12. številka
V	Llubijani, dne 22. marca 1919.
VI. leto
Delavec izhaja vsak petek % datumom naslednjega dae. — Naročnina za celo leto K 10'—, za pol leta K 5'—, za četrt leta K 2-50. Posamezna Številka 20 vin. Naročnina za Nemčijo za •elo leto 9 mark, za Ameriko 3 dolarja. PoSiljatve na uredništvo in npravniStvo Ljubljana, Še! 'nburgova ■lica štev 6. II. nadstr.
Pot k svobodi.
Z veseljem opažamo, kako vsak dan rasejo naše organizacije. Sodrugi rasejo, dolga vrsta nas je že, hitro se pomika ta naša armada po klancu, šibijo se nam še kolena, zakaj ni še gladka ta naša pot, toda voljo imamo in moč in prav gotovo bomo prišli do vrha. Tam na vrhu pa nas bo obsijalo solnce; tam na vrhu se bomo ozrli v dolino, kjer bo ležal kapitalizem strt, mi pa bomo razvili rdečo zastavo, ob tej zastavi pa sl bomo podali bratske roke s proletarijatom vsega sveta. Sodrugi, kaj pa ie naša naloga, da bomo lažje dosegli ta cilj? To je izobrazba, učiti se moramo, ne smemo si misliti, da je dovoli, če plačujemo prispevke v organizacijo. Ne, sodrugi. le kadar bomo imeli našo ar-amdo res zavedno in disciplinirano, tedaj lahko rečemo: gospodje, mi smo pripravljeni. Danes nas smatrajo še za čredo, ki gre po poti brez pravega smotra. Da pa dokažemo, da ni tako, je naša naloga, da se učimo. Zato imamo izobraževalno društvo Svobodo, katere namen je, širiti izobrazbo med delavstvo. Sodrugi, posečai-te predavanja, pridite v politično šolo. ki se vrši vsako sredo v realki, čitaite knjige, to je naše orožje in s tem bomo zmagali.
Sodrugi. bliža se čas, ko ne bodo plapolale črne zastave, temveč rdeča. Na delo, sodrugi, ker dnevi, ki prihajajo, bodo
dnevi našega prerojenja.
Socialna politika v Jugoslaviji.
Imamo svojo državo — Jugoslavijo, za katero se je tudi naše organizirano delavstvo bojeValo — ne zaradi lepšega, temveč zaradi stvari same. V stari avstrijski državi je moralo delavstvo velik del svoje energije in časa potrositi za narodne boje, ki so jih večinoma umetno pripravile buržoazije vseh narodov.
Delavstvo si je bilo svesto, da, ko bo konsolidirana naša nova država, bodo narodni boji prenehali in se bodo lahko vse naše moči posvetile socialni politiki in rešitvi delavskega vprašanja.
Poverjeniki delavstva so stopili v našo deželno vlado in njim na čast se mora reči, da so zadostili, kolikor so mogli, našemu pričakovanju.
Po njihovi inicijativi se je izvedel osemurni delavnik; ustanovila se Je posredovalnica za delo, zavarovanje za brezposelnost, reorganiziralo se je obrtno nadzorništvo, dovolilo se 10 milijonov za zidanje stanovanj, rešilo se Je več stvari, ki se tičejo invalidov, pripravlja se naredba za uvedbo delavskih zaupnikov, pripomogli so našim delavcem v industrijskih krajih pri njihovih plačilnih gibanjih itd.
Vse to se je napravilo,' dokler je naša deželna vlada imela pravico, da izdaja naredbe, ki so začasni zakoni. ,
Ta moč in pravica je sedaj prešla v roke centralne vlade in parlamenta in vprašanje nastane, kaj bo sedaj? Naše meščanske stranke so v frazah silno de-
mokratične in delavstvu naklonjene, ali ! to samo, dokler se ne pride do praktičnega dela in pa dalje.
Ne smemo prikrivati, da imamo v državnem vječu od 300 poslancev samo 12 do 13 delavskih zastopnikov — dočirn imamo prav veliko število hudih nasprotnikov delavstva — agrarcev. industrialcev in drugih reakcionarcev ki se bodo na eni strani delavstvu hlini1? na drugi na bodo ovirali vsak socialen razvoj.
Naloge državnega zbora v socialni politiki so velikanske. Vprašanje je samo, če bo ta kos svoji nalogi? Ce pa mislimo samo na rešitev agrarnega vnrašania, socializacijo naše industrije in prometnih sredstev, ureditev socialnega zavarovanja za vse delojemalce, odpravo cenzure, svobodo tiska, zborovanja in združevanja itd. Že to nam kaže, kaj je nujna notreba za naše delavstvo. Dolžnost delavskih poslancev bo ta, da napno vse svoje moči da se ta vprašanja čimprej spravijo na tapet v povoljno rešitev, ker od tega je odvisni bodočnost delavstva in bodočnost naše države. A naši poslanci so si tudi svesti. da bodo pri tem delu imeli Velikanske težave, ki jih bodo imeli z reakcionarnimi poslanci kateri ne samo. da ne bodo hoteli tf mu privoliti, temveč bodo skušali tudi naredbe naših deželnih vlad kolikor toliko poslabšati.
Zaraditega morajo naši poslanci Imeti zaslombo tudi zunaj parlamenta pri delavstvu, za katerega interese gre. Ta zaslomba pa ne obstoji v puhlem radikalizmu in laži-boljševizmu — temveč v močnih in discipliniranih strokovnih organizacijah razredno - zavednega delavstva, ki je pripravljen v vsakem momentu nastopiti in za svoje zahteve tudi žrtvovati.
Le taka zaslomba mora našim delavskim poslancem pomagati.
Zaraditega poživljamo naše delavstvo, da se strne v svojih strokovnih organizacijah in se pripravlja na boj — na odločilen boj, ki nas čaka v bližnji bodočnosti.
Delavci, ne izgubljajte časa, ker mo ment, v katerem živimo, je zgodovinski Delavci, na krov za svoje pravice!
t
Zahteve tobačnega delavstva:
Tobačno delavstvo je po svoji depu-tacijl izročilo sledeče zahteve:
Slavni finančni upravi za Slovenijo v Ljubljani.
Neprestano naraščanje cen vseh živ-Ijenskih potrebščin je prisililo delavstvo tukajšnje tobačne tovarne, da se obrača po posebnem odposlanstvu do slavne finančne uprave s prošnjo za zvišanje denarnih prejemkov.
Dejstvo je, da je na živilskem trgu vsega v izobilju, toda pc f-enah, ki jih tobačno delavstvo ob sedanjih plačah nikakor ne zmore. Tako n. pr. se zahteva za 1 kg moke po 10 do 12 K, za goveje meso po 14 do 16 K in več.
Jasno je, da tobačno delavstvo ne more plačevati takih cen.
Enako je z obleko, ki si je tobačno delavstvo sploh ne more več nabavljati.
Ne bomo se spuščali v ■adaljno podrobno opisovanje draginjskih razmer, ker smo prepričani, da so iste sl finančnemu ravnateljstvu itak znane.
Še celo sloji z bogatejšimi dohodki, nego jih ima tobačno delavstvo, ne morejo izhajati, potem ne more biti nobenega ugovora, da zahteva tobačnega delavstva po zvišanju dohodkov ni upravičena.
Zahtevamo:
1. Zvišanje sedanje tedenske dragiaj-ske doklade za 100 (sto) odstotkov,
2. zvišanje četrtletnega nabavnega prispevka za 100 (sto) odstotkov in
3. zvišanje mesečne draginjske doklade in četrtletnega nabavnega prispevka vppkojencem za 100 (sto) odstotkov.__________
4. V vojnem času v tovarni odslužena doba se naj šteje za dvojno. Da bo delavstvu mogoče priti v višje pokojninske razrede, vpoštevati je pri v pokoj stopiv-ših tudi vojne doklade. Da bp mogoče vravnati pokojnino po dejanjskem prejemku, dodati je k sedanjim razredom, stop-njevaje za vsakih nadaljnjih 20 K, nadaljnje razrede.
Za slučaj, da bi se naslovljen« finančna oblast ne smatrala za pristojno, odločati o predležečih zahtevah, se prosi, da blagovoli oddati vlogo na dotično mesto in obvestiti o tem tudi podpisane.
Z ozirom na vladajoče razmere so stavljene zahteve prej skromne, nego pretirane; zato pričakujemo, da se jim bode ugodilo do najpozneje 1. aprila 19l£.
Ljubljana, dne 14. marca 19J9.
Za deputacijo: Slede podpisi
Tobačno delavstvo! Prišel je čas, kp je treba resno misliti, izpopolnite vrste svojih bojevnic in bojevnikov v organizaciji. Tem čilejši bo odpor, tem slgurneiši uspeh. Torej vsi na delo!
Prvi maj v Ljubljani.
Krajevna politična konferenca za Ljubljano in okolico je sklenila dn« 19. t. n. praznovati prvi maj in napravila naslednji sklep.
1. Prvi maj 1919 se kar najstovesneje
praznuje.
2. Prvega maja 1919 naj počiva vs* delo. Izvzeti od tega so le: Neobhodno potrebni promet na železnici in pošti in ena dela, ki so nujna za vzdrževanje obrata. Ustavi se delo v vseh obratih, obrtifi, t*-govinah in na cestni železnici, javnih uradih, šolah ter v gostilnah in kavarnah tv teh od 9. do 12. dopoldne).
3. Pozove se trgovce, obrtnike in lastnike podjetij, da dajo prost dan svojim uslužbencem.
4. Krajevna politična konferenca aa Ljubljano in okolico soglaša s sklepom, da se osnuje za proslavo Prvega maja poseben odbor, sestoječ iz treh članov kr. pol odbora za Ljubljano in okolico, treh članov »Svobode« ter po tri člane vsake organizirane stroke.
5. Podrobnosti hi način proslave Prvega maja se prepuščajo izvoljenemu odboru.
Pokopi« se ■« milja. — Inaanti s moitolpsiml po-Ut vrsticami m ura&me-is sicer: pri enkratni objavi po 18 ata, pri trikratni po 18 vi*., pri »«*-kratui po 14 vita, pri r*io-I«t»ib objavah po 12 vi*. <u vsakokrat — Z« razna izjave itd. stane potit vrstica 24 vin. — HeJtlam. so poit-slu« proste. ■- Nefranklia-n* pisma hw ne sprejemajo
Preskrba železnic s premogom.
iz JTrbovelJ, glavnega premogovnika na slovenskem ozemlju prihaja vest, da iamošnja dobava premoga vedno bolj nazaduje. Ali se vračajo časi pretekle vojne ali kaj je temu vzrok? To važno in uso-depolno vprašanje si stavi marsikdo, ker »e mu vzbude neljubi spomini na čase, ko radi. pomanjkanja potrebnega goriva nismo zamogll odpravljati zadostno število vlakov za osebe in tudi ne za tovore, ko smo bili prisiljeni sedati v nezakurjene osebne vozove ter se prepustiti usodi zamudnega in nerednega potovanja. Kje tiči torej vzrok tem vznemirljivim vestem iz Trbovelj in drugih premogovnikov? Ali bomo res primorani zopet skrčiti promet na minimum, ali bomo zopet čakali na vsako naročeno blago daljšo dobo?
Svetovna vojna je postavila vse nauke o narodnem gospodarstvu na glavo in ni prizanesla nobenemu podjetju — tudi rudnikom ne. Vojaštvo, ki je zadobilo glavno besedo ne le v politiki in vojeva-nju, temveč tudi na gospodarskem polju, je zagospodarilo tudi nad premogovniki v naši domovini in je z brezprimerno brezvestnostjo z vsemi močmi izkoriščalo tudi to panogo dobave. Posebno pa so trpeli rrsvno rudniki na Slovenskem, ker so bili ;? ronti na jugozapadu najbližji in ker so It-iaii v etapnem prostoru, kjer je imelo vojaštvo edino besedo sploh. Slo se je v prvi vrsti edino za kolikor mogoče izmoz-ganje rudnikov; nikdo pa se ni brigal za bodočnost, nikdo ni skrbel za to, da bi rudniške naprave ostale trajno dobre za vedno enako ali celo večjo količino dobave. To ni brigalo avstrijskih mogotcev in nikdo si s tem ni belil glave razen lastnikov premogovnikov.
Danes, po preporodu, smo navezani edino na naše premogove rudnike, ki jim vojna ni prav nič prizanesla. Vsled nepo-jasnenega političnega položaja moramo sami skrbeti, kako bomo izhajali iz lastne moči, kako bomo zadostili našim železnicam, našim tovarnam in drugim obratom. Po podatkih dr. Brezigarjeve brošure o narodnem gospodarstvu je znašala skupna produkcija vseh slovenskih premogovnikov (Trbovlje, Zagorje, Kočevje, Hrastnik, Karpan, Sv. Štefan, Škale, Zabuko-vica itd.) leta 1913. okroglo 18 milijonov
810.000	stotov rjavega premoga ali na dan ca. 522 vagonov po 10 ton. Produkcija se je razdelila sledeče: Trbovlje dnevno 190 vagonov, Zagorje 170 vagonov, Hrastnik 67 vagonov, Kočevje 40 vagonov, Karpan
v	Istri 22 vagonov, Skale 55 vagonov, Št. Janž 12:5 vagonov dnevno, v ostalih manjših premogovnikih pa ca. 75 vagonov na dan.
Danes pa lahko računamo povprečno produkcijo na dan nekako tako-le: Trbovlje okoli 100 vagonov maksimalno, Zagorje in Hrastnik skupno okoli 90 vagonov, Kočevje 25 vagonov, Skale 30 vagonov in ostali rudniki skupno 25 vagonov, dobimo skupno kakih 300 vagonov, ki odgovarjajo komaj 57 % dobavi v letu 1913. Letno znašalo bi to okoli 10:8 milijonov stotov, kar komaj krije domačo vporabo, za izvoz ne preostaje nič. Vsled spremenjenih razmer pa smo prisiljeni, da na vsak način podpiramo sosednje pokrajine našega kraljestva s premogom, dalje pa moramo skrbeti tudi za dobavo južno-železniškim progam po Nemški Avstriji do MUrzzuschlaga, kar izda tudi lepo vsoto dnevno. Ako torej pomislimo, da moramo vzdrževati sami svoje železniške in tovorne obrate, kakor tudi podpirati sosede in tujino z našim premogom, uvidimo prav kmalu, da sedanja produkcija daleko rie zadostuje vsem potrebam. Iz tega raz-loga bo torej po.trebno, dobavo nujno zvi-5ati.
Koliko potrebujejo dandanes naše železnice od cele produkcije? Pavšalno la-
i hko trdimo, da porabi državna železnica 1 okoli 15 vagonov, južna na našem ozemlju pa okoli 30 vagonov najmanj dnevno. Drugim pokrajinam moramo oddajati dnevno 45 voz, južni železnici za njene proge v Avstriji pa tudi zopet najmanj 10 vagonov dnevno. Skupno potrebujejo naše železnice ob sedanjem prometu okoli 95 do 100 vagonov ali 33 % celotne dobave premoga. Kje so ostali obrati, gospodinjstva itd., itd.?
Iz tega zopet sledi, da se mora produkcijo zvišati, ali pa bomo prisiljeni takoj zopet znižati število osebnih vlakov ter skrčiti že itak pičli tovorni promet: ker moramo pač skrbeti za to, da bodo imeli tudi naši obrati, tovarne itd., dovolj goriva, ker v slučaju neobratovanja tvor-nic itd. tudi železnice ne bodo imele nika-kega dela.
Kako torej naj se produkcija zviša? Večina vseh premogovnikov (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Kočevje itd.) so last »Trboveljske premogovne družbe«. Kapital je francoski, družba pa je poslovala v naših krajih zgolj nemški ter je predstavljala pred porodom enega izmed onih znanih stebrov nemškega mosta k Jadranu. Ta družba kot lastnik ima torej dolžnost, svoje vsled vojne podirajoče se rudnike popraviti, podpreti, podzidati ter opremiti z vsem potrebnim. Ako pa tega ni voljna ali zmožna storiti, pa naj naša vlada brez običajnega cincanja in obotavljanja poseže s prav železno energijo tu vmes ter naj napravi sama red in zagotovi tako dovolj-no dobavo goriva.
Dopisi.
Jesenice. Mezdno gibanje na Jesenicah, 'Javorniku in Dobravi je končano z uspehom delavstva. Organizirano delav^ stvo je zopet pokazalo svojo moč, moč • organizacije.
Poverjeništvo za javna dela na komisiji v Jesenicah, dne 14. marca 1919.
Zapisnik o komisionalni obravnavi, ki je bila odrejena v zmislu sklepa v 68. seji »Vlade za Slovenijo v Ljubljani« z dne 3. marca 1919 v zadevi raznih delavskih zahtev na Jesenicah.
Navzoči: 1. Ing. Zajc Rudolf, stavbeni svetnik kot zastopnik poverjeništva za javna dela.
2. Dr. M i 1 a n L e m e ž , koncepist kot zastopnik poverjeništva za socialno skrbstvo.
3. Dr. Bogomil Senekovič, okrajni glavar kot zastopnik prehranjevalnega urada.	.	...
4. Anton Mencinger, okrajni glavar, kot zastopnik okrajnega glavarstva v Radovljici.
5. A n t o n Š t e b i, obrtni nadzornik v Ljubljani.	.
6. Dr. P a v 1 i č e k Julijan, ind. nadzornik na Jesenicah.
7. J. H o f m a n n , ravnatelj kranjske ind. družbe na Jesenicah.
8. Ignacij Mihevc, tajnik osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani.
9. Gabrijel Franc, predsednik i kovinarske organizacije na Jesenicah.^
Po daljši ustni razpravi, v katero so posegli razni zastopniki, predvsem delavstvo in kovinarski tajnik Mihevc, kakor tudi ravnateljstvo, se je ugotovilo sledeče:
A.	Zahteve delavstva.
1.	Odprava akordnega dela. Olede tega se je dosegel nastopni dogo-, vor.
Akordno delo ostane.
Ako akordant brez lastne krivde v poedinih oddelkih (n. pr. slab materijal in mazila, slaba obratna sredstva, pomanjkanje vode) ne more doseči normalnega akordnega zaslužka, se mu zagoto-
vi	povprečni akordni zaslužek, kakršnega
bi imel pri normalnih obratnih razmerah. Vsak primer naznani prikrajšani akordant takoj po mojstru obratovodji. ki ugotovi in odloči o stvari.
Povprečni akordni zaslužek ugotovi ravnateljstvo tovarne v sporazumu z delavskim zaupnikom, mojstri in obrato-vodjo dotičnega oddelka.
Akordne postavke s primerno ob-razložbo se nabijejo javno v vseh oddelkih. Ravnateljstvo tovarne se zaveže, da se akordne postavke na novo sestavijo takoj, ko nastopijo normalne razmere.
II. in IV. M e z d n e z a h t e v e. Podjetje se zaveže, da zviša naknadno od L marca t. 1. dnevni zaslužek posameznega delavca in delavke, t. j. temeljno plačo vštevši vse doklade za 30%; to zvišanje ostane začasno do nove žetve.
Država prispeva v namen, da se pocenijo živila in omogoči dovoz večjih množin živil 150.000 K mesečno na roke okrajnega glavarstva v Radovljici. Izvedbo akcije in razdelitev živil prevzame okrajno glavarstvo v Radovljici s sodelovanjem lokalnega pomožnega odbora, ki se sestavi iz zaupnikov delavskih organizacij. *
Podpiranci se uvrste v dve kategoriji, ki jih določi okrajno glavarstvo v sporazumu lokalnega delavskega odbora.
Zahteva pod štev. IV. je postala brezpredmetna.
III. Izplačilo mezd. Kranjska ind. družba se zaveže, da bo od 1. aprila 1919 nadalje uvedla tedensko izplačevanje mezd: plačilni dnevi se določijo v sporazumu z zaupniki delavcev, in sicer za vsak obrat posebej
Od 1. aprila dalje pa podjetništvo ne bo več dovoljevalo kreditov za nabavo živil, premoga oziroma drugih potrebščin. Da se odplačajo stari dolgovi pri tovarniškem konsumu, bo podjetje dovolilo primerne odloge v izmeri do 5 mesecev in zmerne tedenske obroke.
V. Dopusti delavstva. Zastopniki delavcev za sedaj odstopijo od svoje zahteve.
VI. Delovno orodje. Podjetje le pripravljeno dati vsem delavcem potrebno orodje, v kolikor se to že ni do sedaj zgodilo. Orodja bo dalo toliko, kolikor se ga po povprečni letni porabi v resnici potrebuje. Kar delavec več porabi orodja, si ga mora sam preskrbeti.
VII. Delavska stanovanja. Podjetje izjavlja, da bo čimpreje zgradilo potrebne delavske hiše, da bodo vsi delavci dobili od podjetja primerna stanovanja. Podjetje se zavezuje, da bo do tega časa vsem oženjenim delavcem, ki stanujejo sedaj v najetih zasebnih stanovanjih in plačujejo višjo najemnino, doplačalo 50% diference med to najemnino in najemnino, ki jo plačujejo drugi delavci, ki stanujejo v tovarniških stanovanjih iste vrednosti. To pa velja le za sedaj od delavcev najeta stanovanja, oziroma če delavec premeni stanovanje, se mu ne plača več, nego je dobival doplačila v svojem dosedanjem stanovanju.
VIII. Bolniško zavarovanje delavskih družin. Kranjska industrijska družba dovoljuje vsem članom delavskih družin brezplačno zdravnika in brezplačna zdravila.
IX. Osebna dohodnina delavstva. Delavci odstopijo od svoje zahteve. Ker delavci trdijo, da se je pri predpisovanju davkov nepravilno postopalo, se naprosi davčno oblast, da odpošlje posebnega uradnika na Jesenice, da stvar preišče in uredi.
, X. Termin za uveljavljenje zahtev. Ta zahteva je rešena s sprejetjem v zgorajšnjih točkah navedenih zahtev.
Ignacij Mihevc, tajnik Osrednjega društva kovinarjev; J. Hofmann, ravnatelj; Senekovič, okrajni glavar; Joško Mar-kež, Franjo Oabrijel.
Nadaljevanje ] 5. m a r e a lf 19.
B.	Zahteve mojstrov.
Poleg delavstva so predložili tudi mojstri svoje zahteve, katere so razvidne iz priložene vloge na tovarniško ravnateljstvo.
Glede vseh točk se je med vsemi in-teresiranimi faktorji vršila obširna ustmena obravnava, na podlagi katere se je med mojstri in tovarniškim ravnateljstvom dosegla nastopna poravnava:
I. Zahteve glede zvišanja plače in razdelitve mojstrov in fiksno nastavljenih preddelavcev v razrede.
Ravnateljstvo dovoljuje pričenši s 1. marcem t. 1. vsem 61 fiksno, t. j. proti mesečni plači nastavljenim mojstrom in preddelavcem kot priboljšek mesečnih
10.000	K, ki jih smatra kot nadaljno dra-ginjsko doklado. Ta priboljšek znaša približno 25% dosedanjih skupnih dohodkov.
Razdelitev te nove doklade izvrši ravnateljstvo sporazumno z mojstri in preddelavci, ter se bo pri tem ravnalo po potrebi posameznikov, oziroma po številu družinskih članov.
Ta priboljšek velja začasno do letos nje žetve.
II. Zaradi podelitve mojster-skiii pravic gotovim preddelavcem bo ravnateljstvo sporazumno z mojstri potrebno uredilo.
III. Od zaiiteve, da se plačajo nadure, mojstri in preddelavci odstopajo.
Pač pa se bo ravnateljstvo oziralo na to, da se v gotovih slučajih (n. pr. pri daljših nadomeščanjih) več dela primerno remuneriralo.
VI. Družinam mojstrov in preddelav cev prizna ravnateljstvo zdravnika in zdravila brezplačno.
Za družino se ne plača nobenih bolniških prispevkov.
V. Zahteva, da se izplačuje mojstrom in preddelavcem bolniška podpora, odpade, ker je po tozadevnem zakonu nedopustna.
VI. Brezplačno stanovanje, kurjavo in razsvetljavo ravnateljstvo v polnem obsegu prizna.
VII. 14-duevni dopust po 4 službenih letih in 3-tedenski dopust po 10 službenih letih, se prizna s polnimi prejemki.
Cas dopustov se po gotovi vrsti vsako leto v posameznih oddelkih pravočasno določi.
VIII. Mojstri in preddelavci odstopijo od zaiiteve po povračilu osebne dohodnine.
IX. Termin pričetka nove dra-ginjske doklade je že določen pod točko I. s 1. marcem t. 1. j
X. Pokojninski prispevki od novo dovoljene draginjsk doklade se ne bodo pobirali.
Sklenjeno in podpisano.
Ignacij Mihevc, tajnik Osrednjega društva kovinarjev; J. Hofmann, ravnatelj; ing. A. Stebi, višji obrtni nadzornik; ing. K. Zajc, dr. Pavliček, Mencinger, okrajni glavar, dr. Lemež Milan, Jos. Božič, .!.
Golobič, zastopnika mojstrov.
Jesenice. Dne 16. t. m. se je vršil na Savi v Jelenovi dvorani javni ljudski shod, ki je bil tako obiskan kakor še nikoli.
Na shodu sta poročala ss. Golouh in M i h e v c o prvi točki »nove pridobitve delavcev« je poročal sodrug Mihevc, ki je pri večih točkah delavcem razložil, kaj vse se je zamudilo, kar bi delavstvo že pred leti imelo dobiti, je dobilo šele sedaj, ko ima močno organizacijo.
Četudi ni delavstvo izvojevalo vse zahteve, vendar je to pomembni predujem na dolg, ki nam ga dolguje! kapitalizem, tedaj obrok je nam plačan s tem, dobili pa bomo ves dolg, če bomo organizirani, ves dolg, kar nam ga je kapitalizem dolžan in naposled ne bomo več vprašali po zvišanju plač, marveč po tem, kar je
delavskega, »e cele*a podjetju, ker cela
tovarna spada delavcem, ker oni so jo sezidali, delavci so jo zgradili. Tedaj tovarne delavcem, zemlja pa kmetu.
O drugi točki »političen položaj« je govoril sodrug Golouh, ki je obširno orisat, kako se sklepa imperialističen mir, da desetorica na mirovni konferenci odločuje usodo malih narodov.
To so moderno oblečeni roparji, ki hočejo male narode oropati. Z burnim odobravanjem je bil govornik večkrat prekinjen.
Nadalje se je na shodu sprejela naslednja resolucija:
Javni ljudski shod, sklican dne 16. sušca 1919 na Savi v Jelenovi dvorani zahteva, da Narodna vlada za Slovenijo ustanovi na Jesenicah strokovno šolo ter naj v to svrho skuša pridobiti poslopje bivše šulvereinske šole na Savi.
Nadalje naj vlada ustanovi bolnišnico za Jeseniško prebivalstvo, in sicer v kakem mirnem kraju in ne preblizu tovarne, koder se vlači iz tovarniških dim nikov s strupenimi plini napolnjeni dim.
Govorili so še sodrug Warl, ki je v poljudnih besedah razflagal o pomenu organizacije.
Sodrug Zugwitz je delavcem razla gal, kaj vse se je prejšnja leta zamudilo, ko je bila organizacija še šibka. Tako se ie končal lepo vspeli shod, iz katerega so zborovalci šli z globokim utiskom.
Vevče. V nedeljo dne 16. t. m. se je vršil tukaj v gostilni »Pri Francetu« prav dobro obiskan shod papirniškega delavstva. Na shodu je govoril sodrug Tokan. Nekdaj klerikalna trdnjava se je do tal podrla. Delavci in delavke so se naveličali lepih besed in fraz, s katerimi jih je iz-vestna gospoda dolga leta pitala. Plače papirniških delavcev in delavk so bile vedno izmed najslabših. Sorazmerno so ti delavci tudi danes najslabše plačani. Krivo temu je klerikalno vodstvo. Gospodje okolo klerikalnega vodstva so vedno sedeli na dveh stoleh. Z delavskimi interesi so prav žonglerji in gorje delavstvu tega ali onega podjetja, ki jim vsled svoje kratkovidnosti pride v roke. Položaj takega delavstva, ne ie da se ne izpremeni, ampak se vedno slabša, dokaz temu kla-verne gospodarske razmere papirniškega delavstva v Vevčah. Saj tudi ni namen klerikalne gospode delavstvu pomagati; njim zadostuje, da to delavstvo pri raznih volitvah jim oddaja svoje glasove, to je njih smoter, kako pa se delavcem godi v gospodarskem oziru, ni in tudi ne more biti njihova stvar. Mazati delavcem med okolo ust, dejanjsko pa jih prepuščati gospodarski mizeriji, so gospodje znali. Dobro je, da pada mrena, s katero so zastrli vid temu izkoriščanemu delavstvu z oči. Dobro je, da naše delavstvo uvideva, da klerikalna organizacija ni bila nič druzega. kakor prav dobro preračunjena nakana. Napočil je čas, ko je potrpežljivost našega delavstva pri kraju. Hinavskim naklepom mora prav energično pokazati hrbet, zakaj dosti je farbarije! Delavstvo stopa na plan v svojih lastnih, resnično delavskih, prostih strokovnih organizacijah in to je veselo znamenje. Prav je tako! Zanašajoč in zaupajoč edinole na svojo lastno moč, slonela na pravici, poštenosti in enakosti.
Iz Leš. Razmere delavstva tukajšnjega premogokopa so skrajno obupne. Plače delavstva so predvojne in te najnižje lahko trdimo vseh rudnikov cele bivše Avstroogrske. Plača tukajšnjega delavstva pri današnji draginji je najboljša 3 K 50 vin., reci tri krone petdeset vinarjev, to je vnebovpijoča krivica, ki se godi tukajšnjim rudarjem. — Ni čuda torej, če je delavstvo skrajno razburjeno in obupano, če pretečejo leta, ko ne vidi nobenega vinarja, in so tako izpostavljeni največjemu robstvu tamošnjega posestnika grofa Henckel-Donnersmark, ki se valja v sijajnem blesku posvetnega bogastva, doSim
so ajegovi delavci sestradani in raztrgani.
Zategadelj so delavci stavili tamošnjenm ravnateljstvu zahteve, katere se je tako dolgo zavlačevalo, da je nezadovoljnost prikipela do vrhunca. Šele na priziv delavstva na Narodno vlado in Unijo sl. rudarjev se je vršila dne 12. marca obravnava v obratni pisarni pod predsedstvom rud. komisarja gosp. Močnika iz Celja. — Zastopniki delavstva so zahtevali nujno ureditev delavskih plač in minimalnega zaslužka za kopače, vozače, profesioniste in ostale delavce. — Zastopniki delavstva zahtevajo za kopače in vse v njihovo kategorijo spadajoče dnevno minimalno plačo 17 K, za vse ostale delavce 15 K dnevno. Dalje zahtevajo enkratni pavšal za obleko, in sicer: Oženjeni s tremi in več otroki 400 K, do dveh otrok 300 K, samci 200 K. Dosedanje draginjske doklade za svojce delavcev na delavni dan in glavo 50 vinarjev ostanejo tudi nadalje. Pokojnina delavcev-vpokojencev naj se poviša za 100 %. — Nato je zastopnik delavcev rudarski tajnik sodr. Klenovšek iz Trbovelj obrazložil mizerno stanje delavcev in zahteval, da bo mogoče vzdigniti produkcijo premoga, da se delavstvu kar v naj-večji meri ugodi, s tem Se jim bo dalo veselje do dela in omogočilo eksistenco. — Zastopnik podjetja gosp. ravnatelj Hugo Steinebah izjavi k temu sledeče: Ker je obrat odrezan od glavnih podjetij grofov Henckel pl. Donnersmark - Beuten, produkcija premoga pa je minimalna, podjetje ni v stanu plače v zahtevanem obsegu povišati. Tudi je rudnik na kraju svoje delazmožnosti. predlaga naj vlada vzame rudnik v svojo upravo, ali pa naj rudarje prestavi na druge rudnike. Dalje ie omenil, da ravnateljstvo na dopis, ki je bil dne 11. svečana t. 1. poslan deželni vladi za Slovenijo, v katerem je prosilo ravnateljstvo za posojilo, ni dobilo še nobenega odgovora. Da bi se pa delavstvu takoj nudila nujna pomoč, predlaga, naj se cene premogu poviša na 12 K 50 v za me-terski stot loko rudnik. V tem slučaju bi ravnateljstvo povišalo osnovno plačo delavcev za 100 %. Sodrug Klenovšek meni, da pri tako nizki plači rudarjev tudi 100 % povišanja malo pomaga. Po kratkem posvetovanju z ostalimi zastopniki delavstva predlaga sodr. Klenovšek, naj podjetje poviša temeljne plače delavcev za 50 vinarjev in na to povišano plačo naj velja od ravnatelja predlagano 100 % povišanje. Ostale dosedanje doklade naj pa še dalje ostanejo neizpreinenjene. Doklada 50 vinarjev na temeljne plače velja za vse vrste delavstva. To povišanje velja od 1. marca t. 1. Sodr. Klenovšek še enkrat konstatira, da je to povišanje plač začasno, dokler Unija slov. rudarjev v sporazumu z deželno vlado za Slovenijo in podjetji ne uredi delavskih plač v smislu zgoraj navedenih zahtev. Zaupnik delavcev v Lešah, kopač Hočnik Franc, predlaga, naj vlada z ozirom na izjavo gospoda ravnatelja, v sporazumu z Unijo slov. rudarjev podvzame potrebne korake za sukcesivno preskrbo rudarjev z delom pri drugih podjetjih, ker premogovnik v Lešah nima vsled malih premogovnih zalog več dolgega trajanja. — Tako se je samo malenkostno odpomoglo delavcem, kateri trpijo vsled skoposti tamošnjega podjetnika, in upamo, da bodo kompetentni činitelji ukrenili\se potrebno, da se tam na tak ali drugi način razmere preuredijo, ker delavstvo je nedolžno, da bi ono moralo vsled tega trpeti, če je blago pošlo ali če nima tamošnje podjetje denarja, da bi moglo delavcem plačati to, kar nujno potrebujejo za vsakdanji obstanek sebe in svojih družin.
Celovec. Nezaslišana krutost Družbe sv. Mohorja. Ta naš največji kulturni zavod je svojega več kakor 14 let službujočega sotrudnika, gosp. Fr. Errat z raznimi spletkami, zavijanjem in izgovori toliko ča«a mučil, d« ga je po štlrinajstlotson’
zvestem in vestnem poslovanju brt>z od škodnine ali pokojnine odpravil. Imenovani gospod je postal žrtev ondotnih razmer, ker je poznal spletke in tajne niti, ki so 'e na skrivnem delovale. Zahtevali so od njega osemurno deio, a plačevali so ga tako, da Se za tri ure na dan ni bil odškodovan. Mož je bil nepretrgoma v službi, dočim so ženske moči dobivale po cele dneve dopusta, imele manj dela, a bile neprimerno bolje plačane. Vsake četrt ure so mu kaj očitali, tajnika in ravnatelja pa, ne samo cele dni ali tedne, temveč cel mesec ni bilo v pisarno. — Nič bolje ni z uslužbenci v tiskarni in knjigoveznici. Ljudje so tako beraško plačani, da še za jed ne zaslužijo. Pritožili so se že pri predsedniku, a ta se je zgovoril na ravnatelja, ravnatelj na tajnika in tajnik na odbor, da končno niso nič dosegli. Od odbora se za podjetje nihče ne briga in skrajni čas bi bil prenarediti pravila, določiti književni program in izvoliti nov odbor. Društvo šteje
90.000	udov, samo bi si jih niti 1000 ne pridobilo, vse je delo poverjenikov. Družba je takega pomena, da tudi mi zahtevamo enketo poverjenikov, ki bo razmere s knjigami in plačami uredila. Ako se poviša udnina na 6 K bo za boljši književni dar in za boljše plače dovolj, sedaj stradajo udje in uslužbenci, kajti tudi knjige vidno nazadujejo. Mohorjevo družbo in njeno tiskarno imajo v rokah oni klerikalci, ki bi si med delavstvom potom neke krščanski*) socialne zveze radi ustvarili delavski privesek posebno za volitve in pa da bi »ne trpele« bisage klerikalnih kapitalističnih podjetij. Delavci, ali razumete to gospodo?
V	uvaževanje.
Strokovno tajništvo v Ljubljani dobiva iz vseh strani in najrazličnejših tova-ren dopise, v katerih se od prizadetih delavcev zahteva intervencijo strokovnega tajništva. V največji meri se tičejo vsi ti ..'.opisi zahtev po povišanju plač. V pojasnilo vsem sodrugom naj služi sledeče: Strokovno tajništvo ni opravičeno kar tako bodisi inscenirati plačilna gibanja na svojo pest, zakaj strokovno tajništvo ni samostojna inštitucija, prvič stoji na čelu strokovnega tajništva odbor /.veze strokovnih društev, drugič pa rnora delovati sporazumno z odbori posameznih stro-kovnih organizacij, oziroma osrednjih strokovnih društev. Napačna je tnrej do-nv.eva, da zadostuje enostavno ; :sa i / > .strokovno tajništvo, to in to hočemo Imeti. Kako pa je bilo noprej, ko so se centrale v>=;ih strokovnih organizacij nahajate: ; • Dunaju ali v kakem drugem kraju? i ba je bilo pisati tja in staviti primervr predloge, ki naj se jih izvede. Centralni Odbor se je o stvari posvetoval, pretehtal in če potrebno natančno informiral ter ukrenil. Sedaj imamo razun centrale Unije slovenskih rudarjev, ki se nahaja v Zagorju ob Savi, vse naše centrale v Ljubljani. Vse, kar se namerava ukreniti, se mora delati le sporazumno z dotično centralo. Kakor je bilo poprej, tako se mora postopati tudi vnaprej. Pri vsem je treba premišljenosti, preudarka in kar je glavnega — previdnosti! Vsako 'postopanje mora biti urejeno tako, da ne nastane morda kaka škoda delavcem, nasprotno, da se bo vse, kar se namerava izvesti, izvedlo brez škode, in sicer tako, da bo plus le korist in pridobitev. Opažamo, da manjka mnogim našim tovarišem praktične izvežbanosti. Kar se je v tem oziru zamudilo, se mora v interesu delavstva dohiteti. Prav je, da pošiljajo tovariši onih zvez, oziroma osrednjih strokovnih društev, ki nimajo svojega posebnega tajništva, vprašanja na strokovno tajništvo, vedite pa tovariši, da mora strokovno tajništvo vse važnejše stvari izvršiti le na podlagi sklepov centralnih odborov, torej sporazumno.
Končno mti odbori podružnic vaako
stvar trezno pvcv.Javij o
|. ; v
\i eentral-
| nesmi odbora kaj »redlaRajo. Posameznik
lehko le svetuje v stvareh, ki se tičejo ce lote.
Ako bomo tako postopali, ne morejo uspehi izostati.
Me zahteva se naj torej od strokovne-
tajništva, da te ali one zahteve »ta-j. ali .-.precej« vloži, preden sc ne sporazume z dotičnirn centralnim odborom.
Domači pregled.
Kongres slovenskih strokovnih organizacij se bo najbrže mogel vršiti šele o binkoštih. Prej najbrže ne bo mogoče, ker še ni gotovo, kdaj se zjasni položaj in je treba tudi nekaj predpriprav in posvetovanj z organizacijami v ostali Jugoslaviji.
Draginja. V Tržiču na Gorenjskem stane kilogram moke 5 do 6 kron, mast oziroma Špeh 38 kron, krompir 2 kroni, kaša 7 kron, fižol 3 do 4 krone, jajce 70 do 80 vinarjev, sladkor na karte K i.,40, brez kart K 7.20 do 10 kron, sveče komad K2.40, petrolej liter 10 kron, meter drv 120 kron, meso 8, 9 do 12 kron, loj do 18 kron, končno stanovanje 20 do 30 kron na mesec. Kje je potrebna obleka, obutev, šolske knjige itd.? Ako primerjamo plače posameznih delavcev, recimo čevljarjev tovarne Kozina, ki znašajo pri posebno kvalificiranih delavcih 60 do 70 kron, pri drugih 35 do 55 kron pri akordnem delu na teden, pri onih delavcih z dnevno plačo 7 do 8 kron na dan, pri mladostnih delavcih 30 kron na teden, končno pri spretnih delavkah v akordu 40 do 50 kron in pri mlajših delavkah, ki zaslužijo po 24 do 30 kron na teden, tedaj se je treba resno vprašati kako ti ljudje morejo sploh izhajati. To ni življenje, ampak životarjenje. Nujna odpo-moč je potrebna. Če ne bo živež cenejš', morajo delavci hote ali nehote priti z zatevkorn po povišanju plače. Skrajni čas je, da Belgrajska vlada te razmere, ki dospe-vajo do vrhunca možnosti pri nas upošteva, izvije čifutskim špekulantom prodajo živeža iz rok, ter ga da po primerni ceni. ker ga je v Jugoslaviji v obilici, nam na razpolago. Naj nas Hrvatje in Srbi ne smatrajo le na jeziku za brate, temveč pokaže se naj toli hvalisano bratstvo tudi v dejanju. Naj končno tam v Belgradu upoštevajo, da z umetnim zniževanjem cene kroni krizo pri nas le poostrujejo.
Kolporterji. »Učiteljski Tovariš« piše med drugim: Po ljubljanskih trgih in ulicah se je pojavil nov stan — kolporterji. Prodajajo časopise in ob tej trgovini tudi nekaj zaslužijo, kar je prav. Ni pa prav, da se je tega posla lotila tudi šoloobvezna mladina, ki ne prodaja samo časopisov za denar, ampak daje občinstvu za nameček še svoje več ali manj neslane in sirovi: dovtipe. »Laški kralj je ubit!« kriči paglavec. »Piš me v . . .« odgovarja druei. »Slovenec!« kriči eden. »Jugoslavija! Slovenec laže!« dela zase reklamo konkurent. »Atentat na Wilsona!« vpije novi čar. »Al’ si biu zraun?« protestuje nevoš'." Ijivec. Itd. Vseh »dovtipov« iz umljivih razlogov ni mogoče objaviti. Svoj čas je bil takoj ogenj v strehi, ako je tak otrok Slovenca ali Narod nesel od soseda do soseda. »Mladina se zastruplja!« so jokali moralisti. Danes je vse dobro in prav. Po 5 do 10 K zasluži tak otrok na dan. Da jih ne nese vsak domov je gotovo. Rajši žuli cigarete in se mami z alkoholom, pa postopa po ulicah od jutra do noči. Kaj ga briga šola in dom! Danes se ne zgane nobena oblast, da bi odvrnila mladino od spolzkih poti, ki jih nanje poganja kolpor-taža. Vsa okna so čvrsto zapahnjena. Da. da: ne samo kolporterji, tudi izdajatelji listov imajo dobiček! In kaj se potem me nijo koristolovci, čeprav razpečavajo svoj papir na račun morale šoloobvezne mladine! Ce nihče drugi, pa zahtevamo ml, da naj otroke takoj Izločijo od kolportaže! Naj ta posti opravljajo odrasli ljudi«, ki Jim
•d srca privoščimo, da si s tam opravilo*!
izboljšajo svoje slabo materialno stanje.
Liberalci. Takozvana J. D. S. si je poiskala nekaj »štreberjev« med železničarji, so skovali neke vrste narodne organizacije ined kategorijo tega delavstva. Njihovi cedki pristaši sicer v celotnem gibanju delavstva, špecijelno med železničarji, ne pomenijo prav ničesar in čisto naravno je, d;i bodo liberalni jugoslovanski železničarji zopet izginili. Značilno pa je, da peščicn ljudij izdaja poseben tedenski list, v katerem samo po sebi razumljivo udriha po svobodni organizaciji železničarjev, po mednarodnosti in do nebes poveličuje narodne voditelje. Zanimivo bi bilo izvedeti, kako globoko je meščanska jugoslovanska demokratična gospoda posegla v svoje žepe, da si je ustvarila ta sicer brezpomembni privesek med železničarji.
Z absolutizmom ne pojde. Srbska namerava trg na zunaj za vso državo, vlada je uvedla prosto trgovino, zapreti Enako namerava izvesti tudi carinsko naredbo za vso državo. Vse te stvari utegnejo pri nas povzročiti silno draginjo in veliko pomanjkanje raznih snovij za in dustrijo in kmetijstvo. Ce se izvedejo ti naklepi, bo nastala pri nas velika industrijska kriza in tudi kmetijska. Poleg te-ea pa nastane neizogibna posledica velika draginja, brezposelnost in zaraditega mora slediti tem načrtom propad našega gospodarskega življenja. Vočigled tega nepremišljenega delovania v Belsrradu bodo morali socialnodemokratični poslanci od ločno zavzeti stališče napram vladi in eventualno izvajati konsekvence. Vsekakor bi bilo bolj pametno, če bi Slovenci imeli v marsikaterem pogledu avtonomi jo, ker sicer bo naša Slovenija v gospodarskem, zlasti pa v socialnem oziru prav nnslabem, postali bomo še večji pastirji kakor smo bili pred vojno. Slovenija bi si sama lahko uredila svoje notranje razmere mnogo bolje, če dobi le živila.
Majski spis. Vse politične, strokovne in prosvetne organizacije, nadalje posamezni zaupniki krajev, kjer ni organizacije, naj javijo najkasneje do 30. marca na upravništvo »Napreja«, koliko izvodov majskega spisa naroče.
Osrednje društvo usnjarskih delavcev in sorodnih strok je razvilo prav živahno delovanje. Konštatiramo, da ni daleč čas, ko ne bo strojarja,- ki bi ne bil včlanjen pri tej svoji stanovski strokovni irganizaciji. Delo bo treba z vso vnemo nadaljevati, pritegniti še v to strokovno društvo vse one kategorije delavstva, ki imajo opraviti s kožami ter usnjem. Moč ne postojanke, ki jih društvo že ima po raznih krajih Slovenije, so nam porok, da se bo društveno, socialno ter gospodarsko delo spretno razvijalo. Centralni odbor Osrednjega strokovnega društva tvorijo sledeči tovariši: Novšak Ivan, predsednik; Tomc Jože, namestnik: Rupnik Franjo, Bevc, Berčon Fani, Sivl>~ Franjo (Ljubljana); Hudobreznik Jože (Šoštanj); Januš Hunibert (Tržič); šmit Matevž (Ptuj); Rešič Anton (Kranj). Nadzorstvo: Hafner, Košir, Demšar, Pavlic Albina; namestniki: Rajšelj, Devetak h* Frjavc.
Krajevna skupina Osrednjega društva usnjarskih delavcev In sorodnih slrok v Ljubljani je na svojem občnern zboru, ki se je vršil dne 3. t. m. v salona hotela »Ilirija« izvolil nastopni odbor-
Rupnik Franjo, načelnik; Sajovic Karo.
namestnik; Jagodic Miha, Anžin FramV* Lopota Miha, Metlar Alojzija, kot odbo niki. Hafner in Urbančič kot preKledniK j Končno so bili kot zaupniki izvolje ‘ Svetničar, Adamič, Rajšelj, Sever, čar in Kobal Štefanija.
Stavblnsko delavstvo je že 11. febf arja 1919 predložilo delodajalcem zahtev za ureditev mezdnih razmer In delavnega časa ter atavllo rok *a uvan*
i
Ijenje svojih zahtev do 15. marca 1919. Delavstvo je začelo brez ozira na nekatere •delodajalske ugovore delati 8 ur, in bo brezdvomno organizirano delavstvo premagalo težkoče. Glede svojih mezdnih zahtev je deloma že doseglo uspeh, za končni sporazum se vrše še pogajanja. Organizacija je pokazala uspehe, ki naj bodrijo vsakega delavca, da čimpreje stopi v krog svoje stanovske časti se zavedajočih to-varišev.Celjani, Tržačani snujejo svoje stanovske podružnice, ter naj se vsak stav-binski delavec v svojih težnjah obrne na strokovno pisarno, Resljeva cesta štev. 20 y Ljubljani. Za praznik zjutraj ob 8. je sklicalo društvo javno zborovanje v Mestnem domu v Ljubljani z edino točko dnevnega reda — naš položaj —, Na tem shodu se bode razkrinkala tudi laž kapitalistovi ki begajo ljudstvo s tem, da govorijo o zahtevah stavbinskega delavstva po 70 kronah — dnevne mezde. Udeležba na shodu tudi od strani svojcev tovarišev naj dokaže, da delavec ni več moderni suženj, temveč zahteva le za svoje pošteno delo tudi primeren košček kruha in ne stradanje.
Organizacija brivcev in lasničarjev v Ljubljani se je že tudi ustanovila. Delovala bo za vso Slovenijo, zato priporočamo, da se ji pridružijo brivski pomočniki in pomočnice po vsej Sloveniji. Svoj pristop lahko naznanijo zunanji tovariši tudi Strokovni komisiji v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 6/11., in ta bo člane potem priglasila društvu brivcev.
Podružnice kovinarjev prosimo, da nam sporoče, če že dobivajo in koliko izvodov »Osterreichischer Metallarbeiter* za svoje nemške člane. — Osrednje društvo.
Časopisni papir se je podražil za 30 odstotkov. Radovedni smo, koliko bodo od tega podraženja dobili papirniški delavci.
Nemški strokovni list rudarjev »Gliiek Auf« izhaja danes v 30 tisoč izvodih. To je ogromen napredek, zlasti če upoštevamo, da ima Unija nemških rudarjev sedaj veliko manjši delokrog. Čestitamo nemškim sodrugom, njihov razmah naj nam bo v pobudo v našem organizatoričnem delu. Naša srčna želja je, da bi se tudi naš »Delavec« vkratketn tiskal v takem številu. Zaupniki vseh krajev na čvrsto delo za naše strokovne organizacije, da bomo v doglednem času lahko javili, da je naklada našega lista prekoračila in nadkrilila naklado »Gliiek Auf-a«.
Pozor! Poverjenik za socialno skrb (Dvorec, 11. nadstropje, soba št. 124) sprejema stranke le ob torkih, četrtkih in sobotah od 10. do 12. ure dopoldne.
Ljubljana. Splošno stremljenje za tesno združitev delavstva v prostih strokovnih organizacijah je postalo tako živo, da prodira celo v one kategorije delavstva, o katerih je vladalo obče mnenje, da so bodisi nepristopne za to idejo, bodisi da narava poklica združitev ovira, ali pa celo izključuje. Stroko, ki jo imamo na misli so natakarji, hotelski, gostilniški in kavarniški uslužbenci. Posebno spretnega peresa bi bilo potreba, da popiše življenje in poklicne razmere te vrste delavstva. Upajmo, da se najde vešča roka iz njegovih vrst, ki bo tozadevne solnčne in senčne strani obdelala ter javnost z radostmi še več pa z žalostjo svojega poklica seznanila. Najvažnejše je, da tudi ti ljudje prihajajo do prepričanja, da ne pojde tako dalje. To spoznanje je dalo povod shodom in sestankom, ki so se vršili že prej in zopet dne 14. marca 1919 opolnoči v kavarni »Central« v Ljubljani, ki so se ga natakarji in drugi uslužbenci udeležili v lepem številu. Prišla sta na shod tudi dva delegata organiziranih natakarjev v Zagrebu, ki sta v poljudnih besedah obrazložila položaj hotelskih, kavarniških ter gostilniških uslužbencev in načrtala pota, po katerih nameravajo korakati tovariši v Zagrebu. Kot predpogoj sta pripo-
ročala ustanovitev trdne strokovne organizacije. Govorila sta na shodu tudi občinska svetnika sodruga Tokan in Kocmur. Izvolil se je odbor, ki bo izvršil vsa potrebna dela. Pričakovati je, da bo nova strokovna organizacija vrlo napredovala.
Pokojnino premogarjev in vdov v Zagorju. Deželna vlada je ukrenila vse potrebno, da se zvišajo pokojnine bivšim premogarjem in vdovam.
Premogokop v Lješah pri Guštanju na Koroškem je postavljen pod državno nadzorstvo. Vsled neznosnih mezdnih in zdravstvenih razmer je namreč tamošnje delavstvo stopilo v stavko. Lastnik je grof Henckel-Donnersmark, ki je z vso silo pritiskal na delavstvo ter ga črpal do skrajnosti. Ta buržua je eden najbogatejših nemških grofov; umevno, da je potem tudi največji častitelj zlatega teleta. Kaj je takemu birokratu mar sreča delovnega ljudstva, on gleda le na to, da si napolni svoj vamp in nasiti svoj pohlep.
Državna posredovalnica za delo (podružnica za Ljubljano in okolico). V preteklem tednu (od 9. do 15. t. m.) je iskalo delo 141 moških in 68 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 77. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« je od 1. januarja do 15. marca t. I. iskalo delo 3367 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 3167 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 703. Delo iščejo: pisarniške moči (172), trgovski uslužbenci (118), sluge, tov. delavci (176), služkinje, mizarji, kolarji, ključavničarji, kovači, zidarji, tesarji, pleskarji, čevljarji, krojači, peki. mlinarji, mesarji, rudarji, natakarji itd. V delo pa sprejme posredovalnica davčne praktikante, delavce za v tovarne za čevlje, tesarje, zidarje, krojače, šivilje, služkinje, mlinarje in razne druge obrtnike.
Poziv začasne Delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani podjetnikom glede vplačila zavarovalnin. Vsi podjetniki na ozemlju kraljevine SMS, ki so bili poprej člani delavskih zavarovalnic zoper nezgode v Gradcu ali Trstu, se poživljajo, da takoj vplačajo vse zaostale kakor tudi tekoče zavarovalnine za drugo polletje 1918, v kolikor jih niso vplačali še prejšnjim zavarovalnicam, potom poštnega čekovnega urada SHS v Ljubljani na čekovni račun štev. 306 začasne Delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnici, Turjaški trg štev. 4. Obenem z vplačilom je vposlati zavarovalnici tudi proračun za tisto prispevno dobo, za katero se je vplačala zavarovalnina.
Poziv Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani službodajalcem glede vplačevanja zavarovalnin. Vsi službodajalci na ozemlju kraljevine SHS, ki so bili poprej člani deželnih uradov občega pokojninskega zavoda za nameščence v Gradcu in Trstu, se s tem poživljajo, da takoj vplačajo vse zaostale premije, v kolikor jih niso vplačali še prejšnjim deželnim uradom, in da tudi vnaprej redno vplačujejo mesečne zavarovalnine potom poštnega čekovnega urada SHS v Ljubljani na čekovni račun štev. 307 Začasnega občega pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani. Položnice je zahtevati pri zavarovalnic*. Turjaški trg štev. 4. Obenem z vplačilom je obvestiti pokojninski zavod, za katere mesece in za katere nameščence se je vplačala zavarovalnina.
V aprovlzaeijsklh komisijah po deželi bodo odslej zastopane vse tri stranke. Tako je sklenila deželna vlada v seji dne 12. marca.
Deželna vlada za Slovenijo, oddelek za socialno skrbstvo. Pri poverjeništvu za socialno skrbstvo se množe slučaji prošenj za izredne podnore. Opozarjamo, da se poverjeništvo odslej ne bo več oziralo
na take prošnje, ker je preobloženo z drugim delom. Vse take prošnje je odslej vlagati pri pristojnem okrajnem glavarstvu oziroma mestnemu magistratu.
»Ljudski Glas«. Dne 4. aprila izide političen tednik »Ljudski Glas«, ki bo namenjen zlasti kmetiškemu prebivalstvu, poslom, dninarjem, bajtarjem in malim kmetom, ki neobhodno potrebujejo lastno glasilo. Sodrugi naj priporočajo ta list kmetiškemu ljudstvu! Naročnina za celo leto znaša 10 K, za pol leta 5 K, za četrt leta 2.50 K. V vsaki občini naj ima list svojega zastopnika in zaupnika, ki naj nabira naročnike in širi list. Naročni no in vse dopise je pošiljati na naslov »Ljudski Glas«. Ljubljana (uprava Napreja), Frančiškanska ulica 6.
»Pripravimo puške!« Pod tem našlo vom prinaša »Jugoslavija« z dne 16. t. m. članek, v katerem že sedaj vzpodbuja na vojno, da s silo dobimo nazaj, kar nam je ugrabil Pariz, na ta način, da napademo uboge Italijane! Naše ljudstvo torej naj gre pobijat ubogo italijansko ljudstvo, ki za to krivico, ki se nam je zgodila, gotovo ni odgovorno. Zoper one pa »Jugoslavija« ne poziva, ki so v svojem imperializmu nena-sitljivi! — Ali mislite, da vam bo delavec kar tako zopet šel na limanice in si bo pustil sekati roke in noge in se oslepiti zato, ker so predstavniki tam v Parizu rekli: do tu bo Italija? Kaj je krivo na tem italijansko ljudstvo! Članek že zdaj poživlja na iredentsko delovanje, pove, koliko da se je že zbralo za iredentski sklad — in hoče s tem povzročiti, da Italijani zasedejo še ostali del Slovenije! To je narodno izdajstvo! To je velika neumnost! Nadalje govori članek, da bo odslej edino naše delo, da brusimo nože in bajonete, sušimo smodnik itd. — pa s tem delamo tudi dobičke, kaj ne! Ali se vam blede? Ali mislite, da se ljudstvo res ni ničesar naučilo med to zadnjo grozno vojno, da se bo med sabo zopet klalo?! »Preko Tilmenta in preko Piave!« — ali pa z vami v Savo! Mi smo mnenja, da je navduševanje v take namene takrat na mestu, kadar je primerno, o tem mora odločati trezna preudarnost glede možnosti in splošnih interesov. O vsem pa treba resne razprave.
Zahvala. Vsem onim sodrugom, ki so prispevali k podpori, namenjeni mojemu sinu Mirkotu, ki se težko bolan nahaja v ljubljanski bolnišnici in katero mu je odbor podružnice Unije slovenskih rudarjev v znesku 157 K poslal naravnost v Ljubljano, izrekam tem potom najtoplejšo zahva.
lo.	— Franjo Grebenc, Trbovlje.
Shodi.
Ustanovni občni zbor podružnice kemičnih delavcev v Kamniku se bo vršil v torek, dne 25. t. m. ob 3. popoldne pri Fajdigu v Kamniku. Udeležite se shoda \ • tovariši!
Shod ljubljanskih pekov se bo vršil v nedeljo dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne pri Lovšinu (Černetu) v Gradišču. Peki, udeležite se tega shoda v polnem številu! Na shod so vabljeni tudi delavci pivovarniške stroke.
Društveni funkcionarji in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo, da je v soboto 22. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi elani, ki imajo prispevek plačan samo do 5 tedna, se opozarjajo, da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 5. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo.
Shod lesnih delavcev v Tržiču in okolici se vrši v nedeljo dne 30. marca t. 1. dopoldne. Prostor in uro določijo zaupniki. Vsi na shod!
Shod tekstilnih delavcev v Tržiču se vrši v nedeljo dne 30. t. m., prostor in uro določijo zaupniki. Nihče naj ne manjka!
Kranj. Shod strujarjev, čevljarjev in sorodnih strok se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Tržič. Ob 3. uri popoldne se vrši v nedeljo dne 23. t. m. shod strujarjev in čevljarjev.
Tržič. S. V. V. Ir, Vašega dopisa z dm. 16. t. m. posnemamo neko nejevoljnos: radi nepravilnega pošiljanja lista. Krivi nismo mi, kajti trikrat smo Vam že pisali in Vas prosili, da nam naznanite, koliko lista se naj na. posamezne stroke pošilja in na koga. Sedaj to vemo.
Ruše. Shod kemičnega delavstva se vrši v nedeljo 23. t. m. ob pol 9. uri dopoldne v šoli.
Fala. Shod delavstva elektrarne na Fali se bo vršil dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne.
Celje. Shod mlinarskih in pekovskih delavcev se vrši v pondeljek dne 24. t. m. ob 7. uri zvečer v gostilni »Pri zelenem travniku.«
Svetovni pregle«?.
Šampanjec za Jugoslavijo. Hrvatski listi poročajo, da je neki hrvatski vele-tržec kupil za 1 milijon kron francoskega šampanjca. Ali bi ne bilo boljše, da je nabavil za 1 milijon obleke in obutve!
Boljševlška šola. Kakor poroča »Ber-ILner Borsenzeitung«,'je urejena v Petrogradu boljševiška šola za nemške vojne ujetnike. V celem hočejo izučiti v Petrogradu 10.000 takih agitatorjev, ki se vrnejo kot odpuščeni vojni ujetniki v Nemčijo. V Samari in NiŠnjent Novgorodu zbirajo vse nemške in avstro-ogrske vojne ujetnike, vračujoče se iz Sibirije, in jih pošiljajo v Moskvo, kjer se ustanovi iz njih »zahodna komunistična divizija«, ki naj broji 20.000 mož.
Na Angleškem preti splošna stavka. Danes poteče ultimat. Neverojetno je, da bi ne nastala stavka, ker so glavne tri stroke v gibanju.
Kako boljševlkl agitirajo na Angleškem? »Večerni List« priobčuje sledečo notico: »Nov način propagande so začeli boljševiki na Angleškem. Ruski violinski virtuoz je imel v neki koncertni dvorani v Londonu koncert in je s svojim umetniškim proizvajanjem kmalu pridobil naklonjenost občinstva; oboževali so ga. Igral je ravno Wieniavsky — pozornost poslušalcev je bila silno napeta ... Naenkrat pa je bila čarobnost pri koncu ... Divje je plesal lok ... Strune so čudovito pele. Kaj se je umetniku pripetilo? ... Ta je prenehal igrati in nagovoril prestrašene poslušalce tako-le »Dame in gospodje! Pravkar ste slišali melodijo neke ruske revolucionarne himne. Igral sem jo sam, ker sem boljševlk. VI ne veste, kaj je to boljševizem. Vi ne poznate njegovega blagoslova ...« Občinstvo je planilo s sedežev, žvižgalo in kričalo. Umetnik pa je nadaljeval svoj govor, kot bi ne bil slišal ugovora. Slavil je Trockega, Lenina in njih ideje. Koncert se je končal z velikim škandalom, policija je morala poseči vmes. Preiskava je dognala, da je poskušal virtuoz tudi v drugih mestih s propagando. Spočetka Angleži tega niso imeli za resno. Umetnik, nenavaden človek je, se mu mora pač odpustiti take malenkosti, je menil flegmatičen Anglež. Angleška policija pa ni bila povsem tega mnenja. Izgnala ga je iz države. — Je-li ta vest resnična, ne moremo dognati. Vsekakor je pa dobro agitacijsko sredstvo.
Financijelna moč Zedinjenih držav. Pred vojno so dolgovale Zedinjene države
inozemstvu 34 milijard frankov. Sedaj je dolžna Amerika Evropi samo eno milijardo dolarjev, a Evropa dolguje njej 11 milijard dolarjev, t. j. 55 milijard frankov. Ameriška trgovska bilanca je pred vojno izkazala 500 milijonov čistega dobička, a za časa vojne se računa čisti dobiček na eno in pol milijarde dolarjev. Svetovna vojna je privedla Evropo v kremplje ameriškega kapitala in trustov.
Novi jork pred potresom. »Times" poročajo iz New Yorka, da bo prihodnje dni deportiranih 30 do 40 revolucionarjev, ne ve se pa še kam in kdaj. Policija še vedno išče orožja. Nezadovoljnost se širi z naraščajočo brezposelnostjo, ki se je v zadnjih dveh mesecih povečala za 67 odstotkov. Krajevni železniški promet v New Yorku je izza preteklega tedna popolnoma ustavljen. Vsled tega delavci ne morejo domov. — Po zadnjih vesteh so se stavku-jočim pristaniškim delavcem pridružili tudi brodarji.
Obvestilo.
Naznanjamo, da bo letošnja številka majskega spisa izšla v prav posebno odlični izdaji, trajne vrednosti. Velikost be kot pri socialni reviji »Demokracija«. Ovitek bo tiskan v dveh barvah. Sodelovanje so nam obljubili naši najboljši pisatelji in umetniki.
Cena majskemu spisu se je radi izrednih stroškov za papir in druge tiskarske potrebščine določila na 1 krono za iztJs.
Vsak sodrug, vsaka hiša si mora zagotoviti ta važni spis. Naročite ga vsi, ki čutite socialistično 1
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN
Tiska .Učiteljska trskama* v Ljubljani.
| Čevlji tovarne ZZ
j Peln Kom I It.
*jj	iz najfinejšega ševro- boka- in
£	lak-usnja z usnjatimi podplati
se dobe po dnevnih cenah.
3 = Trpežni zimski =
iz fine	teletine z gumijastimi
j?	podplati	po K 85’— za moške,
3	K	73’— za ženske.
V zalogi	Ljubljana na Bregu.
31	S
v	■	m
(JČITEUSKA TISKARN^
unUML Irnmm olica štev. L
Kr a ngittmtui udntgi i omejeno nun. a
Tiskovine za dole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila - za shode in veselice. •
LETNE ZAKLJUČKE
L
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. - Sar itd. itd. - V
STEREOTIPIJA LITOGRAFIJA.
m
J
Miži, podgane, stenice, Ščurki in ves mrčes mora poginiti, ako porabljate moja najbolja, izkušena in povsod hvaljena sredstva. Za podgane, miši in poljske miši K 5; za ščurke K 5-—, Osobito jaka tinktura za stenice K 5; uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2.— in K 4'—, tinktura proti ušem pri ljudeh K 3—, mazilo za uši pri živini K 2*	; prašek za uši v obleki in perilu
K 2 — ; tinktura za bolhe pri vseh K 150; prašek proti pernim ušem K 2 —; proti mrčesu na sadju in zelenjavi rastlin) K 3.
Pošilja po povzetju
Zavod za eksport M. JtnVKF.K, Zagrel. 6.
Petrinjska ulica št. 3. IIL
tinktura
(uničev.
mmmmmmmmmmmmmmmm
Okraina bolniška blagajna
% j v Ljubljani. |-------*
Pisarna: Turjaški trg štev. 4. prvo nadstropje. Uradne ure so od 8. zjutraj do
2.	popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. ==
Zdravnik blagajne	Ordinira	Stanovanje
	topol, popol	
Dr. RoSenina Peter splošno zdravljenje	‘/sil - Val	Turjaški trg št. 4. v okr. bol. blag.
Dr. Ivan Zajec	•/slO-i/all	Tkalki hj it. 1.
splošno zdravljenje	2-3	taKkaorta ti 2.
Dr. Viktor Breskvar	'/.11—3/<12	Hiltajon ol 12.
splošno zdravljenje	1-2	Turjaški trg fl. 4.
Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje	1-3	Poljanska cesta 18.
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico zu zdravnika (bolniško zglasnico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški list ho mora takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Zdravila so dobo v vseh ljubljanskih lekarnah Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika okrajne bolniške blagajne.
Načelstvo.
[Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska c. 17.
priporoča svojo bogato zalogo
r\
I šivalnih strojev in stroje za plete-1 nje (MkmaUlliDGn) za rodbino in obrt 1 Pisalni stroji Adler. Vozna
9 kolesa. Ceniki se dobe zastonj in Iranko.