VČERAJ BI BIL LAHKO TUDI NAPOLEON PONOSEN NA SVOJO ILIRIJO" ali ekskurz o "žogometu" oziroma "nogometu" v Ljubljani pred prvo svetovno vojno ï Različnim igram z žogo, ki so jim bila značil- nost igranja dve nasprotni si moštvi, igranje z ro- kami ali/in nogami, osvajanje nasprotnikovega polja in polaganje ali zabijanje žoge na določe- no mesto, lahko sledimo od antične evropske zgodovine dalje. V poznosrednjeveški evropski zgodovini so bile takšne igre, v Franciji soule, v Angliji shoul in delih Italije calcio, priljubljene in razširjene med vsemi sloji prebivalstva. Nogomet se je pojavil najprej v Angliji. Osnova mu je bila že omenjena srednjeveška igra, ki se je v prvi polovici 19. stoletja razcepila v "rugby" in "football". V Angliji so ustanovili prve klube, sprejeli pravila igranja in standardizirali igrišča, organizirali zvezo in tekmovanja oziroma novo igro institucionalizirali. To pomeni, da je bila no- va igra podružbljena in je prestopila prag igre in igrivosti ter postala sama sebi namen. Zato šteje- mo institucionalizacijo kot eno od temeljnih ka- rakteristik modernega športa,1 ki ga razmejuje ali ločuje od tradicionalne dejavnosti. Nova športna igra se je v drugi polovici 19. sto- letja razširila po Evropi in prišla tudi v Avstro - Allen Gutmann, Games and Empires, Modem sports and Cultural Imperialism, 1994, str. 2-3; Gutmann sicer našteva več karakteristik kot 'secularism, equality, bu- reaucratization, specialization, rationalization, quan- tification, the obsession with records", ki jih je treba upoštevati ob vzpostavljanju distinkcije med tradicio- nalnim m modernim športom. Ogrsko2 in slovenske dežele. V slovenskih deže- lah se je "football", kar so pozneje prevedli v no- gomet, najprej pojavil v okviru srednješolskih institucij. Tu so bili formirani prvi klubi, tako slo- venski kot drugih nacionalnosti in nacionalno mešani. Nogometna institucionalizacija v Ljub- ljani je pomenila oblikovanje modela športne organiziranosti oziroma je bila vzpodbujevalec drugih telesnih ali fizičnih in tekmovalnih dejav- nosti, ki so se združevale pod pojmom šport. Le- te so se ali vključile v že obstoječe športne klube ali pa so se organizirale samostojno. Izjema so bile telovadne, planinske in strelske organizaci- je. O tem nam pričajo dogodki po prvi svetovni vojni, ko so se, za razliko od predvojnih prime- rov, novo organizirani klubi, ki so gojili v prvi vrsti nogomet, opredelili kot "športni klubi". Te- mu primerno se je njihova notranja organizira- nost členila po posameznih športih na sekcije. Poleg tega so bili nogometaši npr. iniciatorji at- letike, ki se je potem razvijala v okviru samostoj- nih sekcij. Pozimi so se ukvarjali z zimskimi športi, kar je lahko ponovno vplivalo na širitev klubskega programa in organiziranosti. V pona- zoritev vloge nogometnih klubov, in zlasti Ilirije, ki se je pozneje samohvalno slavila kot "matica slovenskega športa", nam služi pisanje nekda- Prim. Roman Horak, Fußball von Wien nach Öster- reich, v: Turnen und Sport in der Geschichte Öster- reichs, Hg. von Ernst Bruckmüller und Hannes Stroh- mayer, Wien 1998, str. 156-169. 44 ZGODOVINA ZA VSE njega staroste športnih novinarjev Lavoslava Strune iz leta 1923, ko je za obdobje do prve sve- tovne vojne ugotavljal, da je bila "povest slove- načkog sporta... u svojoj razvojno/ dobi više ma- nje povezana s povešču nogometa. Izuzeti treba /edino biciklistički sport, koji je počeo još i pre godine 1890, te lepo cvao kojih deset godina, a onda, nakon dugogodišnjeg mirovanja, godine 1913, sledeči impulz nogometnih klubova, opet se počeo razvijati. I na klizanje je uticao povolj- no nogomet, ali njegovi počeci sižu u daleku prošlost. "3 Z institucionalizacijo nove igre se je uveljavlja- lo njeno originalno angleško ime, ki pa so ga prevajali. Pri nas se je uveljavil termin "nogo- met", čeprav se je našel tudi osamljen protipred- log. Tako je "neki prijatelj" časopisa Dan leta 1913 pisal, da ga "vselej... nekako neprijetno za- segečc, kadar sliši(m) besedo nogomet. Ali bi ne bilo bolje reči foot-ball'. Ali pa naj bi se rabil izraz:žoganjealižogomet. "Dalje je pojasnjeval, da so po njegovem poznavanju zadeve, Slovenci "prevzeli nogomet (besedo - op. T. P.) od Hrva- tov, ker stojimo na stališču, da je treba porablja- ti skupne termine". Nato je še ugotavljal, da vsa- ka "skovanka zveni čudno samo iz začetka, poz- neje se... zdi naravna: vsebina prevlada nad be- sedo" in predlagal slovenski izpeljanki: "Žoganje bi bila dobra beseda - žogomet, žogoboj tudi." Na koncu svojega kratkega razpravljanja se je vseeno strinjal s terminom nogomet, rekoč, "da je najboljše, da ohranimo besedo, ki se je že uvedla".* Začetki nogometa v Ljubljani Od kod in kako sta se prikradla žoga in nogo- met v Ljubljano ni znano. Poznosrednjeveška ali zgodnjenovoveška Ljubljana je poznala tako imenovano "igro z žogo" (franc, jeu de paume, nem. balispiele, ital. giocco di pallo). Igra je bila podobna današnjemu tenisu in igranje omeje- no na višji sloj mestnega prebivalstva, tako plemstva kot meščanstva. Francoski zgodovinar Bernard Gillet trdi, da so bili "jeu de paume", "soule" in rokorborba trije glavni športi srednje- ga veka ter da je bilo za igranje "igre z žogo" v Parizu v 16. stoletju urejenih 250 igrišč in da so v 14. stoletju pričeli graditi specialne dvorane za igranje "jeu de paume".5 Igro z žogo je v naše kraje zanesel Ferdinand I. iz Španije, "a jo je plemstvo že v teku 18. stoletja začelo opuščati". Ljubljančani so sledili evrop- skim zgledom in v mestu uredili dve dvorani, "žogarnici" ali "balovža", ki sta služila tako za igranje kot plesanje. Iz tega "so potem začeli... velike in imenitnejše plesne slavnosti imenovati bale", kar izhaja "odžoge (nem. Bali) oziroma od razveseljevanj v balovžih".'' Eno od igrišč je stalo na prostoru poleg današnje Drame. Ko je zanimanje za igro pojemalo, so stavbo preuredi- li v skladišče. Uničil jo je danes znameniti ljub- ljanski potres leta 1895, spomin nanjo pa je ohranjen v Igriški ulici.7 Igra z žogo ni imela nobenih podobnosti z no- gometom. Slednji se je pojavil v Ljubljani precej pozneje, najprej med srednješolci. O srednješol- skih začetkih igranja nogometa v Ljubljani je k sreči ohranjen spominski zapis Rudolfa Kropiv- nika. Le-tega je objavil v jubilejni številki revije Slovenski šport, posvečeni 15-letnici enega vo- dilnih slovenskih športnih klubov v obdobju med obema svetovnima vojnama, SK Iliriji, in v njem opisoval začetke igranja nogometa v Ljub- ljani. Rudolf Kropivnik sodi v generacijo navdu- šenih ljubljanskih dijakov, ki so tvorili ogrodje prvih dveh ljubljanskih nogometnih moštev, srednješolskega in civilnega, po zaključku igra- nja pa je postal klubski odbornik. Spomine na začetke igranja je napisal prijetno in skušal z igrivim, mestoma šaljivim pisanjem, bralcu po- doživeti "ljubezen na prvi pogled" med dijaki in žogo ter brcanjem. Njegov zapis začetkov je si- cer subjektivno obarvan dokumentaren vpo- gled v začetke igranja nogometa v Ljubljani in ne podaja celovitega pogleda na ljubljanske za- četke, pač pa Kropivnik opisuje dogodke veza- ne na njegovo druščino in njegovo šolsko oko- lje ter začetke klubskega nogometa, kjer je sam deloval. Prelomni dogodki v zgodovini nogometa na Slovenskem oziroma v Ljubljani so se po Kro- pivniku dogodili leta 1906, "ko še naša bela Ljubljana ni štela svojih klubov ñapare, ko še ni bilo savezov inpodsavezov, ko so naši današnji 'old-boys' še nosili kratke hlačice. Bili smo štu- dentki v prvih početkih naše latinske karijere, •* Lavoslav Struna, Razvoj sporta • Sloveniji, Nova Evro- pa, VIII/5, 11.8.1923, str. 126-132. Dan, 20.5.1913, Nogomet ali žogomet. Bernard Gillet, Povijest sporta, 1970, str. 46-47. Josip Mal, Stara Ljubljana in njeni ljudje (dalje Mal), 1957, str. 119. Mal, str. 119; Drago Stepišnik, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem (dalje Stepišnik, Oris), 1968, str. 14. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE vezani na stroga disciplinarna pravila in še strožje besede in lineacije naših konservativnih očetov. 'Sport 'je obstojal le pri obligatnih šolskih igrah pod nadzorstvom profesorja. Igralo seje 'balin'(balinanje - op. T. IV) in 'croquet'. - Takrat je počila bomba"6 Malce moramo prekiniti nje- govo pripoved in razložiti, da so se "obligatne šolske igre" izvajale v okviru šolskih igralnih po- polclnevov, medtem ko je bila v okviru pouka te- lovadba oziroma raznorazna vadba telesa. Šol- ski igralni popoldnevi so bili enkrat ali dvakrat na teden po dve uri. Prirejali so jih ob lepem vre- menu v septembru, oktobru, novembru, maju in juniju. Kot so navajala letna poročila, so popold- nevi dosegli namen, saj so aktivnosti vplivale na večjo disciplino, moralo in uspešno telesno utr- jevanje. In za razliko od telovadbe ali telesne vzgoje, so igre vsebovale povsem drugo dinami- ko, zlasti nogomet, ki je zasenčil vse igre.'' Vrnimo se k Kropivnikovi pripovedi. Kot je dejal, je leta 1906 "počila bomba". Nekega dne ,s' Dr. R, K. (Rudolf Kropivnik - op. T. P.), Kakšni so bili začetki nogometa''. Slovenski sport, 9.5.1926, str. l-t -15 (dalje R.K.). '' Steptšnik, oris. str. 78-81. so nadebudni prvošolci (mladci okrog 11 leta - op. T. P J 7. državne gimnazije" v Ljubljani prišli na šolsko igrišče s "kladvi iti krogljami za 'cro- quet ' in glej, sredi travnika seje vrtelo in skaka- lo nekaj naših kolegov z nemškega oddelka gim- nazije. Od enega do drugega pa so brcali z no- gami debelo kroglo. In kadar je padla v lužo, je poškropila nerodne 'brcače' in na njej so se poz- nale lise, liki, kontinenti naše oble. Oj čudo ču- dovito!" Radovednost jih je premamila in odšli so opazovat veselo rajanje nemških sodrugov. Uzrli so debelo napihnjeno kroglo iz usnja - "čudo čudovito" - in se, gledajoč "čudo čudovi- to", čudili in vpraševali "iz česa neki je? Iz železa ni. Napihnjeno usnje'!'Ne more biti". A je nekdo bistro ugotovil, da je "duša... notri", in cla je torej žoga kot "človek: duša in telo!". "Čudo čudovito" jih je popolnoma prevzelo in vedno bolj so se približevali brcajočim kolegom. Polagoma so pričeli "kibicirati" in se navdušili nad zabavno novostjo. Kmalu so tudi oni znali igrati z napihnjenim usnjem z "dušo in telesom" in z vztrajnostjo so stopili led šolske konzervativnosti ter dobili pri šolskih igrah žogo. A niso bili edini. Kaj kmalu VSE ZA ZGODOVINO 46 ZGODOVINA ZA VSE so izvedeli, da so jo imeli, žogo namreč, na "real- ki" in na "II. državni gimnaziji". Spomladi 1907 je "brcala" ljubljanska mladež "že vsepovprek". Vendar je mladina "brcala" pravo žogo le v okvi- ru šolskih popoldnevov, ko pa je bilo konec šol- skega leta, so "poleti suvali s travo nabasano ru- tico, jeseni dozorel kostanj, pa tudi kamne, te- nis-žoge in bog-ve še kaj." Jasno, nogometna žoga je bila draga, za starše in moraliste pohujš- ljiva. Kdor bi se hotel v nogometu izpopolniti in se ukvarjati z njim še kako drugače, ta bi trčil ob šolski "disciplinarni red", ki je "prepovedoval vsako združitev brez dovoljenja šolskih oblasti. In profesorji? Ti so seveda bili proti vsaki novo- tariji. Posebno proti tej hribovski igri, kjer se ri- skira noge in glavo in... obleko in drage čevlje. Anatema (izključitev - op. T. P.) je zadel vse br- cače. '•'••••/•'/'(disciplinske kazni - op. T. P.) so peli in 'primerni'redi in doma -palica."'" Zgodba o novostih, v našem primeru nogo- meta - te "hribovske igre" in "budalaste sirovo- sti" (surovosti - op. T. P.)," ki že dobrih sto let omamlja naš planet, se vedno ponavlja. Dejan- sko se zgodovina v tem primeru vrti v krogu. A vedno se najde nekdo ali skupina, ki se ne pre- pusti toku časa, pač pa si pogumno reče: "Koraj- ža velja".u To so si dejali najvnetejši dijaki v za- četku 20. stoletja in se lotili organiziranja no- gometnega kluba. Le-tega so si dijaki "I. državne gimnazije" ustanovili pozimi 1907; "seveda tako tiho, da ta dogodek ni odjeknil na ušesa nepokli- canih". Klubske seje so potekale pozimi na za- sneženem dirkališču (današnje letno telovadiš- če za bazenom Ilirije - op.T. P.) in kepanje je bilo zimski trening. In "po 30 vinarjev na mesec"so prištedili pri sladkorčkih in zvezkih", da so si na pomlad kupili zaželjeno bunko". Kolikor se Kropivnik še spominja (in se opraviči, če je koga pozabil) so prvo nogometno "bratovščino" se- stavljali Evgen Betetto, ki mu je Kropivnik priz- nal vlogo "idejnega iniciatorja in vodje", Ivan Leveč, Joža Vidmar, Rudolf Kropivnik, Stanko Bergant - Kmet, Tone Vrhovec in Vlado Klimek. Ko so hoteli spomladi 1908 obelodaniti svojo skrivnost in novost, so izvedeli, da je Stanko Bloudek snoval izvenšolski klub, v katerega je 10 R.K. " Slovenski ilustrovani tednik, 10.7.1913, Nogometna tek- ma "Slavia'-Ilirija' v Ljubljani, uvodoma kratko poja- snijo pot nogometa skozi šolstvo: •Profesorji starega ko- va, ki so videli edini ¡pas mladine v latinskih glagolih, so rohneli po šolah še pred desetimi leti zoper to buda- lasto sirovost". No, mlajšepokolenje se ni dalo oplaši- ti... ". '2 R.K. sprejemal dijake, in "bratovščina" s "I. državne gimnazije" je prestopila v novi klub.13 Istočasno so obstajala še moštva na drugih ljubljanskih šo- lah in v ljubljanskih četrtih. Bloudkovemu klubu so se pridružili še drugi dijaki, kot Cene Hiti, Jankovič, Vlado Kobler, Boltesar, Vadnal, Lozej in novi klub je pričel igrati. Skromno, tiho, zav- zeto in zagnano. Glede opreme so bili, kot pravi Kropivnik, "ponižni" in okrcal generacije po pr- vi svetovni vojni, ko "že naraščaj ne more izha- jati brez mreže in garderobe". Njim pa je bila ob- leka gol, iztegnjene roke prečka, igrišče travnik. "Pozneje, ko je klub dobil naziv Hermes, si je umislildva droga z zgoraj napeto vrvico."14 Z začetkom delovanja Slovenskega football kluba Hermes, ki je deloval pod jurisdikcijo prosvetnega ministrstva, zato ga štejemo kot srednješolski klub (pričetek delovanja moremo glede na pisanje Kropivnika umestiti v leto 1908, medtem ko navajata Stepišnik in Rozman leto 1909)'\ se je nogomet med ljubljansko sloven- sko mladino "vse lepše razvijal, posebno ko seje njegovo moštvo pomnožilo s Šentpetrčani (moš- tvom ljubljanske mladeži iz Št. Petra - op.T. P.), ki so mu dovedli novih moči: Turka, Frana Bregar- ía, Stanka Tavčarja (leta 1920 olimpijca - op. T. P), Kušarja in druge."" Bloudek, ki je od 1. 1908 študiral v Pragi, je Hermežanom prinesel idejo za rdeče-bele drese z zvezdo, simboli praške Sla- vije in Hermežani so idejo prevzeli.17 Strokovno je mladim Ljubljančanom širil nogometno ob- zorje njihov kolega Kari Valašek; ta se je leta 1909 priselil s starši iz Češke v Ljubljano.18 Sledilo je logično nadaljevanje: prve tekme. Najprej z mestnimi tekmeci, ljubljanskimi Nem- ci,19 kar pa ni bilo dovolj. "Treba je bilo vstopiti v svet"20 in tako sta slovenska časopisa v začetku maja 1911 napovedala "prvo veliko football tek- mo" v Ljubljani.21 Veliko zato, ker je to bilo "pr- « R.K. 14 R.K. 15 Stepišnik, Oris, str. 151; Boris Rozman, Športni klub Ili- rija v Ljubljani do prve svetovne vojne, Zbornik ob 90- letniciZAL, 1988, str. 143 (dalje Rozman). I(i R.K 17 Stepišnik, Stanko Bloudek, 1971, str. 33- 18 Športni klub Ilirija v Ljubljani v njegovem 30. življenj- skem letu 1940, str. 6. 75 Ljubljanski Nemci in nemški dijaki so si omislili svojo organiziranost; ta plat športne zgodovine je precej ali pa popolnoma neraziskana. 20 R.K. 21 Slovenec (dalje S), 6.51911, Prva velika football-tckma v Ljubljani; Slovenski narod (dalje SN), 5.5-1911, Foot- ball tekma v Ljubljani. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 47 vič, da obišče Ljubljano kak tuj klub"22 in s tem "nastopi slovensko moštvo prvič proti izven ljubljanskemu moštvu".23 V goste je prihajala tr- žaška Studentesca Sportiva. Ker je ljubljansko občinstvo "kazalo ... mnogo zanimanja zafoot- ball-šporf',2* so pričakovali dober obisk. Glede na primitivno ureditev tedanjega nogometnega igrišča so opozarjali gledalce, da upoštevajo na- vodila redarjev in ne vdirajo na igrišče v času tekme, saj bi se v takšnem primeru le-ta prekini- la. Prav tako so bili opozorjeni na tekmo "ama- teur-fotografi", da bi ovekovečili slavnostni do- godek.25 V nedeljo popoldne 7. maja 1911 leta je "izgle- dal tivolski travnik drugače kot ob navadnih va- jah (treningih - op. T. P.) in tekmah ljubljanske- ga moštva". Igrišče na travniku v Tivoliju ob La- termanovem drevoredu je bilo tokrat "natanč- no odmerjeno, zaznamovano z belim peskom", krasila so ga "velika trdnjavska vrata, nove za- stavice", sploh je bilo "bolj športno in nič več ta- ko domače, kakor navadno".26 Na igrišče sta pri- tekli moštvi Ljubljane ali ljubljanskih srednješol- cev in Trsta oziroma tržaških srednješolcev. Trst so zastopali "vratar Štokel, branilca Brovedani in Nemeth I, srednji krilec Rajgelj, levi Butkovič, desni Wald; srednji napadalec Camber, levi skrajni Kummer, desni skrajni Machne, leva zveza Čibej, desna Nemeth II." Nasproti je stala rdeče-bela enajsterica domačih: "vratar Dolenc Joža, branilca Jankovič Fran in Kobler Vladi- mir, srednji krilec Hiti Vinko (načelnik ljubljan- skega moštva), levi krilec Kušar Ivan, desni Do- lenc Edvard; srednji napadalec... Betetto Evgen, skrajni levi Bremec Franc, skrajni desni Vala- šek, leva zveza Lavrenčak Viktor, desna Vadnal Adolf. Sodnik je bil profesor Maks Maehr iz Tr- sta, ki je bil hkrati tudi vodja tržaškega moštva.27 Po devetdesetih minutah igranja se je tekma končala neodločeno 2:2. Poročili s tekem v Slo- venskem narodu in Slovencu razkrivata dobro poznavanje nogometa pri Slovenskem narodu, medtem ko je imel Slovenec ali težave z nogo- metnim besednjakom, ali se je hotel deloma di- stancirati od novitete, ali se je odločil za slikovi- to oziroma senzacionalno opisovanje dogod- kov in ga podkrepil z vojaškim žargonom, ki naj 22 2.1 24 25 26 27 SN, 5.5.1911, Football tekma v Ljubljani. S, 6.5.1911. SN, 551911. SN, 55.1911, S, 6.51911. S, 8.5.1911, Nogometna tekma v Ljubljani. S, 6.51911, SN, 5.51911. bi nadomestil uvodno skromno poznavanje igre, taktike in pravil. Tako je npr. Slovenec poro- čal, da so po neodločenem prvem polčasu (0:0), v drugem polčasu "vrgliprvo žogo v tržaško trd- njavo Ljubljančani..., drugi goal, kakor se šport- no pravi, če se sovražniku posreči vreči bombo- žogo skozi trdnjavska vrata, sopa Ljubljančani izgubili, ker je neki branitelj goala v bojni nagli- ci sam vrgel žogo skozi vhod lastne trdnjave". Slovenec je ocenil, da so se Ljubljančani "borili elegantno, Tržačani z večjim temperamen- tom",2* medtem ko je Slovenski narod poudaril, da je "izid tekme... za ljubljansko moštvo jako časten, posebno ker je to bil prvi nastop proti iz- ven ljubljanskemu moštvu" ter da je bila "igra... v splošnem zelo zadovoljiva, igralo seje ves čas na obeh straneh faire, izvzemši nekaj prestop- kov tržaškega moštva, kije skušalo uporabljati svojo telesno premoč. - Naši rdeče-beli so poka- zali lepo kombinacijo in hiter tempo, ki so ga vzdržali do konca."29 Slovenski narod je podal tudi kratko oceno igre igralnih vrst ljubljanske- ga moštva in ugotovil, da se je "posebno... odliko- valo levo krilo in v prvi vrsti levi back (branilec), kije marsikateri nevaren napad energično od- bil. Vratarje častno rešil svojo vlogo; priporoča- mo mu le, da nikdar ne zapusti vrat in se ne igra s predolgo vjeto žogo. Halvi (halfi ali vezni del obrambne linije - op. T. P.) so primeroma dobro podpirali forivarde (napadalce - op. T. P.), ki so pa kazali, izvzemši levega krila, precej neodloč- nosti, zlasti v streljanju in pred nasprotnimi vratmi. Svetujemo zlasti center-forwardu (sred- njemu napadalcu), da opusti dribbling ter raje oddaja žogo takoj na krilo. "30 Prva tekma je bila končana. "Ljubljana je vri- skala", kot se spominja Rudolf Kropivnik, Slo- venski narod pa je zaključil, da je "videti, da seje tudi pri nas nogomet dobro vpeljal in le želimo, da se v kratkem osnuje poleg dijaških footballi- stov še samostojen nogometni klub iz sredine meščanov".M Na slednje ni bilo treba dolgo ča- kati oziroma - to se je dejansko že dogajalo. O tem nam govori neko poročilo v Slovenskem na- rodu aprila 1911, ki je poročalo o obisku češke nogometne zveze v Ljubljani. Ta podatek je po- polnoma prezrt v zgodovini športa na Sloven- skem, nam pa osvetljuje nekatere okoliščine slo- venske nogometne institucionalizacije vezane na organiziranje nogometnega kluba ljubljan- 28 S, 8.5.1911. 2'J SN, 8.5.1911, Nogometna tekma Ljubljana versus Trst. 30 SN, 8.51911. 31 SN, 8.51911. VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE skih meščanov kot samostojnega instituta civil- ne družbe. Kot rečeno, se je sredi aprila 1911 pri- peljalo na obisk v Ljubljano "reprezentančno moštvo Ceskeho svazu footbaloveho". Čehi so pred tem odigrali dve propagandni tekmi v Za- grebu proti HAŠK-u (Hrvaškemu akademskemu športnemu klubu). Namen njihovega obiska v Ljubljani je, po pisanju Slovenskega naroda, "ve- ljal v prvi vrsti novi organizaciji football-sporta v Ljubljani, ki se v kratkem osnuje".02 Češki re- prezentanti so imeli sestanek s predstavniki LSK (Ljubljanskega športnega kluba)33 in "srednješol- skih footballistov" (to so bili lahko le Hermežani, kar pa ne izključuje možnosti, da bi bili prisotni še drugi "footballisti"). Na sestanku so v zvezi z nogometom sklenili, "da se za letošnjo sezono najprvo učvrsti srednješolska organizacija" ter da "v svrho propagande pošlje Češka fooball-zve- zaprvorazredni klub SKKolin" o binkoštih igra- ti propagandno tekmo proti sestavljenemu ljub- ljanskemu moštvu, kar pomeni, da so neformal- no igrali nogomet tudi že ljubljanski meščani. Poleg nogometa se je "obravnavala... organiza- cija slovenskega športa" in so se "dogovorila važna principijalna vprašanja glede kar najož- jega stika slovenskega športa s češkim"; žal ti ve- levažni principi niso bili razloženi.3,) Ilirija, nogometni klub ljubljanskih meščanov Kdo so bili ljubljanski meščani, ki so snovali nogometni klub? Stepišnik piše o bivših sloven- skih študentih, ki so študirali v Pragi in se tam navdušili nad novo športno igro, vodilnim praš- kim nogometnim klubom Slavijo in njegovimi nogometnimi zmagami. Ti so svojo izkušnjo skušali prenesti v ljubljansko vsakdanje življe- nje.35 Trenutek za organiziranje kluba je bil po "prvi veliki tekmi" v Ljubljani in glede na sesta- nek s češkimi nogometaši pravšnji. Zanimivo je, da so se nogometni simpatizerji zbrali že dva dni po "veliki tekmi", to je 9. maja. Občni zbor novega kluba je bil ob osmi uri zvečer v gostilni Pri Roži. Potem ko so se posedli, je Josip Rohr- man, predsednik pripravljalnega odbora, naz- nanil začetek občnega zbora in uvodoma poz- dravil navzoče nogometaše novega kluba ter goste: zastopnike LSK, SFK Hermes, Deželno zvezo za promet tujcev na Kranjskem v Ljubljani in novinarje. Nato je najprej " v glavnih potezah" predstavil "začetek football-igre, katera ima svo- je korenine na Angleškem" ter hkrati omenil zmage "čeških igralcev nad drugimi narodi", ki "so s svojo pridnostjo in disciplino dosegli, da so sedaj med prvimi moštvi." Pozdrav gostov je vr- nil dr. Zupane, predstavnik LSK, rekoč, da bo LSK "vedno stal na strani novo se snujočega klu- ba, kajti s tem je storjen zopet korak dalje napo- lju športnega gibanja". Sledila je razprava o ime- nu kluba. Predlagana so bila imena Šparta, Ljub- ljana in Ilirija in po glasovanju so izbrali ime Slo- venski football-klub Ilirija, kar je pomenilo da bodo morali ponovno napisati pravila in jih z novim imenom predložiti upravnim oblastem v potrditev.36 Proti imenu Šparta je narekoval pragmatizem, ker je imel "češki klub Šparta ved- no konßikte s sorodnim klubom Slavija", ljub- ljanski nogometaši pa so se želeli tesneje naslo- niti na praško Slavijo. Po sprejetju pravil in kraj- šem premoru so sledile volitve upravnega od- bora. Volitve so se vršile "per aclamationem" in na predlog Mencingerja je bil za prvega pred- sednika izbran Franc Kandare (odvetniški kan- didat), za podpredsednika pa Josip Rohrman (knjigovodja - slednji je pozneje po odstopu Kandareta prevzel predsednikovanje). Drugi odborniki so bili še: dr. Josip Cerk, profesor, Julij Deu, uradnik Kmetijske posojilnice, Rudolf Est, uradnik mestne zastavljalnice, Karol Jurman, optik, Milan Kenda, uradnik Kmetske posojilni- ce, dr. Ivan Lah, urednik, Josip Počivalnik, urad- nik Kreditne banke, Edvin Rozman, uradnik banke Slavije, Alojzij Lenček, uradnik Kreditne banke, Vladimir Versee, korespondent, dr. Janko Berce, magistratni uradnik, Bernard Cescutti, tr- govec, J. Dekval, jurist, J. Hotko, "trgovski sotrud- nik", Janko Jež, uradnik mestne zastavljalnice, Josip Zupan, uradnik Jadranske banke. Določili so še vpisnino in članarino in ob polenajstih zvečer zaključili občni zbor.37 Upravni odbor se je po dobrem mesecu in pol sešel na prvi seji in sporočil svojo ustanovitev -,- SN, 19.4.1911, Češka foolball-zveza v Ljubljani. M O LSK glej T Pavlin, Pri nas je ta panoga sporta še do- cela neznana ", Zgodovina za vse, 1999, 2, str. 83-89. •i4 SN, 19.4.1911. ' •i5 Stepišnik, Oris, str. 1.51. •i6 B. Rozman omenja tudi ime Camia (Rozman, str. 143), česar pa v zapisniku ustanovnega občnega zbora Ilirije ni zaslediti. •?7 Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo SK Ilirija, tehnič- na enota 1, arhivska enota 1 (dalje SKI), občni zbor 1911. D. Rozman je opozoril, da v kartoteki društev Ar- hiva RS ni evidentiranega pravilnika SFK Ilirija; to dr- ži, ohranjeni so pravilniki iz obdobja prve jugoslovan- ske države; kljub temu je v kartoteki kot letnica ustano- vitve kluba navedeno leto 1911. 38 SKI, seja odbora (dalje s.o.) 21.7.1911 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 49 Datum in kraj tekme 19 M. 41,.. v A3 )OLAA< moštvo Six üi 11 /.' n i b „ o.' i. yCi J-jiA tipka teti -titaläl Spart« J»re- ptrall, dcUH niMVtfu In ttwrabru >da IU- rovo tin, proti temu sodnik ni in al na- stopiti. — V UMU te Ve« udomačiti ropet star» grjja. navaja, pred katero pravočasno svarlisai-ieralcl se med teboj prcrduijG, to celo ra» naeta, ki is ta liUcIIrcnt sloer »r- ocllnu Za spremeni*» tudi rfjrsgi kdo flu- te. apc£tr*Jka«, PcJno.krJo so Jo V te» «a- ravnost odlikovalo, v ponedeljek so le myxdl tec« doh* pa kar val trne .«redsjt caiwdafcl. C« in «ki noWo owttw teta Iz osebnii B*zttöy. "'• V ,, • •>?;• •r4£ ' ;5fe iff > ^#;A;( *9Ä MfVti ..;|;!V [j^Uh m M . i *ß IT * a? fig1 . ~ t —" tem zavaja le občinstvo v nedopusten kontakt z igralci in motipotek tekme".''" Če upoštevamo še identifikacijo gledalec-igralec in slovensko- nemško nacionalno rivalstvo, je bila lahko tek- ma že na meji ekscesa. V prvi polovici leta 1912 se je povezava med Hermesom in Ilirijo še stopnjevala, dokler niso Hermežani popolnoma prestopili v Ilirijo. Temu je sicer nasprotovala politika šolskih oblasti, ki je prepovedovala "dijakom igrati nogomet razen v šolski/1 moštvih"? zato je Betetto na eni od sej klubskega odbora predlagal, naj bi "deputacija Ilirije", ki jo je prevzel dr. Janko Berce, posredo- vala pri šolskem svetu za ''pripustitev" Hermesa k Iliriji. Prvi moštvi Hermesa in Ilirije sta se spojili tekom prve polovice leta 1912, hkrati pa je Ilirija prevzela "aktive in pasi ve" Hermežanov.52 Ali so bili novi dogodki sprejemljivi vsem čla- nom Ilirije? Na podlagi poročila II. občnega zbo- ra, da se je ga udeležilo le 8 članov in sicer 4 ilirija- 50 SN, 18.9.1911, Football-tekma S.F.K. Ilirija (Ljubljana) versus FM Rapid (Gradec) 2:2 (2:1). 5/ Stepišnik, Oris, str. 151. M SKI S.O. 4.6.1912. ni in A Hermežani-člani Ilirije-bi lahko sklepali, da je nekatere popustila vnema. Kako tudi ne bi? V nogometu so bili v podrejenem položaju, drugih športov pa Ilirija še ni gojila. Tajnik Kenda je na istem občnem zboru navedel, da je bilo tekom le- ta 1911/12 11 odborovih sej, "katere so bile večji del slabo obiskane". In tudi članarine so bile sla- bo plačevane.53 Morda je nekatere minila vnema Že po prvih treningih, zlasti če so bili razmišljali o nogometu kot zabavi, sprostitvi ali rekreaciji, medtem ko so drugi razmišljali resneje. Ilirija je imela po vključitvi Hermežanov dve moštvi: prvo in rezervno ter je ob pomanjkanju nasprotnikov lahko odigrala medsebojne javne tekme. Ustano- vitelji kluba so prevzeli upravno - organizacijsko delo. Del teh se je poizkusil tudi v novih športih, npr. zimskih: sankanju in smučanju. Nogometno igrišče Ilirijin upravni odbor je s svojim nastopom prevzel nalogo pridobitve in ureditve igrišča. Pr- vo igrišče je bilo urejeno v Tivoliju med Later- manovim drevoredom in "dirkališčem" ("dirka- lišče" je bilo na prostoru današnjega letnega te- 5-; SKI, občni zbor 1912. VSE ZA ZGODOVINO 52 ZGODOVINA ZA VSE lovadišča ob bazenu Ilirija).'4 Stalno organizira- nje tekem in njihovo trženje je zahtevalo novih rešitev, zlasti ureditev prostora za gledalce in za- graditev celotnega prostora pred "zijali". Že v le- tu 1912, torej ko je Ilirija popolnoma prevzela or- ganizacijo nogometnih tekem v Ljubljani, je ča- sopis Dan ob napovedi ene od tekem omenil, "da ni posebno lepo, ako se gledati hoče zastonj, ker ima društvo Ilirija velike stroške in tudi do- volj dela s tem, da preskrbi tekmo iti s tem naše- mu občinstvu primerno zabavo".55 Nekoliko os- treje je zapisal Slovenski narod leto pozneje, da ne najdejo "primernega izraza za one, ki zijajo zastonj. To so pa ljudje brez sramu. Taka tekma stane denar - gotovi ljudje pa se ne zavedajo, da se zastonj nič ne dobi".56 Pri Iliriji so skušali "zijala" odstranjevati oziroma jim zastreti za- stonjkarsko gledanje, vendar je bilo to jalovo po- četje. A idej, kako preprečiti pojav "zijanja", ni manjkalo. Eni so bili mnenja, da bi jih bilo dobro "poškropiti z ono brizgalno, s katero se po ce- stah škropi". Drugi so predlagali njihovo foto- grafiranje in javno razstavo "s primernim podpi- som".57 Tako je Ilirija ob napovedi ene do tekem spomladi 1913 obvestila, da tiste, "ki običajno gledajo zastonj čez plahte ali iz ceste" (travnik, na katerem je bilo urejeno nogometno igrišče, je ležal v nižjem nivoju kot cesta, ki je vodila od Cekinovega gradu proti mestu), fotografirajo na klubske stroške: "Fotografu je razven tega naro- čeno, da si izbori za značaje posameznih teh gledalcev tipične obraze in si preskrbi njihove naslove, da jim jih more potem, ko bodo te foto- grafije glede njih uspelosti razstavljene, za traj- ni spomin doposlati na račun Ilirije."5* Neplača- vanje tekem je povečevalo finančno tveganje or- ganizacije tekme in, kot so poudarjali mediji, ogrožalo sam razvoj slovenskega športa. Kot je zapisal Dan, bi moralo tudi ljubljansko občins- tvo prevzeti nekaj več "športnega duha", ki bi se ga pokazalo s tem, "da se pride športne priredi- tve gledat, ne samo gledat, marveč tudi plačat ono malenkostno vstopnino." Poudarili so še, kako da se šport razvija po drugih mestih, da ga podpirajo "najrazličnejši faktorji, podpira ga pa tudi občinstvo samo". V Ljubljani so razmere nasprotne in grozijo, da "bomo zaostali za dru- gimi, kljub temu, da imamo dober športni mate- rial, to pa samo radi tega, ker se športnega giba- nja dejansko ne podpira". Ob nespremenjenem stanju bi bilo ogroženo tudi delovanje Ilirije, saj bi se morala omejiti "samo na tiho in skromno delovanje".59 Izboljšanje položaja bi omogočila ureditev novega nogometnega igrišča. Ureditev igrišča je bila za Ilirijo prioritetnega značaja v letih pred prvo svetovno vojno. Ilirijani so že na občnem zboru leta 1912 poudarili, da je nadaljnji napre- dek Ilirije, potem ko je priredila nekaj tekem in "zbudila med Slovenci zanimanje za nogometni šport", zaradi pomanjkanja "društvenih prosto- rov" zaviran.60 Leto pozneje je klubsko vodstvo na eni od sej poudarilo, da je klubsko igrišče "bistveno vprašanje klubovega nadaljnjega de- lovanja". Ena od možnih rešitev je bila preuredi- tev "dirkališča", ki ga je tedaj upravljalo telovad- no društvo Ljubljanski Sokol. Zato je Ilirija vzpo- stavila stike s Sokolom. Stroške preureditve bi delili, po enem od predlogov pa bi "dirkališče" preuredila mestna občina v športni prostor za nogomet s tekališčem na mestne stroške. V tem primeru bi Ilirija občini plačevala amortizacij- sko najemnino.61 Mestna občina je bila, po poi- zvedovanju klubskega odbornika Bercela, pri- pravljena investirati v športne namene, vendar šele po letu 1915, ko bi potekla najemna pogod- ba s Sokolom.62 Igrišče je tako še naprej ostalo pereča točka odborovih sej in julija 1913 je Josip Rohrman poročal, da je "storil korak glede igriš- ča" in govoril z županom dr. Tavčarjem, ki mu je svetoval, naj se napravi vloga, katero bo po svo- jih močeh podpiral.63 Okrepljeni agitaciji za pri- dobitev igrišča v letu 1913 je botrovalo na eni strani že omenjeno "zijanje", na drugi strani pa načrtovanje tekme z znamenito Ilirijino vzorni- co, praško Slavijo. V tem primeru ima problem nogometnega igrišča v Ljubljani pred prvo sve- tovno vojno nemalo podobnosti z današnjim časom, le da je igrišče nadomestil stadion. Ljub- ljana tedaj (in danes) enostavno ni premogla primernega igrišča za vrhunsko tekmo. Tako Slovenec kot Dan sta v začetku maja poudarila, da je treba obvezno rešiti vprašanje "športnega prostora" v Ljubljani, saj travnika, na katerem je 54 SKI, zapisniki sej odbora 1911/12; 26.6.1912 je Den na seji odbora ponovno predlagal, da naj vložijo prošnjo na magistrat za igrišče ob Latermanovcm drevoredu. 55 Dan, 21.7.1912, Nogometna tekma. 5ß SN, 12.51913, Nogometna tekma Ilirija-Jugoslavija 2:1. Ljubljančani zmagali nad Goričani. 57 Dan, 13-51913, Nekaj nasvetov. 5fi Dan, 21.51913, Nogometna tekma. 59 Dan, 10.5.1914, Tekme za prvenstvo v nogometnem športu in naše občinstvo. 60 Dan, 25-31912, Občni zbor nogometnega društva Iltri- 61 SKf, s.o. 6.5., 11.6.1913- 62 SKI, s.o. 11.6.1913- V SKI, s.o. 21.7.1913. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 53 bilo nogometno igrišče, ni bilo mogoče zagradi- ti.64 Vzporedno z gostovanjem praške Slavije je Ilirija sredi maja 1913 napovedala atletski miting, kar je pomenilo širitev športnega gibanja. In z vidika uspešnega širjenja športnega gibanja v Ljubljani je bil pomen športnega prostora v Ljubljani tem večji. V ta namen bi se, je pisal Dan, "dirkališče... dalo spremeniti v pravi sta- dion, kjer bi se gojila telovadba in šport vse vr- ste." Rešitev problema športnega prostora zahte- vata tako "vzgoja mladine" kot "napredek Ljub- ljane" je pisal Dan ter poudaril, da "šele potem bomo kmalu mogli govoriti tudi o slovenskem športu"/" A preteklo je leto 1913 in mestni magistrat jim je med 16. aprilom in 16. majem 1914 odpovedal igrišče. Vprašanje slednjega je na sejah Ilirije po- novno prišlo na prvo mesto. Klubski odbor je aprila 1914 sklenil "osebno vplivati na odborni- ke Sokola". Ti so potem večinoma podprli idejo, da se proti primerni odškodnini odstopi dirka- lišče Iliriji. Ilirijin odbor je zato nemudoma na- slovil vlogo Sokolu s ponudbo o začasnem naje- mu prostora do leta 1916 in plačilu najemnine. Ilirija bi prav tako prevzela strošek planiranja igrišča, ki ga je načrtovala rešiti s prošnjo magi- stratu za pomoč 15 do 20 mestnih delavcev.66 So- kol je "principielno" podprl Ilirijine predloge in obe organizaciji sta izvolili odbora za nadaljnja pogajanja. Pogajalci so dorekli začeto in Ilirija si je nato uredila igrišče na "dirkališču", kjer si je tekmo lahko ogledalo od 4 do 5 tisoč gledal- cev.67 Svečana otvoritev igrišča, ob prisotnosti župana dr. Tavčarja in podžupana dr. Trillerja, je bila 24. maja s tekmo proti Češki tehniki iz Br- na.68 Novo igrišče je služilo Iliriji za trening in prire- janje tekem. Ob njem je ostalo urejeno še staro igrišče, ki so ga lahko oddajali proti primerni odškodnini ali pa tudi zastonj, ob plačilu zgolj materialnih stroškov. Isto načelo je veljalo za igrišče na "dirkališču". O tem nam pričata proš- nji Garnisonsofficiers-Fussballklub-a in šport- nega kluba Slovan za uporabo igrišča. Ilirija je 64 S, 16.6.1913, Športni prostor v Ljubljani; Dan, 13-5.1913, Pri včerajšnji tekmi... rt5 Dan, 9 6.1913, Naučni minister in šport. c>6 SKI, s.o. 7.4., 20.4., 27.4. 1914. 67 SKI, s.o 1 5.1914 6H Josip Rolirman je v začetku junija 1914 predlagal zah- valo pismenim potom "županu dr. Tavčarju za •'nepre- cenljive zasluge pri gradnji novega igrišča" (SKI, s.o. 3.6.1914). prošnjama ugodila in prvim zaračunala odškod- nino 25 K, medtem ko se za Slovana ne omenja odškodnine. Zanimivo ponudbo je posredoval odbornik Deu, ki je naznanil, da je deset starej- ših oseb pripravljeno stopiti v klub, "če se jim na dirkališču pripravijo primerne deske za sonče- nje"; želji je bilo ugodeno.69 "Dirkališče" so ob izbruhu prve svetovne voj- ne zasedle vojaške oblasti in uredile skladišče. Po vojni so si Ilirijani uredili igrišče v Spodnji Šiški ob Pivovarni Union, "dirkališče" pa je Ljub- ljanski Sokol preuredil v letno telovadišče. Športni in nogometni utrip Osrednje mesto v klubskem delovanju je imel nogomet. Vendar pa se je načelo športne inter- ne konkurence ali selektivnosti kaj kmalu odra- zilo med članstvom. Tako so se pojavili v klub- skem delovanju tudi drugi športi. Ko so pozimi 1912/13 v Bohinju oziroma v Bohinjski Bistrici priredili sankaške in smukaške tekme, je bilo med udeleženci 5 članov Ilirije. Med njimi so brata Alfonz in Karel Mencinger ter Vilfan dose- gli prva mesta v sankanju. Prav tako so Ilirijani, člani in prve članice, uspešno nastopili na tek- mah naslednjo zimo.70 Poleti 1913 so Fran Rav- nik (Blejec, a član Ilirije), Šaplja in Kandare na- stopali na plavalnih tekmah v Crikvenici, na Ble- du in v Karlovcu.71 Sredi maja istega leta je Ilirija napovedala organiziranje "lahkoatletskega mee- tinga".72 V ta namen je pričelo 10 do 14 članov z atletskim treningom v tovarni Kolinska pod vodstvom tamkajšnjega direktorja Pukla, sicer navdušenega atleta. Miting je bil pozneje spre- menjen v "interni obračun" ilirijinih atletov, o njem pa nismo našli vesti ne v zapisnikih 6'J SKI, so 23-3-, 20.5., 1.51914. 70 SKI, občna zbora za leti 1913 in 1914; v Bohinjski Bistri- ci in bohinjskem kotu so po izgradnji bohinjskega že- lezniškega predora zelo radi počitnikovali Tržačani in Goričani. Da bi turistično ponudbo razširili so zgradili v Bohinjski Bistrici posebno sankaško progo Belvedere, kije pozneje propadla. 71 SKI, s.o.23-3-1914. 72 SKI, s. o. 14.5.1913, glede na dejstvo, da so bile specializi- rane atletske prireditve v javnosti relativno neznane (telovadni zleti Sokolov so npr. vsebovali le nekaj atlet- skih disciplin), Je bilo naročeno klubskemu tajniku Al- fonzu Mencingerju, naj v časopisju objavi več poučnih člankov o atletskih tekmah (s.o. 19.5-1913); teh nismo zasledili, pač pa le najavo mitinga (S, 16.5.1913, Zani- miva tekmovanja, Dan, 17.51913, Športno gibanje). Za atletski miting so sestavili tekmovalni poslovnik, ki je dovoljeval start oz. udeležbo atletov btvajočih stalno na Kranjskem, ki so ali bili slovenske narodnosti ali člani športnega oz. telovadnega društva (s.o. 19.51913) VSE ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE klubskih sej ne v časopisju.73 Da pa so Ilirijani kljub temu gojili atletiko nam govori podatek, da je v letu 1914 klubski odbornik dr. Berce predlagal včlanitev v Östereichischer Leichtath- leten Verband.74 Atleti in plavalci Ilirije so bili po- leti 1913 povabljeni na Športni teden zagrebške- ga HAŠK-a, vendar ni poročil, da bi se ga udele- žili. 7' Če upoštevamo dejstvo, da so ljubljanski športni delavci (prednjačili so člani Ilirije) v le- tih po prvi svetovni vojni organizirali podobno prireditev v Ljubljani, obstaja verjetnost, da so nekateri člani Ilirije ali obiskali ali se udeležili HAŠK-ovih prireditev in izkušnjo uporabili v le- tih po prvi vojni. Zaradi širitve športnega pro- grama so se v Iliriji že pred prvo svetovno vojno odločili za spremembo imena v "športni klub" Ilirija,7'1 kar pa se je dejansko zgodilo šele po voj- ni. Osrednje mesto v klubskem življenju je imel nogomet. Nogometne tekme Ilirije so bile vodil- ne športne prireditve v Ljubljani. Zaradi svoje medijske odmevnosti so lahko klubu prinesle zaslužek in mu omogočale normalno poslova- nje ter širitev klubskega poslovanja. Prvo tekmo Ilirije smo že opisali. Zadnja tekma prvega ob- dobja klubskega delovanja je bila odigrana ok- tobra 1914. To je nekoliko presenetljivo, saj je, glede na ohranjeno dokumentacijo, klubski od- bor nehal sestankovati avgusta 1914. Glede na vojne razmere je klub prekinil svoje delovanje vse do sredine leta 1919-77 V letih 1911-1914 so Ilirijani odigrali 47 tekem. Večina tekem je bila odigranih v Ljubljani in si- cer 39- Osemkrat so med leti 1911-1914 gostovali in to leta 19II v Kranju, leta 1912 na Sušaku, v Zagrebu v letih 1912, 1913 in 1914 in leta 1914 v Opatiji.78 Nogometne tekme Ilirije 7.1 74 75 76 77 7H SKI, s.o. 3-6.1913' dapa trening ni bil ravno priljubljen, nam priča nastop Mencingerja na izrednem občnem zboru 15.9.1913, koje grajal omalovaževanje lahkoat- leličnega in nogometnega treninga ", za treniranje atle- tike je bilo nabavljeno atletsko orodje (s.o. 17.11.1913) SKI, s.o. 13.5.1914. SKI, s.o. 18.7.1913- SKI, s.o. 21.7.1913. Zadnja seja odbora je omenjena na občnem zboru leta 1919 (Gradivo SK Ilirija) v poročilu za preteklo obdob- je; glede na ohranjene zapisnike tekem med leti 1911- 1921 je bila zadnja tekma odigrana 25. oktobra 1914. Tekme 1911/21. Leto Vseh tekem Tekme v Ljubljani Gostovanja 1911 2 1 1 1912 7 5 2 1913 19 18 1 1914 19 15 4 Bilanca tekem Leto Tekme Zmage Neodločeno Poraz Razmerje v golih 1911 2 1 1 0 7:4 1912 7 3 0 4 18:17 1913 19 10 3 6 50:43 1914 19 13 0 6 66:28 V letih 1912-1914 se je v Ljubljani oblikovalo še nekaj drugih klubov, ki so bili vsi kratkega veka. Tako je poleg Ilirije v letu 1912 delovala Vzajem- nost, v letu 1913 Concordia in v letu 1914 Olimpi- ja. Leta 1913 je bil ustanovljen Slovan, ki je edini izmed omenjenih ohranil svojo organizacijo. Nobeden teh klubov ali tudi kombinirana med- klubska postava se ni mogla meriti s prvo posta- vo Ilirije. Običajno so se te tekme končale z viso- ko gol razliko v prid Ilirije (od tod tudi visoka pozitivna gol razlika v letih 1913 in 1914). Na sploh v Ljubljani Ilirija ni imela dostojnega tek- meca oziroma, rečeno v žargonu, bila je boljša "za klaso". Ljubljanska moštva, tudi nemško, so se težko kosala še z ilirijinim drugim moštvom, saj je le-to lahko premagalo celo prvo moštvo. V primerjavi s sosedno konkurenco: nemško, slo- vensko (goriška Jugoslavija) in hrvaško, je Ilirija kvalitetno najbolj zaostajala za zagrebškimi klu- bi.79 Že kaj kmalu po svoji ustanovitvi je imela Iliri- ja t. i. dijaško moštvo ali podmladek, ki pa se ni mogel kosati z dijaki Hermesa. Po prestopu Her- mesa k Iliriji leta 1912 in Concordie leta 1913,80 je Ilirija, glede na pomanjkanje ljubljanskih moč- nih nasprotnikov, organizirala medsebojne tek- me svojih moštev. Pod imenom Ilirija je tako lah- ko igralo "/. moštvo", "rezervno moštvo" (kombi- nirana postava rezerv I. moštva, standardnih igralcev in posameznikov II. moštva) ter "//. moštvo", saj je imela Ilirija septembra 1913 52 "iz- vršujočih članov", t.j. aktivnih nogometašev, ki so "izvrševali" nogomet.81 79 Tekme 1911/21; SKI, seje odbora 1913/14. H0 SN, 12.5.1913- SKI, občni zbor 1913- 81 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 55 Število nastopov igralcev Ilirije (za L, rezervno ali II. moštvo) v letih 1911-191482 Vratarji ŠT Branilci ŠT Napadalci ŠT A. Franzot 2 Badiura 2 Benedik 6 Lončarič 2 Beltram 36 Betetto 39 Pelan 34 Brovedani 5 Bremec 27 Primožič 10 Čarf 1 Bregar 28 Soklič 8+6" Černe 14 Deržaj 18 Završnik 1 Dremelj 11 Deu 2 V. Franzot 1 Dubravčič 2 Gorjup 1 Fink 5 Jankovič 23 Hiti 9 Kavšek 13 Jirkovsky 6 Kobler 5 Kamen 4 Koritzky 4 Kermavner 2 Kukovec 2 Kirin 13 Kušar 29 Kobi 1 Lilleg •* 5 Kreutzberger 6 Mencinger 1 Kveder 1 Nemeth 1 Lenassi 14 Pollandt 6 Lilleg II 10 Pretnar I 9 Petrič 1 Rajgeli 5 Pretnar II 8 Rattay 2 Prosenc 6 Rebec 9 Josip Rohrman 1 Janko Rohrman 1 Sajovic II 1 Sajovic I 1 Strand 1 Šešerko 2 Vadnal 2 Tavčar 26 Valašek 15 Turk 32 Vidmar 6 Učak 4 Vidmajer 22 Vodišek 14 Volkar 13 Vrančić 18 Vrabec 4 Trobevšek 5 Zimermann 1 ŠT - Število tekem * Soklič se v zapisniku pojavlja šestkrat kot igralec v polju (trikrat branilec in trikrat napadalec); to je bilo povsem mogoče, medtem ko danes športna specializacija tega ne dopušča. " Pri istoimenskih članih kluba ali bratih so v zapisnikih tekem najprej zapisovali kratice alt imena, pozneje seje uveljavila praksa rimskih številk. Pri organizaciji tekem z izven ljubljanskimi moštvi so Ilirijani običajno zahtevali povratno tekmo ali v tekočem letu ali prihodnje leto. Ob neizpolnjevanju dogovora je prihajalo do med- klubskih nesporazumov in sporov. Vsako po- nudbo za tekmo je klubski odbor temeljito pre- mislil in tekmo zavrnil, če je predvidel previso- ke stroške. Strah organizatorjev je bilo slabo vreme, ki je vplivalo na obisk tekme, prodajo kart in denarni izkupiček.83 V 47 tekmah, ki jih je Ilirija odigrala do jeseni leta 1914, so bili nasprotniki iz 11 mest in so z njimi odigrali 37 tekem; 10 tekem odpade na in- terne klubske tekme oziroma na tekme med I. moštvom, rezervo in II. moštvom.84 "Domovinstvo" nasprotnikov Ilirije 1911 1912 1913 1914 Skupaj Kranj 1 1 2 Gorenjska* 1 1 Gradec 1 1 2 4 Zagreb 2 4 4 10 Sušak 2 2 Gorica 2 2 Praga 1 1 Celovec 1 1 Opatija 1 1 Brno 2 2 Reka 1 1 Ljubljana 2 3 5 10 Lj.-llirija" 6 4 10 Skupa) 2 7 19 19 47 82 Rajgelj, Brovedani, Nemeth (Tržačani) in Gorjup (Co- ricali, član goriške Jugoslavije) so okrepili vrste Ilirije v močnejših tekmah z izvenljubljanskimi tekmeci; dom- nevamo, daje več takšnih primerov. ' Igralci so prihajali iz Kranja, Bleda in Radovljice ** Tekme med Ilirijinimi moštvi Kot je razvidno iz zgornje tabele, je Ilirija, po- leg medsebojnih tekem in tekem s slovenskimi tekmeci, odigrala največ tekem z zagrebškimi klubi in med slednjimi s HAŠK-om, ki je tedaj ve- ljal za najboljše nogometno moštvo na "slovan- skem jugu". Premagati slednje je bila velika mo- tivacija prve generacije Ilirijanov. "Bojkot" Glede na politično-kulturne relacije med Slo- venci in Hrvati, slovanstvo in mejaštvo v okviru skupne države ter dejstvo, da je bil šport organi- zacijsko bolje razvit na Hrvaškem, ne preseneti podatek, da je Hrvaška športna zveza (HŠZ) leta 1913 povabila Ilirijo k priključitvi. Vabilo je bilo prebrano 11. aprila 1913 na rednem občnem zboru. Ilirijani so bili načelno za priključitev, vendar pod pogojem, da bi se jih vključilo v tek- movalni sistem.85 Toda navdušenje jih je kmalu minilo, ker bi bilo tekmovanje predrago. Vse stroške tekmovanj bi morali namreč kriti sami, zato so v začetku junija preklicali predhodno prijavo k HŠZ.86 *' SKI, seje odbora 1912-1914. 84 Tekme 1911/21. 85 SKI, občni zbor 1913. 86 SKI, s.o. U 4.-3.6.1913. VSE ZA ZGODOVINO 56 ZGODOVINA ZA VSE Ali so bili posredi preklica tudi drugi dejavni- ki, npr. avstrijska športna politika in preko nje dualistična politična realnost? Ena od tez je, da se je kranjska deželna vlada trudila preprečevati nogometno povezovanje s hrvaškimi klubi, češ da sodijo hrvaški klubi v ogrski del Monarhije."7 Vsaj podoben primer je bil v kolesarstvu. Ko so kolesarji leta 1892 skušali ustanoviti Hrvatsko- slovensko biciklistično zavezo, so oblasti prepo- ved ustanovitve tolmačile z delitvijo Monarhije na dve državni polovici, ki jima ločeno pripada- jo slovenski in hrvaški kraji."8 Podobno naj bi ve- ljalo pozneje v nogometu, a o takšnem posega- nju deželnih oblasti v delovanje Ilirije v zapisni- kih sej klubskega odbora ni sledu. Če drži zgor- nja teza, je presenetljivo, da klubski odborniki na sejah ne bi razpravljali o politično "vroči te- matiki", ki je bila pomembna za njihovo nadalj- nje delovanje, saj bi jim nudila tekmovalno kon- tinuiteto z močnimi in medijsko odmevnimi tek- meci. Zgornja teza pa lahko drži, če predpostavi- mo, da se je v igro včlanjevanja, vmešala, name- sto oblasti - ali pa kot podaljšek oblasti, avstrij- ska nogometna zveza. Ilirija se je namreč v letu 1913 soočila z njenim bojkotom. Politiko bojkota je po ohranjeni dokumentaci- ji Ilirije sprožil celovški I. Fussball und Athletik Sport Club konec maja 1913, ko je odpovedal tekmo z obrazložitvijo, da Ilirija ni član Öster- reichischer Fussball-Verband (ÖFV).89 Sicer za- sledimo že v letu 1912 tožbo odbora Ilirije nad netaktnostjo graškega Rapida, ki ni hotel organi- zirati povratne tekme in ga je hotela Ilirija prija- viti ÖFV,9" vendar je vprašanje, če to že lahko štejemo kot bojkot. Morda Gradčani niso hoteli tvegati slabega vtisa na domačem terenu, ki bi pomenil moralni fiasko v domači javnosti, saj so bili na tekmi v Ljubljani deloma nadigrani. Res- da bi lahko slednje veljalo tudi za celovški klub, ki je v tem primeru nečlanstvo Ilirije v ÖFV izra- bil le kot izgovor, vendar pa nadaljnji dogodki tega ne potrjujejo. V začetku junija 1913, ko je odbor Ilirije prekli- cal predhodno prijavo HŠZ, se v zapisniku iste seje omenja poročilo avstrijske nogometne zve- ze; brez navedbe vsebine.91 V juliju 1913 je Ilirija ponovno stopila v stik s celovškim klubom za H7 Rozman, str. 144. NH D.Stepišnik, Kolesarstvo na Slovenskem, 1979, str. 21: is- ti, Oris, str. IS2 89 SKI, s.o. 3-6.1913. 90 SKI, s.o. 21.5.1912. 91 SKI, s.o. 11.6.1913- "revanž" tekmo. Tokrat so celovčani odgovorili, da "vsled prepovedi Österreichischer Fussball- Verband" ne smejo igrati z njimi. Obenem so za- nikali vesti, da bi bili igrali proti goriški Jugosla- viji (slovenskemu nogometnemu klubu v Gori- ci) in proti Tržačanom. Predsednik J. Rohrman je iz dopisa Celovčanov sklepal, da je ÖFV "skle- nil Ilirijo odločno bojkotirati" in bil mnenja, da bodo "prisiljeni najbrže že v jeseni vstopiti v ÖFV". Njegovemu mnenju je nasprotoval dr. Ivan Lah, ki se je zavzemal za priključitev k HŠZ.92 Tako je bila Ilirija poleti 1913 še vedno pred dilemo: ali vstopiti v OFV ali ponovno pre- tehtati predlog HŠZ oziroma drugače rečeno, ali slediti slovansko povezovanje, sledeč primeru Sokola, ali se vključiti, glede na politično-uprav- no fealnost, v avstrijsko, to je nemško, zvezo. Slovenski šport je imel tedaj, za razliko od so- kolstva, to smolo, da je bil organizacijsko preši- bak, medtem ko je dualistična delitev Monarhije preprečevala "jugoslovansko" povezovanje ozi- roma organiziranje skupnih slovensko-hrvaških ali jugoslovanskih tekmovalnih sistemov, Čehi pa so bili predaleč. V razhajanjih predsednika Rohrmana in odbornika Laha je videti pragmati- zem prvega in nacionalizem Laha, ki je bil obe- nem tudi član sokolske organizacije. Povabilo HŠZ je očitno otežilo odločitev in na drugi stra- ni pospešilo priključitev avstrijski nogometni zvezi, saj slednja, očitno, ni bila ravnodušna do ljubljansko-zagrebškega oziroma slovensko-hr- vaškega združevanja. Ilirija se je pragmatično odločila za včlanitev v ÖFV in avgusta 1913 so prejeli dopis s pogoji včlanitve. Včlanitev v ÖFV je potrdil tudi izredni občni zbor septembra I913.93 Izmed medijev je vest o vstopu v avstrij- sko nogometno zvezo potrdil le Slovenec in hkrati najavil igranje s celovškim in graškim klu- bom, kar se je tudi zgodilo.94 Ne glede na članstvo v ÖFV se Ilirija ni mogla otresti nacionalističnih izpadov. Ko bi morali Celovčani spomladi 1914 prirediti povratno tek- mo, so slednji sporočili, da morajo "zaradi na- rodnostne prenapetosti celovške publike za dalj časa prekiniti odnose" z Ilirijo.95 Značilno ce- lovško "prenapetost" je povzročila stavka ljub- ljanskih srednješolcev marca 1914, ob petstolet- nici ustoličenja zadnjega koroškega vojvode, ki so jo organizirali "preporodovci". Ilirija se je pri- tožila ÖFV. Ta je odgovoril, da v tem slučaju ne 92 SKI, s.o. 18.7.1913- 9Ì SKI, s.o. 20.8.1913, izredni občni zbor 1913- 94 S, 5.9.1913- 95 SKI, s.o. 23-3-1914; VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57 more storiti ničesar, "da pa bo poskušal doseči v jesenski sezoni tekmo med obema kluboma."-"' Celovčani so se sicer obnašali diplomatsko, kar dokazuje njihov dopis v maju 1914, ko so "naz- nanjali, da ne morejo igrati", ponudili pa nado- mestno tekmo z Wiener Sport Clubom, ki je bil tedaj na turneji po "avstrijskemjugu". Odbor Ili- rije je predlog Celovčanov "principielno spre- jel".97 Podobno je tudi graški Rapid ponudil odi- granje že dogovorjene spomladanske povratne tekme v jeseni 1914. Ilirija se ni strinjala in je zah- tevala tekmo po dogovoru.98 Izpada že dogovor- jenih tekem je Ilirija kompenzirala z iskanjem novih. Tako so se npr. obrnili na celjski Deutsc- her Athletik Sport Club, ki jim je odgovoril v skrajno nacionalističnem tonu, da igra tekme le proti "enakonacionalnim moštvom". Ilirija se je pritožila ÖFV a prejela podoben odgovor kot v primeru Celovčanov. Je pa proti Celjanom pole- ti 1914 nastopilo moštvo ljubljanskih Nemcev, za katere so nastopili člani Ilirije: Evgen Betetto, Stanko Tavčar, E. Turk in Ljubo Vidmajer. Njihov nastop je bil štet kot klubski prekršek in so bili ukorjeni ali opomnjeni." '•"' SKI, s.o.23-.-J. 1914. 97 SK1, s.o. 13.5.1914. 08 SKI, s.o. 7.4.1914. '>'' SKI, S.O.7.4., 8.7.1914. Tekma s praško Slavijo Izmed nogometnih tekem zasluži posebno pozornost tekma s praško Slavijo. Kakor je zapi- sal Slovenski narod in kar velja kot historiograf- ska paradigma, tekma je bila "mejnik" oziroma prelomnica.'"" O Slaviji so krožile razne zgodbi- ce in je med ljubljanskimi nogometnimi pozna- valci uživala velik sloves. O njej so krožile razne "povesti, ki so se marsikateremu zdele bajke". Povesti so govorile, "kake da so bile tekme z An- gleži, kako so bežali posamezni golmani iz svo- jih vrat, ker niso hoteli več loviti žog, katere je pošiljal skozi vrata znameniti KonSek, ker so bi- li streli tako močni, da sta padla žoga in vratar skozi vrata."101 Gostovanje Slavije v Ljubljani je bil za marsiko- ga le sen, ki je v letu 1913 postal uresničljiv. Slavi- ja je namreč tega leta načrtovala turnejo po "slo- vanskem jugu" in ponudila Iliriji igranje pod do- ločenimi finančno-organizacijskimi pogoji. Po pogajanjih o pogojih gostovanja (namestitev, prehrana) in dogovoru o odškodnini, sta se klu- ""' SN, 25.6.1913, Vesel športni pojav. Občinstvo vsledtega že danes opozarjamo na to tekmo, ki obenem pomenja mejnik in zgodovinski dogodek za razvoj športnega gi- banja med Slovenci. "; Stepišnik, Oris, str. 152 (uporab- lja besedo prelomnica); Rozman, str. 144. "" SN, 12.5.1913- VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE ba dogovorila: termin tekme 2. julij 1913, odš- kodnina 300 K (zadeva ne zveni nič kaj bratsko- slovansko, pač pa tržno-slovansko). Odbor Iliri- je se je ob vprašanju tekme deloma polarizirah Del odbornikov se je zavedal privlačnosti in po- membnosti nasprotnika in odmevnosti priredi- tve ter bil "naziranja, da bo uspeh prav ugoden, ako se napravi reklama v velikem slogu." Drugi so svarili in opozarjali, kako bodo nadomestili morebitni finančni izpad dohodka in kje bodo dobili sredstva. A prevladala sta pogum in želja gostiti velikega slovanskega vzornika, ki je pre- magoval celo angleška moštva, "očete nogome- ta", kar je pomenilo, da je Slavija eno najboljših evropskih moštev.10-' Tekma je bila hkrati izred- nega propagandnega pomena, tako za novi šport kot za klub in klubske člane in predsednik Ilirije J. Rohrman je nameraval povabiti na tek- mo "glave oblastev in vojaštva" - in to osebno.103 Namera Ilirije je bila v javnosti pozdravljena. Po prvih omembah v začetku junija 1913, da bo "baje" v Ljubljani gostovala praška Slavija,104 so pozneje zadovoljno zapisali o "veselem šport- nem pojavu" in definitivnem gostovanju praške Slavije.10, Čestitali so Iliriji za pogumno dejanje, njeno požrtvovalnost, da hoče ponuditi ljubljan- skemu občinstvu "res nekaj prvovrstnega", "pr- vorazrednega... izrednega športnega užitka" in napovedovali, da bo to "najznamenitejša šport- na prireditev, kolikor smo jih dosedaj videli v Ljubljani in kakoršnih ne bomo zlepa in tako hi- tro pozneje."wb Proračun tekme je predvideval "850 K stroš- kov: 300 K odškodnine, vozovi 20 K (vozovi za prevoz igralcev na tekmo; gostje so spali v hote- lu Tivoli - op. T. V), prenočitev 60 K, pogostitev 60 K, pogostitev domačih igralcev 30 K, priredi- tev igrišča 20 K, vstopnice 15 K, prireditev sede- žev 40 K, najemnina za sedeže 50 K, prevaža- nje 10 K, delavci 10 K, policija 10 K, plakati 60 K, plakatiranje 40 K, korespondenca 10 K, za- stave in okraski itd. 30 K, razno 60 K. " Stroške organizacije tekme so nameravali kriti v prvi vr- 102 DAN, 26.6.1913, S.K. Slavia v Ljubljani; S, 25.6.1913, Ve- sel športni pojav; SN, 25.6.1913, Vesel športni pojav. m SKI, s.o. 3.6, 28.6.1913- 104 Dan, 9.6.1913, omenjajo tekmo v sklopu poročanja o tekmi med Ilirijo in Hrvaškim gradjanskim klubom. 105 Dan, 14 6.1913, Vesela vest za naš športni svet; S, 14.6.1913, S.K. Slavia v Ljubljani, poudaril je, da bo to "športna senzacija prve vrste". 106 DAN, 25.6.1913, Vesel športni pojav; Dan, 26.6.1913, S.K. Slavia v LJubljani; S, 24.6.1913, Vesel športnipojva, SN, 25-6.1913, Vesel športni pojav. sti z vstopnino. Okvirne cene vstopnic so bile: sedeži v ložah 3 K, oštevilčeni sedeži 2 K, navad- ni sedeži 1 K, stojišča 80 h, otroci in vojaki 40 h. Kot so izračunali, bi se stroški povrnili ob obi- sku 1000 gledalcev (seveda ob pogoju, da vsi ku- pijo vstopnice), oziroma bi v tem primeru imeli že 40 K "prebitka". V primeru slabega vremena se je Ilirija dogovorila za preložitev tekme na na- slednji dan ob plačilu prenočitve. Glavni problem pred dokončnim pristankom na tekmo je bil kje dobiti 300 K, ki so jih morali nakazati Slaviji pred njenim prihodom v Ljublja- no. V blagajni je bila le tretjina zneska. Kot dru- ge vire prihodka je klubski odbor omenjal čla- narino, organiziranje predhodne tekme, prido- bitev ustanovnih članov (ustanovniki so bili ka- tegorija članstva, ki je plačevala višje članarine, t. i. ustanovnine), posojila ali darila odbornikov. Za sistematičen potek organizacije so oblikovali organogram in uredili posamezne "delovne od- seke: reklamni, sprejemni, rediteljski, gospodar- ski, vrhovno nadzorstvo" ter imenovali nosilce dela. Ilirija je mislila tudi na promocijo mesta Ljubljane in odbor je sklenil, da mora "sprejem- ni odbor" stopiti v stik s turističnim uradom, ki naj ob sprejemu čeških nogometašev deli re- klamni material mesta Ljubljane in dežele Kranj- ske.107 Časopisi so v času organizacijskih priprav stali Iliriji ob strani. Pojasnili so visoke stroške tekme in apelirali na množičen obisk, s čemer bi Ljub- ljančani upoštevali finančno tveganje in trud Ilirije, ki nasprotno "pač upa na občinstvo in ono naj ji pokaže, daje tudi med Slovenci zmi- selza šport, da se tudi ono zaveda, kaj je dolžno napram Iliriji". Tovrstno osveščanje je bilo po- trebno zaradi dejstva, da je med Ljubljančani ve- ljal stereotip, "daje spriredtivijo igrišča, z naku- pom žoge in drugimi malimi malenkostmi glav- ni izdatek že ugotovljen."108 Tekma s Slavijo je zasedla strani časopisov ob koncu junija skoraj vsak dan. Poleg že omenje- nega finančnega pojasnjevanja in osveščanja je bila kratko predstavljena Slavija, njena zmagovi- ta postava, rezultati nekaterih njenih tekem- predvsem z angleškimi moštvi in objavljeni za- nimivi spomini nekega Drilija iz časov njegovih študentskih let v Pragi. Le-ta je med drugim opo- 707 5A7, s.o. 21.6.1913 108 Dan, 26.6.1913, Financijelno vprašanje pri športu; SN, 26.61913, Gmotni uspeh športnih prireditev. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 59 zoril na družbeno-nacionalni pomen nogometa in postavil tezo, da splošna "mednarodnost da narodom prilike, da se drug pred drugim izka- žejo", kar velja tudi za "javne tekme"; zato se "po napredku športa danes sodi tudi napredek na- roda".m Prav tako lahko v tem času zasledimo podrobno "očrtanje načel in pravil" igranja no- gometa, ker je bilo "v interesu športa, ako se tu- di širša slovenska javnost seznani z njimi ". 'w Vzporedno z organizacijskim delom so imeli nogometaši priprave. Sestava prvega moštva je povzročila 'vročo kri' v klubu in pokazala na ne- soglasja med klubskim vodstvom in igralci I. moštva. Slednje je na sestankih klubskega odbo- ra zastopal kapetan Evgen Betetto. Igralci so imeli med tem samostojen sestanek, kjer so raz- pravljali o sestavi in menjavi moštva. Razpravlja- li so tudi o svoji vlogi v klubu in pripomnili, da smatra odbor prvo moštvo za metlo odbora, da se ga izkorišča in da dela odbor z njim kupčije", zato so zahtevali upoštevanje njihove volje pri sklepanju tekem. Sestanek igralcev je del odbo- ra označil kot "zahrbtnost in intrigantstvo". De- bata se je nato na trenutke sprevrgla v osebna prerekanja, obtožbe in užaljenosti ter celo v predloge o odpovedi tekme s Slavijo, sklicu izrednega občnega zbora in razpustu kluba. Nek odbornik naj bi bil po Ljubljani "trosil govo- rice" o zapravljanju klubskega denarja, da vse dohodke kluba zapijejo, kar je pustilo posledice pri dogovarjanju s Sokolom za pridobitev "dir- kališča" za nogometno igrišče. Končni rezultat napetega stanja v klubu je bil začasni odstop predsednika J. Rohrmana. Nadomestil ga je dr. Ivan Lah. Seja je bila dobro opozorilo o stanju v klubu, ki ga je odbor podzavestno, očitno zaradi usmeritve na komercialno plat nogometnih te- kem in preživetja kluba, zanemaril. Pomisleki nekaterih odbornikov, če ne bo hotelo igrati I. moštvo, bodo pa postavili nasproti II. moštvo, potrjujejo razklanost med odborom in igralci in so nam lahko indikator nekega tranzicijskega procesa v športnem udejstvovanju; tranzicije iz 109 Dan, 28.6.1913, Football.match Slavia v. Ilirija; Dan, 30.7.1913, Nekaj o moštvu praške Slavie, Dan, 1.7.1913, Na tekmi S.K. Slavie, Dan, 2.7.1913, Na tekmi S.K. Slavie; SN, 276.1913, Football-match S.K.Slavia Praga-S.F.K. Ili- rija Ljubljana; SN, 28.6.1913, Nogometna tekma s Sla- vio iz Prage v Ljubljani, SN, 30.6.1913, Nekaj o igralcih praške Slavie, Nogometna tekma Slavia-Ilirija; SN, 1.7.1913, Svetovno nogometno moštvo v Ljubljani; SN, 2.7.1913, Nogometna tekma Slavia-Ilirja; S, 28.6.1913, Football-match Slavia v. Ilirija; S, 1.7.1913, Češko moš- tvo S.K .Slavia ... 110 SN, 28.6.1913, Načela nogometnih tekem. športne enakosti v podrejenost klub - odbor- nik, odbor - moštvo, odbornik - igralec ter tran- zicije iz igrivosti v obveznosti. Sledil je sestanek vodstva z igralci kjer so razčiščevali situacijo in nekoliko umirili duhove ter se pripravljali na zgodovinsko tekmo.111 Končno je "napočil... v športnih krogih tako težko pričakovani dan", dan, ko sta se pomerila renomirana Slavija in "zelena" Ilirija. Ta dan je "za slovenski šport zgodovinski dogodek, z da- našnjim dnem se pravzaprav položi temeljni kamen našemu športu" je zapisal Slovenski na- rod na dan tekme 2. julija 1913- Ponovno je bil poudarjen pomen množičnega obiska, da "se pokažemo nasproti javnosti, nasproti bratske- mu narodu, da hočemo tudi na športnem polju ono pot, ki sojo drugi že dokončali". Ker je bila kvalitetna razlika med kluboma prevelika, se je že vnaprej vedelo, da bo Slavija zmagala. A po- raz proti takšnim šampionom je bil povsem opravičljiv in "če tudipodležejo naši s 15:0 je to zanje še vedno častno, vsaj so se morali s takimi porazi od strani Slavie zadovoljiti tudi drugi narodi".112 Proti Slaviji je postavila Ilirija naslednjo posta- vo: Pelan - Kušar, Jankovič - Beltram, Turk, Tav- čar - Bremec, Betetto, Kirin, Bregar, Benedik. Nasproti sta si stali dve neizenačeni moštvi, na eni strani moštvo Ilirije, "sestavljeno iz samih mladih še nerazvitih moči" in na drugi strani iz- kušeno češko moštvo, ki je vse "do zadnjega igralca telesno izredno močno razvito, same prave atletske, da nekatere celo težkoatletskepo- stave".U} Tekma je potekala več ali manj pred vrati Ilirije in končni rezultat je bil 10:0 za goste iz Prage. To je bila lekcija nogometa, tako za no- gometaše Ilirije kot za gledalce, ki naj bi se jih zbralo od 2500 do 3000114 (po enem od podat- kov dvomljivih 4000)115. Med visokimi gosti so opazili predstavnike "mestnih, državnih in vo- "' SKI, s.o. 21.6.-7.71913- 112 SN, 2.7.1913, Nogometna tekma "Slavia"-"Ilirija". 113 Dan, 3-71913, Nogometna tekma, SN, 7.7.1913, Tekma S.K. "Slavie" v Ljubljani. 114 DAN, 3.7.1913; S, 3.7.1913 (oba: "do 2500 občinstva"); SN; 3- 7.1913 ("do 3000 občinstva "J. 115 Tekme 1911/21; zapisniku tekme je prilepljeno nedati- rano poročilo iz praškega časopisa Češke Slovo: Zajezd Slavijo na slovansky jih, kjer se omenja 4000 gledalcev: "V utery dorazila vyprava do Lublane, kde byla vrele uvitana a ubytovana v hotelu Tivoli na vrchu za me- stom, odkudje krasny pohled na Bilou Lublan. V zapase ve stredu porazila Slavia mlade, ale energicke mužstvo Illyrie 10-0 za pritomnosti 4000 divaku. " VSE ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE jaških oblasti" in med temi župana dr. Ivana Tav- čarja s soprogo in podžupana dr. Karla Trillerja. Tudi odbor Ilirije je poudaril, da je tekma "iz- padla vfinancijelnem oziru dobro, v moralnem izborno", čeprav je naštel nekaj kritike na račun blagajnika, rediteljev in "drugih zapletov".m Izmed časopisov se je o tekmi najbolj razpisal Slovenski narod, medtem ko je Slovenec name- nil tekmi le par vrstic. Slovenski narod je bil nav- dušen nad Slavijino "elegantno, mirno, skoz in skoz fair igro" in si o "priliki tekme ni bil dovolj na jasnem, kaj bi bolj občudoval, ali izborno žo- gino tehniko, s katero se lahko ponašajo vsi nje- ni igralci, ali ono skupnost v igri, ki ima za po- sledico, da je žoga naenkrat pred nasprotnimi vrati, ali ono sigurno, natančno preračunjeno oddajanje žoge svojemu soigralcu, tako da se človeku nehote zazdi, da pomenjajo njeni igral- ci za žogo privlačno silo."ul Tekma s praško Slavijo, zgodovinski "mejnik", je bila mejnik tako v organizacijskem kot nogo- metno-športnem pogledu, kajti "doslej v Ljublja- ni nismo imeli prilike gledati res prvorazredne- ga nogometnega moštva. In sedaj, ko seje to zgo- dilo, lahko z mirno vestjo trdimo, daje še dolga, dolga pot, predno pridemo vsaj približno do te kakovosti kakršne je Slavija. Ali sploh kdaj dose- žemo ta višek? Pri naših razmerah najbrže ni- koli."m Ne glede na skeptične misli ob kvalitetni razliki so si bili vsi enotnega mnenja o poučnem in propagandnem pomenu tekme. Zanimivo je bilo razmišljanje Slovenskega ilustrovanega ted- nika o nacionalnem pomenu igranja nogometa. Pokazal je na Čehe, ki so se poleg sokolstva, kjer prednjačijo slovanskim narodom, oprijeli "no- gometnega športa" ter poudaril, da ima šport in s tem nogomet, največ pristašev med mladino. Ravno zaradi nje "zasluži ta igra v Slovencih vse pospeševanje s strani poklicanih: čim več nam vzraste duševno in telesno krepke, v naporih športa kaljene mladine, tein več goalov' bomo zadeli nasprotnikom, kadar napoči dan velike tekme narodov za naš pogin ali obstanek."U9 HAŠK premagan Seveda je bilo težko samo od sebe doseči kvalitetno raven praškega vzornika. Za-to je po- trebnega "dolgotrajnega študija in velike vaje" ter igranje tekem z dobrimi nasprotniki.120 V Iliri- ji so se odločili, da najprej izboljšajo strokovno delo. S Slavijo in njenim igralcem Jirkovskvem so se uspeli dogovoriti, da je še v istem letu prev- zel treniranje Ilirije. Poleg tega je tudi zaigral v napadu. V Ljubljani je ostal do srede oktobra 1913 in njegovo delo se je potrdilo s septembr- sko zmago proti zagrebškemu HAŠK-u v Ljublja- ni s 3:1, medtem ko so bili spomladi v Zagrebu poraženi 9:0. Ljubljanska javnost je cenila HAŠK in mu pripisovala vlogo najboljšega med hrvaš- kimi klubi, "kise mu je letošnje leto (1913 - op. T. P.) posrečilo celo zmagati nad Angleži" in ki je igral "skoraj vsako nedeljo z madžarskimi prvo- razrednimi klubi iz Budimpešte". Zato se je tek- mi s HAŠK-om pripisovalo velik pomen in jo pri- merjalo "v športnem oziru... z ono historično s praško Slavijo ". Nasproti sta si stali namreč "naj- boljši moči obeh bratskih narodov", zato je bila to tudi "neoficijalna tekma Slovencev in Hrva- tov na nogometnem polju za prvenstvo", pri če- mer so Hrvati gojili nogomet že deset let, Slo- venci pa le tri. Hkrati je bila tekma najavljena kot proslava "hrvaško-slovenske vzajemnosti na športnem polju, kateri bi že radi tega moral pri- sostvovati vsak Slovenec, kateremu je mar zbli- žanje obeh narodov". Ker je istočasno HAŠK proslavljal desetletnico delovanja, tekma ni bila "samo strogo športna prireditev, marveč v goto- vem oziru... slovanski športni praznik, proslava Haškove desetletnice med Slovenci".m Ne glede na laskanje "slovanski vzajemnosti" je bil v ospredju prestiž. Največ je štela zmaga. Tudi za ceno ostre in nešportne igre. Konec koncev, šport je agon, tekma ali dvoboj, nacio- nalni interes pa je vzajemen. HAŠK je bil jeseni leta 191• v Ljubljani pričakovan z željo po "re- vanži" za spomladanskih 9:0 v Zagrebu. - In "re- vanž" je uspel. Ilirija v postavi: Pelan - Kušar, Jankovič - Beltram, Turk, Tavčar - Bremec, Be- tetto, Jirkovsky, Bregar, Valašek,122 je zmagala 4:1, zahvaljujoč taktični in disciplinirani igri in dobri obrambi. Zmaga je v Ljubljani glasno odmevala. Tako na igrišču, kjer je bilo prisotnih okrog 2000 gledalcev, kot v javnosti, saj je bila tekma, kot je poudaril Slovenski narod, v središču zanimanja m SKI, s.o. 7.7.1913 117 SN, •.7.191•, Slavia-Ilirija 10:0. "N SN, 7.7.1913, Tekma S.K Slavic" v Ljubljani. 119 Slovenski ilustrovani tednik (dalje SIT), 7.7.1913, Nogo- metna tekma Slavia-Ilirija v Ljubljani. 120 SIT, 7.7.1913 121 SN, 26.91913, Nogomectna tekma HAŠK-Ilirija, Hašk" v Ljubljani; SN, 2791913, Proslava Haškove 10 letnice v Ljubljani, Football-match Hašk-Ilirija; Dan, 28.8.1913, Nogometna tekma HAŠK-Ilirija; S, 27.9.1913, Za nedelj- sko tekmo. 122 Tekme 1911/21. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61 nogometnih simpatizerjev in ostalega občins- tva, ki se le "količkaj zanima za šport" (razmere bi lahko primerjali s tekmo med Slovenijo in Ju- goslavijo spomladi 2001).123 Veliko prostora je ljubljansko-zagrebškemu dvoboju, za razliko od poročanja o tekmi s praško Slavijo, namenil Slo- venec. Ta je že v uvodu poudaril veličino zmage rekoč, da se je "footbal-match... proti vsemu pri- čakovanju končal s presenetljivo in sijajno zma- go Ilirije Ta uspeh spričo glasu, kije šel pred go- sti, je tem veselejši, ker je posledica ne toliko sre- če, ki jim je bila (Iliriji - op. T. P.) topot vseeno milejša od zadnjič, kakor v resnici vseskozi iz- borne igre vseh sodelujočih. V Zagrebu poraz z 9:0, včeraj pa taka zmaga. To spričuje oprav ve- likanskem napredku".•4 Tudi Dan ni skoparil s pohvalami: "Včeraj bi bil lahko tudi Napoleon ponosen na svojo Ilirijo. Ilirija je igrala eksce- lentno. Lahko rečemo, da tako dobro Ilirija na svojem polju še ni igrala - kakor včeraj. Neče- mo, da bi to naše priznanje slabo vplivalo. Bile so še napake, ki so v igri sami maščevale -am- pak vobče lahko rečemo, da moremo biti pono- sni na naše prvo moštvo. Pozna se, da seje treni- ralo in le temu je pripisati izredni uspeh."• Slo- venski narod je dobro opazil in pohvalil napre- dek ilirijinega moštva, poudarjajoč, da lahko Ili- rija šteje dan zmage proti HAŠK-u "za svoj častni dan", saj je Ilirija "dosegla več, kot je upala". "Svoj poraz je poravnala z zmago", česar ni nih- če pričakoval. Še največji optimisti "ljubljanske- ga športnega sveta so računali na to, da se izravna zadnja diferenca za 3 ali 4goale v prid Hašku" ^ Tudi ljubljanski Nemci so menili, da je zmaga proti HAŠK-u "častni dan" Ilirije in dokaz izjemnega napredka kluba. Igra sama pa naj bi bila bolj napeta kot vse dotlej v Ljubljani odigra- ne tekme."127 Sezona leta 1913 se je kmalu zaključila in Jir- kovsky se je vrnil na Češko. Ilirija, ki je tudi v praksi spoznala vrednost strokovnega dela, ga je povabila k sodelovanju v naslednjem letu. Jir- kovskv se je odzval in poleti 1914 prispel v Ljub- ljano,128 vendar se je verjetno glede na zaostrene mednarodne politične razmere po atentatu v Sa- rajevu in vojnih napovedih vrnil v Prago. Poleti >2i SN, 29.9.1913, Ilirija-HAŠK3:1- 124 S, 29-9.1913, Football-match med HAŠK iz Zagreba in ljubljansko Ilirijo. 125 Dan, 29.9.1913, Ilirija:HaSk-4:l. 126 SN, 29.91913- 127 LaibachcrZeitung, 29.91913, Fussball-Wettspicl 'Hašk"- 'Ilirija-. 128SKI, s.o. 24.6.-21.7.1914. 1914 lahko zasledimo eno prvih organizacijskih potez po vpeljavi domačega ligaškega tekmova- nja. Ilirija je namreč organizirala t. i. "klasifikacij- ske tekme", pri katerih so sodelovala moštva Iliri- je, Slovana in Olimpije. Zadnja tovrstna tekma se je odigrala 25. oktobra 1914 med I. moštvom Ili- rije in kombiniranim moštvom Slovenskega football kluba Olimpija in Slovana.129 Medtem pa se je že razplamentela vojna vihra in igrišče na "dirkališču" je postalo vojaško skla- dišče, nogometaši pa ali naborniki ali vojaki ali ujetniki vojne. Zusammenfassung „Gestern hätte auch Napoleon auf sein Illyrien stolz sein können" oder ein Exkurs über den Fußball in Ljubljana vor dem Ersten Weltkrieg Der Fußball als moderne Sportart entstand und entwickelte sich auf der englischen Insel und breitete sich von dort auf den europäischen Kontinent aus, wobei Ljubljana und das sloweni- sche Gebiet keine Ausnahme waren. In Ljubljana fand der Fußball sowohl unter Deut- schen als auch unter Slowenen seine Anhänger. Für die Durchsetzung des Fußballs in Ljubljana waren zweifellos jene Schüler von besonderer Bedeutung, die sich im Schülerfußballklub Her- mes trafen, sowie eine Gruppe von Laibacher Bürgern im Klub Illyrien, die in ihren neu ge- gründeten Klub auch die Mehrheit der Fußball- spieler aus dem Klub Hermes aufnahmen. Die Gründung des Klubs Illyrien ist für die Entste- hung eines Modells der Sportorganisation und für die Durchsetzung der sportlichen Tätigkeit als regulierte gesellschaftliche Dienstleistung in Ljubljana besonders wichtig. Im Beitrag werden folgende Themen zum ersten Mal einer genaue- ren Betrachtung unterzogen: die näheren Um- stände der Anfänge des Fußballs, die ersten öf- fentlichen Spiele, die Gründung und Tätigkeit des Klubs Illyrien, das Dilemma über den An- schluß an die österreichische oder die kroatische Sportbranchen-Organisation sowie das Spiel ge- gen die Prager Slavija, das einen organisatorisch- fachlichen Meilenstein in der Geschichte des Fußballs in Ljubljana darstellt. 129 Tekme 1911/21. VSE ZA ZGODOVINO