšel v vzhodni Berlin, je to vzbudilo veliko presenečenje, med Adenauerjevimi nasprotniki pa kar nekakšno škodoželjno veselje. Še toliko večja je bila seveda zaskrbljenost v zahodnonemških uradnih krogih, saj so nekateri trdili, da ie šef »Urada (za obrambo ustave«, kakor se ofici-alno imenuje nemška obveščevalna služba, odnesel s sebol najzaupnejše dokumente in zelo važne podatke o zahodni obveščevalni mre** — Vzhodni Nemčiji. Komentarji niso prezrli niti tega dejstva, ,da je bil dr. Otto šele pred kratkim v Zru-ženih državah Amerike, kjer se je seznanil z najnovejšimi metodami ameriške obveščevalme dejavnosti, in da bi bile torej njegove izjave še mnogo dragocenejše za Ruse Niso bili redki tisti, ki so trdili, da izguba dr. Johna pomeni resen udarec za varnost Zahoda. Ni čudno, da se je vlada Zahodne Nemčije potrudila, da čimbolj omili učinek nepredvidene novice. Najprej so zahod-nonemška radijska poročila povedala, da je bil dr. John nasilno odveden. Vzhodna Nemč'-";^a ie to trditev ovrgla s tem, da je dr. John spregovoril po vzhodnoberlinskem radiu in se potem pustil fotografirati v družbi z raznimi vzhodnonemškimi funkcionarji na terasi neke kavarne na Stalinovi aleji. Prva trditev torej ne drži. Treba je najti drugo. Drugo pojasnilo z nemške strani se je pojavilo kmalu po prvem. Glasilo se je, da je John »pijanec in nezanesljiv«, da je odnesel s seboj seznam zahodnih agentov v Vzhodni Nemčiji itd. 26. julija je spregovoril še minister za notranje zadeve zvezne republike. Ovrgel je obe prejšnji pojasnili. Dejal je, da John ni bil ugrabljen, in dodal, da ni (videti, da bi bil pobegnil iz izdajalskih pobud, saj v uradu za obrambo ustave ne manjkajo nobeni dokumenti, kaj šele najzaupnejši. Takrat je minister Schroder dal še svoje uradno, takrat že tretje pojasnilo v zadevi doktorja Johna. Rekel je, da je znan zelo močan vpliv, ki ga je imel na Johna njegov zdravnik in prijatelj dr. Wohlgemuth, za katerega pravijo, da simpatizira s kominformovci. »Ni izključeno, je dejal Schroder, da je slednji izkoristil svoj močni vpliv na Johna, da bi ga pripeljal v Vzhodni Berlin. Znano je, da dr. Wohlgemuth večkrat zdravi s sugestijo in hipnozo ter da se poslužuje opojnih drog. Nemara je tudi pri dr. Johnu uporabil kaj takega. Javno razburjenje je raslo. Časopisje je pričelo prinašati vsakovrstna ugibanja in zlasti kritizirati vlado, češ da zadevo ne pojasnjuje nikdar enako in da menda pploh ne ve, kako je prišlo do pobega dr. Johna. Da je res tako, je dokazal šef zahodnonemške vlade dr. Konrad Adenauer, ko je razpisal Pol milijona mark %a doktorja Johna nagrado v znesku 500 tisoč mark tistemu, ki bi lahko sporočil vse podrobnosti o načinu in ozadju pobega. Razburjenje je doseglo višek. Dr. Adenauer je moral prekiniti svoj dopust in sklicati izreden sestanek Izvrš. odbora svoje demokrščanske stranke. Na koncu sestanka so objavil1 sporočilo, v katerem beremo že četrto zahodnonemško uradno verzijo. V komunikeju stoji, da »ni nobenih dokazov za trditev, da je doktor John prišel ,v sovjetsko cono iz izdajalskih nagibov«, in da bivši šef zahodnonemške (obveščevalne službe ni vedel za nobene take skrivnosti, ki bi ogrožale varnost Zahodne Nemčije, če bi jih kdo sporočil Vzhodu. , Očitno je, da tukaj nekaj ni v redu. To je sklepati že po množici nasprotujočih si izjav, pa tudi po nesmiselnem zagotavljanju, da John pač ni vedel nič posebnega. Kaj je torej na stvari? Kaj je vzpodbudilo Otta Johna, bivšega sodelavca britanske obveščevalne mreže in prepričanega proti-komunista, da pobegne v Vzh. Berlin in da se tam vpiše v in-formbirojevsko množično organizacijo? Težko, da bo sploh kdaj lahko kdo odgovoril na to vprašanje. Zanimanje za takšne politične emigrante navadno ne traja dlje kot 14 dni. Takrat jih sovjetska birokracija do skrajnosti izkoristi v propagandne namene, potem pa polagoma izginjajo v pozabo in često izginejo. Ni znakov za to, da bi si kdorkoli lahko zaslužil Adenauerjevih 500 tisoč mark. Nihče ne more do kraja pojasniti pravih, notranjih, osebnih, psiholoških vzrokov pobega — razen Otto John sam. In tega seveda ne bo storil. (Saj je v Vzhodni Nemčiji! V primeru doktorja Johna pa so prejkone osnovni prav ti razlogi. Na to je pred tednom opozoril angleški laburist Richard Crossman in nevede pomagal sovjetski propagandi, ki je takoj zagrabila za njegove besede in jih — poenostavljene — sedaj poizkuša kapitalizirati. Komin-formovski list »Berliner Zei-tung« je 8. avgusta javno prosil zahodnonemško vlado, naj mu pošlje obljubljenih pol milijona mark in temu dodal svojo, sedaj že (peto obrazložitev: 20. julija se je John odpeljal z avtomobilom v sovjetski sektor Berlina. Razlog: — širjenje nacističnih elementov v nemški obveščevalni službi. ' To je bil omenil tudi Crossman. Vendar je bilo njegovo pojasnilo najbrže dosti bliže resnici. Ta pisec članka v ireviji »The New Statesman and Na-tion« je najprej opisal Johnovo preteklost. Otto John in njegov brat Hans, k1 Je bil umorjen leta 1944., sta bila med najbolj aktivnimi zarotniki proti fašistični diktaturi v Nemčiji vse do 1. 1938, do neuspelega atentata na Hitlerja 20. julija 1944. Po tem neuspehu je Otto John pobegnil v Anglijo, kjer je bil ves čas /aktiven v boju proti nacizmu. Po vojni je zbiral gradivo za obtožnico proti Hitlerjevemu generalu von Maunstei-nu. Pisec nadaljuje, da se je John hudo razočaral nad demokracijo Zahodne Nemčije, ko vlada ni uvedla sodnega postopka proti zarotniški organizaciji neonacista Neumanna, ki so ga bili odkrili Angleži. To mu je baje odprlo oči in spoznal je, da ne more fveč vzdržati v Zah. Nemčiji. Kam torej? sprašuje pisec in sam odgovarja: John ni mogel niti v ZDA, ki podpirajo ponovno oborožitev Nemčije in s tem — po njegovem mnenju — ja-čajo nacionalsocializem, niti v Anglijo, ki se ne more upreti takemu toku stvari. Ostane torej samo Vzhodna iNemčija. In tu je glavna napaka našega, že šestega pojasnjevalca. Dr. Otto John, ki je vsekakor sposoben funkcionar in vrh tega še prepričan konservativec, ni mogel biti toliko nespameten, da ne bi vedel, da je ta nemška »država« navadna satelitska tvorba v rokah sovjetskega imperializma, da tam neskrupuloz-no vlada birokratična kominfor-movska peščica, ki ji je bližje vse prej kakor resnične korist' nemškega naroda. Tudi Crossman se je zmotil-Ce se ni on, potem se je zmotil Otto John — usodno uštel. Po-stal je igračka v rokah sovjetskega propagandnega stroja. Ni izključeno, da John ni pobegnil v Vzhodno Nemčijo zaradi navadnega pohlepa po denarju ali ponuđenih položajih-Morda je res, da ga je prizadelo jačanje bivših nacistov. Toda če pogledamo še nekaj podatkov o njegovi nedavni preteklosti, bomo videli, da ga je to prizadelo predvsem čisto osebno. Bi' je zagrešil veleizdajo proti tretjemu rajhu in med vojno V0' stal britanski agent. V sovini' stičnih krogih Zahodne Nemčiji to tudi danes ni popularno, kar je pokazala že diskusija o filmu »Odločitev pred zoro« v nemški javnosti. Pred časom je mini' ster Schroder izjavil, da bo V° uresničenju zahodnonemške sti' verenosti tudi v svojem resor j11 postavil na vodilne položaje lju' di, »o katerih zares ni mogo5e dvomiti«. Ce je to Johnu one' mogočilo nadaljnje delo, potefl1 nam je vzrok znan. In če pomislimo, da je bU đf- John konservativec, da torej n| imel stika z zares napredni*111 silami v Nemčiji in 'ni moge imeti zaupanja v nemško dem0 kracijo, — potem nam je z°a^ tudi vzrok njegove sicer čudfl odločitve, njegove usodne tragične zmote. L —j« in J • ž e Fister (V počastitev prvim talcem, streljanim v Ljubnem, 24. avgusta 1941) Zakaj so vas rablji — fašisti prijeli? — Zato, ker preveč ste v pravice verjeli, v pravice rodu, ki nad tisoč že let tu živel, garal je in ljubil svoj svet. Zakaj so vas rablji — fašisti zvezali? — Zato, ker teh vaših pesti so se zbali, pesti, ki so žezlo za delovni rod kovale svoj lasten in v svetu povsod! Zakaj so vas rablji — nacisti ubili? — Iz srda, strahu, — da bi vero zlomili trpečim v ljudske Pravice pohod na jug in na sever, na vzhod in zahod! Svinčenke morilne so tu vas podrle, vse cilje in upe so svetle vam strle, Prebile srce so vam, mlado srce, ki vroče tako so ga gnale želje. A kri, ki nam grudo je rodno oblila, Po zemlji vsej naši se vlila je, vpila: Maščujte nas fantje, maščujte možje, maščujte dekleta nas, naše žene! Planite v upor, ki ste živi ostali, izvijte orožje z rok srepi drhali, pa vsekajte, udarite, bijte, podite, dokler ne pobijete jih, prepodite! Klic naše krvi mučeniške razžgal je bolest nam in gnev, nas k uporu pognal je, -kot z gore požene v dolino se plaz, Planila nad rablje sta mesto in vas. Razbičano naše je ljudstvo zvihralo, Orožje je rabljem iz rok izvijalo, ^darilo s silo jeklenih pesti, Po njih, pomagačih, kot nikdar še ni. Zakletev, ki ljudstvo je z borbo sprejelo, da zmlelo fašiste bo in da bo vzelo oblast in bodočnost v lastne roke, izpolnjena danes do kraja je že! Zato pa junaki, ki prvi prelili za našo svobodo ste kri, posvetili to zemljo ste, naj bo ponosen vaš sen, — boj ljudskih pesti je do kraja dobljen! 22. 22. avgusta se bodo zbrali ob Bohinjskem jezeru vsi preživeli borci Jeseniško-bohinjskega odreda, da proslave svoj praznik — deseto obletnico ustanovitve odreda in zbora aktivistov v Zlatorogu ob Bohinjskem jezeru. V Bohinju ni mnogo proslav. Zaradi skromnosti Bohinjcev pa se tudi zelo malo govori o žilavosti, naporih in njihovih žrtvah med narodnoosvobodilno borbo. Ob tej priliki bo Bohinj spregovoril dovolj razločno in povedal, kolikšen je njegov delež k osvoboditvi. Orožniki so sredi programa prekinili koncert revolucionarnega pevskega zbora »Skala« z Javornika, ki ga je vodil kot talec ustreljeni France Mencinger v Bohinjski Bistrici. Tomaž Godec je vodil delegacijo upornih bohinjskih kmetov na davkarijo in protestiral proti pretiranemu obdavčenju. Skoraj bi bil romal zato v zapor. Nekaj ur pred aretacijo sta pobegnila dva stara komunista in si utrla pot v Španijo. Košat kmet je postavil z javor-niškega odra zagrizenega župnika, ki je agitiral za Stojadinovića in mu dejal: »Ti boš govoril v nedeljo na prižnici!« Na mogočnih manifestacijah, imenovanih »Kmečki prazniki«, se je zbiralo vse, kar je moglo na noge in dajalo duška bratstvu in enotnosti izkoriščanih. Za temi manifestacijami borbene volje je stal Tomaž Godec in za njim Partija. V Belci, ki so jo regulirale oblast1, da bi omilile brezposelnost, je izbruhnila stavka in lačni delavci, ki so zaslužili po 16 do 18 dinarjev dnevno, so s stisnjenimi pasovi vztrajali, dokler si niso priborili izboljšanja — 25 par na uro. V Godčevi usnjar-ni so se sleherno nedeljo pogovarjali kmetje o presitosti in bedi. Prvo so lahko ogledovali v hotelih ob jezeru, drugo na svojih domovih. Takšna je bila podoba molčečega, a revolucionarnega predvojnega Bohinja. V tak Bohinj so prišli v 1941. letu nemški okupatorji. Naselili so se v postojanki grani-čarjev, v hotelih in vilah ter zavzeto ogledovali lepoto divje narave. Bilo jih je kakih 600 — prav toliko kot sta dali obe bohinjski dol'ni borcev v narodnoosvobodilno vojsko. Javno so govorili, da so ti kraji za Slovence prelepi in da so nam že pripravili nove domove. Niso povedali kje, a to smo kmalu zvedeli. Po Bohinju so hodili Nemci kot bi bil od nekdaj njihov in vsak njihov gib je razodeval, da se počutijo popolne gospodarje. Vneto so si začeli deliti lovišča in parcele kraj jezera. Najboljše so vzeli generali (Keitel, Diettel, Him-ler), ostalo so prepustili nižjim oficirjem (Wurm, Korner td.). Tistih nekaj bohinjskih ljudi, ki so v nekdanji Avstroogrski izgubili svoje narodno dostojanstvo in so se prvi hip Nemcem globoko priklonili, je kmalu umolknilo. Globoko pogreznjen v molk pa je bil v tistih dneh tudi ves ostali Bohinj. Molk je bil tako globok, da Nemci niso mogli slutiti, kaj vse se pripravlja. Na poziv Partije so odšli v bohinjske gore prvi partizani. Bokal je bil prvi vojaški poveljnik, Godec prvi terenski organizator in delavec. Pritajena revolucionarnost bohinjskega človeka je bila najboljši temelj množičnega upora. Po sestankih, ki jih je vodil Godec v vseh bohinjskih vaseh, je zrastla trdna organizacija in 15 decembra 1941. leta naj bi Nemci občutili njeno moč. Za množični upor je bilo vse pripravljeno. Ob enih ponoči se je pričelo. Med Nomenjem in Sotesko so padle na cesto in železniško progo stoletne smreke in odrezale Bohinj od ostalega sveta. Na Nomenju je zletel v zrak mostiček sredi vas>, na Koprivniku pa se je postrojila mogočna a slabo oborožena vojska, ki naj bi udarila po Nemcih. Neugodne vremenske razmere (nad meter debel sneg), nesporazum in prikrito delo sovražnikov, ki jih uporniki takrat še niso poznali, so pomagali Nemcem upor zatreti, (preden se je mogel razmahniti. Nemci so pridrli z neštetimi vozili in brezštevilnimi policisti in vojaki v Bohinj in zasedli poslednjo hišo. Ce bi se b'la v Bohinju decembrska vstaja v 1941. letu razmahnila do zmagovitega konca, bi bil najbrž Bohinj potegnil za seboj Bled, Jesenice in morda vso Gorenjsko. Tako pa je ostala vstaja osamljena in izolirana na Mojstrano, Dovje in Bohinj. Ostali kraji so se zadovoljili z množičnimi odhodi v partizane, čez nekaj dni pa je prodrl do Bohinja osamljen odmev tudi o vstaji v Poljanski in Selški dolini. Toda bilo je že prepozno. Nemci so vsak dan vozili ljudi v Begunje. Zažgali so Nomenj in vrgli nekaj ljudi živih v ogenj. Bohinjci so se 'takrat zavHi v še večji molk, ki se mu je pridružila tudi trpka žalost. Čeprav je sovražnik divjal, ni zlomil upornega duha bohinjskih ljudi. Mimo streljanja talcev, požigov, zaporov, odgonov v taborišča, je vodila pot v gozdove in število partizanov v Bohinju se je večalo. Veliko izgubo je utrpel Bohinj is smrtjo Tomaža Godca, toda takrat so bili zreli za borbo že vsi ljudje v Bohinju. Tomaževo delo je že obrodilo sad in na njegovo mesto je stopila kopica mladih ljudi. Sovražnik je irazpredel svoje tipalke in z njimi isegal po koreninah odpora. Treba jih je bilo porezati. Neko dopoldne je partizan Bojislav v črnem suknjiču z velikim znakom Kartner Volksbunda na prsih med množico ljudi na inomenjski postaji dokončal podlo delovanje gestapovskega Teden od 22. do 29. avgusta si je izbrala občina Podnart za svoje občinsko praznovanje. V teh dneh so bili tudi v naših krajih zažgani prvi ognji upora proti okupatorju in domačim tlačiteljem. Ze v predaprilski Jugoslaviji je znal vzgojiti narodni heroj 2a-8ar, ki je takrat učiteljeval na bližnji Dobravi Pri Kropi, tudi v naših krajih /vrsto zavednih borcev za pravice delovnega ljudstva, ki so ob °kupaciji prvi sledili pozivu komunistične Parije in Osvobodilne fronte k oboroženi vstaji, ^ili so to delavci in mali obrtniki, ki so udinja-nl v kapitalistični domači industriji In večji °brti sami na sebi preživo občutili vedno težje ^vljenje proletarcev in ki so znali razumeti, da je dozorel čas, ko se bo treba spoprijeti na ^vljenje In smrt s fašističnim in kapitalističnim Nasiljem. Tem provoborcem, med katerimi je treba omeniti zlasti tovariše Stanka Lebana in Franca Slugo iz Otoč, Franca Prestrla in Janka ^eguša iz Ljubnega Iter Jožeta Pogačnika iz Za-1°Š, se je že po prvih terorističnih dejanjih °kupatorja (aretacijah in selitvah) pridružilo z vsem srcem vse pošteno in patriotično čuteče sudstvo Inaših krajev in se tako vključilo v na-*o vseljudsko borbo za nacionalno in socialno ^voboditev. Preko Ljubna, Podnarta, Ovsiš in drugih naših vasic so tekle glavne obveščevalne &oti do borcev na Jelovici in v Karavankah. Aktivisti — domačini so kontrolirali gibanje s°vražnikovih enot in patrulj in vodili skozi utrjene sovražne postojanke partizanske odre-^e na določena (mesta. Preko Podnarta, Ovsiš, ^oljgice in Rovt je okupator začenjal vse večje °tenzivne pohode na Jelovico in dalje proti Primorski, ki pa so jih neustrašeni terenci obveščevalci vselej Javljali in tako preprečeni obkolitve in uničenje naših borbenih enot. Mnogi domačini so sodelovali tudi pri nepre-stanih minerskih akcijah partizanov na železniški progi. Posebno na sektorju med Joštom Otočami je bila proga neštetokrat porušena, *ar je povzročalo okupatorju občuten zastoj ln 2tr>edo v njegovih transportih in premikih. Da j° naši kraji doprinašali tudi izredne materialne ^tve za preskrbo in prehrano borcev pa men-^ ni treba niti posebej poudarjati. Le ob tako enotnem in strnjenem sodelovanju aktivističnega ljudstva naših krajev je j *a omogočena partizanskim odredom v Je-'°vici že od leta 1943 dalje skoraj nepretrgana futrola tega predela Gorenjske, zlasti na des-jTi bregu Save, tja do Podnarta. Ze konec eta 1942 so partizani — domačin* i—-~dli izre-J10 pogumno akcijo, ko so požgali v Podnartu post čez Savo in s tem za daljši čas onemogo-t" okupatorskim oboroženim enotam premike roti partizanskemu terenu v Jelovici. Dne 17. jUr»ija 1943 pa je uspelo Gradnikov! brigadi iz eiovice prebiti se do Podnarta to napasti tam-j^Jšnjo vojaško in žandarmerijsko postojanko, ed Kranjem in Podnartom je brigada na 30 ^stih porušila železniško progo ln uničila vse ge°s*°ve. Vse do osvoboditve so se potem vrstile Večje in manjše akcije naše osvobodilne voj- pred praznikom ske proti sovražniku, ki se je mogel držati le še v bunkerjih ob železniški progi in ki se ni več drznil proti Jelovici drugače, kakor v formacijah celih divizij, dokler naša armada končno v prvih majskih dneh 11945. leta ni pognala še teh za vedno z naše zemlje. Štiriindvajsetega avgusta se prebivalci občine Podnart (spominjajo herojske smrti prvih talcev, ki so padli 24. avgusta 1941 v Ljubnem. Bili so to tovariši Miha Štular (Lukov), Feliks Kavčič, brata Anton in Jože Krivic (Beličano-) va) iz Ljubna in Anton Snedic (Bezjakov) iz Posavca. Gestapo jih je dal ustreliti, kakor je To so bili tovariši: Franc Fajfar (Bitenčev), Valentin Pečnik, Jože Pogačnik in njegov sin Pavel (Šenčarjeva), Janez Ravnik in njegov sin Franc (Jureževa) in komaj 17-letni Slavko Krivic, vsi Ljubenčani. Tudi vsi ti so bili izbrani izmed najzavednejših in najnaprednejših domačinov — aktivistov in prav tako, kakor nri prvih jih je sovražniku pokazala roka protiljudskega izdajalca. Herojske smrti sta umrla za ideale osvobodilne borbe tudi tovariša Janko Beguš in Franc Prestrl, ki smo ju oba že omenili kot prva organizatorja ljudske vstaje v domačem kraju. Oba so zaradi neutrašenega in neprikritega dela, (zbirala in pripravljala sta orožje in material za borce že v prvih dneh okupacije) gestapovci kmalu izsledili in pahnili v zapore v Begunjah. Tov. Beguš je bil tam zverinsko mučen, a kljub temu ni nikogar izdal. Mučenju je 12. 12. 1941 napravil konec s samomorom. Presterlu Ljubno na Gorenjskem, kjer so bili avgusta 1941 ustreljeni prvi talci naznanil na krvavordečih lepakih, v maščevanje za likvidacijo domačega izdajalca. S temi prvimi talci so padli za svobodo tovariši, ki so stali in delali v vrstah delavskega razreda že v predaprilski Jugoslaviji. V Ljubnem se je organizirala OF že v prvih dneh avgusta 1941. Med najbolj aktivnimi organizatorji so bili tovariši Janko Beguš, Franc Prestrl (Ahčov) in Anton Vidic. Dne 18. julija 1942 je aretiral Gestapo 40 teh aktivistov in :ak-,tivistk. Dal jih je zapreti v Begunjah in večino od njih potem odpeljati v koncentracijska taborišča v Nemčiji. Sedem od njih pa so nacisti 28. julija 1942 ustrelili s 43. drugimi talci v Bistrici pri Podbrezjah v maščevanje za likvidacijo nekega gestapovskega funkcionarja. je prvič sicer uspelo rešiti se }z ječe, vendar je pa po povratku delal še srčne je za NOB, kakor prej. V juniju 1944 je bil ponovno aretiran, pobegnil je iz zaporov, a bil na begu zadet od nacističnih krogel. / Za osvoboditev je med drugimi žrtvoval svoje mlado življenje študent Zorko Ambrožič (Jakov) iz Ljubna. Komaj 20 let star se je uvrstil med prve aktiviste v kraju. Padel je kot kurir Prešernove brigade, ko je 5. julija 1942 zadel na prehodu čez otoški most na nemško zasedo. Ranjen se je zavlekel pod most, krvava sled pa ga je izdala, nakar so ga nacisti tam pobili. Neustrašen borec in revolucionar je bil tudi tovariš Mirko Štular (Lukov) iz Ljubna. Šel je (Nadaljevanje na 1. str.) agenta Adlešiča — pri Nemcih krščenega (Ad-lerscica. Bohinjsko jezero je sprejelo vase telo Him-lerjevega adjutanta, ki je upravljal njegovo vilo kraj jezera, grede pa vohunil in izjavljal, da bo viselo toliko Slovencev, kolikor je bukovih dreves od Zlatoroga do Savice. Učitelj, ortsgruppenleiter in župan v Bohinjski Bistrici, ki je klofutal stare ženice, ker ga niso pozdravljale s stegnjeno desnico in odrejal selitve in hajke, je dočakal svoj konec v stanovanju sredi sovražne postojanke. Dva partizana, po letih še fantiča, sta se priplazila do njega, ga zvezala, mu zamašila usta in ga odvedla s seboj. Pri belem dnevu so ga Vozili v vozu žaganja na Koprivnik, da se je tam izpovedal svojih številnih grehov. Tam ni bil prav nič pogumen. Ker Nemci Iniso mogli ugotoviti, kam sta odšla vneta delavca, niso streljali talcev, čeprav so jih odredili za prvega 40, za drugega pa 100. Na bohinjska tla ni stopil uniformiran belogardist. Nekajkrat so Nemci poskusili prevariti prebivalstvo z raztrganci. A običajno jim ni nihče nasedal. Prebivalci Bohinja so bili trdno na strani narodnoosvobodilne vojske. V Bohinjski Bistrici, (ki so jo Nemci držali do 4. maja 1945 predvsem zaradi železniške proge, so jim zagodli marsikatero terenci, obveščevalci in celo pionirji. Saj so jim otroci popoldne nekega pomladnega dne v 1945. letu minirali savski most, da niso mogli odpeljati municije. V zimi 1944 na 1945 pa so otroci dobili fcvezo s četniki, ki so jih Nemci nastanili v Bohinjski Bistrici. Posredovali so jim zvezo s partizani in dosegi', da jih je nekaj pobegnilo. Zaradi tega jim Nemci niso več zaupali in so svoje bivše zaveznike sredi zime sezuli. Ko so praznovali Nemci svoj božič v hunkerju kraj železniške postaje, jim je pionirček potisnil skozi strelno lino hombo v pozdrav. Takšnih dogodkov je bilo vse polno tako da Nemci niso imeli v Bohinju niti enega mirnega dne. ilz ošabnih zavojevalcev so postali v nekaj letih oprezni strahopetci, ki jim je bila prva skrb, kako bodo odnesli pete iz Bohinja. Preko Bohinja so držale glavno izveze med severno Primorsko in zahodno Koroško. Zato so bile tu mnoge kurirske karavle. Na varnem, osvobojenem bohinjskem ozemlju so se naselile bolnišnica, tehnika in gospodarske komisija ter pol'tični in oblastni odbori. V Bohinju je bila posebna transportna četa, ki je spremljala transporte borcev s Primorske čez Pokljuko proti Jesenicam 'in dalje na Koroško in tudi obratno. Razen tega ,pa je spravila iz Bohinja za brigade in bolnišnice na Primorskem deset-tisoče kilogramov živil in odgnala nad tisoč glav goveje živine. Bohinj je vse dal za partizane in pri tem ni štedil svoje krvi. Leta 1944 je bil v Zlatorogu sklican zbor aktivistov jeseniškega okrožja, ki sta se ga udeležila tudi tovariša Miha Marinko in Bogdan Osolnik. Na tem zboru je bilo kritično pregledano vse dotedanje delo in sprejeta resolucija je govorila o nalogah za zadnjo fazo borbe, ki je bila tedaj na pragu. Iz skupinice petih partizanov, kolikor jih je bilo v Bohinju v 1941. letu, je narasla skozi 1942. in 1943. leto najprej četa, nato dve in nato bataljon. Ob ustanovitvi Prešernove brigade so bohinjski partizani že tvorili najmanj tretjino njenega kadra. Razen tega Iso se borci \z Bohinja med prvimi borili na Koroškem in odhajali v brigade na Dolenjsko in Primorsko. Iz začetnih prask so se v 1943. letu razvile hude borbe in Nemci so občutili premnoge drzne napade bohinjskih partizanov. Bohinjski fantje so odhajali v partizane prostovoljno, brez poziva ali pa so se umikali sovražniku, kadar je ta zavohal njihovo delovanje. Spomladi 1943. leta je bila mobilizacija v glavnem izvedena. V nemško vojsko je odšlo komaj kaj več fantov, kot jih je mogoče prešteti na prste tin še ti so uhajali, kadar so mogli. V NOV pa je dal Bohinj nad 600 borcev. Od teh jih je 234 padlo in v nekaterih bohinjskih vaseh skoraj ni hiše, kjer bi ne bilo očeta ali sina, ki je žrtvoval življenje za svobodo. V Prešernovi brigadi so bohinjski partizani bojevali hude boje po Davči, Ratitovcu, Zirov-skem vrhu. V srditem spopadu so zasedli Turjak in bili boje po ostalih krajih Dolenjske. Z Gradnikovo pa so bojevali boje na Primorskem in na Gorenjskem. Maja 1944. leta so osvobodili ves notranji Bohinj in sodelovali pri rušenju proge na odseku Bohinjska Bistrica—Soteska. Za obrambo osvobojenega Bohinja, ki je kmalu postal gorenjska Bela Krajina, je bil pred desetimi leti ustanovljen Jeseniško - bohinjski odred. Odred je večkrat posegel v borbe tudi na Primorskem, v zaključnih operacijah pa je preganjal sovražnika mimo Bleda in Jesenic, preko Mojstrane in Kranjske gore daleč na Koroško. Še zadnjič so poskušali Nemci prodreti v Zgornjo bohinjsko dolino v rani pomladi 1945. leta. Toda 12 borcev Jeseniško-bohinjskega odreda jih je zadržalo in jih po osemurni borbi pognalo v beg. Nič več hi 'bilo mogoče čez most ob jezeru, nič več na osvobojeno ozemlje. Obroč okrog Bohinjske Bistrice se je vse bolj zoževal in prve dni maja so Nemci sprejeli ponujena pogajanja. Brez borbe in ne da bi poškodovali naprave v javnih zgradbah in objektih, so tiho zapustili Bohinj. Toda niso daleč prišli. Ze nad Zgornjimi Gorjami so jih enote Jeseniško-bohinjskega odreda ujele in privedle nazaj. Z nakremženimi obrazi iso hiteli v prihodnjih dneh popravljati minirani železniški predor. Bohinj je spet Izadihal s polnimi pljuči. Čeprav je imel ogromne žrtve in so mnogi ljudje hodili v črnem, je bil vesel svobode, za katero se je tako žilavo boril. 3Q 5 07 „Rodno grudo" so naši izseljenci radostno sprejeli Slovenska izseljenska matica v tudi otroškemu kotičku, iz ka- Ljubljani je letos pričela izda- Verega bo mladi rod črpal slo- jati list »Rodna gruda« za naše venski besedni zaklad. Upošte- rojake na tujem. Namen tega vati moramo namreč dejstvo, da časopisja je, da prikaže izse- imajo izseljenci le malo sloven- ljencem domovino v njenem na- ske literature, zato jim je tre- predku in razvoju, da jih obve- ba v »Rodni grudi« nuditi vse- šča o življenju slovenskega de- binsko in jezikovno res dovr- lovnega človeka in njegovih na- šene sestavke. Seznaniti jih mo- porih pri gradnji nove sociali- ramo z našimi velikimi besed- stične stvarnosti. nimi umetniki, s pisatelji pre- Obenem bo »Rodna gruda« tekle in sedanje dobe Med otroki padlih borcev ob Jadranu Izola in Piran sta v zadnjih polni meri občutili. Naj opišem tednih sprejela na počitnice samo en značilen dogodek. Življenje v kolonijah je pe- tržaški kotlini in preko gričev stro in čas mineva hitro. Dan tja do Sežane. Ob tej priliki otroke padlih borcev iz vse Slo- Bilo je v nedeljo, 8. avgusta, je točno razdeljen z urnikom, smo se spomnili borbe Tržača- venije. Pa tudi v Kopru, Porto- Dotedanji upravnik tov. Franc Največ časa preživimo ob vod1 nov za svobodo bazoviških žr- rožu in ostalih obmorskih me- Fister se je odpravljal domov, in na soncu. Delali smo tudi tev in vseh dogodkov ki na« stecih ste lahko našli mladino Zamenjal ga je tovariš Mihelič, izlete. V Izoli smo si ogledali vežejo na Trst Zadnjo sobot« zbrano na letovanju. Otroci pad- upravitelj osnovne žole iz Bo- dve tovarni ribjih konzerv, na- našega bivanja smo se'odpravili lih borcev radovljiškega okraja hinjske Bistrice. Ze en dan dalje znamenitosti Kopra, sta- z motorno ladjo v Piran, od tam so imeli svoje bivališče v I?oIi pred odhodom priljubljenega rimskega Pirana in drugo. V so- smo šli peš do Portoroža kjer in Piranu. Ob morju so se po- upravitelja so se otroci pripra- čutiii kar najbolje, od sonca so vljali na siovo. Naslednji večer lepo zagoreli in nabrali so si smo se zbrali ma vrtu. Nekam novih moči za naslednje šolsko slovesno tihi smo bili vsi. Ko je y^;;.>v imela važno vlogo pri ohranitvi Pravzaprav lahko trdimo, da leto" S^ tudi ni cudn°- Izdatne tovariš Fister vstopil, so ga čiste slovenske besede med slo- je revija »Rodna gruda« skrbno venskimi izseljenci po vsem urejevana. Vsi prispevki, ki opi- hrane je bilo več kot dovolj, otroci vzeli v svojo sredo. Mala No, o teh dobrotah vam bodo Ivanka pa je pa je v poslovilnih svetu in jih bo tudi zbliževala sujejo sodobno življenje in pro- otrocl sami obširneje pripove- besedah izrazila zadovoljstvo med seboj. bleme naše domovine, so za dovali. Tudi zabave niso pogre- vseh kolonistov in se s solzami Naši rojaki v tujini so »Rod- bralce zelo zanimivi. Posebno v šali- Glavni odbor Zveze borcev v očeh zahvalila tovarišu Fistru no grudo« sprejeli z velikimi peti številki zasledimo vrsto po- NOB Je nudil otrokom vse tisto, za njegovo očetovsko skrb, ki simpatijami in ljubeznijo. To membnih člankov, ob katerih se kar jim družba dolguje, saj so jo je gojil do vseh otrok. Ne dokazujejo številna pisma, ki bo prav gotovo ustavil sleherni njihovi očetje in matere dali morem opisati, kaj smo občutili naročnik. Če bo revija še na- svoja življenja za njihovo lepšo v tem trenutku, vem le to, da bi dalje stopala po tej poti, bo prihodnost. Taka letovanja mo- se tudi jaz najraje z otroci vred njen ugled med domačimi in rajo nuditi otrokom tudi očetov- razjokal. Da, tovariš Fiste- ' jih prejema uredništvo iz raz n*h evropskih dežel in Ameri ke. Večino teh pisem so napi sale žuljave roke delavcev, ki tujimi čitatelji rastel od šte- sko toplino in ljubezen. Mirno služijo svoj kruh v tujini ie nad 40 let. Vsaka novica iz domovine jim je kakor drag pozdrav. Prav bi bilo, da bi »Rodno grudo« naročili tudi sorodniki izseljencev zase in za svojce v tujin1, če je ti še ne prejemajo. Njena vsebina je pestra in za- vilke do številke. lahko trdim, da so jo otroci v Kulturni teden v Radomljah V dneh od 14. do 22. avgusta se vrstijo v Radomljah številne kulturne prireditve, ki bo- nimiva. Do sedaj je izšlo že pet do prikazale uspehe kulturno-številk. O prebiranju kratkih prosvetne dejavnosti tega kraja. novic pod rubriko »Domovina na tujih tleh« se bomo seznanili z življenjem naših rojakov v raznih državah sveta. Tud1 literarne prispevke najdemo v vsaki številki Izbiri bo moralo je izvajal že omenjeni mešani zbor pod vodstvom pevovodje tovariša Jermana in član zagrebške opere Jože Gostič. ki je žel nadvse navdušeno priznanje. Pa saj tudi ni čudno. Ta slavni pevec, ki ga z radostjo sprejema na gostovanja vsa Evropa, je Otroci padlih borcev iz radovljiškega okraja so obiskali grad Socerb pod katerim poteka meja med cono A in B. Bivši sokolski dom, ki je bil požgan, so prizadevni Radomelj-čani lepo obnovili in ga v soboto, 14. t. m. slovesno izročili namreč domačin iz Smarce. svojemu namenu. Dvorana je bila do kraja za-Naslednji dan, v nedeljo, pa sedena in 500 poslušalcev za uredništvo vseskozi posvečati še je bil na sporedu koncert v no- Radomlje tudi ni majhna stvar, posebno pažnjo in prav tako vo preurejeni dvorani. Program Tudi zbor, ki je po številu me i najmočnejšim1, je dobro izvedel resnici zaslužil to priznanje. Otroci si ne bi mogli izbrati boljšega vodnika, ki )bi se toliko žrtvoval zanje, jim izkazoval tolikšno toplino in ljubezen in bil vedno z njimi. V zahvalo tovarišu upravniku in vsej naši skupnosti so otroci nato zapeli še nekaj pesmi in zaplesali kolo. Takrat je bil med nami tudi boto, 7. avgusta, pa smo napra- se nam je zelo prileglo kopanje tovariš Ivan Bertoncelj, pred- vili (skupen izlet na Socerb, star v morju. Med tem časom pa so sednik okrajnega odbora ZB gradič nad tržaško dolino. Tik otroci iz Pirana šli z našo ladjo Radovljica, k1 nas je ravno ti- pod njim poteka krivična meja na izlet v Savudrijo. V četrtek ste dni obiskal. Obema so otro- med cono A in B. Z gradu smo pa smo se veseli in zadovoljni ci darovali cvetje. imel1 zelo lep razgled ~~ —H vrnili na svoje domove. Valvazorjev sodelavec - grafik J. Bobič Gostovanje „Solidarnosti" na Štajerskem Po končani bogat1 sezoni, k1 Kino dvorana v Dobrni je bHa je obsegala šest premier in eno tudi dobro zasedena. Občinstvo ponovitev, so se člani dramske je sodelovalo z igralci in ni šte- sekcije DPD »Solidarnost« iz dilo s priznanjem. Kamnika odpravili na skupni Dramo si je na gostovanju o- izlet od 13. do 15. t. m., obenem gledalo okrog 750 ijudi) kar po_ pa so z dramo »Sveti plamen« gostovali kar v treh krajih, v Rogaški Slatini, Konjicah in Dobrni. V veselem razpoloženju so prispeli pretekli petek v Rogaško Slatino, kjer so se že zvečer predstavili gostom. Gledalci so bili zadovoljni, posebno so se navdušili tržaški gostje, ki meni lep uspeh za amaterske igralce. Z afirmacijo kamniškega odra in željo, da nudijo ljudem dobre predstave, so igralci dosegli uspeh in se tudi razvedrili svoj program in občinstvo ga je Iz Litije do Bogenšperka je nagradilo z aplavzom. V nj.mi dve uri hoda prav prijeten prevladujejo mlad1 ""Wd in sprehod do tega pomembnega pevke, kar je treba vsekakor siovenskega kulturnega spome- pozdraviti. Pohvalo pa zasiuž« nika Ime Valvasor je znano tudi požrtvovalni pevovodja. domala vsakemu Slovencu, ki Kulturnim društvom v obe1- je le kdaj sedel v šolsko klop. ni Radomlje želimo, da z uspe- Saj mož vsled velikih zaslug, ki hom zaključijo svoj prvi kul- jih je storil naši kulturi, to tu- turni teden. di zasluži. Napisal nam je vr- Tudi na Stolu bo stal spomenik padlim borcem sto knjig, ki so še danes te- sta bila le pravica vladajočih melj naš1 zgodovini. Med naj- krogov. Kmet, tlačan, ni mogel bolj zajetno delo štejemo J. V. pošiljat1 svojih otrok v šole. Le Valvasorjevo »Slavo vojvodine redki posamezniki preprostega Kranjske«, ki obsega 4 debele kmečkega stanu — delavski sta» knjige (3320 strani in 533 slik), je bil v Valvasorjevih časih re- Manj znano je, da je bil Ja- dek — so dobil1 dostop v šole. nez Vajkard Valvasor, ljubljan- Zato je bilo povpraševanje p* ski rojak, bojevit plemič. V ti- knjigah pičlo in prav zato je stem času so divjale po Evrop1 vojne, zlasti Turki so vznemirjali ljudstvo in Valvasor se je udeležil več bitk in bojnih pohodov. Izhajal je iz bogate dru zašel Valvasor v gospodarske težave, moral je prodajati graščino za graščino. Ko je bil na koncu svojih sil, je prodal celo grad Bogenšperk in svojo bo- Karavanke . . . Temni, šumeči la. Idealna zamisel, — a človek gozdovi, — grmade nanizanih b1 menil, da je neizvedljiva, ako po napornem delu. Dramski ko- g^al, prepadi ob njih. Tudi te ne bi poznal v delu neutrudji- lektW je sestavljen pretežno iz so biie dom ,naših partizanov, vih tovarišev Lojza Tišova in delavcev in nameščencev, nekaj Ni je potj( kamor ne bi bila Ivana Tušarja kot prvih refe- so kolektivno obiskali predsta- Je tudi profesorjev in študen- stopila noga našega partizanske- rentov te organizacije, a prav tov. ga kurirja, ki je ne bi prehod1! tako tudi aktivnosti ostalih čla- žine, zato si je v mirnem času gato biblioteko, ki je štela 1| lahko privoščil potovanja po tisoč zvezkov. Ponujal jo je v Italiji, Nemčiji, Franciji, Švici odkup tedanjim kranjskim de- in drugod. želnim stanovom, ki pa zarad1 Valvasor se je zanimal tudi velikih vojaških dajatev v tisti za risanje. Postal je navdušen nemirnl dobi nlso meli sotovl- grafik. Imel je stalne stike s svojimi sovrstniki umetniki, tako tu- Naslednji dan jih je že spre jela konjiška publika, ki je na polnila dvorano kulturnega do ma. Igralci so doživel1 nepriča kovan sprejem, v znak prizna nja pa so jim poklonili številne raven šopke. del- Nova sezona že opozarja na borec Kokrškega odreda, —kjer nov. To so najlepše dokazali že d1 z Jurijem Bobičem — Geor prve naloge. Občinstvo bo zah- je bil nekaj časa sedež PNOO s postavitvijo spomenika na Ja- tevalo vedno več, zato se bodo za Gorenjsko in OK KPS. vorniku. morali potruditi, da bodo ob- Zato se je tudi organizacija Ker pa je bilo treba pregle- držali in še zvlšaM doseženo ZB Javornik - Kor. Bela odlo- dat1, kje bi bil najprimernejši v izvajanju gledaliških čila, da postavijo spomenik pa- prostor, je organizacija ZB Ja- ne in zato je odkupil Valvasorjevo knjižnico zagrebški nadškof Mikulič. Valvasorjeva last pa je bila tudi izredno bogata zbirka grafičnih Ustov. Tudi ta je bila deležna nerazumevanja v teda-Slovenci imamo pomemben nj* Kranjsk1 Propadajoči založnik in kulturnik Valvasor Je gom Wobitschem, ki je bil gorenjski rojak iz Most pri Kamniku. dlim borcem prav na vrhu Sto- Eden prvih revolucionarjev teh krajev je bil gotovo Joža Pogačnik -iz Zaloš (Kupov). Ta se je tudi udeležil konference najzavednejših aktivistov in prvoborcev 17. julija 1941, kjer je bil sprejet sklep o ljudski vstaji na Gorenjskem. V Otočah je že od leta 1937 dalje delovala ilegalna partijska organizacija, od leta 1939 dalje pa je b*l organiziran tudi SKO J. Med prvimi aretiranci teh krajev je bU železničar Matevž Brtoncelj iz Zaloš. Brtoncelj je takoj ipo začetku ljudskega upora v našem kotu, prinašal partizanom na Vodicah hrano in druge potrebščine. Aretiran je bil zato v juliju 1941. Zaradi ilegalnega dela je bilo prijetih in zaprtih v jesni 1943 več mladink iz Poljšice, Ovsiš in Podnarta in dasi so bile nekatere, zlasti pa tov. Majda Zavor, tudi mučene, niso ničesar izdale. Okrutno so se nacisti maščeval1 tud1 nad aktivisti Poljšice, ko so 14. oktobra 1943 ponoči ustrelili na njih domovih kmeta ftodnarl praznuje (Nadaljevan'^ s 3. strani.) v partizane takoj po ustrelitv1 brata Mihe kot talca konec avgusta 1941. Bil je med borci 2. čete pod vodstvom heroja Žagarja, ki je bila med akcijo v marcu 1942 pri Crngrobu napadena od mnogo močnejše okupatorjeve enote. Zagarjevi borci so se borili do zadnjega moža in tudi Stular je omahnil šele potem, ko je s strojnico podrl že desetine nacistov. Tudi brata Jože in Janez Cvenkelj (Podrep-čeva) iz Ljubna, borca Kokrškega odreda sta z junaško smrtjo zaslužila naš trajen spomin za hvaležnost. Ob prehodu 1. bataljona Kokrškega odreda čez Savo pri Podnartu v poletju 1944, ki ga je izdal gestapovski kolaborant, je bil Jože Cvenkelj težje ranjen. Brat Janez pa ga je pod točo sovražnikovih krogel rešil iz valov Save in ga spravil do terenskega skrivališča V ljuben- £oj*l^S3^^ skem gozdu. Toda tu ju je sovražnik odkril in sta morala pasti oba. V zgodovino osvobodilnih bojev naših krajev se je zapisal tudi 16-letni kurir Anton Ner-go iz Ljubna. Padel je v januarju 1945 v Dragi. Herojsko je pa končal tudi 17-letni kurir Franc Praprotnik iz Ljubna, ki je nad Lešami v letu 1944 padel v nemško zasedo, se ranjen zavlekel v gozd, a so ga tam izsledili belogardisti in ranjenega ustrelili. Na začasnem spomeniku v Ljubnem je zapisanih 33 imen talcev in borcev, ki so žrtvovali življenje za svobodo. Spomenik padlim junakom na Ovsišah pa naznanja imena 21 borcev in aktivistov — domačinov iz Ovsiš, Podnarta, Poljšice, Rovt, Cešnjice in Dobravice, ki so plačali našo osvoboditev z najvišjo ceno — z življenjem. Nekaj občanov, ki so morali tudi umreti za osvoboditev, pa na spomenikih ni še zapisanih. Za eno najmanjših občin v okraju so te številke več, kakor najprepričevalnejši in najčastnejši dokaz za visoko zavest in izredno požrtvovalnost ljudstva naših krajev. Tudi borci in aktivisti desnega brega Save, iz Ovsiš, Podnarta in okolice so bili enako predan1 in zavedni, kakor v vaseh onstran Save. Iz rodbin Rakovcev (Mrnakovih), Pogačnikov (Ozimčovih) iz Rovt, Fistrov (Masovnikovih), Benedičičev in Štularjev na Prezrenjah, Be-štrov (Tončevih iz Poljšice), Pogačnikov (Ku-povih) iz Zaloš in še drugih izhajajo jprv1 borci in aktivisti teh krajev. Kmalu pa je sodelovalo v pravem pomenu besede sploh vse delovno ljudstvo teh krajev. Samo Mrnakova (Rakovče-va) rodbina iz Rovt, oziroma Cešnjice, je žrtvovala dva sinova in hčerko. no sestro in kmeta Jožeta Rozmana, v ostale hiše vrgli bombe, dočim so hišo aktivistk sester Sušnikovih požgali. Po prepričanju ljudstva je prišlo do tega pokolja zaradi izdaje gestapovskega plačanca. Tak plačanec pa ima na vest1 tudi smrt mladinca - kurirja Lojzka Rakovca (Bratuševega) iz Rovt, ki je bil dne 27. 7. 1944 blizu rodne hiše ustreljen iz zasede, kakor tudi smrt treh partizanov, ki so padli na Ovsišah dne 16. 2. 1943. Junaško je končal v novembru 1943 Stanko Rakove (Mrakov) iz Rovt, ki je kot komaj 16-letni borec v Železnikih jurišal s tovariši na nemški bunker in padel v tem, ko je vrgel ibombo na utrjeno sovražno gnezdo. Jože Mrnakov iz Cešnjice je končal pod kopiti zverinskih četnikov, ki jim je prišel v aprilu 1943 v borbah v roke. Herojsko je dala za svobodo svoje mlado življenje tudi Rez'ka Mrnakova v novembru 1944 na postojanki pod Triglavom. Med najzavednejše aktiviste (- mladince pa je šteti Slavka Ozimčevega, ki je bil obveščevalec od leta 1941 dalje in izkrvavel kot kurir v Dragi v Begunjah v januarju 1945. Da so aktivist1 naših krajev že med borbo znali misliti tudi na prevzem oblasti po ljudstvu, izpričuje dejstvo, da so bile že v letu 1944 organizirane in izvedene tudi pri nas prve volitve v OF odbore. SKOJ-evska organizacija je delala in zajemala vso mladino zlasti v Rovtah in na Poljščici že od leta 1943 dalje. Tudi žene so se tedaj že zavedale pri nas svojih nalog in pravic, saj so se pomlad1 leta 1944 udeležile kongresa žena v Cerknem tudi odposlanke iz naših krajev. vornik - Kor. Bela organizirala naštetih na stotine izlet članstva na ta vrh. Vsekakor pa moramo poudariti u-videvnost in razumevanje po biografski leksikon, v njem je in stotine slovenskih kulturnikov. To delo, ki je začelo izhajati že pred desetletji, po osvoboditvi pa na veljstva KNOJ v Radovljici, ki daljuje poseben uredniški od- je s svojim dovoljenjem omogočilo izlet. Tako smo člani navedene organizacije 17. 7. odšli na pot. Ze pred prihodom do Valvazor-jevega doma smo videli mesto, kjer sta bila ubita tovariš in tovarišica iz Savske doline. Pozni smo bUi za nadaljevanje poti. Zato smo to noč prenočili v Valvazorjevem domu, prihodnji dan pa, kljub oblačnemu jutru, odšli dokaj zgodaj na pot. — Lepo je hoditi in pozabiti na vse. Toda, ta pot se nam je zdela nekaj povsem drugega: kot privid nečesa, kar je že za bor z izdajo posameznih zvezkov, pa na žalost, pod črko »B« nima zabeleženega Jurija Bobica. Pod to oznako nit1 ni Bobi-čevega gesla, ki bi javilo, da bo ta pomemben Valvasorjev sodobnik objavljen morebiti pod čuko »W«. Jurij Bobič se je namreč v duhu tedanje dobe podpisoval v takratnem pravo-pisju kot Georg Wobitsch. Ko sem oni dan obiskal Valvasorjev grad Bogenšperk, sem se domislil tega pom<- ' -~—* Gorenjca — grafika. V Valvasorjevi grafični zbirki, ki vsebuje več tisoč listov, so nam- nami, a vendar isto ponovno reč tudi dela tega kamniškega doživljamo. Da, po tej poti so okoličana. hodil1 oni, k1 jih danes ni več. Pri nas je Bobič res malo Morda se prav ta trenutek na- znan, morda zato, ker imajo ve- ša stopinja vgreza v že zabrisan obris kurirjevega čevlja, ki je hitel tod mimo z važno pošto dalje? V prijetnem kramljanju in obujanju spominov na partizanske doživljaje, jje dolga pot naglo minevala. čino njegovih del v zbirki na Hrvatskem. Kakor vemo, je Valvasor doživel s svojimi številnimi knjižnim1 izdajami velik moralen u-speh, a pri tem je zašel v težke gospodarske nevšečnosti. Tisti čas je bil krog ljudi, ki so HOTELA „ZLATOROG Vrh Stola je bil v meglenem kupoval1 knjige, ozek. Prepro-zagrinjalu. Ogledali smo si te- sto ljudstvo tedaj še ni imelo ren: sama skala. — Morda bi za dostopa v šole. Knjiga in pero spomenik, katerega nameravajo postaviti v obliki piramide, bolje odgovarjal drug kraj, kjer je razgled na Koroško. Toda tega, kar ima prvi vrh, drug1 nima. Tu je še grob padlega partizana Joška Kodra iz Tolminskega. Visoko so mu naložil1 skale, vse pretežke za njegovo mlado telo, toda ostalo je tu. Niso ga dobil1 onečaščevalci naše zemlje v svoje kremplje, — tu, vrh Stola leži, večen čuvar naše zemlje, za katero se je boril. Kljub mrazu, vetru in megli je bilo nekaj svečanega v trenutku, ko so ob skalnati grobnici stali stari partizani in se v duhu klanjali njegovemu spominu, — neznani tovariši neznanemu tovarišu. doma ni mogel spraviti v denar, zato je šla v svet. Sedanja ravnateljica zagrebških grafičnih zbirk pri Jugoslovanski akademiji znanosti je ugotovila, da je kupil Valvasorjeve grafične liste tedanji hrvatski veleposestnik Josip Aleksej Verno-vac iz RakHja pri Karlovcu. Nekaj časa je ostalo teh 17 Valvasorjevih map v samotni graščini karlovške okolice, kasnej« pa jih je oče podaril svojemu sinu Maksimilijanu, ko je postal zagrebški škof. Tako so prišle Valvasorjeve zbirke v Zagreb, najprej v Metropolitanska biblioteko, med prvo svetovno vojno (leta 1916) v last zagrebške Univerzitetne knjižnice, po osvoboditvi leta 1948 pa jih j* prevzela Jugoslovanska akade* mija, kjer jih oskrbuje In proučuje dr. Stella Ubel. Iz nje' nih referatov v Buletinu zagrebške akademije je sedaj znano, da so v Valvasorjevih zbirkah tudi grafični listi gorenjskega rojaka Jurija Bobiča. Prav ugotovitve dr. Stelle XJ~ bel bodo dale povod, da bo širša javnost pobliže spoznala življenje in delo tega pomembnega gorenjskega grafika, ki je risal po svojih vzornikih, nizozemskih in nemških mojstrih. Jože Zupančič DELOVNI KOLEKTIV V BOHINJU ČESTITA BORCEM JESENIŠKO-BOHINJSKEGA ODREDA IN AKTIVISTOM JESENIŠKEGA OKROŽJA K 10. OBLETNICI ZBORA AKTIVTSTo-IN USTANOVITVI ODREDA. POLEG TEGA SE PRIPOROČA ZA OBISK. Jeseniški železarji na Oddihu Izžrebali smo nagrade Menda je Železarna Jesenice edino podjetje, ki omogoča čia-norn kolektiva letni odd'h v lastnem domu v Crikvenici po ^0 din dnevno. Ze kmalu po osvoboditvi je uprava podjetja kuPila primerno stavbo v Sv. •toleni pri Crikvenici in jo uredila v enega najlepših počitniških domov v Crikvenici. Tudi s Plažo so gostje zadovoljni, saj }e opremljena z igrišči za male ln odrasle, s splavi, skakalnico, toboganom, sandolini, vodnim b'ciklom in celo z motornim čolnom. Dom, ki nosi naslov kovinarjev Železarne Je-Senice, sprejme vsakih 10 dn' ?° do 100 in še več jeseniških Cezarjev in njihovih svojcev tor drugih, ki na ta ali oni način skrbe za železarje, to je uč'teljev, profesorjev, zdravnikov in drugih. V tokratni sku-pit*i, v katero sem bil vključen tU(li jaz, nas je bilo kar 121. Odločil sem se, seznan't1 bral-Ce »Glasu Gorenjske« z življenjem jeseniških železarjev v £>ornu kovinarjev na Jadranu. Vožnja do Crikvenice je sicer ^učna, vendar za potnika z odurni očmi kaj zanimiva. Nekulturen naval na vlak v Ljubljani in na ladjo na Reki je Poglavje zase, a kraji, ki jih v'di potnik z vlaka, prvi pogled fta morje, Reka z luko, vožnja s Parnikom do Crikvenice, vse to pa je za tistega, ki se tu prvič vozi, resnično doživetje. Ko prispe parnik v Crikvenico, že čaka na pomolu motorni čoln, ki odpelje goste Doma kovinarjev in prtljago do dobrih 20 minut oddaljenega počitniškega doma. Prijazno osebje doma z u-pravnikom Franceljnom na čelu naprav' na goste najboljši vtis. Vsak gost se razveseli pogleda na plažo, ki je v resnici ena najlepših v Crikvenici. Pa tudi s kuharjem se vsakdo pohvali. Plavžarji, martinarji, valjav-ci in drugi delavci Železarne so s profesorji, učitelji, nameščenci in zdravniki kot ena družina. Skupaj so v jedilnici, skupaj na plaži, skupaj v morju in pri raznih igrah. Za dobro voljo poskrbi vedno tudi prijazna Ančka z Dovjega s svojim bifejem na vrtu in ljubka Ivanka, serv'rka iz Crikvenice. Gostje prirejajo tudi skupinske izlete z motornim čolnom na Krk. Eni se/ peljejo v Klimno, drugi v Silo in tretji v Vrbnje — vsi pa se vračajo z izleta dobre volje in so navdušeni nad vožnjo in lepimi kraji, ki so jjh prvič videli. Sleherni, ki je prišel na nddih v Dom kovinarjev v Crikvenico, je našel tu dovolj užitka, pa tudi poč'tka. Nabral si je novih moči, da bo po vrnitvi v Železarno, oz. na svoje delovno mesto, kos nalogam, ki ga čakajo. Sleherni se težko poslovi od Doma kovinarjev, od Crikvenice in od našega Jadrana. Vsi, ki so bili na odd'hu v Domu kovinarjev Železarne Jesenice, so hvaležni tako upravi doma kakor tudi upravi podjetja, da jim je omogočilo nekaj dni nepozabnega bivanja ob Jadranu. Marljivo društvo Uspel nastop O tamburaših in strelcih DPD 'Svobode« Primskovo smo že Poročali, da so zelo marljiv*. Z ^utrudnim delom so na več Vstopih prihranili toliko de-nar.ia, da so se v nedeljo odpravili v Št. Rupert. Nastopili So z desetimi točkami in gledal-p so jim navdušeno ploskali. Okloma skupina je morala SY°io točko celo dvakrat ponori- Tudi tamburaški zbor je iVoJo nalogo v redu opravil, ^ako sta navdušila gledalce a igralca na havajske kitare Ze na nedavni razstavi malih živali je obiskovalec lahko ugotovil, da je v Kranju društvo rejcev malih živali zelo delavno. To društvo združuje okoli 600 članov, predvsem iz okolice kranjskega okraja in tudi ostalih krajev Gorenjske. Društvo si je zadnje čase zadalo precejšnje naloge. Tako so že nabavUi inkubator za vale-nje s kapaciteto 500 jajc dnevno. To je pa le začetek. Mislijo urediti centralno valilnico za vso Gorenjsko, katere smoter bo razširjati in razmnoževati le čistokrvne pasme perutnine in di nečlanom strokovne nasvete ter pomoč. Precejšnjo materialno pomoč in mnogo pozornosti sta nudila društvu Okrajni ljudski odbor in ljudski odbor imestne občine v Kranju, brez katere društvo ne bi moglo doseči tako pomembnih uspehov. Preteklo soboto smo v našem uredništvu izžrebali nagrade za reševalce treh nagradnih križank, ki jih je razpisal naš tednik. Pridni reševalci so nam poslali več sto rešitev, vendar je pri žrebanju komisija, ki so jo sestavljali član uprave lista, se-stavljalec križank in deset reševalcev, ugotovila, da je precej križank bilo napak rešenih. Prav tako jc komisija ugotovila, da je bilo veliko napak enakih zaradi dveh možnih rešitev ter zaradi tega sklenila, da se take rešitve tolmačijo kot pravilne. Žreb je poklonil nagrade temle tovarišem in tovarišicam: 1. Frančiška Konjar, Drulov-ka, 14-dnevni brezplačni pension za eno osebo v »Domu na Jezerskem«. 2. Valentina Goren-šek, študentka, Vojnik št. 3 pri Celju, 1 par trpežnih moških čevljev z dvojnimi podplat1. 3. Danica Moti, Kranj, Partizanska 10, 1 par ženskih čevljev. 4. Jožefa Metelko, Ravno 2 p. Raka pri Krškem, eno dinamo za kolo. 5. Franci Srebot, Zalog št. 121, Ljubljana - Polje, eno dinamo za kolo. 6. Roza Kunstelj, Kranj, Tavčarjeva 7, blago za žensko obleko. 7. Zvonka Zalokar, Gasilski trg 5, Kranj, blago za žensko obleko. 8. Marija Krivec, Kranj, Huje 32, otroška posteljica. 9. Ivan Likar Kranj, blago za žensko domačo b**'* 10. Dušan Cučnik, Kranj Zlato polje, blok Projekt, blago za ženski kopalni kostum. 11. Maru-ška Vukič, Komenskega 3, Kranj, blago za ženske predpasnike. 12. Marjan Ribič, tovarna »Sora« Medvode, |2 plašča za kolo. 13. Fani Gerlica, Kranj, Ljubljanska 5, plavalni pas. 14. Sonja Kapelj, Tržič, zaboj ček lepih svežih goriških breskev. 15. Er>h Vagaja, Cesta na Rupo 15, kompleten rezbarski pribor. 16. Jelka Žagar, Tržič, moška srajca iz popelina, 17. Ivanka Kosec, Majstrov trg Kranj, strojček za rezanje mesa, 18. Jože Praprot-nik, Poštna 4, Kranj, gumijasti grelec, 19. Rada Cimžar, Kranjska gora, moška srajca, 20. Maks Cučnik, Kranj Projekt, en par rokavic, (21. M'ra Pire, Huje 81, Kranj, naglavna ruta, 22. Pepca Kmetic, Ljubljana, Goce-Delčeva 31, blago za moško pižamo, 23. Ani Šaftarič, Kranj, Prešernova 6, *? steklenice izbranega likerja, 24. Mirjana Vukič, Kranj, Komenskega 3, 2 steklenici izbranega likerja, 25. Anda Uršič - Ljubljana, 5 steklenic sortnega v'na, 26. Angelo Andjelovič Jesenice, Cesta v Rovte, steklenica prvovrstnega likerja, 27. Milka Kunstelj, Prešernova 15, Kranj, dve steklenici slivovke, 28. Jelko Žagar, Beograd, dve steklenic1 slivovke, 29. Ivan Bernik, Elektro Kranj, dve steklenici slivovke, 30. Nada Bavdaž, Ljubljana — Prešernova 7, ena steklenica slivovke, Tolažilne nagrade po din 1000 pa so prejel1: Franc Per-čič, Cerklje 69, Boris Robič, ŽIS Ljubljana-Šiška in Milka Mrčan, Kranj, Huje 13. Iz Podnarta Razen kulturne pridobitve v novo odprtem kinu je Podnart zaenkrat edina občina v radovljiškem okraju, ki ima lastni cestni drobilec, ik1 ga bodo uporabljali pri popravilih cest v občini. Doslej so zanj dal1 300.000 dinarjev, ko bo pa popoln, bo veljal okoli 400.000 dinarjev. Iz Otoč Društvo za napredek gospodinjstva 'n harmonikaš1 imeli tudi Jeseniške žene, ki v vsem, kar ročje. Ker bo v korist mestu in je naprednega, ne zaostajajo za okolici, je upati, da bo njegova jeseniškimi železarj1, so se od- ustanovitev našla razumevanje ločile ustanoviti Društvo za na- pri oblastnih in drugih forumih, kuncev krznašev, od katerih predek gospodinjstva. To za že- Iniciatorke za ustanovitev dru-imajo korist tako sami reje1 kot tudi naše gospodarstvo. Tudi v strokovnem pogledu so člani društva precej delavni. Organizirali so pionirski krožek z namenom, gojiti že pri mladini ljubezen do žival1. Pionirjem dajejo v brezplačno rejo posamezne male živali. Precej strokovne literature. Na programu tako domače kot inozemske, je ne in kraj pomembno društvo bodo ustanovile, ker so zadnja leta pogrešale literature, k1 bi jih seznanjala z najnovejšimi predpisi sodobne prehrane, gospodinjstva in podobnih problemov. Društvo za napredek gospodinjstva, katerega delovanje bo zanimalo v prvi vrsti žene in doraščajoča dekleta, bo imelo na Jesenicah zelo široko pod- štva imajo mnogo lepih in koristnih načrtov. Prepričane so, da jih bodo pričele uresničevati, čim bo Društvo za napredek gospodinjstva ustanovljeno. U-pajo tudi, da bodo pristopale v društvo številne jeseniške žene in dekleta, saj bodo v okviru tega društva našle široko področje dela in to takega dela, za katerega čutijo mnogo zanima- s° imeli tudi strelske tekme, ki članom tudi na razpolago, ven- Pa so zaradi slabega in dežev- dar še vedno ne v zadostni me- nega vremena odpadle. Mala ri. Upajo, da si bodo v tem ozi- ^voranica je bjla nabito polna ru kmalu še bolj opomogli. — ^vaiežnih in zadovoljnih poslu- Društvo deluje v posameznih Satoev. Zadovoljni so bili tudi sekcijah, katerih je pet. Načel- l',v<*ialci, saj je bil to njihov niki sekcij nadzorujejo vzrejo Službene objave OGZ Kranj 14. Prvi nastop izven Kranja. živali in dajejo članom ter tu- Objava štev. Vsa društva na področju Okr. gasilske zveze Kranj opozarjamo, da na dan 18. in 19. sept. 1954 ne dovolimo nobenih gasilskih prireditev, ker je na O-strožnem pri Celju zbor štajerskih brigad in bodo vsi delovni ljudje v naši republiki obiskali to proslavo. Vabimo članstvo gasilskih društev, da se je v čimvečjem številu udeleže. Pokažimo vsem, da tud1 gasilska organizacija masovno sodeluje pri vseh zgodovinskih proslavah. Ponovno opozarjamo ivsa društva, da ni dovoljeno voditi nobenih posebnih blagajn, razen blagajne društva. Kršitelji bodo predani disciplinskemu postopku. To je sklep upravnega od- ^e delj časa so v »Inteksu« V zaporu bodo imele dovolj k1« v Ljubljani, K. R. pa je na- bora Gasilske zveze LRS, glej Iz sodnih duoran Tatvine v delovnih kolektivih 38 mesecev zapora za tatice iz „Inteksa" PRODAJALI lavec v oplemenjevalnic1 tovarne tiskanega blaga »Tiskanina«. Da bi še laže izvrševal nepoštena dejanja pa je bU povezan tudi s skladiščem omenjenega podjetja. Tako je imel več pri-ki so ga zamikale, da še na domovih nekaterih ob- je začel jemati ostanke, katere °2enk so našli blago skrito v pločevinastih posodah. K. R. je svoja kazniva dejanja M. M. je b1! zaposlen kot de- priznal, medtem ko je Z. J. vse- °Pažali, da jim nekdo krade bla- časa razmišljevati o svojih ne- to ukradene predmete, za ka-To sumnjo jim je potrdilo poštenih dejanjih. tere je vedel, da so bili pridob- 'tojstvo, ko je vratar podjetja ljeni na nepošten način, naprej Jj6kega dne pri izhodišču zasačil OSTANKE SO KRADLI IN JIH prodajal »Odpadu«. elavko, ki je imela pri sebi 5,5 ?J|etra nezakonito prisvojenega ?*aga. Začel1 so poizvedovati. *rena se je začela počasi od-viiati vse do takrat, dokler niso Motovili, da je v to vpletena y.6Čja grupica organiziranih ta-katere je nekako vodila G. ^ • Na njenem domu in prav ta- iožnosti je nato po neugotovljenih cenah In tako naprej prodajal in pri tem dogovor, češ da je med tem bla- segel neugotovljeni dobiček. V |pri tudi nekaj rednim potom tej grupi sta bila še P. R. in ,.0°ljenega blaga, ni mogel biti o. J. ter še dve delavki. , skozi tatvine zakrknjeno zanikal. Sodišče je zaradi tega obtožilo Z. J. na dve leti in pol zapora, K. R. pa na tri mesece zapora, upoštevajoč pri tem priznanje kot olajševalno okoliščino. Bilten štev. 12 z dne 10. avgusta 1954. Na pomoč! Sekretar: v z. Stefe Janko Okr. poveljnik: Šiling Joško Predsednik: Tvrdy Makso Speti * Sfiott * Sftatl Barna v Kranju! Utemeljen. Sodišče jih je zaradi tega ob-, ° pla-te in 160 kom. plošč'c (krem). Naslov v upravi lista. Prodam psa čuvaja. — Kranj, cesta na Golnik 20. Prodam železno posteljo, dol-8° 1,30 m z vložkom in zimnico- Naslov v oglasnem oddelku. Kamnoseštvo — Kranj. Išče- Gorenjsko ribiško društvo — Kranj razpisuje mesto ribiškega čuvaja za revirje Tržiške Bistrice od izvira do izliva v Savo s pritoki. Pismene ponudbe s točnimi osebnimi podatki je poslati Gorenjskemu ribiškemu društvu Kranj. Prodam pleten, moderen šport- m« vajenca. Zglasiti se Kranj, ni voziček. Reginčeva 8, Kranj. Tavčarjeva 1 ali Koroška 39 Družinsko stanovanje v Škof j i Kino Kino »Storžič«, Kranj: 19. do Kino »Plavž«, Jesenice: do 21. 22- avgusta francoski film »Vrag avgusta ameriški kaubojski film v telesu«. Matineja 22. avgusta °b 10. uri »Titanik«. 23. do 25. avg. ameriški film »Titanik«. — Predstave dnevno ob 18. in 20. Url- Od ponedeljka dalje predstave v kinu tudi ob 16. ur'. Letni kino »Partizan«: 19. do 22. avgusta ameriški film »Tilnik«, 23. do 25. avgusta švedski film »Zaradi moje ljubezni«. Predstave dnevno ob 20. uri. Za shrambo koles preskrbljeno. Kino »Svoboda«, Stražišče: 21. ^° 22. avgusta ameriški film "Tita nik«. Predstave v soboto °b 19., v nedeljo ob 15., 17. in 19. uri. 23. in 25. avgusta švedski film »Zaradi moje ljubezni.« Predstave ob 19. uri. Kino »Krvave«, Cerklje: 21. in 22. avgusta švicarski f'lm »Štir-Je v džipu«. Predstave ob sobo-tah ob 20.30 uri, ob nedeljah ob 17- in 20. uri. Kino »Radio«, Jesenice: do 21. avgusta angleški film »V senci sovraštva«. 22. do 24. švedski zabavni film Dobri vojak Bum. 25. do 28. avg. ameriški barvni film »Viharni zaliv«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, ob nedeljah ob 18. in 20. uri in v slučaju slabega vremena ob 16. Uri. — Vsako nedeljo dopoldne Matineja ob 10. ur1. Cena za °drasle 20 din, za otroke 10 din. »Dvoboj pr1 srebrnem potoku«. 22. do 24. ameriški barvni film »Viharni zaliv«. 25. do 28. švedski zabavni film »Dobr1 vojak Bum«. Predstave v torek, sredo in petek ob 20. uri, v nedeljo ob 18. in 20. uri in v slučaju slabega vremena ob url- — Vsako nedeljo ob 10. ur1 matineja. Cena za odrasle 20 din, za otroke 10 din. Loki zamenjam za enako v Kranju. Janez Kokalj, Skofja Loka, Mestni trg 37. Sprejmem s 1. septembrom 1954 samostojno gospodinj, pomočnico za vsa gospodinjska dela. Oskrba v hiši, plača po dogovoru. Predstaviti se osebno dne 29. 8. 1954 med 10. in 12. uro v zakupni slaščičarn1 Bučar v Kranju. Izgubljeno sivo, volneno, moško jopico od Mednega do Medvod, prosim vrniti proti nagradi na upravo lista. 8. avgusta 1954 sem na veselici na Golniku izgubil denarnico z dokumenti. — Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne Todoru Laka, Gorice, Golnik. Prodam nov kotel za žganje-kuho s hladilnikom al1 zamenjam za drva. L. Semen, Kranj, Tavčarjeva 17. Skoro novo ostrešje 10 X 13 prodam. Rehberger Edigoj, Nova vas 4, p. Preddvor. Letoviščarji J Okrajna zadružna zveza, Kranj razpisuje licitacijo za prodajo enostanovanjske lesene hišice s tremi prostori v Gradu pri Cerkljah (pri kamnolomu) pri Kranju. Licitacija bo na licu mesta 13. septembra 1954 ob 8. uri zjutraj (avtobusna zveza iz Kranja — kolodvor ob 6.20 uri). Interesenti naj pošljejo do vključno 8. septembra t. 1. pismene ponudbe na Okrajno zadružno zvezo Kranj. TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠ1K« ŠKOFJA LOKA razpisuje mesto tehničnega vodje Pogoji: inženir kemije z vsaj 5 letno prakso v klobučarski industriji, specializacija kunčja in zajčja dlaka ali 15 letna praksa v klobučarski industriji z znanjem absolutne obdelave in tehničnega procesa klobučevine ter obdelave kunčje in zajčje dlake. Plača: po tarifnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom in poročilom o dosedanjem delu je dostaviti do 15. septembra 1954 navedeni tovarni. Istočasno se razpisujejo mesta za 6 VAJENCEV klobučarske stroke. Pogoji: uspešno dovršena osemletka, starost do 201ct. Rok prijave: do 1. septembra 1954. MESTNA PEKARU A IN SLAŠČIČARNA NA BLEDU sprejme v službo s 1. septembrom 4 peke Pogoji: Mojstrski ali pomočniški izpit z večletno prakso. Plača po tarifnem pr vilniku. Poizvedbe poslati takoj na naslov: Mestna pekarija in slaščičarna Bled, k j se dobe vse nadaljnje informacije. Komisija za razpis mesta upravnika Mestne pekarije in slaščičarne na Bledu razpisuje v smislu čl. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij in obratov raci- mesto upravnika Mestne pekarije in slaščičarne na Bledu. ' Pogoji: pekovski mojster z najmanj 5 letno prakso. Prošnjo z navedbo osebnega in strokovnega življenjepisa je dostaviti do 31. 8. 1954 na naslov LOMO Bled. Poročila poslušajte ob 5.35, 6., 7., 13., 17., 19. in 22. uri. V nedeljo, 22. avg.: 6.30 Pregled tiska. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro. 10.00 Dopoldanski simfonični koncert. 12.00 Pogovor s poslušalci. 12.10 Pol ure za našo vas. 13.30 Želeli ste — poslušajte. 15.15 V pesmi in plesu po Jugoslaviji. 18.00 Radijska igra — Ivan Pregelj: Re-gina Roža Ajdovska. 20.00 Igra orkester Mantovani. 20.30 Športna poročila. 20.40 Večerni operni koncert. 22.40 Mali ansambli v plesnem ritmu. V ponedeljek, dne 23. avg.: 7.30 Za gospodinje. 8.10 Slovenske ponarodele in narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor. 8.30 Za pionirje. 12.00 Domače napeve izvaja Trio Avse-nik. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Nove knjige. 15.30 Želeli Zahvala Ob smrti našega dragega očeta Janeza Urbanca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spreemili na zadnjo pot in mu poklonili cvetje. Druž'-na Urbančeva jz Rupe pri Kranju ste — poslušajte. 16.00 Utrinki iz literature — N. V. Gogolj: Izgubljeno pismo. 16.15 Promenad-ni koncert. 18.00 Nasveti za dom. V torek, dne 24. avg.: 8.30 Cicibanom — dober dan! 12.00 20 minut z Veselim1 godci. 12.20 Kmetijski nasveti. 16.00 Utrinki iz literature — F. S. Finžgar: Na petelina. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Športni tednik. 20.30 Tedenski notranjepolitični pregled. 21.00 Literarna oddaja: Ob 85-letnici Avguste Danilove. V sredo, dne 25. avg.: 7.00 Pregled tiska. 7.05 F. Mendelsohn: Pesem predic in glasba k drami »Sen kresne noči«. 7.30 Za gospodinje. 9.30 Za pionirje. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Turistična oddaja. 15.30 Želeli ste — poslušajte! Ob 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Modni kotiček. 20.00 2. prenos festivala v Salz-burgu — VII. simfonični koncert orkestra dunajske filharmonije. V četrtek, dne 26. avg.: 7.00 Pregled tiska. 8.30 Za pionirje. 12.00 Igra godba na pihala ljubljanske garnizije. 12.20 Kmetijski nasveti. 14.30 Kulturni pregled. 15.30 Želeli ste — poslušajte! 16.00 Utrinki [z literature: Dve sodobni makedonski črtici. 16.15 Promenadni koncert. 18.00 Zdravstveni nasveti. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 »Če- trtkov večer domačih pesmi«. 20.45 Zunanjepolitični feljton. 22.20 Plesna glasba. V petek, dne 27. avg.: 7.00 Pregled tiska. 7.05 G. Bizet: Suita iz opere Carmen, E. Grieg: Norveški ples, N. Rimski-Kor-zakov: Fantazija na srbske teme. 8.30 Cicibanom — dober dan! 12.20 Kmetijski nasveti. 15.30 Želeli ste — poslušajte. 17.10 V plesnem ritmu. 18.50 Družinski pogovori. 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled. Ob 22.20 Plesna in zabavna glasba. V soboto, dne 28. avg.: 7.00 Pregled tiska. 8.10 Otroške pesmi. 8.30 Za pionh-je. 12.00 Pohorski fantje poj o in igrajo. 12.30 Opoldanski koncert. 17.10 V plesnem ritmu. 18.00 Okno v svet. 18.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu. 20.30 Pisan sobotni večer. 100 uspehov na 1 oglas v našem tedniku Delovnim ljudem radovljiškega okraja, borcem in aktivistom Jeseniško-bohinjskega odreda borbeni pozdrav ob 10. obletnici Zbora aktivistov in ustanovitvi odreda ★ RADOVLJICA O VOLKU PO OLAFU ASLAGSSONU - PRIREDIL V. DRŽAJ 53 »Rad bi vedel, koliko je resnice v Parkerje-vlh besedah!« je naslednje jutro mrmral Frank, 0 Je dospel na prostor, kjer se je sestal s Par-^erjem. Po kratkem iskanju so psi odkrili nekaj sledov. Radostni so bili. Nelly pa je postala s^rajno pozorna. » »Kaj je posebnega, stara tovarišica?« je vpra-Sal Frank. Počasi je Nelly krožila in na čisto poseben aein povohala sledove na zemlji in grmičevju. 54 Frank je prišel še isU dan v težak položaj. Pozno popoldne je bilo ... Iz globokega jarka sta se prikazala dva volkova. Roparja sta se hitro znašla — izginila sta v jarku, ker je tako odločil Šepavec. Eden od hrtov, klicali so ga Sam, se je spustil v dir ter tudi skočil v jarek. Drugi, Tommy po imenu, pa je tekel ob robu jarka. Sledila sta mu Frank in Nelly. Hrta sta dala od sebe vse, kar je bilo v njuni moči. 55 Šepavec in spremljevalec sta bila prisiljena vrniti se v upanju, da najdeta primerno mesto, kjer bi se vzpela po steni. Končno sta ga našla . . . Mali volk se je komaj prikazal iz jarka, ko je zadonel oster strel. Strelu je sledilo kratko šklepetanje zob, klic na pomoč in nato — smrt. Tudi Šepavcu je bJla zadnja ura. Na rešitev ni bilo misliti. Psa sta mu bila za petami. Sprijaznil se je s pložajem. Podzavestno se je zavlekel v gosto grmičevje . .. 56 Nekaj nevadnega se je zgodilo: Nelly je zavohala Šepavca, prenehala je lajati ter na vso moč zacvilila. Tom se ni zmenil za cviljenje. V tem je pridJrjal Frank ter glasno klical hrta z namenom, da ga pomiri. Tom ni razumel gospodarja. Pripravil se je na zadnj1, najbrž smrtni naskok, ko ga je Nelly naskočila od zadaj. Razburjeni hrt je izprva mislil, da ga je napadel volk, pa se je divje postavil v bran. V tistem hipu je skočil Frank s konja ter s puškinim kopitom zaključil boj ... M9 Slaščičarna in kavarna v Kranju naznanja vsem prebivalcem Kranja in okolice. c^a je z 18. avgustom začela poslovati v krasno preurejenih prostorih v Prešernovi ulici 4 Vabimo prebivalstvo in se priporočamo za cenjeni obisk! Cene zmerne! Postrežba solidna in hitra! Delovni kolektiv TEKSTILNE ZADRUGE OTOČE. ki se bo v kratkem preimenoval v .TKALNICA OTOCE V OTOCAH", čestita vsem prebivalcem občine Podnart k občinskemu prazniku -24. avgustu, z željo, da bi v izgradnji socializma dosegli še večje uspehe! • Kmetijska zadruga Podnart čestita k občinskemu prazniku Podnarta -24. avgustu vsem svojim članom in vsem občanom Podnarta Kmetijska zadruga Ovsiše - Podnart čestita vsem svojim članom in občanom Podnarta k prvemu občinskemu prazniku - 24. avgustu! * Občinski ljudski odbor Podnart ★ Občinski komite ZKS * Občinski odbor SZDL Občinski odbor Zveze borcev ★ pošiljajo vsem občanom in vsemu prebivalstvu - ob 24. avgustu, prazniku občine Podnart - borbene pozdrave! Vložimo vse sile v izgradnjo naše lepše bodočnosti! * občinskem prazniku Podnarta, pošilja delovni kolektiv Kemične tovarne Podnart čestitke vsem prebivalcem na področju občine k njihovemu prazniku vstaje!