Številka 67. Trst, v četrtek 8. marca 1906. Tečaj XXXI. pST Izhaja vsaki dan fi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob iuri zjutraj. ♦-aniirBr iterrke ae prodajajo po 3 nvfc (6 stotinki mnogih tobakarnah ▼ Tr»tu in okolici, Ljubljani. Gorici, -anju. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdovščini. l'«mtojni, Dornbergu. Solkanu itd. ae orla.M»v i»e računajo po vrstah (Široke 73 mm, visoke mm • ; za trjrovin«k» in obrtne oglase po stot. ; o-iti rt. lice. z:-i .v. le. pot^larice, oprlas*- denarnih zavodov st*t. Mal* itznaniia p<> f, st«t. najmanj pn 40 %t»t. — <»zki^ sprejema in«eratiii o^idelek uprave :tn< Plačuje se izključno le upravi . E itll dne 10. t. rn. ob 8. uri zvečer na Konto vel j ll v dvorani Gospodarskega društva" ; v nedeljo dne 11. t. in. oh 4. url Iso|H>lndne pri SV. Alojziju v g;o-jjostilni ..Pri novem stoletju" (Al Xnovo Secolo). \. M.ilii.. udeleži*« vmIm ODBOR. Volilcem III. mestnega volilnega razreda! Politično društvo „Edinost" Vas vabi na VOLILNI SE3D ki bo v petek ob 8. uri zvečer v Jfarodioe 6omu" Xa dnevnem redu bo razgovor o staru. ki j^a imajo slovenski volilci zavzeti irom na volitev v III. mestnem volilnem redu. — Na obilno udeležbo vabi ODSOR polit, društva „Edinost". Pisma iz Prage. (Izviren dopis). I>ne 4. HVfčana 19tM». < FV. K—<*.) I Ved nekoliko ki kružok. da se 1k> moral I. tečaj n \>!1 »lo vvh -Jovan skih jezikov, ki x laj doliro j»r»»>|M*va, so Začeli nisti -ki kružki kakor gobe po dežju. I>anes naj v leni v vzgled -Knskv Kroužek" v smi-itvskem -okraju v Pragi, ker mi je kakor ii nj« za delfOnje najbolje znano. Pred noj leži letno j »oročilo za šolsko leto 4. "». W dijakov visokih in strokovnih »oh lo inženirjev. 4<> pripadajočih raznim drugim stanovom (stavitelji. učitelji, slikarji in kiparji. T zdravnik itd. I Začetniki se nauče igraje že po t> 8 i lekciji citati, pisati in v teku nekoliko mesecev umeti. pozneje tudi do gotove mere kenverzovati ruski. I Vi nekaterih vdeležencih. posebno pri (lamah, se kaže presenetljiv uspeh, osvojili so si ruski jezik v toliki meri. da ne umejo samo lagljega čtiva in imajo procejšno zalogo besed za praktično potrebo, ampak kar je glavno ne manjka jim ljubezni za nadaljno samostalno učenje, ki jedino vodi do popolnosti. Metoda učenja je sluhova in govorna. ' Ponavljajo skupno in posamično naglas, važ-bajoči se cele ure s takim glasnim izgovarjanjem stavkov : sam avtor izhornega navoda k ruskemu izgovarjanju. (J. I z v je ko v. iz-prasujoči na svojih predavanjih mnoge pošiljatelje. se je čudil pravilnemu izgovarjanju. Teorija je v tuk. ruskem kružku omejena na najpotrebnejše: poslušatelji pišejo domače naloge, ki jih z narodnim kolkom pole pij ene oddajajo učitelju, ki jih koriguje in vrača. Kakor hitro so dospeli slušatelji tako daleč, da gladko čitaj o in prelagajo, postaja njih učenje zelo zanimivo in zabavno. Najprvo se preči-tajo I.. II. in III. del Volperove »Kuske rječi": Volperoya .Ruskaja rieč~ je pač najboljša niska knjiga te stroke ter hodi toplo priporočena vsem slovenskim ruskim kružkom. Na to s«- pričenja s čitanjem ruskih klasičnih del: Lermontov, Gogolj. < iončarov. Turgenjev. : r>ostojevski. Kolcov, Jazikov itd. Členi pa. ki imajo že predhodno znanje ruščine, tvar-jajo -i poseben cercle, kjer spopolnujejo svoje znanje glavno s konverzacijo in prevodi iz češčine v ruščino. Iz društvene knjižnice pa m- izpusojuje ruske knjige na dom. Imenovani ruski kur/i imajo svoj sedež Iv dekliški meščanski šoli v ulici Smetane, kjer jim je c. k. okrajni šolski sv« t odstopil prostorno učilnico. Mimo tega obstoja tudi kurz za trgovsko korespondenco ter za naprednejše gramatični kurz specijelno za teorijo. Na spomlad pa prireja društvo vsako nedeljo skupne izlete \ okolico, na katerih se govori izključno le ruski. ( lenski prispevek ie določen na -est kron za vse leto. Društvu irre tudi zahvala, d i oskrbuje kar najboljše učne moči. Tako s o u č i t e I j i i m e-n o v a n i h k ur z o v iz k 1 j u c n o I e If u i (Frolov. Orlov) ter so honorovani ]>o » K za jedno lekcijo ! Navedel sem kakor vzgled ruski kružok v smio I lovskem okraju Prage. Ce hi se hoteli vzgledovati na njem ..kružki" po Slovenskem, bi bil namen teh vrstic najlepše dosežen ! Avstrijska poslanska zbornica. D u n a j 7. Poslanska zbornica je v vseh čitanjih vsprejela zakon o avskultantih ter je pričela prvo čitanje predloge o volilni reformi. Naj prvi je govoril minister vnanjih stvari, grof Bylan dt-Rheidt. Minister se je skliceval na temeljni načrt zakonske predloge, ki ga je že pojasnil ministerski predsednik, ter je nagla šal. da se vlada vzlic težkočani ni dala odvrniti od poti. ki jo je nastopila, da sanira razmere v parlamentu. Princip splošne iu enake volilne pravice ni pri večini strank taktično naletel na odpor, pač pa sta razdelitev volilnih okrožij ter razdelitev mandatov provzročila hude pritožbe. Glede razdelitve volilnih okrožij je minister povdarjal. da se je v zaščito narodnega posestnega stanja po možnosti uporabil prin-' cip narodnih mej, izlasti da se bo v bodoče narodno posestno stanje izključno naslanjalo na število narodnih volilcev in da bo neodvisno od kompromisov in volilnih slučajnosti. ; Kar se tiče razdelitve mandatov, se je vlada držala načela, da ni nobeni deželi dala manj mandatov, kakor jih je imela prej. Minister je zavrnil očitanje, češ. da se je vlada dala voditi od strankarsko - političnih interesov. ; Vlada je nasprotno povsod postopala po načelih pravičnosti. (Mejklici). V nekaterih deželah se je število mandatov povišalo, ker se je pomnožilo prebivalstvo. Ako se tozadevno, ali glede razdelitve vblilnih okrožij poda druge predloge, tedaj jih ho vlada podpirala ter jih po možnosti skušala uveljaviti. Glede pritožb, da se je številno razmerje Nemcev v primeri, izlasti s slovanskimi strankami poslabšalo, je minister izjavil, da mora , povsem odločno naglašati. tla ni vlada pri tem imela nikakega strankarsko-političnega namena. Vlada se je popolnoma zavedala, da je nemštvo v Avstro-Ogrski najmočneji kulturni element in državoohranjajoči faktor, ki ga mora upoštevati vsaka vlada. (Pritrjevanje in prigovori). Minister je dejal, da seje moralo pomnožiti slovanske mandate v sled naravnega rezultata pojašnjenih načel. Govornik je naglasal veliki preobrat, ki obstoja v tem. da se sedaj ustvari jednotno volilno pravico, izjavivši, da določbe nastanjenja .odgovarjajo taktičnim potrebam, izlasti onim v velikih mestih. (Živahen prigovor od strani čeških radikalcev). Konečno je minister izrazil svojo nado. da izide iz soglasja nazorov zbornice moderna volilna pravica in da dovede enaka in splošna volilna pravica Avstrijo do blagostanja in miru. Princip reforme je opravičen in pravičnost se je še vedno pokazala kakor najmočneji oklep države in kakor najtrdneja opora vsake vlasti. (Živahna pohvala). Kakor prvi govornik proti volilni reformi se je oglasil posl. Grabmavr. Izjavil je. da je Prokletstvo. ..l-iviij-ki j iman Avgusta Senoe. Nad Ijeva! in d jvr-il I. E. Tooilč Prevel 21. C č. V tem >o konjeniki prihrajieli v sobo. a čelu jim je bil mlad vojak, sodeč |h> : ki njihov častnik. Močna prsa mu je po-:\al oklop, a izjHMl čelade ^ katere je pada rdeča perjanica, sta sevali drzni, ognjeni -i. Ta mladi vojak je bil St:iuko Pri^lin. •< nik škofovih konjenikov. No. le dajte, je zagrmel poroi-nik — te da vas čujem ! Kričite ; doli s škofom ! iko kričite njemu, ki je vaša duhovna tva in ki ga morate slušati. Ste-li vi ovce š rabil >ile ? se je oglasil Tomo Stalni. Mi >mo tu goloroki ti pa si došel oliorožen in s celo četo. Ne boni vam delal >ile. ne bojte se ! je odgovoril poročnik. l»o prilike, da se drugače ogledamo z vami. vi. kramarske kukavice! Sedaj vam zapovedujem samo. da se poberete od tu in da zunaj mirujete, ker sicer boste imeli opraviti z mano. Ajd ! Škripaj e z zobmi od jeze si* je pre-ril Vašaš skozi konjenike, a za njim Tomo Stabel. Z odločnim obrazom svojim sta prešla nedotaknena skozi razuzdano gručo vojakov. Nu. vinjenima svatoma zdravniku in učitelju ni šlo tako po sreči. Ker nista mogla prav stati na nogah sta začela omahovati med vojaki. a ti so komaj čakali, da ju pogoste s pestmi in vržejo iz hiše. Protestiramo ! sta kričala zdravnik in učitelj in sta se zvijala pod težkimi udarci močnih pesti. - Ven. ven. pijanca! so kričali vojaki in nabijali s pestmi po obeh. Na hišnih vra-j so pograbili zdravnika in učitelja za tilnik in so ju zalučali v sneg. Malopridneži! Malopridneži ! je pso-val učitelj, dvigaje se počasi <>d tal. s težko muko. ('ani! l ani! se je skladal z učiteljem v en glas zdravnik <'avagnoli. Dio santo... ne moremo se vzdigniti..... pomagaj. učitelj. Vraga, vzdigni se sam ! Tudi jaz nisem pal na perje ! je odgovoril učitelj, otre-saje sneg z obleke. Na zdravje kume Jakob ! se je odzval pri vratih Tomaževe krčme hripav glas. Se trikrat skoči tako. pa boš doma. Malopridneži, malopridneži ! je ponavljal učitelj, obrnivši se proti krčmi. Smejaje se škodoželjno se je • v ta hip Paviša Gonč umaknil na hodnik. S stolpa oznanjevalca nedaleč od kame-nenih vrat je zaorila sedaj trobenta. Bil je nasprotnik volilne reforme, ker nui je. kakor nemško-svobodomiselnenm poslancu, na srcu blagor države in osoda nemškega naroda. Govornik je kritikoval posamezne določbe predloge. Rekel je. da pripada Nemcem v zbornici prva beseda, češ. da ne na podlagi enake volilne pravice, marveč le na podlagi narodnega sporazumljenja se zamore parlament zopet dvigniti. Govornik je ob pritrjevanju svojih pristašev zaključil z besedami : Gautscheva volilna reforma je mrtva, živela volilna reforma ! Posl. Schlegel se je izrekel za povišanje dobe stalnega bivanja vsaj * na 2 do .'» leta. izrazivši željo, naj bi se obstoječi poslovnik radikalno spremenil. Govornik je najstrožje obsodil demonstracijski obhod od dne novembra 1905, rekši, daje ulica uplivala na predlogo o volilni reformi. Govornik smatra za nevarno, da se najveći upliv v političnem življenju izroča nemaničem in onim, ki ne plačujejo nikakega direktnega davka. Posl. R o b i č je izjavil, da je njegova stranka v principu za volilno reformo, toda pritožiti se mora o nepravičnem postopanju s Slovenci na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Geometrija volilnih okrožij na Spodnjem štajerskem škoduje silno Slovencem ter stavlja v senco celo Sclimerlingovo razdelitev volilnili okrožij. Govornik je na to razpravljal o razmerah na Koroškem, kjer je z volilno reformo zapečatena politična in narodna smrt Slovencev. Na to je bila razprava prekinjena. Prihodnja seja jutri. Volilna reforma. Simptomatičnega pomena je neki dopis z Dunaja, ki ga prinaša glasilo poslanca. Stranskega .Lidove Novinv". Po tem dopisu moramo namreč soditi, Ida .M 1 a d o č e h i ji e ni i s 1 i j o delati težav proti u z a k o n j e n j u G a u -t s c h e v e volilne r e f o r m e. Rečena enuncijacija naglasa pa. da je žrtev, ki jo s tem pokladajo Mladočehi, zelo velika, toda nadeja se, da je baron Gautsch zadostno informiran o razmerah, da bo znal ceniti samozataje vanje čeških poslancev, ki so si je naložili s teiiL Preko te meje pa — tako pov-darja dopis češka delegacija ne more in ne sme iti že v interesu politične časti češkega naroda. Ce baronu Gautschu ne zadošča ta skromnost, ki SO jo pokazali vodilni politični činitelji češkega naroda v ta namen, da ne onemogočijo tisti mali košček pravice za široke ljudske mase. potem pa naj | le svoj elaborat deponira v arhiv in naj raz-| misija, kako naj reši avstrijsko državno ladijo iz vrtinca, ki zavrvi potem! Po tem opominu pa sledi rezka in določna apostrofa: ..Tudi en s a m m a n d a t. ki bi se g a š e hotelo dati Nemcem, bi moral to opomin, da se takoj zapro mestna vrata. 1 ker so od Tomaža pregnani meščani nazna-! nili. da bi moglo biti nevarnosti. In mestna vrata so se zaprla in straže na stolpu in na zidinah so imele paziti vso noč. da ne bo ne-, nadnega naskoka ali prevare. \ ..šoštarski vesi". ki je bila najbolj izpostavljena udarcu škofa in kapitelja. so bdeli istotako vso noč. Oboroženi so čakali črevljarji naskoka škofovcev. Škofovi vojaki pa niso mej tem niti sanjali o kakem napadu. Kakor poprej Griča-nom, tako je Tomaž sedaj za dober denar j škofovcem točil izvrstni svoj pelinkovce. Hrupno pijančevanje je trajalo do kasne noči v krčmi in pred njo, kjer so vojaki iz kadi z vrči zajemali vino in pili. In kakor so poprej kričali: Živi o Grič ! Doli s škofom! glasilo seje sedaj: Živel škof! Propade naj Grič! Naj ! Naj ! je govoril zadovoljno Tomaž sani seboj, ko je okolo polunoči zapiral prazno krčmo Grič ali škof. meni je vse eno. Živio ta. živio drugi, samo da se pri tem moj žep dobro polni. * * * (Pride še.) pomenjati za češko delegacijo c a s u s brili (povod za vojno). Tako sodi t e-k i narod in tako mislijo češki poslanci." Kdor je ]»recital to mladočeško enunci-jacijo v Lidovili Noviriali" mora, dobiti ta-le utis : Mladočehi so se morali kako sporazumeti / Gautscheni. zbog česar so obljubili, da ne IkkIo delali težav njegovi volilni reformi. da-si ista favorizira Nemce preko vse meje. Zdaj pa jih menda obhaja bojazen, da bi baron Gantsch mogel iti še dalje v favoriziranju Nemcev — preko tiste meje. ki se je označila voditeljem mladočeške politike. Zato mu pošiljajo ta rezki opomin, s katerim mu javljaju, da bi se v poslednjem slučaju čutili rešene vsake vsprejete obveze. 'lakov utis napravi j a na nas ta enunci-jacija v glasilu Stranskega in z ozirom na odlično mesto. ki je zavzemlje dr. Stranskv v mladočeškem klubu, ne moremo smatrati te izjave le kakor kakov plod novinarske spret-no>ti in marljivosti, marveč moramo slutiti za njo re-no ozadje. Potemtakem so Mladočehi pripravljeni glasovati za volilno reformo, kakor je bila predložena parlamentu, zbog česar bi šanse za <»autschevo predlogo nekoliko boljše stale, nego je soditi po vseh sedanjih prote>tih proti njej. Kajti nam vsaj se dozdeva. da bo velika večina Nemcev glasovala za ref«»nno. To nekoliki* iz strahu pred socialistično agitacijo, najbolje pa radi tega. ker nemški politiki sami vedo. da toliko privilegija kakor jim ga zagotovija Gautscliev elaborat ne rešijo nikdar več t ja čez preko uveljavljanja principa splošne in enake volilne pravit e. In rim kasneje bi prišlo do te reform <. tem manje bo nemških privilegijev v njej. Za to nam jamči naravni razvoj stvari v i:aši državi. To so razlogi, na katere opi-raiuo svoje mnenje, da ImmIo Nemci sicer mnogo govorili proti < iautschevi voljlni re-: »rmi in da b ulo končno glasovali zanjo. Včeraj je začelo v zbornici poslancev prvo i :t;inje načrta volilne reforme. (Glej brzojavno j »oročilo na drugem mestu). tovornikov je baje priglašenih nad S. veda je to prvo čitanje le formalnost, ki ne I »rim nikake opore, na čije podlagi bi mogli ugibati o usodi <»aut> c li a t t a. Za mesto načelnikovega namestnika - imenujejo dr. Kramar, dr. Adler in dr. S u t e r š i č. Dogodki na Ogrskem. Ne govori iz na> antipatija do ogrske koal 'a in gotovo smo vzvišeni nad sum kakih simpatij do tistega Dunaja. ki je ravno kriv. da so naši bratje na Ogrskem tako te-UK-ijito prišli pod madjarska kolesa. Ne. marveč konstatuj«-mo !<■ dejstvo. ki je more opažati \>akdo in ki jo: da energija koalicije se n< im • iia razmerno - sedanjo energijo vlade. Tuli n iveri privrženec koalicije mora priznati. da bi bil po takih udarcih pričakoval o«| i -.In ije vm- drtigačnoga vedenja. Ne. go-^ptn'a krmlininci niso t.-iki politični atleti, ka-k. »r - • >< h lilo. In vse st* zdi. da je energija \lade začela denioralizujoee vplivati tudi na >tr.-inii -<->tav koalicije, zdi >e. tla je za-. » 1 L ; i^i strup v življenj«- koalicije. Znakom z.i To • izstop gbt so vitega Hanftija v tem kriti« n m »a mi. ko bi ravno trebalo tisto juna- štvo. ki je je poprej — govoril, pretvarjati v junaška dejanja. In vsled tega čina Banfti-ja so že začele tiste rekriminacije in tista mej-sebojna očitanja, ki širijo strup dalje. Sedaj se kar naenkrat dozdeva koalicijski gospodi, da se je Bantiv že davno pogajal z Dunajem in da je spletkaril na škodo koalicije. Prijateljstvo do koalicije da je kazal le zato. da si je ohranjal popularnost. Z ene strani da je hujskal koalicijo v neodjenljivost v vojaških stvareh, dočim je na drugi strani na skrivnem paktiral z Dunajem. Kdor pozna Banfty-ja brezmejno sebičnost in nebrzdano maščevalnost, ta si more misliti, kako ga mora žgati ta gonja proti njemu. Prijatelj včeraj, je danes - ako se čuti zadetega na občutljivem mestu sov- ražnik. ki ne pardonira in ki se ne plaši nobenega sredstva, ker politična morala je poj m, ki se ne nahaja v njegovem leksikonu. Kriza v Srbiji. Ministerstvo odstopilo. Torej ministerstvo Stojanovit' je postalo žrtev konliikta z Avstro-Ogrsko. V seji skupščine dne 7. t. m. je izjavil ministerski predsednik. da zahteve Avstro-Ogrske so hude. Ker pa opozicija v skupščini nadaljuje z ob-strukcijo. ne vidi vlada druge poti pred seboj. nego pot — demisije. In res: brzojavke iz Belegagrada javljajo že. da je ministerstvo Stojanović odstopilo ratli tega. ker ni moglo vsprejeti pogojev Avstro-Ogrske za sklep začasne trgovinske pogodbe. Popisovanje cerkvenega premoženja na Francoskem daja še vedno povoda za razburljive dogodke in krvave spopade. Tako je prišlo v župniji Boeschepe. na francozko-belgijski meji. do hudih spopadov v cerkvi. Ljudje so s palicami napadli državnega poverjenika, zbog česar je eden orožnikov začel streljati na ljudi. .Teden demonstrantov je obležal mrtev na licu mesta, župnik pa je.bil lahko ranjen. To je bilo za demonstrante povod, da so se vrgli na orožnike s tako silo. da mi morali poslednji v begu iskati svojo rešitev. Vladni poverjenik je bil tudi lahko ranjen. Istotako je prišlo do krvavih spopadov tudi v Bellevau\, v savojskeni departementu. kjer je bilo ranjenih H orožnikov. Dogodki na Ruskem. Carski manifest. Dne <>. t. m. je bil razglašen carski manifest, ki objavlja zaključek zakonodajnih tli-l za preosnovo državnega sveta in za naznanjen«- spremembo v sestavi državne dume na podlagi maniiesta od 'JO. oktobra 19< »o. Zasedanje dume in državnega sveta kateri poslednji bo sestavljen po polovici iz členov, imenovanih od carja, po polovici pa iz izvoljenih členov vsako leto sklicano in odloženo s carskim ukazom. Duma in državni svet imata enako zakonodajno pravico in isto inicijativo glede zakonov ter enako pravico, stavljati na ministre vprašanju. \ sak zakoniki načrt mora. preden se predloži carju v potrdilo, biti odobren od dume in od državnega sveta. Zakonski načrti, ki jih je ena ali druga zakonodajna zbornica odklonila, se ne predlože carju v potrdilo. Duma in drž. svet imata pravico proglašati neveljavnimi izvolitve svojih členov. Manifest naznanja, tla način izdelovanja zakonov. ki se tičejo istočasno finske in Rusije, določi poseben zakon. .Manifest zaključuje z besedami, da se car trdno nadeja, da sodelovanje zastopnikov I naroda na zakonodaji pripomore do gospodarskega blagostanja in ojačenja celokup-nosti Rusije. Istočasno z manifestom so objavljeni j tudi carski ukazi, ki obsegajo nove zakone o sestavi državnega sveta in dume. Členi, ki se imajo izvoliti, bodo izvoljeni za 9 let in obnovljeni vsako tretje leto po tretjini. Členi državnega sveta morajo biti stari 40 let ter imeti zrelostni izpit. Predsednika in podpredsednika državnega sveta bo imenoval car. Izvoljeni členi državnega sveta bodo dobivali za čas zasedanja odškodnino 25 rubljev na dan. Seje državnega sveta in dume bodo javne. Sklep debate zamore zahtevati navadna večina. Ni državni svet. ni duma nimata pravice vsprejemati deputacij oziroma prosilcev. Zakone, ki sta jih ©dobrili obe zbornici, predloži predsednik državnega sveta carju v potrdilo. Členi obeh zbornic vživajo za dobo zasedanja osebno imuniteto. Linevič v Petrogradu. V torek je iz Mandžurije dospel v Pe-trograd general Linevič. Na kolodvoru ga je vsprejel le vojni minister. Linevič se je podal k svoji hčeri, omoženi Otto. Na dvoru in v vojaških krogih je bil baje zelo hladno vsprejet. Na sledu velike zarote. Kakor javljajo iz Petrograda je bilo v hiši nekega lekarnarja najdenih 120 peklenskih strojev. Policija je na sledu razsežne zarote : aretovanih je že več oseb. Žide izženejo iz Sebastopola. Kakor javljajo iz Petrograda. je sklenjeno. da radi dogodkov na črnomorski floti izženejo vse Žide iz Sebastopola. Dotični imeniki oseb so baje že izgotovljeni. Nova rusko-japonska trgovinska pogodba. Iz Tokija poročajo : Japonska in Rusija skleneta novo trgovinsko pogodbo. Načrt so napravili Japonci ter ga odposlali v Petro-grad v pretres. Drobne politične vesti. Občinske volitve v Zagrebu so razpisane na 15.. 16. in 17. marca. Volilni boj v vseh treh razredih bo hud. T i t t o n i, bivši italijanski minister vna-njih stvari, ki je imenovan italijanskim poslanikom v Londonu, se poda na svoje novo mesto sredi tega meseca. Domače vesti. Volilno gibanje po okolici. — Shod voiiicev v Skednju. (Dalje.) Za besedo se je oglasil na to g. M a k s o Cotič, ki je v daljšem govoru pojasnjeval važnost volitev in nalogo, ki jo imajo zastopniki okolice vršiti v mestnem svetu. Predgovornik se je je rekel govornik — skliceval na vol. manifest italijanske liberalne stranke. Dovolite, da se tudi jaz ozrem na neki drugi vol. manifest. Tudi socijalno-demokratična stranka je izdala svoj manifest. Nastopiti lioče namreč v 111. mestnem razredu. Ker pa po sedanjem volilnem redu ta stranka ne more imeti mnogo volilcev-somišljenikov. obrača se do meščanov sploh s pozivom, da bi jej naklonili svoje glasove. A v podkrepljenje tega svojega poziva, opozarja manifest socijalistične stranke, kako potrebno je. da pride v naš mestni zbor resna opozicija, ki h o vršil a k o 111 r o 1 o. To je ravno, na kar sem hotel opozoriti tudi jaz. Tu je govornik s konkretnimi izgledi pojasnjeval potrebo opozicije in kontrole v vsakem zboru, v vsaki korporaciji ter se je 0 tem skliceval na izrek znamenitega angleškega državnika, ki je menil : Ako ne bi bilo proti meni nikake opozicije, ustvaril bi jo sani! Javne razmere v Trstu so se zasukali* tako nesrečno, da je ena sama stranka prišla do absolutne nadmoči in da je popolnoma zavladala tudi v mestnem svetu. In resnica je, da bi bili že nekaj let sem v tržaškem mestnem zastopu in v deželnem zboru brez vsake opozicije, ako ne bi — okolica pošiljala svojih zastopnikov v to zbornico. To naj bi pomislili posebno vsi tisti, ki menijo, da so izrekli Bog ve kaj pametnega, ako se oglašajo : kaj morejo teli 6 proti 48 ? ! ! O da. oni morejo marsikaj! Seveda, na glasovanjih ne morejo imeti večine in izsiliti tudi ne morejo tega. kar 1 »i želeli in hoteli. Ali važen faktor je ta četica vendar le, ako zna vršiti kontrolo. Ce tudi njena beseda ne prihaja v veljavo na glasovanjih v zbornici, pa čuje to besedo javnost in ne ostaja ista brez utiša v onih krogih, ki morejo poseči vmes, tla marsikak sklep ne pride do uresničenja ! In tako že zavest, tla je kontrola tu, zadržuje vladajočo stranko, tla se vendar malce ženira storiti marsikaj, kar bi sicer rada in gotovo storila. To nalogo so doslej vršili naši zastopniki — in sicer jedini oni ! In na tem jim nismo dolžni hvale samo mi, ampak vsi meščani sploh. To bodi v odgovor tudi onim našincem, ki toli radi vprašujejo : Kaj pa dosegli naši v mestnem svetu, oziroma deželnem zboru ? ! Ako hočemo pravično soditi delovanje njihovo, ne smemo vpraševati samo. ..kaj so dosegli", ampak tudi. „kaj so preprečili ? !" \a prvo vprašanje ne more biti posebno ugodnega odgovora ; 11 a ti r 11 g o p a. Marsikaj usodnega bi se bilo gotovo zgodilo na škodo tržaških in okoličanskih Slovencev, da niso stali naši toli zvesto 11 straži. V izgled naj opozorim na dve vele-važni stvari: na vprašanje deželnega šol-j skega zakona in na vprašanje preosnove zemljiške knjige. Ne da bi bili naši poslanci dosegli posebnih pozitivnih vspehov. so vendar mno^o koristili s tem, da so stali na straži ! Potrebi da ima okolica svoje značajno in spretno zastopstvo v mestnem svetu, ne more zanikati nikdo. In ta potreba bo v bodoče še nujneja. nego je bila doslej. Volilcem I. okraja pa more biti v največe zadoščenje, ko vidijo, da i je njihov zastopnik častno in vredno sodelo-j val na reševanju označene naloge zastopnikov j okolice. Danes morejo biti zadovoljni, ko j jim izreka priznanje, da so prav pogodili, 1 ■• so si bili izvolili dosedanjega zastopnika. \ -lika udeležba na tem današnjem shodu nu n pa priča, da je trdna vaša volja ta, da tudi na predstoječih volitvah stopite v boj ]>' ! 1 staro svojo častitljivo zastavo ter da si izvo-1 lite zopet moža. ki bo neomajno stal z na- 1 okoličansko četico na braniku interesov >!<>-! vensko naše okolice. (Vseobča dolgotrajna pohvala). (Zvršetek pride.) Obrekovalcu slovenskih učiteljev ra tržaških državnih ljudskih šolah v album. (Dalje.) Neki dečko je pripovedoval don 1 j ponosno, kako daje on tolmačil součenceni berilo, da so mogli uraeti. Kajti učitelj da ne 1 zna toliko slovenščine. Ni-li to žalosten pri-: zor, ako v moderni šoli današnje dobe učence več zna, nego-li učitelj ? ! Pred leti je bil neki tak učitelj moral radi pomanjkanja domačinov prevzeti pouk ! v prvem razredu. Ali, prav nič ni poznal i t r t -lijanskega jezika h> slovenskem nočemo niti POPUSTE K. Nova jama pri Dolini. Spisal poročnik Fran Mtihlhofer. Kratka planota pri Sacerbu. ki jo od sivi ni'' Mrani lorujr od sosednje kraškt- pla-1ji;i\- potok v Kotaču, od južne strani pa K' k;i v Osapski dolini, tvori proti zapadu strmino :{r» d Kristovim rojstvom. Najviša točka zapadnoga roba je vrb <»riža (4">w metrov nad n. r>ko gladino) ob čegar ohznožju se nizpn "stirati \a-i Krogle in Dolina. Slikovito 1. žit;* t i k n j ob< va»i ob robu doline in nji-hove gledajo pono-no po lepi okolici in dale« tjakaj na morje. Ponovno me je vleklo ob oltodnili dneh v to krasno okolico in raziskovanja krasa v tem kraju so mi vedno \ -ik'ltr brzo v>pevala. ker mi je tamošnje uljudno prebival-t vo -lo na roko v vseh ozirili. V minolem tednu me je gospod župan dolinski opozoril na novoodkrito jamo. o kateri so mu pripovedovali vaški mladeniči. Mi-110I0 nedeljo smo se podali v Dolino poročnika Spiller in Martin in jaz. da preiščemo jamo. Dvojica čvrstih mladeniče v nas je spremljala do uhoda v jamo. Isti se nahaja kakih 1 ou<» korakov vztočno od vasi Krogle , v sredi strmine. Ali. ko si dospel na lice mesta, ne opažaš ni najmanje, da bi bil to ubod v kraško jamo: iz previdnosti so ga bili namreč zakrili s skalami. Po daljšem času se nam je posrečilo napraviti primerno veliko luknjo. Skozi H metrov globok kamin smo dospeli na kup nasipine, ki proti severu pada polagoma. Mala dvorana, v kateri smo se nahajali. je bila od svetlobe, prodirajoče od zunaj, dovelj razsvetljena, tako. da smo morali prižgati sveče še le. ko smo prekoračili daljavo *1<> metrov. Po hodniku, visokem povprečno 3 metre in prav tako širokem, smo 1 kmalo dospeli v precej velik prostor, ki ima v svoji sredini kakih 7 metrov globok prepad. S pomočjo lestve smo prekoračili prepad ter smo pričeli ogledovati podzemska čudesa v deviški lepoti njihovi. Lepi. semtertje bliščeče beli stalagmiti, visoki do 4 metre, krasijo tla in obračajo naše oči nehote do stropa, s katerega vise neizogibni stalagtiti in spopolnjujejo celotno podobo. Xa nekem rebru dvorane, ki izgleda kakor da bi bil izpran, vidimo krasne tvorbe studencev, ki se svetijo v bliščeči beli barvi. Voda v malih kotlinah je skoraj nevidna tako čisto in nespremenjeno se nam kaže tudi dno kotlin, ki je pokrito z vzrastki vseh vrst. Povsodi nahajaš kaj občudovanja vrednega ! Izlasti lepe so tvorbe krogel na najnižji točki, ki spadajo k najredkejim tvorbam kapnikov. Iz velike dvorane se delita dva hodnika. Prvi se izgublja navzgori. Oglasti grušč, po-# mešan z zemljo, kaže nedvomno, da .je tu zasut ubod, skozi kateri bi se zamoglo lahko iti v jamo, ako bi se ga odprlo. Drugi hodnik pa nehuje s strmo zakopano steno, ki .i'1 podobna okamenolemu slapu ter se končuje navzgor v nekaki dimnik, preko katerega nisem mogel zlesti, vsled česar se raziskava-nje ne more smatrati kakor dovršeno. V neki globini pokraj velike dvorane smo našli mnogo ostankov poginolih živali, naj vi tje bilo kosti od li^ic. Med kostmi je bila pa tudi črepinja volka in kosti jazbeca, ter čeljusti veverice in malega glodalca. Ta jama je navstala vsled razpoke, ki je na eni strani zakopana, na drugi strani pa je vsled izpirajoče delavnosti vode ostala v zvezi z zunanjim svetom. Podobnih tvorb jam je na Krasu, toda navadno so težko dostopne, tako. da nudijo svoje mičnosti le predrznim raziskovalcem. Ker se pa jamo pri Dolini lahka napravi dostopno, ima ista temveč pomena, ker leži v kraju, ki ga vsako leto obiskuje mnogo turistov. govoriti, ko mi že naši otroci tako nadarjeni, da se hitro priuetijejo italijanskemu jeziku), ki je neizogibno potrel>en na nazornem nauku, ker treba neizogibno, da se otrokom v materinščini poj a snujejo pojmi. V tem razredu je bil neki zelo nadarjen dečko, ki je dobro tunel nemški in govoril italijanski. In ta slovenskih vseučiliških mest. Sredi meseca fe-J bruvarja se je vršilo na Dunaju več sestankov. na katerih smo določili smer in obseg našega dela. Največjo pozornost hočemo obračati dijaški in ljudski izobrazbi, statistiki slovenskega dijaštva in uradništva. na podlagi katere se bodemo bavili tudi z gmotnim sta- ti <■ č koje m oral posred o vati m e d njem slovenskega dijaštva : naša največja slab učiteljem in učenci!! Ne vprašujtino pedagogov, šolnikov, ampak do vsacega človeka z zdravim človeškim razumom se obračamo z vprašanjem : kakih vspehov se je možno nadejati od tacih učiteljev in tacega pouku V ! ! Odgovorite nam na to vprašanje tudi ve - slavne šolske oblasti! ! Neki drugi učitelj je bil pošteneji. Ko so velja glasilu narodno - radikalnega dijaštva „Omladina", katere srednješolska priloga se z novim letnikom spopolni v redno mesečno prilogo. ki bo posvečala svojo pozornost tudi srednješolski izobrazbi. Na sestankih so se deloma že izdelali detajlirani načrti. To so poštenjaki! Pišejo nam: Ko sem bil te dni pri slovenskem kamenosekn Parovel Ivanu, ki ima svojo delavnico pred in h teli potisniti v prve razrede, je priznal tuk. rimokatoliškein pokopališčem, sem opazil «> lkrito : ..Jaz nisem sposoben za pouk j da je ta naš mož posebno slabe volje. Na prvih razn-dov. ker ne znam italijanskega j vprašanje moje kaj da se mu je dogodilo mi jezika !~ je povedal sledeče : Decembra meseca minu- neji učitelj ? Ali prvi. ki je -poučeval", kakor gori rečeno, ali pa drogi, ki ni hotel prev-ti naloge. z;i katero ni bil vsj»osobljen ?! Vprašanje je sedaj: kateri je bil vest- j iega |et:t je prišel k njemu neki Marko An- driolo. italijanski podanik, ter je naročil nagroben spomenik za svojega pokojnega očeta. Naš kamenosek je izdelal naročeni spomenik Pangerman v _< irazer Tagblattu" pa ima in ga tudi postavil na naznačeno mesto. Ko drzn<< čelo. da očita slovenskemu učitelj- pa je bilo treba prejeti plačilo (36 K) je -tvu. da ni sjM»soJ»no za t<' šole ! ! Ali na vst* hvaležni sin pok. Andriolo izjavi!, da — nima idnje je bilo -e hvalevredno tla-si je kaj denarja ! Se več. Marko Andriolo je izdal • _ra neizmerno žalostna prikazen v šoli j.....blastilo. s katerim sme Parovel dvigniti, kh< al v-ni enega sposobnih učencev na ž<- postavljeni spomenik in ga prenesti nazaj •iiioč. Kajti imamo tudi nemških učiteljev. J s*- o poučevanju učencev, kine znajo Društvene vesti in zabave. Plesni odsek „Tržaškega Sokola", naznanja vsem bratom in njih cenjenim prijateljem, da se plesne vaje pod vodstvom prof. plesa, Umeka. vsako soboto redno nadaljujejo. — Vse one gospodične in gospodje, ki so plesali - Slovana so naprošeni. da se v soboto vdeleže plesne vaje, ker so slike gotove. Razne vesti. * Umri je minolo nedeljo v Križevcih na Hrvatskem prošt tamošnjega grško-katoliškega stolnega kapitelja, preč. g. Jurij B a d o v i -na c, v starosti 53 let. Pokojnik je bil iz Zumberka iz znane rodbine Kadovinac. Brzojavne vesti. Kriza na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 7. Uradni list je obja- kralju demisijo. Vzroki so v sedaj popolnoma znanih pogojih Avstro-Ogrske za nadaljevanje pogajanj glede sklepa trgovinske pogodbe. Pogoji, ki jih je stavila Avstro-Ogrska so zelo težki. Ker sedaj obstruira vsa opozicija in se je za vlado pokazala nemožnost, da čuje mnenja vse skupščine, smatra ista, da nima pravice sama odločevati v tako važnih vprašanjih, oprta le na svojo lastno večino. Vlada prosi, naj se do sestave novega ministerstva seje skupščine odgodijo. Kralj je demisijo ministerstva vsprejel. Francozka zbornica. PAEJZ 7. Zbornica je v svoji predpo-ludanski seji razpravljala o proračunu vojne mornarice. Na izvajanja več govornikov je minister vojne mornarice Thomson odgovoril: Priznavam, da je sestava našega brodovja pomanjkljiva, toda glede uredbe nadkriljujemo Nemčijo. Program od leta 1900 bo izvršen leta i 1909. Viši svet vojne mornarice je predložil I nov program, toda od tedaj se je pripetilo vil. da je ministerski predsednik baron Fejer- j važno «jcjstvo varv odvezan od provizoričnega vodstva po- pA^IZ ^ Guellotaux. liberalni poslanec slov finančnega ministerstva, nadalje da sta iz Morbihana poslal ministerskemu pred minister deželne hrambe Biliarv in minister za bogočastje odpuščena od službe. Uradni list je priobčil nadalje že sporočena imenovanja. sedniku Rouvieru pismo, v katerem poroča o obupnem razpoloženju prebivalstva v Breta-gni. Ako bodo vladni organi hoteli izvršiti inventuro v cerkvi sv. Ane v Auravu. v sre- nikov so zmožni menda le — regnicoli! i : š k i. m> zmenijo zm kaka pojasnila j Tako varajo ti ljudje poštene in revne naše KEKA 7. Iz Budimpešte poročajo, da j dišču katoliškega prebivalstva Bretagne, tedaj delavnico! Takih ..hvaležnosti *' do pokt^ j Je reškim guvernerjem imenovan bivši libe-|je pričakovati najhujih katastrof. Kralj Edvard. BIARRITZ 7. Kralj Edvard je dospel t ralni poslane«- Tarnoczv. Ta vest ni še otici-jelno potrjena. deželnih jezikih, marveč — predavajo le i naprej, kakor tla imajo prod sebbj same obrtnike ! Tržaška štatistika. BUDIMPEŠTA 7. ..Ogrski biro" poroča: sinoči semkaj. :ii<-ke vi- »košolce. Kajti tudi nemškim fehr. in •'». marcem t. 1. se V tednu med 25. ' je poročilo Ministerski predsednik baron Fejervarv je da-14~, nes popoludne odpotoval na Dunaj. Ostavka srbskega ministerstva. BELIGRAD 7. Ministerstvo Stojanovič je podalo svojo ostavko. BELIGRAD 7. Preden je odstopilo ministerstvo, je imel klub vladne stranke sejo. -kili ::i italijan-kili otrok : čim manje se uče tega leta ie rodilo 11*5 otrok (v tej dobi j jv-j u trajala otl N. ure zvečer do J. ure in veliko lu mško i0ta 19115 1,- 1131): umrlo je 931 oseb. (proti j poi' jgUtraj. Od 73 poslancev se jih je 33. največ kmetov, izjavilo za nadaljevanje poga-V noči janj z Avstrt»-Ogrsko, dočini jih je 40 zalite- (Sledi na četrti strani) r rokom tn-ba pojasnjevati in tolmačiti na parov. Rodilo seje 149 otrok. H4 moških in ! im- n n način, ako -e hoče. da res kaj ženskih (od teh jih je bilo 35 nezakon- . jo in da imajo kaj koristi od pouka. Za skih>. Umrle so 1<>4 osebe. 60 moških in 44 pangermana v „^razer Tagblattu" ženskih. (od teh jih je bilo 14 starih manje lja menda kakor vrhni princip glede sloven- neg<> eno leto). V prvih devetih tednih Vabilo. na uče. tem l>olje je za Zat*» - ■ mu tudi najljubši taki učitelji. 1173 leta !!•<>.">). ni izključujejo vsako posluževanje deželnih jezikov. I~Vnko m mislimo, kaki -učenjaki" priha-ajo iz takih razredov! enemu /. inih jezikov, je pozval - dotičnega nca. na: k: tajnik Anton T e 111 o r v Rovinju je :111 t t« ivaleem iliv<-hi«-«i:t sodišča lsto- Kavarna v Opatiji pogorela. „Tržaško podporno in bralno društvo*' v Trstu vnbi vse svoje člene na volilno posvetovanje katerega bo imelo v nedeljo dne 11. t. m* ob 4V- url popoldne v svojih prostorih ul. Stadion 19 Volilni odsek. med torkom na sredo je v Opatiji popolnoma j valo. naj vlada odstopi. Oseiu poslancev se, pogorela kavarna ..Straml". V nevarnosti je posvetovanja ni udeležilo. Kralj je o poludne bil hli/nji lavori kov gozdič. Škode je okolu poklical k sebi v palačo predsedstvo skupščine j~)j m m 1 kron. Kavarna je bila zavarovana. Protestni shodi na Koroškem. Mi- ter si dal poročati o položaju. Iz pogajanj s političnimi strankami, ki nolo nedeljo je bilo na Koroškem 12 prote-! so pričela danes, se določi, ali je večina 11a-^tniii shodov, ki jih je sklicalo ..kat. pol. in ! rodnih zastopnikov za carinsko vojno z Av-gospod. društvo za Slovence na Koroškem" z Lstro-Ogrsko ali proti njej. Na vsak način se dnevno točko: Volilna reforma. Na shodih so ; poskusi vse možno, da se vlada izogne razkoraki Slovenci protestovali proti krivični raz- pustu zbornice. di-iitvi volilnih okrožij na Koroškem. IVihodnjo nedeljo se bo vršilo zopet deset protestnih shodov. Sanjala je o tatovih včeraj zjutraj na v>e zgodaj Katarina Ribiš. služkinja pri tlru- BKLIGRAD 7. (Iz uradnega srbskega vira). Po včerajšnji seji kluba večine, ki je trajala do polunoči. je bilo sklenjeno, da poda vlada kralju demisijo. Danes je ministerski predsednik v skupščini prečital nastopno ute- Vladimir !>ekleva je bil imenovan rimskim praktikanttun na carinskem oddelku > _a d<-ž. sotli^ča v Trstu. Na c. kr. ciežeinem sodišču v Trsta - < izpraznjena ir: mesta jetniškega čuvaja s uki. ustanovljenimi za H . razred. IV«—dri /1 ta im—ta. gh-de katerih imajo ► zakonu prednost jnitlčastniki opremljeni - |>r. dpl*>ano izkaznico, naj vlo/.e svoje last- ^pi-ane prošnje oprendjene z (lokalo \-tot 1 14. aprila 11 m; na ptid:»red-* ; ti'i'.-i «le/. >alje sta na c. kr. deželnem mhH^čm v l"r>tu izpra/nji-11 i dve mesti uradnega sluge uiki ustanovljenimi za IV. razred. Prosilci za ti mesti, ali za ono. ki bi - t ventoalno izpraznilo, glede katerih imajo ; ■» z.tkonu prt dno-t (MMlčastniki oprendjeni s i~.tno izkaznico, naj vlože svoje la-tno-no >pisane jirošnje t»preinljenet navetlenih mest), ki v «lr za vin -lužbi. morajo vrh tega pred-lt 1 spričevala <» svoji starosti, pristojmtsti. '.tvm-ti ter -prit-evalo državnega zdravnika; • te le-ni prikladnosti. Eksekutiva narodno-radikalnega dijaštva. V _<>mladmi~ čitamo : V smislu tržaških rest»lu« ij >e je realizi-id- u- enotne)-- organizacije narodn<*-ra-kaliiega dijaštva v eksekutivi. ki naj druži 1 s \ tlelu za »kupu** smotre. \ ekse- i -o z^istopam narotlni la likalei vseli treh zini istega imena v hiši št. 'J v ulici Kandler. meljitev demisije : Danes je vlada podala V sanjah se ji je ztlelo, da skuša nekdo od- I ——— preti vrata. 11a kar je začela tako grozno vpiti, da mi prileteli skupaj vm ljudje, ki sta-j ; nuj t jo v isii liiši in pozneje z ulice en redar. | Kt» jim je povedala, tla je liekdo skušal od- j preti vrata. >.0 preiskali vso hišo. a našli niso j nikogar, vsled česar so prišli do zaključka, da ! je Katra le sanjala. Nezgoda na delu. jjs-letni Fr. šaplja. stanujoči v ulici t'oncordia št. l.'J. je delal kakor težak na tukajšnji postaji južne železnice. in sicer v skladišču Svlos. Delo njegovo je bilo }»ri žerjavu, s katerim spuščajo blago -e zgornjega v sj>odnji tlel skladišča. Včenij pretlpoludne. kmalu j>o fi. uri in pol je bil Saplja na žerjavu in je držal zavoro, tla ni žerjav prenaglo letel. V tem mu je pa zavora v šla. a ročica ira je prijela za obleko ter ga tako potegnila srboj in ga vihtela v zraku. Ko jf. slednjič žerjav vstavil, so prihiteli tlruiri tlelavci in so našli nesrečnega Sapljo ležati brez zavesti na tleh. Skušali so mu pomagati sami. a ko so videli, tla je nesreč- j než jako tržko ranjen, so pozvali telefoničnim potom zdravnika se zdravniške postaje. Ko je ta prišel k nesrežnežu. je ktuistatoval. da mu je v več krajih zlomljena desna roka (kosti iste so mu štrlele skozi meso in skozi . obleko )T da je težko poškodovan po celem životu in da so se mu vnele možgani. Podelil mu je takoj najnujnejo pomoč, a zatem ga je dal z ambulant nim vozom zdraviliške postaje odpeljati v mestno bolnišnico. Sinoči, o polunoči. je naš poročevalec V vprašal v bolnišnici o stanju nesrečnega Sap-Ije. a tam so mu dejali, da isti še živi. a da .je njegovo stanje zelo opasno. mm. o M O 11 O < E^r Tovarna pohištva cfitn H r^j-n-l ulica Tesa šttf. 52. R (lastna hi5a). f ZALOGA: PiflZZ.l ROSR^lO (Šolslto poslopje). Cone, da se ni ba:i nošena konkurenco. Sprejemajo se vsakovrstna delu tudi po s^cjccskscsCicc? posebnih unćrtih. ELudtrovan ceaili braspiačno Ln franko ? Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva a strojevnim obratom priporoča slavnemu občinstvu evojo s«r zalogo pohištva prej ANTON ČERNtGOJ ria iei Rettori Ste?. 1 (Eosario) - v Trstu - tlt certre St. Pefira t M UareMl Največja tovarna pohištva primorske dežele. Pohištvo iMdeluje »e aolidno, trpežno in lično, in aicer aamo is le mm, posušenega t tOTttrniški sušilnici m temperaturo 60 stopinj. m** Vsaka keekurcnca j« izključena. Album pohištva pollja ss brezplačno. Prodaja sa tudi na mesečne obroke. , v: TRSTU, ŠPLJITU In ALEKSANDRI JI (ORJSNT). Ko;edar in vreme l>ane* : Ivan od Boga; Kolin: Žepava. — Jutri: Frančiška, vdova ; Danimir; Bojtn. — Temperatura veeraj : ob '2. uri popoludne -f- 11 Celsiua. — Vreme včeraj: lepo. si Fran Suša naznanja v svojem in v imenu svojih otrok in drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo njih iskreno ljubljeno soprogo, oziroma mater, staro mater, teto, gospo Terezijo Suša Delak v torek (». t. m., po kratki, murni bolezni, ob 9 uri dopoludne, v <57. letu nje starosti, k sebi v boljše življenje poklicati. Pogreb nepozabne ranjke bo v četrtek, dne 8. t. m. ob !). uri dopoludne. Sv. maše zadušnice brale se bodo v domači farni cerkvi. SENOŽEČE, dne 6. marca 11*05. Frincesinja Ena Batteniberška preste- j' pila n2 katoliško vero. S AN S KRASTI AN 7. Princesinja Knu I5att**i!ilM'rška je danes v kapeli kraljevega jrra ;;t Miraniar prestopila na katoliško vero. Obrni je izvršil škof iz Nottiiigkama. ministerski predsednik Moret in vojvoda Alba sta inla navzoča kakor svedoka. Ko je princesinja (»odpisala li>tino prestopa, so streli topov naznanili konec cerkvenega obreda. Angležki vojni proračun. LONDON 7. — Vojni proračun znaša skupno 79.79G.OOO funtov šterlingov, v primeri z minulim letom za 17 .f m m t funtov šterl. manje. Dogodki na Ruskem. MINSK 7. (Petrogr. brz. agentura). Zločinka, ki je dne 17. januvarja izvršila atentat na guvernerja ter bila obsojena na smrt. je pomiloščena na dosmrtno prisilno delo. Svetko Hanibal SkerI trgovec pri Sv. Ivanu ----- priporoča svojo dobroznauo jrrodafaSnico jestvin in pekarno ter lastno izdelane biškote. Vedno sveže blago. Cene zmerne. EJ7 Posebr.o priporoča kruh. keji tu:".i pašilja brczpiačao na dom I II ti pMipMisij jfj 2=> Sj* novih ali vže rabljenih iz prvih tu- in inozemskih tovarn ki proSaja in menjavajo ugcinih cenah jj Zastopstvo in zaloga dobroznanih koles WafFenrad Steyr I Eoiat Izbor prijaiiaT in pnenmatit Sprejemaj o se vse popra re RUBSLF RSTL j§ TRST - Acquedotto 21 - TRST 3$ j f MAU OGLASI. Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo ; niastnotiskane besede se računajo enkrsit več. Najmanjša pristojbina 40 stotink. . Pltča se takoj. 1 f E B Rrc-nflrf Slovenskega, nemškega in itn UUuJJUU «kega jezika, zmožen za vsako išče službe. lijtm-delo. (J17 ftSol 'Sl/nrOP v Barkovljab. z vrtom bi nekdo ds UlVUlCir vkupil. Ponudbe „Inaeratnem-t od Jelku" „Edinosti" pod „Dvorec" časnikarskega papirja s - tako 5 kviiitafov (590> A N "f O N S K E R L ===== Velika zaloga Trgovina. Borzna poročila dne 7. marca. Tržaška borza. Napoleoni k 19.12—19.15, angleike lire k — .— do —.—, London kratek termin k 24)1)5—240.7"). Francija K 95.65—95.80, Italija k 95.57'-—95.7.=>. J italijanski bankovci k —— —.—. Nemčija k t 117.4. Francesco št. 41, 1. nadsir., vraui št. i*. (i!» Ogrska renta v zlatu „ , kronah 4", „ 3\« Akcije nacijomitne banke k'ee akcije London, 10 Lstr. 101» državnih mark 20 mark 20 frankov 10 l i tal. lir Cesai *ki cekini 101.25 101.15 m.— ico.— 91.— 113.05 95.— 85.85 101.2o 101.10 117.95 10l>. - 113.— 95 05 85.85 16 3.50 16'6.5U 668.75 67(?.— 1Ž40.50 240 45 117 37» .117.45 23.50 23.55 19.10 19.10 95.6.'. 95.-5 11.30 11.30 ~arižka in londonska borza. pariz. (Sklep). — Francozka renta g9.55, italijanska renta —.—, španski esterieur 94 45, akcije olemanske banke 638.—. Menjice na London 251-5). Pariz (Sklep.) Avstrijske državne železnic® 72 j— Lombarde —"— unificirana turška renta 94 93 avstrijska zlata renta 100 20, ogrska 4°0 zlata renta ^4.90, Laaderbank 4:j< - , turške srečke 143"—, {.arižka banka 15*56, italijanske meridi-onalne akcije 765—, akcije Rio Tinto 16 97. Trdna. london (Sklep) Konsolidiran d dg 90.*;16. l»mbardi 29.5 .. srebro 5"1 4, španska renta 93s;„, italijanska renta 19—, zu september 40—. za december to.1'-- — Stalno. — Kava Rio uavadca loco £9—40, navalna reelna 41 - 43, navadna dobra 44—15. hambu r g. (Sklep). — Sladkor za mereč 15.65, za april 16.70. za maj 1(1.85, za junij 16.95, za julij 17.05. za avgust 17.20. Mirno. — Vreme: lepo. london. Sladkor is repe surov s14 Sh Mirno. pariz. Rž za tekoči mesec 15.50, za april 15.50, za maj-junij 15 75. za maj-avgust 15.75 (mirno). — pec mj.05, za april 30.20, za maj-junij 30.4 •, maj-avgust 30 45 (stalno). — Repično olje za tekoči mesec 56.50, za april 56.50. za maj-avgust iT.—, ra sept.-dec. 57.50 (m ačno). — Špirit za tekoči mesec 38.xs, za at t 38.3/4 za maj-avgust 38.' za september-t 25.1-. za oktober j an u var 26 .®/8 (mirno lati niran 56.--56.50 — \ reme: lepo. V gostilni „Ali' Aurora" TRST — ulica Torrente ----= koncert«je vsaki večer ..Žensko tamburaško društvo'4 v hrvatskih narodnih nošah Vstopnina prosta. Postrežba točna Cene zmerne. 5 kron in več zaslužka na dan! Iščejo osel>e obeh ppoluv, ki l»i pletle ni nabili stro>'r prtrost hitro del«> v*e leto doma — Ni treba znati n ćes. uenost — Družba pletilnih strojev za domače delavce — Thomas H. Whittick Go. PRAGA, Petrske namesti 7-156 — TRST, ulica Campanlld 13-15 6 Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in ipeikijsko poletje RUDOLF EXNER - TRST Telefono ftt. 847. - Via della Stazione Štv. 7. - Telefono it. 847 Filijaike v PULI, GORICI, REKI in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 3 metrov. - (FoSiliaDje predmetov, iti se jemljejo na totovanje ia prevažanje Dlaga na vse proge.). = Sprejema se tudi pohištvo in uruge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča. V Edini tržaški zavod za VACUM-CLEAKER" ČIŠČENJE in SHRANJEVANJE PKEPR0H " Zvezek ključev ie nek«lo izgubil v nedeljo v Barkovljah. Najditelj, ki bi ga prinesel v „Inseratni oddelek* , Kdi nosti'4 bi dobil 5 kron n:i£rrade. <.rji) Prpvnrti V3akojakiti spisov ali tiskovin i r. nein-■ ■ CVUUI škega ali italijanskega na slovenski oziroma iz slovenskega ali nemSkeja na itnliiainki jezik se oskrbujejo. Točnost in natanjćnost. X isl.n-pove .,Inseratni oddelek" ..Edinosti-'. Dobre stare gos!! nost". (251; Mn Jn stanovanje, s >ba in kuhinia. o ld.i se v ti t IliClI^ jem. Ulica S. Cilino žt. 41:5. (251 • Mala stanovanj?. £ na i rojansko cerkvijo. so na prodaj. Naslov: Ciostilna Tro^t (nad rojan-*ko c?rkvijo). Male hiše n»® ras 3 O i 'e ve<^ malih in velikih h is v JJ« UlldSij Rojanu, škorklji in v Barkovljj.li. Nad rojansko cerkvijo je na prodaj 8C0 štirja^kih sežnjev sveta, tam lilizo pa 200 ; cena nizka. Posojila na menice ali vknjižbe ae hitro preskrbuiej" Naslov pove ..Edinost". {."»iT Točna postrežba in nizke cene. TRST - u!. Poste h nore št. g V^i priporoča velik" izbor ur: 0.*nega. tS^-.jj Schaffhause, l.ongines, Tavancs ;t. n:: pogled JVtenjiene vrednote italijanske banke (Banca <*.' Italia) in sicilijanske banke (Banco di Sieilial Kdor i§će službo ali kakoršuo-koli zaposlenje : kdor isee uradnike ali službeno udobje : kdor ima za oddati sobe, stanovanja, dvorcev: kdor ima za prodati hiše, polja, dvorce : klor želi pusojila4 vknjižbe Itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljene predmete itd. itd. naj se posluži MALIH OGLASU V v „t d i n o s t i*', ki so nuj cenej i, največ čitani lu najbolj pripravili v dosego namena. "-Vb r SLAVIJ A" »prejem« zavarovanj* člo-Teikega življenja po najrazuovrstnejših kombmaajah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in »mrt c zmanjgujočU&i me vplačili. Vsak član ima po preteku petih let ssoccc? pravico do dividende, cccccc „S I a v i j a it najemna zaramalaa baata t PracL — Rezerrni Mt 31,865.386 80 K, izplačane oašioiniiit: 82,737.159 57 K. Po velikosti drngm Tmmjemnn s siturovalnima naše države m vseskozi slovansko-narod no upravo. ▼m Kt>—tl« tej«: Generalai zastop v Ljubljani, čegar pisarne so t lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 JgmilflTTT tf-iT ITB ^Milt --t- . .MTJV Zavaruje poslopja in premičnine proti tj požarnim akodum po najnižjih cenah. ^ Žkode cenjuje takoj in najakutneje. b Uživa najboljži 9loves. koder posluje. K --- u Dovoljuje iz či9tega dobička i7.r!>tue namen«.