NOVICE i)<)I(injHkp. .Novico izbajajo vsak ielrtck ; ako ; : jc ta dan praznik, daii pojirej. ; : Cena jiiiJ jp zu colo Ifito (oti aprila tlo ajTrila) S K, za pol iťta l't>0 IÍ. Naročnina Nemwjo, Hosiio in lirngt! evropske države xnuša îi-ôO K, za Ameriko 4'50 K. List ill oglaiíi so |)lačii,jB.io iiiiprej. Vs« dopise, naroriiiiio in o/iiiinila R|)rojema tiskarna J, Krajcc nafil. Prvi god in prui rojstni dan cesarice Cite ri'VÎ 27. api'ila, diiigi 9. maja, sta se v Novum mestu prav slovesno obhajala. V liapiteljski cerkvi se jc obakrat vršila slovesna i)oiiUiikalna sv. maša ob veliki udeležbi civilnih in vojaškiii dostojanstvenikov ter meščanstva in občinstva. Mcslo je bilo okrašeno z zastavami. Oba dneva sta bila šole prosta. Od dneva pretresljivega spomina 10. aeptembi'a 189S. leta, ko je Njeno VeliiSanstvo cesarico Elizabeto prebodel tiioi'ilec, nismo imeli sreče, da bi obhajali ta dva lepa cesarska praznika. Tem pri-si'čnejse in iskrenejše suio avstrijsko-ogrski narodi pozdravljali letos prvokrat. god in rojstni dan svoje velike državne malere. Cesai'ica Cita si je v tej kratki (lôi»i njenega vladanja pridobila srca vseh nai'odov in vseh stanov. Njene nenavadne vladarske kreposti, vsestranske čednosti in telesne prednosti v resnici zaslužijo vse navdušenje, ljubezen in spoštovanje vsega ljudstva, cele države. S svojo krščansko ljubeznijo do bliiSnjega, s svojo izredno niilobo tn do-brotljivostjo se cesarica Cita neprenehotna trudi, grozote vojske olajšati, za ranjence in invalide, za vdove in sirote padlih, vojakov iitdatiio poskibett. Vsa karitativna društva imajo v cesarici tiiogočno in plemenito pospeševateljico. Cita je prava dušna in telesna mati, če se gre za oskrbo in varstvo mladine, Liki jasnemu angelu prihaja v bolnišnice in lacarete, tolažiti bolnike, pomagati nesrečnim. Najlepši biser v njeni cesarski kroni pa je njeno neumorno prizadevanje, čiinpreje doseči svojim narodom blaženi mir. Imamo tedaj iiopet na vzvišenem cesarskcm pi'cstohi svojo nad vse ljubo državno matei'. "/îato jej kličemo danes in vsikdar iz dna hvaležnega in zvesto iidancga srca: Bog blagoslovi vekomaj našo modro, presvitlo cesarico Cito! Pomladi. (Sonet.) Napočila je zopet pomlad zlata, ozelenele šii'ne so doline, vesel pastirček stopa na planine, odprta zde se mu nebeška vi'ata. Kako dehti tam češnja vsa košata in pestrih cvetk premnogo vih ravnine, škrjanček dviga v jasne se višine, ko vi'e iz u.st iiui pesniica krilata. Pozdravljam Te ti pomlad zaželjena, kako veselo mi obraz žari in duša moja vsa je poživljena na novo delo radostno liiti. — Bog sam glasno ini govori: (^ešČcua Kraljica majnika, ^laiija Ti! Fr. Pavšić. Marijin mesec. In zavladal je zopet ilarijin mesec — .cveteči niajnik! Oživela je nai'ava," razveselilo se je staro in mlado. — In vendar zdi se, da letos nismo tako veseli in ne piibajarii» k šiiiariiicaiit v taki množini, kakor druga leta. Naše oči se zde temne, kakor bi nam silila solza na dan; naša lica pričajo, da nam leži nekaj težkega, kakor grozno breme na si'cti. Žalostni smo, potrti smo. Pa kako bi tudi ne biUV Saj Še vedno divja krvava vojska Že tretji niajnik. ŘinarniČni ostali zvonovi done kakor plat zvona Čez hrib in plan, kakor bi klicali: „Na pomoč, pomagajte, oj, na pomoč!" — Kruta morilka smrt že dviga tretje leto neusmiljeno svojo ostro koso in pod njo pailajo tisoči in tisoči. Med šmar-iiične zvointve se meša tam v daljavi grmenje topov, iiokanje pušk, žvenketanje sabelj in bajonetov, žvižganje granat in bomb. Takega majnika, kakor smo ga začeli letos, še ni videl svet! Bojna polja so namočena s človeško krvjo; dvigajo se celi knpi raztrganih človeških trupel... Povsod stokajo ranjenci, grgrajo in težko iiropejo tniiii ajoči... Celi oblaki gostega dima se valé nad prostranimi poljanami ; nebo žari krvavo-rdeče; lejia mesta in prijazue vasice goré ... Premilo se glase šmarnični zvonovi čeř! hribe in doline, kajti pi'cglasiti jih hoče vpitje in krik bojevnikov, ječanje vojakov, ki so jih razinesarile granate, prebodli bajoneti . . . To je niajnik v vojski, krvav itiajnik!... (ilej uboge človeške sirote, kako obupno vijejo in iztegujejo roke tam na razvalinah svojih domov, tam na pepelu svojih bivališč, svoje uničene, izgubljene sreče! To je prežalosten majnik, majnik v solzah, v nepopisni bridkost.i! To jc prizor, ki ga nudi sedaj vsa zemlja, krvav prizor, prizor tako grozepoln, da čloyek mora zajokati, mora zajilakati, kalior zajoče dete, ko zagrmi trda prst na materino krsto .., lil mi hrepenimo po blagodejnem míru. Prosimo pa na pravem kraju in ob in'avem Času za mir! Prosimo v tem milostipolneni, blaženem Marijitiem mescu, prosimo in molimo pred Marijinim oltarjem, ki je okrašen z zelenjem in cvetjem ! Molimo in prosimo ob vznožju podobe naše nebeške Matere, ki je polna milosti in usmiljenja, polna moči in tolažbe! Da, Marija, ti naša dobra Mati, prosi za nas! Sila je velika, mi se tresemo in groza nas je prihodnosti, zato se obračamo k tel»i, ti naše edino upanje! Kam naj gremo prosit j)o-moči, če ne k tebi, k mateii tako mogočni, h Kraljici nebes in zemlje, h Kraljici miruV Marija nas pa tudi bode uslišala in nam prinesla zeleno oljko zlatega miru. Pozdravljen bodi tedaj upanja polni, cveteči maj! Oh, kako smo te letos potrebni! Marija majnikova, pomagaj ! Skaži nam vsem svojo moč ! Daj, da vsi občutimo sladkost in moč tvojega imena! Grozovite nevarnosti, dušne in telesne, nas obdajajo. LISTEK. Slike iz Lublina. I'iia V. Ritom'-Kadoš. 2. Prodajalci časopisov. „ííiemia Lubelska, Glos Jjiibelski, czekawa gazeta, ])0 štiri gi'osze . . Te besede se razlegajo po vseli ulicah od ranega jutra do pozne nočne ure, ob vsakem času, ob vsakem vi'cinenu. Taki jirodajalei časopisov so mali, sedem do dvanajstletni dečki, ubogi, raztrgani, ve-činonui otroci brez starišev, ali pravega nadzorstva. Njih dom so uliee, clo prenočujejo včasi na jiragu kakega uredništva lublinskih dnevnikov. Kadar pcid« med njimi do prepii'a, se i)ode iz nlice v ulico, valjajo se ))o sredi ceste, dokler jili ne jircpodi kak iioiiietač, zakaj „mož postave" mesto nima. Oe pa pride mimo avsti'ijski vojak ali olicir, ki nas ljudje označujejo na kratko z „avstrijaki", ti taki jiobalin našteje vso mogoče nemške časopise po imenu in te spremlja toliko časa, dokler mu kaj ne odkupiš. Po nemško so se naučili par besed in če ga vprašaš, ko- liko stane n. pr. „Wiener Journal'', se ti odreže: „Zwanzig groszen!'' Nekega zimskega večera — bilo je že okolu jednajste — grem po ulici proti domu. Vladal je pravi severni mraz. Pod nogami je škripalo, veter je bril, kakor za stavo. Vse ulice so bile že prazne, le naši prodajalci časopisov so tu in tam delali kupčije — v zrak. Iz stranske ulice se je jiiikazal mali deček s kopo časopisov pod pazduho. Začei mi je naštevati vsa mogoča imena poljskih, nemških in clo ogrskih listov. Glas se mu je tresel od nu'aza, izpod velikanske kučme je Inlo videti le oči in nos, a v njegove Čevlje bi .se laliko skril kozak. Kupil sem nemški časopis, ne sicer iz radovednosti po novicah, ampak zato, ker se mi je fant smilil. „A kje imaš mamo?-' sem ga vprašal po poljsko. „\\'a zamku, prosze pana", je odgovoril in pogledal v tla kot da se sramuje. >!aniek je jiamreč staixidavni grail v Lublinu. Sedaj ga porabljajo za žensko kaznilnico. „Tn oče V'' „V vojski, iiroszc pana." Vedel sem vse. Podaiil sem dečku še dve desetici in oilhitel po ntici. ti i)a nam podeljuješ mir in varnost pred viliarjem, srčnost in stanovitnost med viharjem, novo moč in zaupanje po viharju. Ti si morska zvezda, ki nam razsvetljuješ pot in nas vai'uješ pogube. — Sv. Mai'ija! Z najglobokejšim spoštovanjem in največjim veseljem kličemo posebno v tem mescu tvoje ime; zakaj ti si v resnici luč in naša morska zvezda. Tvoje sv. itne naj vsiplje svetlobo v teinoto sveta. Tvoje sladko ime I'osi milosti in blagre vesoljnemu svetu in napolnjuje naša srca s trdnim tipanjem. Kdor tebe pozna, tebe kliče, ne more obupati, ne more biti malosrčen. Skaži se, o Marija, da si Kraljica miru! Spremljaj nas po potu zveliČanja! Daj, da živimo pod tvojim mogočnim varstvom ! O Marija, Kraljica majnika, prosi za nas! Lipovo ličje in rafija. Vojska nas je naučila marsikaj starega zopet uporabljati. Tako se gotovo priporoča, da se zopet popriinemo pridelovanja lipovega ličja, kot cenenega in dobrega nadomestila za drago ralijevo ličje ali ralijo. .Izdelovanje lipovega ličja je bilo v starih časih povsod % navadi. Kasneje ga je izpodrinila rafija, ki se je poceni dobivala v trgovinah. Kilogi'am rafije'se je pred vojsko prodajal po 1 K 20 h, danes lia stane kilogram I'atije 15 K in še dobiti jo je težko. Rafija je namreč prekmorsko blago, ki se k nam radi vojske sedaj ne dovaža, in majhne zaloge, ki so na razpolago, izkoriščajo bi'ezvestni veletržci v navijanje cene. Ličje, ki ga imenujemo rafija so izdeluje iz neke jialme, ki se znanstveno imenuje rafija (Raphia). To dievo raste v tropičnih (vročih) krajih zapadne Afrike, zlasti v nemški koloniji Kamei'ini, od koder se je ratijevo ličje preko Hamburga k nam največ dovaŽalo, Iz mladih listov te palme se izdeluje rafijevo ličje na ta načití, da se tenka, aiiijiak trdna zgornja listna kožica potegne Premišljeval sem o žalostni usodi take družine. Oče je na vojni „v ruskih", doma je pustil ženo in kopo otrok, ki trpe vso revščino sedanjih hudih Časov, lieda zapelje mater na prepovedana pota nepoštenosti; nekaj časa vstraja tako, potem jo pa zasačijo in kazen ne odÍde_. Otroci pa ostanejo sami, bi'ez nadzorstva, razgube se po mestn in vsak si sam na kak način jioiŠČe borni košček krulia. Bi'ez šole, brez vzgoje rastejo. Velikokrat dobiš takega smrkolina, ki ti morda sega komaj čez kolena, s cigareto v ustih. O, poredni so, poredni, pa Še kako! Največ jih vstopi k 1'aznim uredništvom v službo za „prodajalce Časopisov". Ta služba jim ne jiii-naša časti, pač pa ai prislužijo vsaj par krajcarjev, da jim ni treba ravno od gladu tuureti, kar se tako često dogaja med revnimi v velikih mestih. 3. Židje in žargón, .Iczik, ki ga govore med seboj jtoljski židje, se imenuje „žargon". To je nekaka mešanica poljskih in nemškili besed, vendar ju-evladujcjo nemške, ki so pa nekatere tako gi'oziio popačene, da jih pri najboljši volji ni mogoče spraviti v sklad s kakim nemškim izrazřim. Če jioslušaš dva )>ristna Žida, ki si dojiovedujeta v svojem jeziku, jih ne boš razinnel, četudi si rojen Nemec. Zavijanje je nekako podobno našemu dolenjskemu narečju slovenščine. Órke „r" Židi Jie morejo čisto izgovarjati in to dela njih govorico še bolj nerazinidjivo. Smešno jih je gledati na tdici, ko stoje pred kako kavarno v gručah po trije ali po več, glavo tišČé skupaj, brade kakoi' Abrahami, z veličastnimi nosovi, in tako klepetajo, če jo treba po cele ure. To pa je bilo za Uusov silno strogo prepoveilano, kakor so mi pripovedovali ljudje. (Je je rnski kozak na konju zapazil kje na ulici dva Žida v pogovoru, je kar tebi nič meni nič skočit tja in jih razgrnil z gorjačo, ki jo nosi vedno pri sebi. Rusi, posebno kozaki, sploh ne morejo trpeti Židov, Še veliko manj kot Poljaki. To dokazuje dejstvo, da v ruski vojski Židu tii dovoljeno poslati častnik in v Času vojne so večinoma vse Žide izgtiali iz Rusije. — V Lublirni imajo več svojili moliliiic. Shajajo se pa tudi včasi v kaki privatni hiši, kjer opravljajo svoje molitve. Nekoč sem imel priliko-prisostvovati takemu obredu v hiši. Na dolgi mizi goré tri sveče, preti vsako svečo je postavljen kozarec Čaja. Vsa družina sloji pred mizo in vsak izmed njih je v tciiliili, dolgih trakcili ra/, (Id dva meti'a dolgih listov.. Ker tega trdnega veziva sedaj ni dobiti, nam kaže najliolj, da se poiiriniciiio zoitct izdelovanja iiiiovcga liija, ki dajo tiiehko in trdno vezivo zlasti za trto. V iiektcrih ki-ajib Belokrajinc, tako na [)r. v oběijiah vzhodno od Oiiioinlja (I)obliČe, Talčivrli itd.) je izdelovanje li-liovega lilija za vežnjo ti't itak še danes v navadi. Zdaj, ko lijia ozeleni, se iiarežejo v gozdili do 1 lil dolge liiiove veje, raz katerih se iubad v kolikoi' itiogoěe širokih |jasovili ohipi. Ce ni veja preileljela, je Jiajholje, da .se na eni" sti'atii liihad po dolgem razpara in se vsa v enem pasu sleěe raz veje. Nahipljeiie lubadove pasove zVeženio, a ne preti'dno, v največ I ."> cm debele butarice, in te poiožimo v tekoio vodo, kjer jih primerno s kamni obtežiiiio ali pa na zabitili kolili pritrdimo, da jih ne more voda odnesti. Vsekako pa morajo biti btitai'ice popolnoma pod vodo. Tekom kakih 4 do G tednov (^če je dlje, je bolje) se skorja odmori in, odpade od mehkega lubja in se da ličje od nje odtegniti. V tenkili, približno pol centimetra širokih paskili posnmienio ličje raz lubja, ga zveženio v za pest debele butarice, ga posušimo in ga potem hihko I'abinio za vežnjo. Zlasti se piiporoča rabiti tako ličje za prvo vežnjo tit, dokler so poganjki Še nežni in meliki, ker se takrat s slamo (skupo) še težko veže in se lahko veliko poganjkov odlomi. Litiovo liije se drži, iia suhem kraju spravljeno več let. 11 Skalický. Gospodarstvo. Predavanja o vinarstvu. G. vinarski nadzornik H. Skalickj' pi'edava Tiieneea majnika v sledečih kj'ajili o zatiranju trtu C plesu obe z novinn sredstvi: V nedeljo, dne (1. majnika v Seniiiu; v četrtek (praznik), dne 17. majnika zjutraj po prvi maši v Řt. Jerneju, popoldne ob 3. uri v Beli cerkvi; v nedeljo, dne 20. majnika po prvi maši v TižiŠču pri Mokronogu, na binkoštni p o n d e 1 j e k, an Hosiiiann g. deželnega predsednika grofa Atteins. Na sporedu bo najprvo domoljubna pesem : A. Nedved, Domov je moje, Avstrija, pod vodstvom g. Ig. Hladnika, Po odjjetju cesarske himne sledi govor .g', deželnega predsednika grofa Atteins. Nato se takoj prične z zabijanjem žehljev v vojnega moža; žeblji bodo po 10 K, TiK in Iki'ono, ter po 20 vin., in za šolsko mladino po 10 vin. komad. Pri zabijanju žehljev se naj govori kakšen patriotičen rek, kakor: „Za vero, dom, cesarja!" ali: „Zmaga Avstriji !■'ali : „Mir Ijndem tia zemlji!" ali; „Slava polku Cesar-jevič!" itd. Vsi p. n. meščani se pa prav vlju(hio prosijo, da razobesijo v nedeljo zastave ter ovenCajo in okinčajo z zelenjem in cveticami svoje hiše in posebno okna. Vsak' naj pokaže svoje spoštovanje do vojnega praznika in do visokega gosta, g. deželnega predsednika grofa Atteins. Nadalje se le]« prosijo vsi trgovci, da hlagovolé ob 11. uii dop. in'odajalne zapreti, da se laliko tudi uslužbenci ne-oviiano udeleže patriotičncga zgodovinskega praznika. Pričetek slavnosti je ob četrt 12. uri. Na to velepomembno in dinastično slavlje vabi kai- najprisrčnejše vse p. n. prebivalce iz Novega mesta ter bližnje in daljne okolice k prav mnogobrojni udeležbi pripravljalni slavnostni odbor. Spomin na vojne zvonove. XL Župnija Preloka (lielokrajina). — Naša Žuiinija je skoro najmanjša na Belokranjskem, a vendar je dala pet zvonov za vojsko, i^upna eerkev, ki jih je imela pet, je dala dne decembra PJIG iri, a sv. Anton na Ziljah dva zvona. — Pri žnpni cerkvi sv. Trojice je vojska vzela veliki zvon, ki je tehtal lU39kg, pel glas „dis", nosil dve podobi: svetega Nikolaja, ter eno Matere Božje z detetom Jezusom v naročju. Vratni nadevek je imel lepo ornamentiran. Naročili so ga bili ]ire-loški Amerikanci v letu 1893. Vlil ga je Albert Samassa. Bil je eden največjih zvonov med sosedi, imel močen in prijeten gla.s. Za njim je bilo nam najbolj težko. Z njim je odrinil tudi punzijonist, četrti bratec. Bil je namreč že več let [)oěen in neraben. Teža mu je bila 125 kg. Podobi je nosil dve: JCriŽ in sv. Jožefa. Za njim nam ravno ni žal. Vlit je bi) 1. IHT)? v Ljubljani iioil Ant. Samassa. Njima se je lu'iilružil tudi najmanjši, 'komaj 50 kg težki zvon. V tilioti v mrtvašnici je premišljeval svoja mlada leta. Bil je gotovo silno slar. Letnice ni nosil nobene, paČ l)a napis, posebne črke, katerih sploh ni bilo mogoče potulitati, Večkrat so ga že fotograiirali in popisali. Bog ve, kod je preživel svojo mladost. Težko, da bi ga prelili, anijiak bo skoro gotovo koi do sedaj še nadalje iiremišljeval v kakem muzeju svoje doživljiije. — Sveti Anton na Ziljah je imel tri zvonove. Walo se je bi'anil jilt (hui za kanone, ker so mu lepo prepeviili v slavo in čast. „Fis, a, d'.', dobei' tercet ! A ven»!iir se je vdal. OiLdal je velikega in srednjega. Veliki je tehtal kg ter nosil podobo Kristusa na križu z Mateijo Božjo in sv. Janezom ob strani. Med tremi brati, dasi i>o })ostavi največji, je bil po letiii najmlajši. Zagledal je lučsveta 1.1 Kiii pri Albeitu Samassa v Ljubljani. Njegov za jiet let starejši srednji brat se ni mogel ločiti od njega. Tehtal je 40S kg, pel najrajši „a" glas. Šla sta skutiaj za dom med bojni grom. Nosil je isto podobo kot njegov bojni tovariš. Našitke na vratu pri „bonduii" je imel malo diiigačne od bratovih. Ostal je najmanjši bratec sam, ki ga ])a morda ni strah, saj po letih daleč prekaša odišla brata. Fraiyo Neubauer: Po dežju. Sinoči je sklical oblačke večer vse tople od južnih strani, prijadrali so čez nebesni obok in zbrali se vsi do noči. Seboj so prinesli vodice gorké in vsak jo iia travnik je vlil, porosil je hostico bukovo ž njo, in plodne je njive pojil. Ko juiro je vstalo, je gozd zelenèl, cvetela, duhtela je seČ, jiozdravljalo kukanje mladi je dan, in sto mu želelo je sreč. Katarju žarelo je skrbno oko, ko travice gledal je rast, ob žitniii je bilkah, hitečiii na plan, sreč JDU napajala slast. Dopisi. Iz vojaške službe piše nadporočtnk g. inženir Albert Vedernjak, strokovni učitelj na Grmu, svoji gospej sopiogi sledeče vrstice; „Kakoi' veš, sem sedaj postal setveni vodja (Anbauleiter) našega odseka. Hoteli so me naplaviti provijantnim častnikom, kateii pa nimajo dosti stika s kmetijstvom, Izbral sem si toiaj i'aje sedanje mesto, kjer lahko spet delujem v korist in prospeh našega kmetijstva. I'o kratkem oddihu v Toplicah na Dolenjskem, ki mi ga je dovolilo armadno poveljstvo, sem se prav rad lotil sedanjega dela, ki je v tukajšnjih razmerah zelo zanimivo. Voditi in nadzorovati imam apomladno obdelovanje in setev pri vojakih in civilnem i)rebivalst^u, katero je po večini ostalo doma na svoji rodni zemlji. Domačini-Slovenci so zelo pi'idni, delavni ljudje. Starčki, žene, dekleta in otroci delajo marljivo od ranega jutra do poznega večera v potu svojega obraza.. Seveda jim grem z vojaškimi delavnimi iročmi mnogo na roko, tako da bodo v kratkem imeli, kolikoi' dopušča vreme in lega, vse pognojeno in obdelano. Zelo zanimivo je.pa delo liri vojakih. Vsak pododdelek ima obdelovati približno 1200 nr z zelenjavo in krompirjem, in sicer tik za fronto, iiazven tega imam pa" še v lastni režiji obdelati svojili 20 oralov na prostranem l)olju, kamoi' sovražnik prav dobro vidi. Prisiljeni smo radi tega, delati; ali samo po noči ali^a ob prav meglenih dnevih. Pri vsem tem pa jtrav pj'idno orjemo in sejemo, tako da nj)am končati sponiladna dela sredi majnika. Sadimo krompir, zelenjavo in nekoliko žila. RazvaŽanje gnoja, oskrba semena in njih razdelitev je moja skrb, kar ni tako lahko v sedanjih razmerah. Moj setveni okraj, ki je zelo obsežen, sem razdelil v veČ odsekov, kjer deluje po mojih navodilili osem častnikov in precejšnje število moštva ~ sami kmetovalci in'vrtnarji. Će Bog da, in nam bode vreme naklonjeno, upam doseči na od vojaštva samega obdelanih zemljišcili ipribližno .'iO oralov) prav lepe uspehe. Jaz sam sem večinoma zunaj jiri delih, kjer obiskujem kolikor je po dnevu mogoče na svojem konjičku, svoje vojake-kmetovalce. Za me, kakor tudi za vojake je vse^prav podučno; priliko imam opazovati kmetovalce raziiili kronovin in njih delo primerjati z delom domačinov. Mnogo poduka je še treba med nami, in dal Bog, da bi kmalu zopet lahko deloval kot d o-niačin med ljudstvom, med katerim sem vzj'astel, katerega dušo poznam bolj kot marsikateri tujec, kiiterih nam ne manjka tudi pri nas. V kratkem bodem imel več časa, in napisati hočem par Člankov 1er svoje izkušnje na polju kmetijstva, ki sem si jih pridobil sedaj med vojno." Iz Smolinje vasi. Gospod urednik! Upamo, da nam ne boste odrekli, teh par vrstic, ki Vam jih. pošiljamo iz Smolinje vasi. Po redkoma se oglasimo, i»a sedaj malo več. Spojočamo vsem znancem, da so odpeljali naša dva zvonova, velicega in srednjega, mali pa je ostal in se sedaj žalostno oglaša, ker mu je dolg čas samemu biti v zvoniku. Malo časa so nam peli, komaj dobrih 16 let. Dobili smo jih v začetku meseca novembra leta IDOo. Bili smo prav veseli, ko smo jih zagledali. Z veliko slovesnostjo smo jih sprejeli; lepo smo jih ozalšali z venci in slavoloki. Veliko veselje je bilo ob slovesnosti, ko so jih premili g. prost dr. Sob. Elbert blago.slovili. Z 1'adostjo smo jih poslušali, ko so nam tako lepo pritrkavali. Dne 12. marca 1.1917 se nam je uti'nila .solza, ko so peti sebi zadnjo uro dopoldne. Popoldne pa so jili vrgli že iz zvonika. Potem smo jih ozalšali z zelenim vencem in črnimi zastavami. Veliki zvon je teht.al HS4kg. Nai>is; V nebesa vzeti slavo donim. I'odobe je imel tri; Marijino vnebovzetje, sv. Vida in sv. Antona. Srednji zvon je tehtal 574 kg. Napis: Srce Jezusovo zmaguj in kraljuj ! Podobi je imel dve: Sice Jezusovo in sv. Janeza. Bila sta lepo ozalšana z grozdjem in pšeničnim klasom. Drugi zvon kliče: Srce Jezusovo, zmaguj in kraljuj ! O, da bi res zmagalo in prineslo nam slavo in zaželjeni sko-1'ajŠnji mir! Vi zvonovi pa pohitite tja na bojno polje in pozdravite vse naše fante in Jiiože, Pozdravimo pa tudi me Dolenjke vse fante i]i može, ki ste na bojnem polju, in ki služite cesarju. Anica Zagore, Neža Kavšek in Mai'ija Nagelj, vse iz Smolinje vasi. — Na svidenje! Iz Brusnic. Dne 1. maja je umrla na Ratežu Ana Řtefanc, gotovo najstarejša osťba ne samo v Brusnicah, temuč v celem novomeškem okraju. Samo dve leti in 8K dni je manjkalo, da ni dosegla številke lOO let. Bila je dobra go.spodinia. S svojim drugim možem Miškotom, i'o-jenem na Hrovatskem pri Severitm, sta spravila s pridnostjo in varčnostjo lepo premoženje skupaj, katero sta zapustila svojemu edinemu sinu Francetu, bivšemu brusniskemu županu. Sploh pa letos «mit starim ljudem ne prizanaša iu jih prav pridno pobira. Misli si; V vojski umirajo mlaili ljudje, doma pa stare kosim. Vsem l)a v. vojski in doma i)adlim daj Bog blaženi miri Iz AdleŠiČ, •■>■ milja. Zopet je bil odlikovali eden naših vojakov v vojski, in sicer Miha llusič, posestnik iz Purge, h. št. 10. Dobil jo že y drugiií bronasto hrabrostno svetinjo. — Število naročnikov „Dol. Novic" se je pri nas letos že podvojilo. Ljudje jili naročajo, kerben» v njih letos različne novice iz iiehikrajinc in va domače župnije, kar najraje beni. Tako je bil o veliki noči doma mož-vojak in je bral v „Pol. Novitali", katrre si je hil naročil tijugov sin, ruzliíiic i íivab zřt (!. viijntj liosojilo. Hvaležno se sponiinjajoíí izrednih zaslug, katere so si vsi sloji posesti pridobili pri dosedanjili vojnih posojilih, pi i-čaknjem, da bosta avstrijski kapital in veliki ki'og hranilcev v sedanji za srečen konec vojne [losebno važtii dobi vnovič pokazala, da je naša linančna sila nezlomljiva in odločnost neupogljiva. Jaa sam [lodpišem 12 milijonov 0. avsti'ijskega vojnega i)osojila. karol. Vojni pregled. Italijansko bojišče.— Kakor se 4. t. m. uraduo poroůa, vrše se na ccli bojni črti običajni boji 3 topovi in minami. Sovražnik jo pri Gorici poizkusil na])ad s ijliuoiu, kateri sc je pa nft lirabroati naših čet ia ker so bila obrambna srcilstva dobra, izjalovil. Izgab uíšíiio imeli. 3. t. m. so sestrelili naši letalci nad Kraškó planoto tri, pri Bovcu pa eno sovražno letalo v zračnem boju. maja se pa poroča, da se jo ponoči pri Gorici našim poizvedovalnim četam iiosrečilo, vdreti v sovražni jarek in ujeti posadko: enega častnika in 40 uii)ž. il. maja zvečer zažj^ala so naša letala vočji del tabora pri Za^n aju, Še eno uro po izvedenem napadu se je iz Trsta videl požar. Sovražni letalci, ki so se pojavili v prostoru ]>ri Trstu, niso dosegli nobenega U9i>L'lia. 4. maja so nekatera naša morska letala uspešno napadla kolodvorske naprave pri 1'cscara, t^astellainare iii Ortona na italijanski vzhodni obali, kakor tutii vodno naprave pri reki Pescara pri Piano ď Orte ter so vrnila nepoškodovana, — Iz Lugana se poroča o velikanskih izgredih v Lombardiji in Sardiniji in o razburjenju v Kalabriji, ki 80 nastali zaradi pomanjkanja živil. — PoJ-kovnik Stegemaim piše v a. maja, da se mora računiti z nada(jevanjem angleško in francoske ofenzive, katera se v bližnjih dneh lahko izpopoJni z italijansko ofenzivo, ker je vreme za to ugodno in v italijanskem glavnem stanu upajo na odhod sovražnih Oet. Bojevanje na italijanski fronti ni oživelo samo pri Gorici, Tolminu in Hovcii, marveč tudi med Adižo, Brento in severovzhodno od Gardskega jezera. liiisk« boji.iise. - Xa tem bojišču se vi'.šc nianjSi spopadi čet ter od časa do časa ^jutejJe streljanje s topovi, kajti za večja podjetju liusi vslcd zmod v notranjosti Rusije pač niso pripravljeni. „Extrabladet" javlja 5. t. m. iz Kopenhagena, da ao tujci v Petro-{^radu ćodalje bolj vznemirjeni. Povodom razvoja, ki ga stvari v ruskein glavnem mesta v naglici zavzemajo, izginila jc vsaka pokorščina in celo stanje jc skoro podobno anarhiji. Poseben strah vlada mej angleškimi krogi vsled očitnega sovra.štva, kateref^a goje v večih krogih napram Angležem. Pričakuje se neljuba presenečeiija. Angleško poslaništvo je skrbno zastraženo. Kereusky se je osebno v Carskojeni sclu prei)nčal, so li varnoitne odredbe proti morebitnem ubegu cesarske dvojico zadostne, kajti od gotove strani se jo stavil predlog, naj se car in carica prepeljeta v Peter-Pavlovo trdnjavo. A, ko je vlada hotela to izvesti, bila jo straža užaljena in se je tenau protivila. Ni povoda, izrazili so se vojaki, nas sumničiti, da ne bi najvišjega Romanova zadostno stražili. ZalioJiio bojiiičc. — Četrta bitka pri Arrasu je, kakor poroča "Wolfťov urad iz Bc-rolina 7. t. m., končana. Donesla ni Angležiim k^ub temu, da so na 3(i km dolgi bojni črti nagroraadili velikanske množice bojevnikov in vojnega materijala, nič druzega, kot porušeno vas Fresnoy severno Scarpe. Poraz, ki so ga tu doživeli Angleži in pri katerem so imeli nebroj mrtvih in ranjencev, je najhujši udarec zanje v tej vojski. — Francoski poraz dne 5. maja ob Aisni, pa je po dopolnilnih poročilih veliko večji, kakor so je s prva sodilo. Francozi so po ljuti topniški predpripravi, katera dosedaj ni imela enake, proti višinam ("hemin-des-Dames v prvi črti vj»ostavili nad l.'i divizij ter bili vsled grozovitih izgub prisiljeni, čedalje več rezerv pošiljati v boj, katere .so z vseh drugih delov bojno črte privedli. 200.000 mož broječa armada imela je namen, izvesti odločilen udarcc. Najtežje izgube in neznatni krajevni uspehi so bili plačilo naj-hiij.šib naporov, h katerim je Francija uporabila vse razpoložljive moči. Dopoldne C. maja nastal je odmor. Se-le v teku dneva postal je francoski ogenj zopet močnejši in pričeli so se čedalje lýutejěi boji. Na vzhodnem krilu bojne črte bili so se zelo t'uto od dopoldne do pozno v noč okohi Winterberga. Ob (». uri popoldne vzele so nemške četo z naskokom zopet svoje izgubljene jarke ter jih držale kljub šestim ^utim napadom Francozov, kateri so imeli tu izvanredno težke izgube in poleg tega so se morali še umakniti na južno pobočje. Proti večeru zbrali so Francozi .še enkrat vse raz-položjiive četo in rezerve, da zopet z vso silo lia i if km široki črti Saiicy • Ailioa jjrodirajo, toda tudi ta napor sc je zru.šil v nemškem zapiralnem in v ogiijn strojnic ter v boju mož z možem. Boji .'i. in 0. maja bili so naj^utcjsi in za sovražnika uajkrvavejši vseh dosedanjih francoskih ofenziv. Šteli se bodo na veke mej najslavnejše dni prestolonaslednikove armade ob Aisni in v Champagni, Balkansko bojišče. — Beriin, H. maja. Veliki glavni stan: Avstrijci In Turki so krvavo odbili jucd Ohridskim in Pjespa jezerom sovražne sunke. V ovinku Črne je sovražnik včeraj kakor smo pričakovali, po dvadnevni močni pripravi s topovi napadel na 8 km .široki bojni črti. Zavezniki: Nemci in Bolgari so se odlično držali in sovražnika odbili. Ista nsoda je zadela dançs zjutraj Francoze, Ruse in Italijane, ki so bili danes zjutraj zopet napadli. Na inorjn. ~ Wolifov urad javlja dne (I. maja iz Berolina: Po dosedaj došlih poročilih o uspehih naše zajiiralne vojne V mesecu aprilu zna.šajo z dnem 6. maja izgube na potopljenih ladjah nad en milijon ton. DomaČe in tujë novice. God (27, aprila) in rojstni dan (9, maja) ' prosvitle cesai ice Oite je obhajala novomeška gimnazija s slovesno' sv. mašo v frančiškanski cerkvi ob pol H. uri. Službe božje se je udeležila tudi deška ljudska Šola. Po maši se jo pela cesarska i)esetn. Konferenca Sod. «s. ('ordis Jesu za novomeško dekanijo se vrši dne 24. t. ni. v išinarjeti. Gg., ki pildejo na konferenco, naj sporoče ondntncnni žnpueniu uradu. Pri mirovni pobožnosti prvo nedeljo meseca majnika je novomeška ilekliska :\iai'ijina kongregacija nabi'ala 55 K 5 h za vdove in sirote kranjskih, padlih vojakov. Bog plačaj ! Praznik sv. Florjana jc obhajalo novomeško ])rostovoljno gasilno društvo v nedeljo 0. maja s službo božjo v tukaj.šnji fianČiškiinski ccikvi ob B. uri. 40 letnico svojega zvestega delovanja v državni službi je piaznoval li. maja v Ljubljani t;, kv. davčni nadnpraviiclj gosp. Maks Ijilleg. Šc nii mimga Ida! 6. Franc Kenda, tigovec in hišni posestnik v Novem mestu, jo v torek, dne S. tiiajnika ob i)ol 9. nri zvečer za vedno zaspal v 3Í). letu svoje dobe, pieviden s sv. zakrameiili, po daljšetii bolehanju. Rajni je bil splošno priljubljena oseba in vedno veselega in odkritosrčnega značaja. l>a je hil zares spoštovan, je pričal njegov lep pogj-eb, ki se je vršil v četrtek 10. maja ob (i. uri i)opoidne ob veliki udeležbi občinstva iz vseh stanov. Bodi blagemu iVanceljiui obranjen trajen spomin ! Umrla je v Šniihelu pri Novem mestu gospa Marija GiUlerer, dne 3. majnika v visoki starosti i)4 let, po dolgem bole-hanjii in pi'evidena s svetimi zakramenti. Pogreb je bil v soboto, 5. majnika ob pol 5. uri popoldne. Zajjustila je hčei', gospo Ivano Srimšek, poscstnico, več vnukov in jiravnukov. Rajna je bila ves Čas svojega dolgega življenja vzgledna krščanska žena in nmti. Pridiia in delavna ni pozabila na dobro vzgojo otrok. Zanimivo je vedeti, da blaga rajniea ni skozi 50 let vživafa mesa na velikonočni praznik. Zao'bijubila se je, ko je bil^ujeii rajni soprog niočiio bolan in te obljube se je vestno držala, ko je njen sopiog že dolgo počival v iiliidni zemlji. Pač lep dokaz odločnega značaja. Bog ji daj večni mir in pokoj! Zborovanje Slomškove zveze za novomeški okraj sc je vršilo v četrtek, dne 3. maja ob obilni tideležbi. Daljše poročilo sledi v prihodnji številki. Laskavo pismeno zahvalo je prejela gpdč. Ei'vina Rô'pas od nadom, balai, poveljstva ces. in kr. i)eš])olka „CesarjcviČ" št. i 7 iz .hnleiibtirga z dne 21. aprila za koračnico za klavir: „Živel naš pešpolk Tesarjevič" ! Skladateljica jc natnreč poklonila svoje delo omenjenemu polku. Nemško pismo se glasi po slovensko: Na- dotuestno batal. poveljstvo je I'adostno sprejelo Vašo koračnico, ki ste jo posvetili pešpolku „Oesai-jcvič" Št. 17 ter Vam izrekam za to pocastenje v imenu polka prisrčno zahvato, Pri nekem dana.šnjem koncertu tukaj se bode izvajala Vaša koračnica pred večjo množico občinstva in se že naprej veselimo jjolivalnega iniznanja, s katerim bode sprejeta Vaša živahna koračnica pri udeležencih koncerta. Batal. poveljstvo bode tudi dalo v kratkem to koračnico uglasbiti ter jo pošlje polku na vojno polje, da jo bode -igrala cela vojaška godba ter ž njo naše tovariše na fronti razveseljevala in navduševala. Kako zeki ponosen je vsak vojak na čast, ki je došla temu polku, da je Njihova c. in kr. Visokost cesaijevič njegov imetnik, ravno tako sc veseli vsak, da jo našlo to visoko odlikovanje v širših krogih priznanje in spoštovanje. rokloiiitev Vaše skladbe jo nam dokaz takšnega pi iznanja, kar bode obenem gotovo za vsacega vojaka . tega polka močno bodrilo k nadaljnim, junaškim činom za cesai'ja in dižavj). Poveljstvo prosi še enkrat, blagovolite sprejeti tc vi'stice začasno (einst\veilcn) kot izraz naše hvaležnosti. Polkovnik Weiiigraber 1. r." — K tenui omenimo, da je bila pri omenjenem koncertu ta koračnica na prvem mestn izmed 15. točk na tiskanem sporedu ter izvajanje s si^lošnim navdiišenjeni s[n'ejet(i. 'J'a pohvala od najvišjega mesta jo dovolj časten dokaz, da je skladba vse.skozi dovršeno delo in vsega priporočila vredno. Dobiva se v knjigarnah v Novem mestu in pri gospodični Ervini Kojias v Kandiji. Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico iniela je v mesecu aprilu denarnega prometa K 188,135 63. Vložilo jc 72 strank K «7,887-43, a dvignilo 1)4 strank K 29.17S>42, Posodilo se je 4 strankam K 4000, Razprava (»roti dr. Fi idei'ikn Adlej jn, morilcu ministrskega predsednika grofa Stiirgba, sc jc določila na 18, iti 1!). maja na Dunaju. Modicinska fakulteta proglaša dr. Adlerja-za duševno noinialnega. Potres v Brežicah in po Dolenjskem so še vedno ponavlja v močnejših iti lah-Ijiíjšiii sunkih tualodano vsak dan. Grozna nesreča. Petnajst letni Anton Štange!, posestnikov siti iz .lame, Žnpnija Stiiihel, .sc je igral z diiiamitiio toko. Hotel je dogtiati i/ česa obstoji njeno razstrelivo. Med lutii se nni jo pa toka v roki raz-letvla, mu odtrgala tri prste leve roke in ga oslepila na obeh očesih. Zaknj roditelji ne pazijo, da se toliko otrok ponesi'cČi z razstrelivom Svarilo! V zadnjem Času so sc ponovno jn ipetile smi'tne nezgode, ker so so otioci igrali z ročnimi granatami, katero so našli in ki so se pri igiattjn i'azpočilc. Iver sc kljub največji previdnosti, katero posveča tctnu predmetu vojaščina, ne more preprečiti, da obležo neopaženo posamezne granate, patrone pušk ali líredineti za razsvetljavo in jih dobo v roko nepoklicani, se občinstvo znova opozarja na veliko nevarnost, kt je v zvezi z neprevidnim ravnanjem s takimi pi'cdtneti; vsakdo sc poživlja, da take prcdtneto pusti ležati na lici mosta, kjer so se našli ter to takoj naznani najbližji (orožniški, policijski) postaji aii pa vojaški oblasti, BIrmancev jc iinela župnija Uadovica letos ravno toliko, kakoi' 1. 1911, natnreč 133 in sicer: leta 191.1 dečkov 70, deklic 63; letos pa mlečkov 60 in deklic 73. Nove pisemske znamke. S podobo cesarja Franca Jožefa okrašene pisemske znamke po 15, 20, 25 iti 30 vin. bodo odpravili iz prometa in jih nadomestili z znamkami s podobo cesarja Karola. Nove ztiamke kažejo cesarja bolj v protiln, razkritega, v doprsni podobi v maršalski iinifoi'un'. Dosedanje znamke od 15 do 30 vinarjev, kakor tudi poštne dopisnice od 8 vinarjev, obdržé svojo vrednost do konca oktobra 1917 ter sc morejo tekom tiovetnbi'a 1917 brezplačtio zatuenjati z drtigitni poštnimi vi'edtiostmi. Kdo bo kupil slepcu harmoniko? „Slovenec" piše: „V dradcu v Odilien-BlitidenanstalL životai'ijo — res sanio životarijo — oni nesrečneži, ki jih celo mrtvi jiomiJnjejo. — Slepi vojaki žive tu, večinoma nemški; med njimi je pa tudi dvatiajst Slovencev. Tem zadnjim lajšajo usodo slovenske nstniljetike, ki jilt uče jiisati, brati i, dr. — Ti slepi rojaki bridko tožijo, da so zapuščeni in da se jili nikdo ne sponuti. Medtem, ko dobivajo nemški slepci vodno obiske in darove svojih rojakov, Slovenci nîli slovenskih knjig nimajo, da bi jib jim Čitale itsmiljenkc. — Pozabljetii, v bridkosti zapuščeni.---- Nek oslepeli vojak iz Škofje Loko bi rad imel harmoniko. Pi'avi, da bi potom kar iw^iabil, da je slep. îilc dolgo Časa prosi neko slov. ustuiljcnko, naj mu jo kupi. — Pa taka harmonika statie 16U kron. Kdo mu jo bo kupil V — Kdo l)0 poslal ubogitu rojakom slovenskih knjig, da jiiu bodo /. njimi krajšalo ustniljenke brezkončno noč? — Slovenci! Kolikokrat gre kdo v Gradec. — Spomnite so pri tej priliki najnesročnejših tncd tiajnesročnejšitni in dajte jim zavest, da niso pozabljeni, — Nabirajte darove za hartuoniko in ilinga razvedrila bednim, slepim bratom, — Darove sprejetiia sestra Klara Vcrlinnc, Odiîion-Blinden-Anstalt, Gradec 130—134." TredniŠtvo „Uol. Novic" je pripravljeno, morebitne darove titkajšnjih dobrotnikov tudi spi'ejematj ter svojčas svoto odposlali omenjeni č. sestri Klari, Darovatelji se bodo objavili v tem listu. Prosituo tedaj vljudno, blagovolite se oglasiti v obilnem številu s prav izdatnimi prispevki v tolažbo in razvedrilo vbogih slepih ! Kar bode detiarja več, se bodo nakupile knjige. Tudi knjige lahko odda pri našem uredništvu, kodor lii jih imet kaj odveč in ima dobro, usmiljeno si'co do naših slovenskih vojttih slepih v fii'adcu. — Opozaijamo tozadevno tudi na naŠ dopis iz (ïradca v 5. številki ,,l)ol. Novic". Hišno opravo z zraven spadajočitn perilom za dve ali tri sobe, sc žcli vzeti v najem v Novem mestu. Poiunibc tiaj sc vpošljejo tui tipi'avništvo „Dol. Novic". Kakšno zimo smo imeli letos v Belikrajiiti, zlasti v adieški župniji. áašeij. (koiiclv) Si)lo]i Silio itiicli letošnjo žitno v Bcli-krajiiii izredno veliko snega, dosti več, kakor diMlgod po Kranjskein ali Štajar-skcni, kakor .so jtravili ttijci itt vojaki, ki so prihajali domu iia dopust. Febi'uaija se jo čmlil pri iiaa vojak, ki je iirišcl z Notranjskega, našemu snegu, ieš, da ga je okoli Postojne dosti dosti manj. 1. iiiaica l)rišel jc na dopust naš vojak iz Bcdiija, ki je iui.slil, da bo doitia kaj delal na polju. Tovedal je, cla po Spodnjem Štajarskein oi'jejo in scjejo, a pri iia.s je našel snega do kolena. 2. luarca pa je bilo pri nas zopet 11 vojakov, ki so jirišli z (íoreiij-skegflv in ti so trdili, da je okoli Kranja lil Kamnika, pa tudi okoli Ljubljane, prav malo snega, ko ga je liilo pi'i nas še tako obilo. Koliko snega smo imeli še v začetku marca, nam spričuje tudi to, da je podrl sneg 1. marca po noíi, ko se je rušil s strehe, ves zidan dimnik na naši novi šoli v AdleâiCili. Pobral je ves dimnik, kakor bi ga odrezai, tudi pločevino pod dimnikom in več opek in je zlomil nekaj letev. Človeku se zdi skoraj nemogoče, da bi kaj taeega res sneg storil, ko vidi kuj) opeke in štirioglat nastavek iz betona, ki je bil na vrh« dimnika, pred šolo sc danes. Pa vsaj ga je bilo i»o strehah skoraj do enega metra na debelo! Zaradi obilnega snega tudi v tem mesecu ljudje niso mogli nič delati na polju, lepo vinogradih so nekateri rezaii, teli je bilo pa prav malo, četudi po snegu in blatu. Do zadnjega marca ni Še skoraj nikdo oral ali kaj sejal. Nekateri so tudi še-le zadnjih par dni marca gnojili po vinogradih, ker prej ni bilo mogoče vso zimo. Letošnjo hudo in dolgotrajno zimo je bilo ljudem posebno liudo tudi še za krmo, katere so dobili lani vsled sti'ašne suše tako malo, otave pa skoraj nič. Zato so tolkli po nekaterih hišah klasunce ali turšične štore in te osoljene polagali živini. Neka žena iz Gorenjec jia, ki ji jo pošla krma, je razkrila najprvo svinjak in izpolagala slamo kravi, potem pa še šlalo, da ji ni krava l)oginila 0(1 lakote, ker krme ni mogla nikjer dobiti. Sneg je polomil tudi nekaj drevja po hostah in sadnega. Še več škode pa^ je naredil po vinogradih, kjer je polomil obilo trt. Pa tudi zajci so napravili letošnjo zimo veliko škode i)o sadnih vrtih in drugod, ker so oglodali mlado sadno di'evje in ga obilo uničili. Tudi po vinu-gj'adili, ki so bližje host, so naredili precej Škode, ker so obrali oka na trtah. Vsled prehude zime je poginilo v naši župniji tudi več prascev, ovac in eno tele, ker imajo ljudje bolj slabe svinjake in hleve. Več brejih svinj pa je vsled hude zime zvrglo, da bo letos pri nas iirav malo mladih «vinj. A''slod Iiude zime pozebli so pi-i nas tudi orehi. — Ker smo imeli letos tako hudo zimo in toliko snega, tii čudno, če so se letos čez veČ let zopet enkrat oglasili v Belikrajini volkovi, kakor smo brali v „Slovencu" št. 50. z dne 2. marca, ki so napadli, tilje po številu, 24. februarja po noči na cesti od Črnomlja proti Mavrlu voznika 1. Agniča, ki jim je pa vendar srečno ušel. Razvedrilo. Drag zdravnik. Tujec: „Povejte, ali jfi vaš zdravnik tudi drag?' — Shiga: To je, da! Će le z rameni zmigne, stane dvajset kron !" Dva pastirja, župnik pastirčku, ki dva prašiča pase: „No, Jakec, koliko pa služi.š na leto V" — Jakec: „Deset kron." — Župnik: „Na, lu imaš štiri krone, da boš laglej čevlje kupil, ker si bos; jaz sem namreč tudi pastir, samo več služim, kakoi' ti." — -Jakec: „Koliko pa dobite na leto?" — Župnik: „Tri tisoč kion," — Jakec: „O joj! potlej morate pa silno dosti pi'ašičev imeti!" Prijetno iznenađenje. „Datie.^í sc mi je sanjalo, da sem oženjen. Lahko si mislite moje veselje, ko sem se izbudil in videl, da sem še samec!" Dobra in kratka napitnica. „Ženč K111 a njš njej o našo žalost, podvoje nase veselje in potrojé naše izdatke — Bog jih živi!" Med preroki. ilar mi je bilo, da bom zašel kdaj med preroke. Celo takrat, kadar so se mi ])reganjale po glavi najijolj i'azborile misli, se ni přikladlo vmes upanje, da botu živel med ljudmi, ki znajo j)rerokovati. In vendar sem se znašel nepričakovano med njimi, in kar je posebno zanimivo, celo med vojnimi preroki. Sedeli smo v železniškem vozu. Pisana družba: zamišljeni tujec, klepetave ženice, gospice s smehotii na i'ožnatih licih, živi otroci, vmes pa par kmečkih očiiiicev, trdih korenin, izkušenih in modrih, zares mož v polnem poinetiu besede. Spočetka je prevladeval trd molk. Marsikouiii se je bralo na ustnicah, da nm teži jezik lahkokrila 'beseda, na dan priti z njo pa le ni upal. Toda to dušečo meglo mučnega molka je Imelo kmalu razgnati goi ko pomladansko solnce kmečke zgovornosti. . V voz stopi gospodična, oblečena vojnemu Času primerno, z modro kon-duktersko kapo na glavi, iisnjato torbo na ramah in ščipalne klešče držeč in vrteč po j'okah. .„líarte prošitu," ukaže z običajnim sprevodniskim glasom, jih preščipne in jih vrača z zategnjenim „hvala" na ustnicah. „Te stvarce pa že niso za tako delo," prekine molk Čxjkat mož tam pri oknu, pogleda še enkrat gospodično ter nadaljuje: „poglejte jo, kako je bleda, shujšana, polaišljuje. To delo gre paČ le moškim." Družba prikimava 'molče, Očanec, videč, da nin nihčc ne odgovori, modiuje naprej: „Vojska bo res končala svet. Da bi se le žc pokazal skoraj konec," Led je bi! prebit. Beseda je stekla. Sosed, oČividno znanec in sovaščan, brž povzame besedo. „Mir je tu. Kaj niste brali," ogovori vse potnike, „kaj.niste brali t^i teden časopisov. Le o miru so poročali. Se že plcto mirovna pogajanja, Jn to se natanko ujema s tem, kar seni slišal přetečeni teden v Ljubljani na glavnem kolodvoru." „Ko sem čakal na naš vlak, zaslišim, kako so se menili v-gruči potnikov nekaj o prerokovanju. Radoveden zvedeti veselo novico, se jim pridružim." „Na Dolenjskem," začne razlagalec, „je umi'1 přetečeni teden nenavaden fantič. Hodil je še v šolo in je ituel čuden dar, da je znal marsikaj naprej povedati. Tako l»ristopi nekega dne k Jiiateri in jo jame siliti: „Mati, pojdiva danes na kolodvor, danes se pripeljejo ata domov od vojakov na dopust." „Beži, beži," začne žalostna mati, „Že oseiu mesecev ni bilo o njem nič slišati. Nič ni pisal ves čas in sosedov gospodar, ki je prišel na dopust, je trdil, da je bil zraven, ko so ga nesli smrtno ranjenega mimo, Najbrž je podlegel ranam." „Le pojdimo, danes jiride zagotovo." Mati se slednjič uda, gresta na kolodvor in — 1'adustne resnice — oče se res i)ripeljc na dopust. Doma potem pripoveduje tiiati očetu cclo zgodbo o preroku Janezku. „No, Če l'es vse veš," mu reČe oče, še to povej, kdaj bo konec vojske'" „Oče, lavno Šestega maja. Toda midva ga ne bova več dočakala." Oče se nasmeje, češ: „Janezek, ti se le delaš učenega in vel i ko ved nega, veš pa v 1'esnici prihodnjega iiič-več, kakor vsakdo drugi," A fantek je vedel. Ni še minulo celih štirnajst dni poteitj, ko se je vrnil oče z doiîiista, ga je že zadela snntno sovražna granata. Titrli zase je vedel. Takrat, ko je Šel oče nazaj na kolodvor, ga je spremil sinček v hudem dežju in mrazu. Revež se je na tej poti tako ])re-liladil, da je nevarno obolel iti utnil po nekaj dneh hude vročin-^ike bolezni." „Očiviiltio je bil (orej ta deček," nadaljuje sosed, „čuden deček, ki je veliko vedel. Li če je drugo lako določno povedal, zakaj pa ne bi bilo to res, da bo mir sklenjen šestega maja letfls! Znamenj za bližnji tuir se kaííe vedno več." Cel voz se je temu čudil. Glejte ga, zopet nov prerok! „Viiliš," začne popotnik, ki je sedel nasproti, „jaz verjamem zagotovo. I\Ioja Žciiska dotua tudi zve marsikaj prihodnjega v sanjah. Meni'sc sicer tudi časih kaj sanja, pa ponavadi same prazne iti neumne reči, ki jih zjutraj vse pozabim. Ne tako .moja ženska. Več reči je že naprej zvedela v sanjah. Pred dobrim iiiesecetii je hotela na vsak način vedeti, da pride najin sin od vojakov na dopust. Nič ni pisal, ona je vseeno vedela. Drugi dati je res prišel. Jaz sem se ji preje smejal, češ: „To so ženske marnje," Sedaj pa verjamem. Oni teden je zopet zvedela v sanjah: sinu se dobro godi, je zdrav, todii dopusta za spomladansko delo ne bo dobil. Glejte včeraj mi piše karto, kjer stoji dobesedno nainsano: „Dragi .starši! Naznanjam vam, da sem zdrav, se mi dobro godi, toda dopusta za spomladansko poljsko delo, kakor^ste mi poslali prošnjo,, ne dobim. Vas lepo iiozdravim." Sedaj lahko vidite, da sanje moje ženske niso vedtio prazno. Tudi o koncu vojske ji je bilo nekaj razodetega. Pred dve leti in pol, precej, ko se je začela vojska in je vse govorilo, da ne more trajati čez tri mesece, se ji je nekoč sanjalo to-le: V sobo je prišel olicir z dolgo sabljo ob strani in je hodil po sobi dolgo časa gori in doli. Ženska ga gleda in nazadnje ogovori: „Povejte vi, gospod, kdaj bo vendar konec te vojske!" On pa odvrne •kratko: „Čez tri leta." I^Ieni jeto zjutraj povedala, pa sem se ji smejal in ji prepovedal komu o tem črhniti besedo, da se nam ne bodo ljudje smejali. Pa kakor se kaže, je precej prav povedal. Glasom te prerokbe je torej mir l)lizu," ?iIož se nasmehne in se drži resno; vesel je odkrito žene — prerokitije. Gospodične na drugem koncu se tudi nasmehnejo, pa s takim nasmehom, dti bi bi! užalil, če ne celo razjezil moža z imenitno boljšo polovico, če bi ga bil videl. Govoi'jenja je bilo sedaj dosti. Večidel seveda le o prerokih in prerokovanju. Da pa tudi nevernih Tomažev ni manjkalo, se razume. Teh zadtijih je bilo še več. „Oe so živeli v starih časih itreroki, zakaj bi jih pa danes ne bilo več," liiti ženska, bolj priletna že, ki je šla obiskat sina pri vojakih v mesto, kakor je bilo spoznati iz pripovedovanja. „Blizu IMesta stanuje že ena taka prerokinja. Vse ve. Boštečova Franca, naša prijateljica, jo je Šla vprašat přetečeni teden, če kaj ve za njenega moža. Ujeli so ga Rusi in potem ni bilo o njem Že nad dve leti nobenega glasu. Gotovo je umrl. Prerokitija to sliši, gre v čutiinato, pride čez par minut nazaj in pove: „Mož je zdrav na Ruskem ujet; nič ne bo pisal, pa na koncu vojske sC boste zopet veseli videli." Lep kos suho svitijine je bil plačilo za veselo novico," Hipoma je zaslovela ona žena v bližini Mesta. Tej iti tej je tudi že povedala o sinu, o možu, ženinu pri vojakih. Pri vsaki stori enako: malo povpraša, gre v čumnato, se vrne, pove novico, dobi plačilo. „Ne bodite lahkoverne, žene in dekleta," zavrne vse skupaj bolje oblečen človek, ki je stal pri vratih in bil priča razgovora. „Ona žena pač dobro živi na račun svojih prerokb, Žato pa toliko ve. Iti to je čudno: čim bolj jo nabasana toibica z jajci, tiioko iti titesom, nametijcna za plačilo žeiji, tetu bolj veselo novico sporoOi. Za tnalo nagrado, je pa tudi malo ]ji'(irokovaitja iti še tisto je slaiio. Pamet, ljudje, jc boljša kakor žamet, i^rav bo storil, kdor pojde (isto žen.sko ovadit oiožnikom. Jlo vsaj konec luazimverja." Toi)amet iio govorjenje razdvoji družbi. Nekateri ga odobravajo, diugim i)a, zlasti ženskemu svetu, ni to nič po volji. Še ni bilo konec prerokovanja. Vlak sc ustavi na postaji in v voz vstopi mož, podoben me.šetarju, silno glasen, in precej vinjen. Ker iic dobi sedeža, se jiostavi sredi voza. Kar ugleda pred seboj staro ženo, debelo in ne preveč lepega obličja. „Ta je pa tista, ki „karte šloga". Prav, da sva zadela vknjj, ji boni vsaj lahko pokazal, kaj se pravi ljudi goljul'at in jim denar krasti. Kje je kak orožnik, da jo bo vklenil in zaprl; babura grda! Zdaj te imam!" Molk zavlada. Navzoči se spogledujejo med seboj. Žena s torbo v naročju se razhudi. Tožila ga bo, ker jo takole sramoti vpričo vsel). Ona ga sploh še. nikdar ni videla, ni imela še kart v rokah, pa jo takole grdo obdolži. On se moti o njej. Mož postaja vedno bolj korajžcn, skoro hud. „Meni si jih šlogala na Grosupljem, ko jc stal vlak. Kaj boš tajila." Začela sta se pregovarjati, kregati, zmerjati. Sopotnikom je bilo vedno bolj mučno. Kaj storiti! K sreči je privozil vlak na drugo postajo in mož je izstopil. Pogovor se je zasukal na druge reči. Prerokovanje se je s tem ustavilo. Loterijske številke. Trst, 2. maja 12 11 'd 27 07 Dobro ohranjeno kolO se proda za 80 K. ~ Kje, pove tiprav-ništvo „Dolenjskih Novic". ŽENSKE LASE iiieiaiio in rc/aue, kupujem iio imjviiji i'oiii. lïdelujDin is! lastnih as mdi kite. V zalogi inmiii lepe, i/gótovljepo lasno kito vseli barv, oil 5 lio 30 krou. Mrežice, iiodlHge, Niiisol. Jiarvo /.a líwe in liritdo Kiiamka: Kraljica vseh barifll, zanesljiva in trajirn, izljonio Cremovo milo za briti, 2 K 30 v, Hairpetrol, wgiiruo sredstvo proti izpadanju Ifls; zdravniško priznano, Burgit „za odstranitev kurjih oSos in trdo božo. Šampon 50 ïiii, za umivanje las, NaroČila: Ivan Svetec, vlasuljar, Rudolfovo, nasproti mestne liiSo. Na prodaj je nekoliko prav dobro ohranjenih svinjakov. Trgovina Fr. Kastelic *v Kan iiji. LehopnalBERGMilNN . - RUDOLFOVO - - kupuje vsa zdravilna zelišča, kakor: melisa, žajbelj, pelin, gomilice, preslico, ajbiš i. t d. po najvišji ceni. 15.U-2 Kupi se dobro ohranjen koleselj oziroma majhna kOČijca, — Priglasi na upravništvo „Dol. Novic". Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm del)elosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, sifT kupi po najvišji ceni tvrtka: S : J. POGAČNIK : : Ljubljana, Marije Terezije cesta 13.