Za poduk in kratek čas. Celje in njegova okolica. (Zgodovinsko - krajepisna črtica.) VI. V življenju sv. Maksimilijana, celjskega rojaka, se po bogastvu in mogo6nosti mesto primerja celo Troji rekoč: ,,Celje je bilo bogato, Ijudnato, mogočno in naseljeno z plemenitnimi in slavnimi mestjani; olepaauo je bilo z stolpi in marmornatiuui palačami in vedno na boj pripravljeno: druga Troja po mogočnosti, žali bože da tudi po osodi. Ravno tiste okoliščine, ki so Celje tako visoko povzdignole, bile so namreč tudi vzrok njcgovej pogubi. Eer je stalo na meji kraljestva ob veliki cesti, so tod rnimo vsi aovražniki Rimljauov sem ter tje hodili in Celje večkrat popolnoma razdjali. Tako je Celje veliko trpelo v hudi vstaji Panoncev zoper Rimljane 1. 10. pred Eristusom, v bojib med cesarji Otonom, Vitelijem in Vespazijanom 1. 69. po Kristusu, pri napadib Alemanor, Markomanov in Sarmatov okoli 1. 260. in tudi v vojskah, ki sta jib imela cesarja Konstancij 1. 351. in poznej 1. 394. Teodozij zoper plemenitaae, ki so se boteli ceaarske oblasti polastiti. Poleg vojskinib nadlog se je tudi kuga v Celju zatrosila in mnogo Ijudi pomorila. Lu6 sv. vere je Celjanom prisvetila naravnost iz Rima, brž ko ne že 1. 53. Eo je ceaar  Elavdij vse židove in kristijane iz Italije pre gnal v severne dežele. Z ve6jo močjo pa je krS čanstvo prišlo iz Ogleja, od koder so prihajali goreci oznanovalci vere Kriatuaove. V tretjem stoletju je bilo krščanstvo že nied vsemi stanovi razširjeno in tako vplivno, da so se svetniki odgojevali. Okoli 1. 225. je bil namreč v Celju rojen sv. Maksimilijan, sin krsčanskih staraev, ki bo mu pa kmalu umrli. Po njihovi anirti razdeli svoje posvetno premoženje med ubožce in odide v Rim, kder je bil v duhovna posvečen ter od papeža Siksta II. poslan na Donavo sv. evangelja ozna novat. V mestu Lavrcaku je postal akof. Med tem pa je v rim8keni cesarstvu nastalo budo preganjanje kristijanov in sv. Maksimilijan je slišal, da njegovi rojaki v Celju niso dovolj stanovitni v veri; zato pride sam v Celje in jih osebue podu6uje in spodbuja v kračanstvu. Deželni oblastnik Ejulazij zapove, da morajo vsi kristijani tadi v Celju darovati maliku Martu, ki je imel ondi veIi6asten tenipelj. Sv. Maksimilijan 8e temu ukazu sr6no ustavi, zato ga Ejulazij obsodi in zapov^ ob glavo djati 1. 284. Na toriš6u, kamor je njegova 8V. glava padla, so postavili poznej kristijani cerkvo sv. Maksimilijana. nEri mu6encev je aeme kristijanov" — to se je tudi v Celju potrdilo. Vkljub budemu preganjaaju se je atevilo kristijanov množilo in 1.381. se v listinab že nahaja celjski akof Tenaks v dokaz, da je bila v Celju že takrat škofija, ki pa je v nekterib stoletjih zopet bila zatrta. Za rimsko cesarstvo so prišli budi dnevi. L. 395. se je na dvoje razdelilo in potem je začelo hudo vrenje in preseljevanje severnih in vzbodnih narodov, ki so skoro vsi svojo pot naredili mimo Celja na Italijauako. Tudi takrat je Celje veliko trpelo in večkrat čisto razdjano bilo. L. 408. je šel tod mimo kralj Alarik z zahodnimi Goti; 1. 452. je skoz Celje drl grozoviti Atila z Bvojimi Huni, in 1. 475. je prišel Odoaker z Heruli. Ta je rimskega cesarja Romula Auguatula v Eareiii vjel ter rimsko cesarstvo razruail. Naše pokrajine z Celjem 80 tedaj prišle pod oblast Herulov. Odoaker vendar ni mogel dolgo Panonije in Norika pred divjimi severnimi narodi braniti, zato Rimljane iz vseh krajev pokliče v Italijo, dežele pa prepusti njibovej osodi. Za Odoakerjem je 1. 489. pribrul Teodorik z svojirui Goti, za njim Alboin z Longobardi in 1. 568. divji Obri pred aeboj tiraje Slovence. Vsi ti narodi so bili krivoverci ali malikovalci. Slovcnci, ki so se konci aestega in v začetku sedmega stoletja tu naselili, so bili vsi malikovalci in bndi sovražniki krsčanstvu. Vsled tega je moral 1. 599. celjski škof Janez v Novigrad na Istrijansko pobegnoti in celjska škofija je nehala. Od Slovencev, ki eo se tod naselili, imenovala 8e je pokrajina ob Savi in Dravi: Slovenska stran, dalje po denešnjem Eoroškem pa Eorotan. Sami svoji vendar Slovenci niso bili, ampak v hudi sužnosti Obrov, dokler jib ni 1. 623. rešil hrabri Samo, ter združil 7 7eliko kraljest^o, 7 kterem je Samo 35 let sla^no 7ladal. Veliko Samo^o kraljestvo se je po njego^i smrti zopet razrušilo ter zgubilo S7ojo moč. Obri so Slo^ence zopet napadali in 1. 749. je korotanaki 7oJ7oda Borut moral Bojare ali Ba7are na pomoč poklicati. Ti ao Slovence sicer rešili iz sužnosti Obro7, pa jib za to Frankom pod^rgli, in 7oJ7oda Borut je moral dati sina Karata in 7nuka Ketamara 7 zasta70 Bavarjeiu, nied kterirai sta se oba s krščansko vero seznanila. Smešničar 19. Nek gospod je imel 12 dela7ce7 na polju. Močno 7io6e je bilo in gospod z delavci 7red se 7leže opoldne 7 8enco. Gospod se hoče nekoliko iazveselje7ati, potegne tolar iz žepa in pravi: kateri izrued vas je uaj^ečji lenuh, ta dobi ta tolar. Koraaj je besede sprego^oril, že je bilo 11 delavce7 na nogab in 7sak je botel ^eljati za naj^ecjega lenuba, da bi tolar prejel. D^anajsti je pa na tleh oaral, zaze^al in se tudi še malo stegnol. Gospod ga zagleda in mu re5e: ,,obe5ani tolar je tvoj!" Lenuh ae pa obrne ua stran in prosi: tu mi ga naj 7 žep 7teknejo!