najstarejši občan sta praznovala J.ULIJ 2002 PEČENI 0D0JKI 01721 7710 POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska 54a, 1000 Ljubljana Tel.: 01/433 71 73 Fax: 01/ 433 62 05 E-pošla into@gollturisM POSLOVALNICA DOMŽALE Ljubljanska 80. 1230 Domžale, p.p. 137 Tel. 01/721 96 80 Fax: 01/721 15 87 E-pošta: đomzaie@golftunsl.s «I GOLFTURIST TURIZEM IN RENT AGENCIJA Trdinova 3, 1000 Ljubljana Tel 01/433 71 73, faks 01/433 62 05 E-pošta' info@golltunsi.si Vaá svelovalec za poiovanja po naročilu. • letalske vozovnice • hotelske rezervacije • izposoia avtomobilov ■ IwSlnÚ-O MrniMKUlin in . coím, .r, r,*nUn..n'> «^nm. . „ ________ . „ . _____^ ..... _____________ Podražitev komunalnih memb uredi wemm Za dolgo, vroče in brezskrbno poletje Ste se odločili za počitnice v zadnjem hipu? Želite narediti nekaj zase? Vas tarejo skrbi zaradi izdatkov, ki jih bo prinesel začetek novega šolskega leta? Ali pa si želite to poletje urediti svoj dom? Za uresničitev vseh vaših želja vam ponujamo ugodne potrošniške in stanovanjske kredite Za varno hrambo vaših dragocenosti v času, ko preživljate zaslužene počitnice, pa vam priporočamo najem šefov različnih velikosti % u \ jeli in vam strokovno svetovali. Čistilni servis Primož Zorec s.p. Depala vas 5, Domžale Tel.: 01/ 72 41 657, 041/ 695 339, 01/ 72 42 489 Čistimo: • vse vrste oblačil, tudi perilo • vse vrste preprog • vse vrste zaves (tudi lamelne zavese) • tapisone in tople pode ter marmor Pridemo na dom, po dogovoru lahko tudi ob vikendih in praznikih. Čistilni servis imamo v Depali vasi tik ob cesti z velikim parkiriščem. Odprto imamo vsak dan od 7h do 19h, ob sobotah od 8h do 13h. Čistilni servis Zorec. (BAHNE m banka domžale Loren Line fí POPOLNA TOPLOTNA TEHNIKA ^^^^ Plinski center Ljubljana Verovškova 70, Ljubljana, tel.: 01/565 86 30, 01/566 16 12 http://www.loren-line.si e-mail: loren.line@siol.net Nudimo Vam celotne storitve pri izvedbi ogrevanja na pli": - izdelavo projektne dokumentacije notranjih plinskih instalacij - ogled objekta in izdelava predračuna brezplačno. - najem plinohrama v kolikor ni zemeljskega plina, - pridobitev soglasij, - izdelava notranjih plinskih inastalacij, - dobavo in montažo plinskih peči, - dobavo in montažo radiatorjev po izbiri strank, - sanacijo dimnika (s soglasjem) v kolikor je potrebna, - pooblaščen servis Junkers. Ugodni plaćilni pogoji za vsakogar! , tja bo treba pripeljati vodo in sploh bo Potrebno še več drugih stvari, tako da Fontana niti ne bo tako hitro postavljena. Ker smo tako rekoč sredi počitnic, nas je zanimalo, ali so tudi kakšne možnosti 23 letovanjc pod okriljem občine. Ka-kor vemo, je občina solastnik nekaterih Počitniških zmogljivosti, ki so bile prej * lasti nekdanje domžalske občine. Kar se tiče počitniških objektov, smo so-'astniki dveh vrst takšnih objektov. Prav- zaprav gre za sorazmerno majhne solastniš-ke deleže v vseh teh počitniških zmoglji-vostih, kajti sam delež naše občine je pri razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja domžalske občine majhen. Tako smo solastnik počitniškega doma na Krku, kije namenjen predvsem počitnikovanju otrok. Kakor vem, gredo trzinski otroci tja na letovanje vsako leto in naj bi šli tudi letos. Ob tem pa smo še solastniki počitniške bajtice na Veliki planini, apartmaja v Termah Čatež, garsonjer v Červarju in Stinici in kolikor vem ene ali dveh prikolic na Krku. Ob tem je treba reči, da ne gre za počitniške objekte v pravem smislu besede, ampak so to bolj sindikalne počitniške zmogljivosti. Ti objekti so namreč pretežno namenjeni počitnikovanju zaposlenih v upravnih enotah, občinah, javnih zavodih itn. Pri tem pa ne gre za počitniške domove v pravem pomenu besede. Kolikor vem, te zmogljivosti zaposleni v občinah in drugih ustanovah upo-rabljajo, ne vem pa, koliko jih koristijo Trzinci, ki so zaposleni v teh službah. Moram pa reči, da kolikor mi je znano, zaposleni v naši občinski upravi teh možnosti v glavnem ne uporabljajo. Kako pa občina pomaga pri letovanju otrok iz sociálno šibkejših družin? Občina pomaga tako, da otrokom, ki gredo letovat na Krk, omogoči precej cenejše letovanje. Financira namreč vzdrževanje objektov, zato so stroški letovanja samo neposredni stroški počitnic, saj v ceno ni vračunano tudi vzdrževanje objektov. Kolikor vem, paje pri letovanju na Krku poskrbljeno za dokaj dober program različnih dejavnosti, tako da ne gre zgolj za kopanje, seveda paje potem tudi takšno preživljanje počitnic dražje, kot če tega programa ne bi bilo. Letovanja tam organizira neko podjetje, ki poskrbi za najraz-ličnejše športne, zabavne in druge dejavnosti, zato je takšno letovanje nekoliko dražje, kot če bi morali plačati samo po-čitnikovanje. Moram pa tudi reči, da občina vsa leta podpira letovanja otrok iz sociálno šibkejših ali številčnejših družin. Prejšnja leta smo financirali skupino, kije organizirala takšna letovanja, letos pa so člani študent-skega kluba Domžale-Kamnik pripravili dražbo umetniških del in z zbranim denarjem so ob pomoči Centra za mlade otrokom omogočili letovanje. Mi smo to pod-prli tako, da smo odkupili nekaj umetniških del mladih umetnikov, ki so bila na dražbi. Center za mlade organizira letovanje za mlade iz vseh občin tega območja, tudi iz naše. V Domžalah so za otroke iz številčnejših in revnejših družin zagotovili 150 brezplačnih letnih vstopnic za domžal-sko kopališče? Ali ste tudi v Trzinu pripravili kaj takega? Ne, nismo. Zaenkrat še nismo dobili takš-ne pobude. V zadnjem času delavci razkopavajo na več mestih: ob mostu čez Pšato na Ljub- ljanski cesti ter na ulicah Pod hribom in Pod gozdom. Del Trzina je bil večkrat brez vode. Kaj zdaj tam delajo? Urejajo vodovodno napeljavo do plinarne, saj ta nima potrebne količine vode. Jarke pa kopljejo zaradi zamenjave cevi k vodo-hramu pod vrhom Ongra. Cevi zamenju-jejo tudi zato, ker so bile poškodovane, poškodbe pa so bile lani popravljene le začasno. Zdaj tam napel-jujejo nov vod, tako da na tem mestu tovrstni posegi nekaj časa verjetno ne bodo več potrebni. Ob strugi Pšate pa zdaj napeljuje-jo tudi električno omrežje za javno razsvetljavo ob pešpoti, ki vodi od mosta proti osnovni šoli. Težava paje nastopila, ker doba-vitelji niso poslali ustreznih steb-rov za svetilke in so morali naroč-niki zahtevati druge. Upam, da bo do izida te številke Odseva vse skupaj že opravljeno. Letos je bilo spet štetje prebivalcev. Zanima me, ali ima občina zdaj že nove podatke o številu prebivalcev v Trzinu. Se vedno imamo podatke iz decembra 2001, po katerih je imelo stalno prebivališče v Trzinu 3.346 ljudi, v času popisa aprila pa naj bi jih imelo stalno prebivališče 3.386. Popis paje pokazal, da živi v Trzinu brez prijave stalnega prebivališča precej več prebivalcev, približno 4.500. Točnega števila še ne vem, vendar ta podatek za občino ni ugoden. To je za nas slabo iz dveh razlogov. Ti ljudje praktično živijo v Trzinu in so uporabniki tistega, kar občina nudi svojim prebivalcem, na primer infrastrukture in drugega, po drugi strani pa dohodnino plačujejo tam, kjer so prijavljeni, na primer v Ljubljani ali drugih občinah. 30 % dohodnine, ki jo plačujejo tako, dobijo občine, v katerih so prijavljeni, ko-ristijo pa tisto, kar svojim prebivalcem omogoča naša občina. Kot veste, so dohodnine glavni vir dohodkov za občine in zato bi še enkrat izrabil priložnost in pozval vse, ki še niso prijavljeni v naši občini, da to čim prej storijo. Miro Štebe NOGOMETNO IGRIŠČE V0IC-Í TRZIN - II. del Spodaj podpisani prevzamem naše vso krivdo in odgovornost (ne župan in ne vodstvo občine) za nastalo igrišče v OIC Trzin. Parcela 1244/141 je bila po takratnem zazidalnem náčrtu namenje-na za zaklonišče. To vemo vsi, ki smo pred letom 1990 plaćali de-lež (3% od predračunske vrednosti objekta), da smo dobili gradbeno dovoljenje za gradnjo obrtnih in stanovanjskih objektov. Zaradi ra/pada SFRJ in spoznanja, da tega denarja ne bo mogoče vmiti, je padla ideja, da naj se naredi vsaj igrišče za košarko ali kaj podobnega. Zemljišče je bilo močno zaraščeno z robido in z navožením odpadním gradbenim materialom, kar je bilo za urejenost okoliških parcel in stanovanjskih objektov neestetsko. Vsa pohvala županu, da je dal na svojo odgovornost sanirati zemljišče, ga ograditi, zasaditi drevje in po-sejati travo, da danes zgleda urejeno. Igrišče uporabljajo mladi iz OlC-e in tudi iz ostalega dela Trzina. Tudi oni so TRZINCI. Da so nekateri igrali pozno v noč, je tudi res. Da je potrebno na igrišču še marsikaj storili (višjo ograjo proti sosednjim objektom, primerna igrala, tla-kovanje dostopov, poti. postav itev klopi itd.), vemo vsi, vendar je začetni zanos splahnel, ko so se začele razne upravičene in neuprav ičene pritožbe. Že od vsega začetka so bili nekateri proti. Hoteli so status quo. Ker je sedaj zemljišče ograjeno, je na njem: - nemogoče parkirati avtomobile - nemogoče začasno skladiščiti gradbeni material - onemogočeno zimsko skladiščenje jadrnice - hkrati paje odpadla tudi možnost nakupa »zapuščene parcele«, Poudarjam, da je stvari treba urediti v obojestransko korist, ker se tudi vaši otroci (EL.AS, NIANSA, ...) znajo in želijo igrati na omenjenem igrišču. Brane Lap, OIC Trzin NOVOSTI NA JESENSKIH V0LITVAH OBČINSKEGA SVETA V jeseni bodo po 4 letih ponovno volitve občinskih svetov in županov po vsej Sloveniji. Tudi v Trzinu, in to po preteku prvega mandata po ustanovitvi samostojne občine Trzin. Ker so ravnokar izšli popravki zakona o volitvah in tudi zato, ker ima Trzin že več kot 3000 prebivalcev, se bo način voljenja za Trzince kar precej razlikoval od prejšnjega; ne za župana, pač pa za občinske svetnike. V bodočem občinskem svetu bo 12 svetnikov in ne 11 kot do sedaj. Volitve ne bodo direktne, kot so bile prejšnje, pač pa proporcionalne z preferenčním glasom. Ker se to sliši zelo komplicirano, naj poskušam razložiti, kolikor se da enostavno. To pomeni, daje za veljavno glasovnico najprej potrebno obkrožiti listo kandidatov, na primer: listo ZLSD ali LDS ali SDS ali DEMOKRATOV ali SLS ali NiS ali LISTO OBČANOV ali katero drugo, ki bo prijavljena na volitve. Nato pa lahko - ni pa nujno- vsaka volivka ali volivec obkroži še svojega naj-Ijubšega-preferenčnega kandidata v tej listi. V kolikor posamezni kandidati dobijo več kot 10% glasov liste, gredo v občinski svet le - ti po vrstnem redu števila glasov. V nasprotnem primeru velja vrstni red, kot je na listi. Volilni listek , na katerem ni obkrožene liste kandidatov, je neveljaven. Tudi listek, na katerem je obkrožena ena lista, kandidat paje na drugi listi, je neveljaven. Koliko volilnih enot bo v Trzinu, pa bo odločal občinski svet na svoji 41. redni seji. Lilijana Smrekar, občinska svetnica ZLSD Najvišji stol ne more držati dveh. Gorje deželi, kjer ima vsakdo vajeti v roki. ItalIJanski o osev 15 počitnice so že v veliki meri zajele celotno Slovenijo. V vročlh poletnih dneh nam pravzaprav res ne preostane kaj drugega, kot da se jim vdamo In si oddahnemo od napornih delovnih dni ter se nekoliko bolj posvetimo sebi in stvarem, kl jih radi počnemo. Počitnicam In razglabljanju o njih je namenjen tudi tale článek. V njem boste morda našli tudi kakšno idejo zase oziroma kaj, kar bi vas morda zanimalo. Ljudje najraje potujemo, kajne? Nekateri znanstveniki razlagajo, daje to dediščina, ki so nam jo pustili naši predzgodovinski predniki, ki so v lovu za hrano morali pre-hoditi kar dober kos Zemlje. No, danes nam velikih razdalj ni več potrebno prema-govati peš, saj imamo na voljo toliko različnih prometnih sredstev, da lahko izbira-mo, s čim bomo potovali, kaj je bolj udobno in ugodno ipd. Seveda lahko izbiramo tudi med tem, ali si bomo prevoz do kraja, kamor bi radi prišli, organizirali sami ali pa bomo prepustili organizacijo naše poti in našega potovanja turističnim agencijam. Ob prelistavanju katalogov različnih turis-tičnih agencij sem ugotovila, da so letošnji potovalni hiti Grčija (že kar zvezda stalni-ca v ponudbi turističnih agencij), Črna gora in (kdo bi si mislil) Bolgarija. V vse tri dežcle lahko pripotujete, če imate privar-čevanih vsaj 40.000 tolarčkov, v ceno pa je največkrat vključen prevoz (ladja), preno-čišča v hotelu (za katerega se največkrat izkaže, daje neke vrste apartma), prehrana (nočitev z zajtrkom) in vođenje. Vsi fakultativni izleti, ki jih agencije organizirajo na sami počitniški destinaciji, morajo biti do-plačani. Če torej želite v deželi, kamor greste, spoznati še kaj več kot pot od hotela pa do plaže, se izkaže, da je vaših 40.000 tolarjev odločno premalo. Količina denarja, ki ga boste zapravili na vašem po-tovanju, paje močno odvisna tudi od agencije, s katero boste potovali. Tako je že pre-govorno draga turistična agencija Kompas, manj denarja pa boste odšteli, če boste potovali z Intelekto, Iliriko, turistično agencijo Sonček, turistično agencijo Palmo in ostalimi manjšimi turističnimi agencijami. Najnižje cene, ki so kar sevale iz turističnih katalogov, pa so za programe, ki jih ponujata Collegium in Zavod za mladinski turizem (z njima največkrat potujejo študentje). Seveda pa naj dodam tudi to, da ima turistična agencija Kompas v Sloveniji določen ugled, ki ga mora vzdrževati, in se bo redko pripetilo, da bodo njihovi gostje nezadovoljni s programom (izjema je seveda cena). Poleg tega pa ima Kompas v svoji ponudbi tudi programe, ki bi jih pri drugih agencijah težko našli. Kompas vas namreč lahko pelje na katerokoli izmed petih celin, medtem ko so programi ostalih agencij osre-dotočeni predvsem na Evropo (pa tudi Južno Ameriko). Seveda vedno ostaja možnost, da si potovanje organizirate sami, kar vas stane več živcev in manj denarja kot pri turističnih agencijah. Če pa vam že presedajo standardna potovanja, pa se lahko odločite za križarjenje. Naj-bližje je, kajpak. Jadransko morje in križarjenje po njem, zanimivo in malce bolj tvegano pa bi bilo iti na križarjenje po Sredozem-skem morju ali pa z ladjo po reki Nil. Tudi potovanje z vlakom od dežele do dežcle zna biti prav zabavno. Potniki, ki si izbe-rejo vlak kot glavno prevozno sredstvo, največkrat vzamejo vozovnice Eurodomino in Wastseels - to so vozovnice s popusti (predvsem za mlajše od 26 let), več informacij o njih pa dobite na Železniški postaji v Ljubljani. V letošnjem letu je izjemno popularno tudi potovanje z letalom.Toda ne s priznanimi letalskimi družbami, temveč z letalsko družbo Rynair. Cene vozovnice so izjemno ugodne, slabost paje ta, dajih lahko naročite samo preko interneta in da lahko letite večino-ma le do Anglije. Če vas tujina ne mika, pa naj povem, da tudi domače ozemlje skriva neštete zaklade in zanimivosti. Tako se lahko podate na pot odkrivanja slovenskih jam. Saj veste, od Postojnske jame pa do Skocjanskih jam, z vmesnimi, Rotov-nikovo pri Velenju (če je že odprta, seveda), Železno jamo na Gorjuši itd. Tisti s čutom za zgodovino bi imeli izredno veliko dela z obiskovanjem gradov na Slovenskem, še posebej, če bi obiskali tako tište, ki so obogateni z muzejskimi zbirkami, kot tudi tište, kijih kamni še komaj držijo skupaj. Aktivne počitnice ali oddih si lahko privoš-čite na kmečkih turizmih, kijih je povsod po Sloveniji dosti, lastniki pa so največkrat izredno prijazni in ustrežljivi. Na njih se lahko naučite tipičnih kmečkih opravil, za najmlaj-še pa so to kraji, kjer od blizu spoznavajo svet domačih živali. Tisti, ki se ne bojite konjev in bi jih morda radi znali tudi jahati, pa to lahko storite na različnih jahalnih tečajih. Najbližje Trzinu so konjušnice na Krumperku, v Komendi in v Stožicah. Adrenalinski dan, vikend, teden ali mesec pa si lahko privoščite v Posočju. Spust s kanuji in kajaki po Soči, raftanje, kanjo-ning je Ie izbor adrenalinskih vragolij, ki vam jih ponujajo v Bovcu. Če se vam zdi, da imate v življenju premalo adrenalinskih trenutkov, kar pot pod noge (ali pa volan v roke) in naravnost tja. Torej če vas bolj kot tujina mika spoznavanje Slovenije, vam toplo priporočam knjigo Turistični vodnik Slovenije, saj je knjiga zakladnica idej za potepanje po Sloveniji. Tudi za ljudi, ki v času počitnic ne morejo (nočejo?) poslati možgančkov na pašo, se najde marsikaj, največ pa je jezikovnih te-čajev, ki jih organizirajo jezikovne šole. Nekateri počitniški jezikovni tečaji dajejo poudarek slovnici tujih jezikov, drugi so osvežitveni, tretji so namenjeni poslovne-žem ali pa ljudem različnih poklicev (poudarek na besedišču)... Si predstavljate, kako bi vas debelo pogledali znanci, prijatelji in sorodniki, če bi v času, ko bi bili oni na počitnicah, vi obiskali tak tečaj in jih ob njihovem prihodu presenetili s pozdravom v japonščini, grščini, francoščini, španščini ipd. Lahko pa se odpravite na jezikovne tečaje v tujino, kjer se morda naučite še več, saj ste primorani govoriti v tujem jeziku. Ti jezikovni tečaji so manj primerni za začetnike. Vem, da vsakdo prcživlja počitnice na svoj način. Če vam je najlepše doma, na vrtu, potem naj vas nihče ne prepričuje o nas-protnem. Najbolj pomembno je to, daje vam lepo in da se spočijetc. Pa lepo počit-nikujte! Mateja Erčulj AN KETA: Počitn ice in poletno dogajanje v Trzin u Poletje je tukaj in Ijudje se odpravljajo na dopuste - nekateri na morje, nekateri v gore, drugi na potovanja. Povprašall smo jih o tem, kam se bodo odpravlll In ali prl-segajo na klasično poležavanje na plaži all pa so bolj pristaši avanturizma. Zanimalo nas je tudi, kakšne so njihove sanjske počitnlce In nekaj malega o poletnem dogajanju v Trzinu. vrh obeh Amerik). Zanimajo me predvsem hribi. Letos sem bil v gorah že na Siciliji in Korzi-ki. Na morju sem bil le toliko, da sem hčeri pomagal pri posta-vitvi prikolice. Na morju poleti ni najbolje, ker je preveč sluzi. Bolje je spomladi in jeseni, ko se vse umiri. Tudi v Trzinu je kar v redu, pestro, se kar dogaja. Tisti, ki pravijo, da se nič ne dogaja, se jim verjetno res nič ne zgodi. Problem je le v tem, da postaja Trzin prenaseljen. Počutim se kar malo utesnjene-ga. Potrebno bi bilo več strpnosti in manj negativne energije. Pogrešam pa krožke in neke vrste zdravo zabavo za mlade. Majkel Suljanovič: Na počitnice grem v Španijo. Zanima me predvsem Barcelona. Odšel bom z av-tom, morda z leta-lom. Želim si čim več videti, predvsem vse, kar je povezano s športom (nogometni klub, stadion, tekme...). Poležaval bom lahko doma. Moja želja paje videti vso Ameriko po dolgem in počez. Trzin mije všeč, ker je urejen. Ima vse, kar člověk potřebuje. Mirjam Štih na plaži in uživali na soncu. Drugače pa so moje počitnice bolj delavne. Naslednje leto si želim iti s fantom z motorjem po Dalmaciji vse do Crne gore. V Trzinu se kaj dogaja, če greš zvečer v kakšen lokal, drugače paje dovolj že, če se člověk dobi s prijatelji. Borut Kovaljev in Adnan Kalač: Borut: Na počitnicah še nisem bil. S starši pa nameravamo oditi v apartma na Krk. Pričakujem, da bom dobil kaj barve, sre-čal dobre punce in da bo žur - nič drugega. Moje sanjske počitnice bi bile s kakšno punco oditi na samotni otok (Borut je uganil tudi Adnanovo željo). Adnan: Na počitnice bom odšel s starši, in siccr v Crno goro. Pričakujem sončen-je, kopanje, čisto morje in dobro hrano. V SLIKA MESECA Eva Oblak: Na počitnicah sem že bila, in sicer v Piranu na tečaju za violino, ki gaje financirala občina. Bila sem tudi v Tol-minu na ragaeju. Drugače pa ni važno, kam greš, samo da ni šole. V Trzinu je čez poletje tako kot ponavadi, razlika je le v tem, daje dosti ljudi na morju. Darko Bit bič : Med počitnicami delam v trzinskem lokalu. Na morje bom šel avgusta - v Grčijo, kamor se bom odpravil z ladjo. Tam bom poležaval na plaži in se spočil od službe. Moje sanjske počitnice si predstavljam tako, da bi s punco odšel z jahto do oto-kov. V Trzinu pa se nič ne dogaja. Ivana Habat: Na počitnicah sem bila na morju, v Istri. Toda samo čez vikend. Ležali smo Alenka Boršnar: Na dopust grem čez 14 dni z družino v Savudrijo (v prikolico). Tam se bom lahko spočila, naspala in Studirala za izpit, ki me še čaka. Želela bi si dopust nekje na obali (Tahiti, Sejšeli,..,), kjer ne bi imela skrbi z otroki. To pa bi prišlo v poštev šele čez nekaj let. V Trzinu je čez poletje premalo dejavnosti, organiziranih za otroke, tako dajih nimaš kam dati. Ni živahno. Rudi Schoss: To poletje se odpravljam s planinskim društvom v Čile - na Aconcaguo (najvišji Trzinu bi lahko naredili bazen - npr. v industrijski coni. Potrebno bi bilo zopet postaviti gole za nogomet pred trzinsko osnovno šolo in popraviti mreže od košarkaških košev. I V I BENDA JE NAJSTAREJŠA PREDSTAVNICA ŽENSKEGA SPOLA V TRZINU, PETER LOBODA PA MOŠKEGA Leta se kopičijo, pa še sami ne vemo, kdaj se Jih nabere toliko, da nam lahko rečejo, da smo stari. Če smo zdravi, so leta tista, kl nam prinašajo modrost, če smo bolni, pa lahko tudi veliko trpljenja. Najstarejša znana prebivalka sveta, Francozinja Jeane Louise Calment, Je umrla avgusta 1997, stara 122 let. Priplsujejo jl naslednje stavke: 1. Imam samo eno gubo, na kateri sedim. 2. Sem normalna ženska. 3. Sem zelo pogumna ln se nićesar ne bojim. 4. Name je Bog kratkomalo pozabil! Robert Kastenbaum pa takole opiše snidenje s stoletnico: •Ko sem se nedavno pogovarjal z žensko, kl se Je bllžala sto-temu rojstnemu dnevu, sem Jo med drugim vprašal, kaj vse je dosegla v življenju, pa mi je odgovorila: Ne morem še povedati. Se vedno živim!« Takšne misli jaz pri svojih osemln-dvajsetih letih ne bi bila sposobna reči. Gotovo bi se zagnala In v odgovor na vprašanje hitela pripovedovatl vse, kar bi se mi zdelo pomembno. Moje Izkušnje s starlml IJudml so lepe. Mislim, da so predvsem modri. Povejo malo, a v vsakem stavku se skriva veliko, če le hočeš razumeti. Za naša najstarejša občana svojcl lepo skrbljo in z velikim veseljem sem ob njiju preživela nepozabne trenutke. Pogovarjal! smo se o tem, kako je bilo včasih, pri tem pa Je pomagala tudi Anina hčl Zinka ln Petrov sin Peter. Pripovedujte nam o času, ki ga večina od nas ne pozna več. Ana : Rodila sem se 17.7.1907 v Trzinu pri Pájku. Kot otrok sem bila vedno doma, nikoli nisem šla v drugo državo. Najdlje sem bila na Bledu, kjer je mož dělal kot kovač, ko sva bila še prijatelja. Sicer pa sem bila vedno na kmetiji. V Trzinu sem obiskovala 4 razrede osnovne šole. Hoteli so me dati v šolo v Ljubljano. Teta je bila nuna, stric pa pater Pij. Levo mama in ata, desno sestra Tona in mož, zadaj pater Pij (1935) To je tisti, ki je tudi pesmi pisal. Doma so me spraševali: »Nočeš v šolo?« In jaz sem zatrjevala, da ne, da ne grem v Ljubljano. Vedno sem bila zelo navezana na Trzin, pa še danes sem. Ata so me vprašali: »Boš raje delala na polju in v gmajni?« In sem rekla: »Oh, ata, rajši, rajši.« Nikoli v življenju nisem tako dobro izgovorila črke »r«, kot takrat - rajši, rajši. Koliko otrok vas je Ana: Bila smo Štíří dekleta. Znale smo delati vse, kositi... Nikoli nismo najemali delavcev. Kar sami smo delali. Jaz sem skrbela za konje, sestra pa za krave. Zinka: Pri Pajku je bilo zelo lepo. Spomnim se, da smo bili pogosto tam. To je bil kot drugi dom. Tudi mamine sestre so zelo držale skupaj. Ena je bila šivilja. Tista je skrbela za kuho. Druge pa so delale na polju. Ana: V hlevu so bili na eni strani konji, na sredini telički, na drugi strani pa krave. Moj ata je bil tudi mesar in nekoč pozimi seje v gozdu ponesrečil, star 62 let, zato je moral v bolnico. Mama so šli v nedeljo na obisk inje bil tako vesel, daje rekel, naj kovač podkuje konja, ker je pozimi drselo, da bomo prišli ponj. In res smo prišli. Bolničar gaje prinesel na voz, tu paje ata zadela kap. Zvečer nam je mama pripovedovala, kaj je ata naročil. Rekel je, naj se babe kar poženijo. Zinka: Mamin oče seje ukvarjal tudi s prevozništvom inje iz pruha (kamnoloma) s konji odvažal pešek, ki sta ga mama in sestra nametali na voz. Nasipali so cesto od Trzina do Mengša in od Depale vasi do Dobrave. S tem je oče zelo dobro zaslužil. Ker je bil oče tudi mesar, je klal živino in tudi tako služil denar. Tudi led so lomili in vozili k mesarju Kmetiču. Veliko ste delali, vendar plačila za svoje delo niste nikoli přejeli. Ana: Vedno je dobil plačilo ata. On je potem ta denar razporejal. Spomnim se, da sem imela veliko čevljev. Dobro je skrbel za nas. Zinka: Do 75. leta svoje starosti seje mama več let s kolesom vozila skupaj s sosedovo Julko na delo v poskusni center v Jable. Preživelaje ob čajčku in kruhu. Se vedno ima za zajtrk najraje kruh in belo kavo. Ana: Nikoli nam ni ničesar primanjkovalo. Zinka: Koje bil moj oče mlad, je edino pogrešal bel kruh, inje rekel, da če bo kdaj dovolj zaslužil, bo jedel belega, saj so gospo-dinje tedaj pekle predvsem črnega. Res smo imeli vedno pečen domač bel kruh in oče je rekel:«Ta je pa takšen, kot bata (vata).« Kako dolgo se je kmetija pri Pajkovih obdržala? Zinka: Kmetije ni več, odkar so mamine sestre pomrle. Kakšnih deset let je od tega. Vedno seje reklo pri Pajku. Mamin oče je bil bilo doma? Ob praznovanju zlate poroke s sestrama Francko in Johano lam rojen, mamina mama pa seje primožila iz Nadgorice. Četudi so se pisali Žankar, seje pri Pájku reklo več rodov. Ana: Mislim, daje na »bangarju« (nad vrati) pisala letnica 1780. Bojda je bil okrog vaše kovačije kar nek center Trzina, še več drugih obrtnikov. Zinká: Tukaj je bilo res središče. Tam, kjer je zdaj novi Trzin, smo rekli Zapostrana in Mlake. Kadar smo šli po borovnice, smo morali obuti škornje, da smo lahko přečkali tisti del. Zapostranci so bili tisti, ki so živeli okrog cerkve. Zareberc pa smo rekli tiste-mu predelu, kjer živijo Mušičevi in Županov Tone. Pri gostilni Narobe so delali tujci postanke. Tam je bil vodnjak, kjer so se konji lahko napojili. Vse seje dogajalo tukaj. Poleg nas je bil mizar Narobe, mesarija Kmetič, pek, v bližini je bila trgovina, šola, cerkev, še prej pa nasproti nas pošta. Gostiln je bilo po celem Trzinu veliko. Ana: Pri nas so prijatelji puščali kolesa, ko so prišli iz Dobena in Mengša, potem pa nadaljevali pot z vlakom. Zinka: Dokler v Trzinu ni bilo župnišča, so župniki spali pri nas. Tudi pevske vaje so imeli pri nas. Oče je kupil harmonij, ker je bil njegov brat orglar. Peli so cerkvene in posvetne pesmi. Za božič smo imeli drevešček vedno sredi dnevne sobe. Nanj smo vezali okraske iz stanjol papirja. Celo leto smo ravnali in spravljali vse lepe papirčke od bonbonov, da smo vanje zavijali orehe, ker je bilo pravih okraskov premalo za tako veliko smreko. Včasih smo imeli samo rdeče okrášen drevešček, večinoma pa kar bele-ga. Tako lepo je bilo. Pri nas je po polnočnici prenočil župnik Zajc iz Mengša, ki je bil tedaj še kaplan. Ko smo prišli iz cerkve pa smo najprej prižgali svečke na dreveščku in zapeli Sveto noč. To je bilo nekaj posebno lepega. K vam so hodili tudi berači. Zinka: Pri Pájku so bili vedno berači. Přespali so v hlevu. Vsak je dobil kruh. Pájkové so vsi poznali kot dobre ljudi. Ker ste delali s konji, ste bili gotovo zelo navezani nanje in jih dobro poznate. Ana: Oh, seveda. Imela sem Pubija, Acla, pa Bibo in Fuksa. Biba je bila prav posebna. Samo govoriti ni znala. Zinka: Doma so imeli nekaj boljše opreme za konja, komate in drugo, saj je oče vozil s kolesljem na porokah in ob raznih drugih priložnostih. Ana: Koleslj je kočija brez strehe. Tudi ko ste imeli že svojo družino, ste bili doma, ste gospodinjili. Ana: Vedno sem bila doma. Poročila sem se s kovačem, vendar sem še delala na domači kmetiji, pomagala sem sestrám. Bili smo prijatelji. Še kot dekle sem bila na kuharskem tečaju, hodila sem k petju, sicer pa nisem šla drugam. Ali vam je pri gospodinjskih opravilih in pri vzgoji otrok pomagal tudi mož ali kdo drug? Zinka: Starša sta se pred poroko poznala sedem let in sta se poročila leta 1935. Imela sta štiri otroke, tri hčere in sina. Oba sta bila doma. Oče je bil kovaški mojster, mama pa gospodinja, aje imela tudi malo kmetije. Skrbela je za dva prašička in eno kravo. Bila je zelo dobra kuharica inje zlata mama. Vso obleko nam je pozimi pogrela na štedilniku. Včasih, koje ata zjutraj vstal in smo šli otroci v šolo, so bili krofi ali lahki flancati že pečeni. Vedno je bilo kaj dobrega, še posebej ob nedeljah in praznikih. Zelo lepo smo se imeli. Tudi ata je bil zelo napředen. Přišel je iz Mengša in tukaj kupil majhno kovačijo, ki jo je podrl in na njenem mestu zgradil hišo, ki stoji še danes. Od Narobetovega Slavka paje odkupil svet okrog hiše. Že takrat smo imeli centralno kurjavo, kopalnico in Ana: Spomnim se, da seje mož neko soboto pred žegnanjsko nedeljo odpravil s pevci na izlet. Potožil je, da ne bo mogel jesti toplih krofov, ki jih bom za nedeljo pekla, ko bo on že odšel od doma. Poskrbela sem za njihovo malico in jih spekla prej kot ponavadi. Zjutraj meje vprašal: »Kje si jih pa dobila?« Jaz pa sem odvrnila: »Pri Lenčku (slaščičarna).« Ker je dišalo, so ga pevci spraševali, kaj ima. On pa jim je odvrnil: »Tam, kjer se bomo ustavili, jih bomo pa pojedli.« In so se vsi smejali. Zinka: Prej ste spraševali, kdo je vzgajal otroke. Mama je bila veliko na polju, ata paje bil doma, zato seje precej ukvarjal z nami. Mama mu je pripravila hrano za kuho, ata paje přistavil in na polovico skuhal. Ko seje mama vrnila, je dokončala. To je bil torej moderen zakon, deljeno delo. Zinka: Razumela sta se. Delala sta drug z drugim. Pri nas je bilo zelo veselo. Tudi drugi otroci so se radi igrali tukaj. Ata nam je napeljal mrežo za odbojko in nam naredil veliko gugalnico. V garaži smo otroci večkrat pripravili igre in povabili starše iz drugih hiš. Z odejami smo naredili zastor, nato pa deklamirali, peli... in tako malo skrivoma zaslužili. Pogosto smo se zbrali, ko smo tolkli orehe ali ko so bile koline. Ko smo za mizo jedli, meje vedno skrbelo, da mi bodo starejši vse pojedli, saj sem bila najmlajša. Ata je zato rekel: »Počini,« pa smo vsak eno žlico dali v usta. Tako smo se družili in reševali težave. Imeli smo tudi svojo knjižnico in sorodnikom ter prijateljem posojali knjige. Ana: Za vnuke je postavil koš za košarko. Kdaj pa ste si lahko oddahnili? Kaj je za vas pomenila spros-titev? Ana: Nič. Komaj sem prišla domov, sem že šla naprej. Zinka: Nič, ja. Le v cerkvi seje usedla. Včasih je imela težave z revmo in jo je vse bolelo, paje kar delala. Danes je zdrava. Vedno paje bila dobre volje. Ana: Mama in ata sta dejala: »Ti si kar tako v tri dni in vse dobro misliš, čeje še tako hudo.« Včasih je bil ata tako hud, ko smo šli na polje. Nekoč smo imeli delavce, ata pa se je jezi! in tečnaril Nekaj časa sem ga poslušala na dvorišču, koje vpil za mano, potem pa sem rekla: »Ma, kure te gleda,« pa sem šla. To sem se naučila od nečaka Tončka. Vsi so se tako smejali. Potem so se spraševali, kaj bo, ko se vrnem, pa ni bil ata nič hud. Kaj bi priporočali občanom, da bi dosegli vašo častitljivo starost? svoj vodovod. Četudi sem stara že 57 let, se mi zdi, da imam ves čas enako udobno življenje. Vendar pa nas je ata učil skromnosti. Preobilja nisem nikoli ču-tila. Nekoč je vozil sladoled in sem ga prosila za kepico, pa ni Qb praznovanju zlate poroke leta 1985 s ustregel. Tudi ko hčerkami Štefko, Zinko in Ivko je vozil preste, je nisem dobila. Vse moje sošolke so imele trenirke, jaz sem nosila obleke od starejših sester ali pa mi je teta kaj sešila. Sošolci so šli v kolonijo, jaz nisem smela, vedno sem bila doma. Starša nas v tem smislu ništa razvajala. Morali smo delati. Ob sobotah sem morala pospraviti atovo delavnico. Roke sem imela tako umazane, da jih nisem mogla umiti. Ko sem odšla na ples, sem jih skrivala za hrbtom. Ana: Saj nič ne vem, da sem že stara. Prav čudno se mi zdi. Ato-va teta je bila stara 100 let, koje umrla. Zinká: Mislim, daje poleg dela v naravi pripomogla tudi doma-ča, preprosta hrana. Kaj se vam zdi danes drugače, kot je bilo včasih? Ana: Včasih so bili ljudje bolj delavni. Danes ne bi nihče dělal, le dobro bi živeli. Zinká: Mama gre še vedno vsak dan na polje do Depale vaši. Ana: Zadnjič sem přinesla domov klas pšenice od nekega kmeta. Pšenica je bila zelo lepa, a mu jo je vihar uničil. Vseje šlo po tleh. Preštela sem zrna. Bilo jih je 48. V Jablah so imeli pšenico Resnico, ki je imela 36 ali 37 zrn. Pravijo, daje golica bolj-ša kot resnica. Zinka: Še vedno se zanima za poljedelj-stvo in si rada ogledu-je njive in ugotavlja, kako jih kdo obdeluje in kaj poseje. Imate kakšno željo, ki se še ni uresničila? Ana: Ničesar nc morem reči. Rada sem bila na polju in še vedno bi bila, a ne vidim dobro. Komaj čakam, da mi hči da kakšno delo. Zinka: Rada pogleda dnevnik in kmetijske nasvete po televiziji. Spomnim se, da sem jo nekoč želela peljati na morje za en dan, da bi ga vsaj enkrat v življenju videla. Od tega je gotovo že 25 let. Ko sem jo zjutraj prišla iskat, mije rekla: »Če mi hočeš kaj dobrega, me pusti doma.« Si še vedno ne želite na morje? Ana: Ne. Včasih smo se kopali v Pšati, pa so se ata ježili, ker so tam prali konje in so plavale po njej konjske fige. Rekel je, da nam bo že nekoč kupil banjo. Iz tega ni bilo nič, pa smo si sestre kar na podstrehi, kjer je bilo toplo, pripravile kad. Pozimi smo se umivali v hlevu. Kaj se vam zdi v življenju najbolj pomembno? Ana: Zadovoljna sem bila, če je bilo vse dobro in pravočasno na-rejeno, pa četudi sem bila še tako utrujena. Daje bilo tako doma kot na kmetiji vse narejeno in da sem vsem ustregla. Včasih sem imela velike »muskelne«, kar poglejte to kožo na rokah. PETER LOBODA: ZNATI JE TREBA POTRPETI Peter Loboda se je z družino preseli' v Trzin iz Domžal. Rodil se je v Studi pri Trobentarjevih in je letos prazno va I že svoj 90. rojstni dan. Peter: V družini smo imeli glasbeni-ke, ki so igrali pri godbi, zato smo se 'menovali Trobentarjevi. Kako ste preživeli svojo mladost? Nekaj je bilo dobrih, nekaj pa slabših let. Najbolj se spominjam ■^a, ki sem ga preživel v nemškem ujetništvu. Ker sem se izučil *a šuštarja, sem v ujetništvu med drugim opravljal tudi svoj pok-lc- Mojster, pri katerem sem bil, me je nekoč vprašal, če znam Maja 1998 na Svetih gorah nad Bizeljskim narediti škornje. Povedal sem, da spodnji del znam, zgornjega pa ne. Želel jih je imeti za svojo hčer. Pa sem jih izdelal. Spomnim se, kako vesela je bila punca. Potem ste se poročili in se zaposlili v Elmi. Je res, da je tam dělalo veliko Trzincev? Žena je bila doma iz Rov pri Radomljah. Ko sva se poročila, sva v Trzinu ob Ljubljanski cesti kupila hišo in jo prenovila. Sprva sem nekaj časa še ostal v štiku z lastnim pokličem, potem pa sem se najprej zaposlil v tovarni Induplati v Jaršah. Ker me je zelo motil prah, sem kasneje začel delati v Elmi v Črnučah. Tam je takrat res dělalo veliko Trzincev. Kakšne proizvode ste izdelovali v Elmi? Ukvarjali smo se z elektromaterialom in podobno železnino. Kaj pa je bilo tisto, kar vas je razveseljevalo v življenju? Peter mlajši: Oče je imel včasih doma zajče. In rad je hodil na izlete. Je član Društva upokojencev Domžale in član Žerjavčkov, ki so mu letos tudi pripravili prijetno praznovanje in mu dali za-nimivo čestitko. Včasih seje več družil s prijatelji. V zadnjem letu pa manj. Peter: Vsaj enkrat na teden smo s prijatelji »mau skp pršli«. Zajče sem imel za kratek čas, potem pa smo jih pojedli. Ali imate kakšen skrivni recept za dolgo življenje? Peter mlajši: Po očetovi strani je visoka starost že v rodu. Peter: V življenju sem mnogo izkusil. Predvsem mislim, daje potrebno znati potrpeti. Res paje tudi, daje lažje živeti, če imaš vsega dosti, če nimaš, je pa bolj revščina. Ali je način prehranjevanja po vašem mnenju pomemben? Peter mlajši: Oče bolj malo poje. Zaradi zdravja ne bi smel jesti svinjine, a jo ima zelo rad in se včasih vseeno pregreši. Peter: Ni ga tiča čez prašiča. Nam za konec zaupate kakšno svojo skrito željo? Zelje nimam, sem že dosti star. Čas gre hitro naprej.Vse pride in vse mine. Oba glavna sogovornika imata nekaj težav s sluhom, zato vsakega vprašanja ništa natančno ujela. Najbolj prisrčna sta bila, ko sta nazadnje le razumela, kar sem vprašala, takoj žatém pa jima je na obrazu zaigral navihan nasmešek, ki mi je rekel:« O, o tem pa lahko veliko povem...« Vsem skupaj hvala za topel sprejem in za to, da ste z nami ponovno podoživeli del svojih življenjskih zgodb. V.P.O. Praznovanje 92. rojstnega dne VESTIČKE IZ TURISTIČNEGA DRUŠTVA TRZIN TR21N SLOVENIJA, MOJA DEŽELA - LEPA IN G0ST0UUBNA- tekmovanje v urejenostl ln ekološki osveščenostl krajev Trzin je vključen v tekmovanje slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja, ki ga vodi TZ Slovenije pod pokroviteljstvom minis-trstev za okolje in prostor ter za gospodarstvo Republike Slovenije. Regionalna komisija sije urejenost našega kraja že ogledala, in bomo o rezultati h še poročali. Tudi v Turističnem društvu Trzin zbiramo fotografije hiš, balkonov, vrtov, poslopij, tako da bomo ob koncu leta ocenili njihovo urejenost in podělili priznanja. STARE FOTOGRAFIJE Vabimo vse, ki imajo doma stare fotografije, predvsem izpred prve in druge vojne, da nas obvestite o tem. Fotografije oseb in takratne noše bodo dobrodošle mladi folklorni skupini, fotografije stavb ipd. pa našim rezbarjem. Vse fotografije bomo po računalniški preslikavi vrnili. Lahko pase boste odločili in jih namenili za bodočo muzejsko zbirko. Telefon: Rado Župane, mentor folklorne skupine 041- 679 513 Turistično društvo Trzin -Jožica Valenčak 564 45 28. IŠČEMO SPOMINEK TRZINA IN OKOLICE Turistično društvo Trzin si že vse od ustanovitve prizadeva za avtohton - domač spominek kraja in njegove okolice. Na tri razpise smo přejeli le dva predloga, ki pa sta žal premalo za izbiro. Zato razmišljamo o organizaciji deiavnice v Trzinu, na kateri bi lahko povab-Ijeni in domači ustvarjalci pomembno prispevali k temu, KRAUICA VODA PŠATA Bistra voda med gorami vije se v doline, polja, si kraljica med vodami, vse te hvali iz okolja. Skrivaš, kar ti čast je skriti, ne sramuješ se nikogar, daješ, kar ljudem je užiti, pa čeprav si včasih zloděj. Žarek sonca se leskeče, prvi zjutraj te pozdravi, dela dneve bolj svetleče, on veselje vsem napravi. Mirna, tiha se prelivaš, kot lasje si razpuščena, sončnih energij uživaš, si bregovom prepuščena. Kadar pa oblaki črni krijejo lepoto tvojo, jezna si in vsa na trni, kalno delaš strugo svojo. Grozeče vihraš, se peniš, kažeš bele svoje zobe, koplješ obrežje ter iščeš, kdo dela kraljici gorje. Sonce si prebije meglo, nežno reka zaživi, vsem okoli je odleglo, spet lepa si kraljica ti. da bi končno dobili tipičen trzinski spominek. Več v povabilu na delavnico. OD IZVIRA DO IZLI-VA PŠATE, od vasi PŠATA pr[ Cerkljah do vasi PŠATA pri Dragomlju s konjsko vprego Konjeniško društvo Cerklje in Vaška skupnost Pšata sta Ietos prvič na god sv. Petra in Pavla, 29. 6., organizirala pohod s konjskimi vpregami od izvira do izliva Pšate - ki je, prera-čunano v kilometre, dolg čez 29 kilometrov. Organizatorji so si prizadeva] i vklj učiti v pohod udeležence s konjskimi vpregami iz vseh krajev oz. občin, preko katerih teče Pšata. Kot so nam povedali, so imeli največ dela pri zbiranju sogiasij veterinarskih inšpek-cij, milice in iskanju raznih pravnih dovoljenj ipd., tako da jim je zmanjkalo časa za vab-Ijenje udeležencev in za večjo turistično aktraktivnost prireditve. V Trzinu so se ustavili v gos- tilni Orhideja, konje pa so spočili pri kozolcu Kraljevih. Povabilo na prireditev je prejel tudi naš župan občine Trzin g. Tone Peršak. Udeležence je prisrčno pozdravil in zaželel tradicionalnost te prireditve, v TD pa smo jim pripravili nekaj promocijskega gradiva. Med udeleženci so bili tudi harmonikaši, kitaristi in pevci, tako da jim pot do izliva Pšate v Kamniško Bistrico ni bila preveč dolgočasna. Vračali so se naslednji dan po isti poti. Ob tej priliki so nam podarili vodo prav iz izvira Pšate. G. Ivan Kropivnik, tudi udeleže-nec pohoda, je na steklenico zapisal naslednjo pesem: Jožica Valenčak Dolg iz prejšnje številke Odseva. Ker za prejšnjo številko nismo uspeli pravočasno priskrbeti posnetkov z letošnjega kresovanja v trzinskem kamnolomu, sliki objavljamo tokrat. Kot smo poročali v prejšnji številki, je prireditev zelo lepo uspela. W- O0S6V MARTIN KRPAN SPET JAHA PO DEŽELI KRANJSKI je dodal nekaj drobcev življenja, ki naj bi spremljalo osnovno zgodbo. Med novimi osebami paje treba omeniti Šavrinko Tono in dvornega zabavljača Stehana. Šavrinska dekleta so bila v tistih časih, ko naj bi Martin Krpan iz Trsta tovoril sol, znana po tem, da so s svojih gričev hodile v Trst in druga obalna města prodajat, kar so přidělali doma, dvorni norček Stehan pa naj bi v Levsti-kovi povesti umri ravno pred prihodom Krpana na Dunaj, v predstavi pa so mu življenje podaljšali, da lahko s svojim oštrim jezikom ves čas opozarja na temno plat zgodbe. Sedanja predstava nas zabava, v nas spet budi otroško domišljijo, pozorne poslušalce pa lahko tudi sili k razmišljanju o človeških vrednotah, poštenju, kulturi, dani besedi in še marsičem. K uspehu predstave pa vsekakor prispevajo tudi igralci. O preizkušeni kakovosti nastopa našega Brdavsa ni treba V poletnem gledališču Studene pri Dobu so v okviru letošnjega poletnega festivala pripravili krstno izvedbo gleda-liškega spektakla Martin Krpan, ki gaje po znameniti povesti Frana Levstika dra-matiziral Jože Humer. Med približno sto nastopajočimi sta tudi letos dva Trzinca. Brdavsa igra Tone Ipavec, Ivko Ručigaj paje dobil vlogo enega od meščanov. Predstavo, ki se dokaj verno drži Levsti-kove povesti, je režiral znani kulturni délavée in režiser Alojz Stražar, sceno paje tudi tokrat postavil Jože Napotnik. Da gre res za gledališki spektakel, poleg podatka o številu nastopajočih govori tudi dějstvo, da se v igri pojavljajo tudi konjeniki, kočija, plesalci - tudi dve orientalski piesal- ki, pevci združenega pevskega zbora iz občin Domžale, Lukovica, Moravče in Kamnik, člani folklorne skupine iz Meng-ša in stara godba iz Stranj. Podobno kot pri lanski uprizoritvi Miklove Zale v istem gledališču tudi letos v predstavi sodelujejo nastopajoči iz skoraj celotnega domžal-sko-kamniškega območja. Organizatorjem je res treba čestitati za tako podjetno zastavljen projekt, verjetno pa jim je največje priznanje izjemno zanimanje za predstavo med gledalci in njihov spontan aplavz med samo igro in ob nje-nem zaključku. Verjetno se ne bomo zmohli, če napovemo, da bo Martin Krpan posekal lanski rekord Miklove Zale, ki si joje ogledalo kar kakih 12.000 gledalcev. Dramaturg seje v predstavi držal zgodbe, ki jo vsi poznamo še iz otroštva, celo večino besed, kijih je osebam v povesti v usta položil Levstik, je ohranil, vseeno pa izgubljati besed. Tone Ipavec zna res pov-zdigniti glas in z njim igrana figura res dobi meso in kri, postane človeška, pa naj gre za pozitivno ali negativno osebnost. Glavni igralec Martin Krpanje Jure Se-šek, ki ga večina verjetno najbolje pozna kot povezovalca progama na radiu Ognjiš-če, saj je lani osvojil tudi gong za najbolj priljubljeni radijski glas. Tokrat se mu tudi vioga velikega malega člověka zelo dobro poda. Sploh bi bilo treba zapisati še več pohvalnih besed tudi o drugih nastopajočih, vendar je že sama predstava takš-na, da lahko kar nekaj časa govorimo v superlativih. Za vse, ki je še niso videli, je verjetno najbolje, da si jo ogledajo in se prepričajo, daje res ogleda vredna. Predstavo bodo trikrat ponovili tudi v začetku avgusta. Miro Štebe MEDNARODNE POLETNE GLEDALIŠKE DELAVNICE V IZOLI -.....--inn J u i.iaW-1-------■i...^----J.,------aj-.jo.^!,-^, —-- Izoli bo letos od 22. - 31. avgusta zopet oziroma že četrto leto zapored med-narodna poletna gledališka delavnica, ki jo organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Gre za izjem-no zanimive, kreativne delavnice, ki po-nujajo vpogled v različne plati takega ali drugačnega gledališkega ustvarjanja - od klasične gledališke igre in režije, improvizacije, orientacije v prostoru, gledališkega giba in plesa, cirkuških veščin, dramaturgije in še marsičesa zanimivega. Seminarja se lahko udeleži vsakdo, ki se zanima za malo prej navedene dejavnosti in ga veseli stati v soju gledaliških "žaro-metov", pa naj si bo to začetnik, amaterski ali profesionalni igralec. Program bo potěkal dvakrat na dan po tri ure, dopoldne in popoldne, tako da bo udelcžencem ostalo še veliko časa za spoznavanje novih ljudi, skupno druženje, pohajkovanje sem in tja ter seveda namakanje v morju. Za razliko od prejšnjih let, ki so bila bolj ali manj v znamenju slovenskih gledaliških ustvarjalcev, bo tokratno gledališko srečanje prav zares mednarodno. Predvsem zaradi mentorjev, ki, razen izjeme, prihajajo iz tujine, saj bodo delavnice namreč potekale v angleškem jeziku. Med 22. in 29. avgustom se bodo tako zvrstile 4 delavnice, tišti najbolj zagreti pa bodo lahko izbirali še med tremi, ki bodo potekale od 27. pa tja do 31. avgusta. Naj jih na kratko predstavim! Za ljubitelje uličnega gledališča, ki postaja čedal-je bolj popularno, bo kot nalašč skupina Marca Luly-a, ki se bo poskušala vživeti v norčav svet poln spletk Commedie del arte. Le-ta seje razvila iz italijanske ljud- ske komedije ob koncu renesanse, znana paje predvsem po znamenitih maskah, kostu-mih in improvizaciji. Skratka gre za neke vrste mešanico glasbe, plesa in govora, ki v vsej polnosti zaživi šele med vrvežem ljudi na ulici ali trgu. Če pa se kdo zanima za čisto prave cirkuške veščine (akro-batika, žongliranje, klovnar-stvo.,.), ki postajajo čedalje bolj nepogrešljiv element gledališča sploh, bo to zagotovo našel v skupini, ki jo bo vodila Lisa A. Johnston, po rodu iz ZDA. Novo znanje o klasični igri in režiji si bo moč pridobiti ali podkrepi-ti v delavnici Roger-ja Sella, gledališkega pedagoga, režiserja in igralca iz Velike Britanije. Pri tem bo posebna pozornost namenjena razvijanju lastnega pristopa in pogleda na gledališče. Ukvarjali pa se bodo tudi s problemom, kako znanje, ki se ga pridobi v zaprtem prostoru, prenesti na prosto med ljudi in z njimi vzpostaviti komunikacijo. To pa na tem področju nikakor še ni vse, kajti klasično odrsko znanje si bo mogoče pridobiti tudi pri gledališ-kem režiserju Nicku Pickardu iz Sydneya, Avstralija. Ker pa na tem pisanem svetu obstaja vse polno ljudi z različnimi interesi, bodo tišti, ki se bolj kot nad igro navdušujejo nad gibom in odkrivanjem zmožnosti lastnega te-lesa, prav gotovo našli pravi izziv pri Ferid Karajcu - profesorju za scenski gib na od-delku za igro na Fakulteti za dramsko umetnost v Beogradu in Fakulteti za dramsko umetnost v Cetinju. Svoje gibalne in plesne sposobnosti pa bo možno, čeprav z dodatnimi modricami, pridobiti tudi pri edinem slovenskem mentorju na letošnjem seminarju, Sebas-tjanu Stariču, sedaj že kar stalnemu gostu na poletnih delavnicah, Hlepenie po novem znanju pa bodo prav tako pod vodstvom Briana Woolanda iz Velike Britanije zadostili tudi bolj drama-turško in pisateljsko navdihnjeni. Skratka poskrbljeno bo za vse, ki želijo spoznati ali nadgraditi gledališko znanje. Kot vsako leto doslej se bodo poletne gledališke delavnice udeležili tudi najbolj dejavni trzinski "kudovci". Ker paje letos v proračunu trzinskega kulturnega društva bolj malo denarja, bosta na seminar s finančno podporo le- tega odšla samo dva člana. In prepričana sem, da se bo za ti dve mesti bila prava pravcata bitka! Mirjam Štih URADNE URE UREDNIŠTVA ODSEVA Obveščamo vas, da v času poletnih počitnic v uredništvu ne bomo imeli uradnih ur. Od začetka septembra pa bomo zopet delali po ustaljenetn umiku (sreda od 17. do 19. ure v prvem nadstropju stare osnovne šole v Trzinu, Mengeška c. 22/1). Hvala za razumevanje. Xíreďništw Odseva PREVENTIVA V CESTNEM PROMETU ČISTILNI SERVIS! STANOVANJA, HIŠE ALI POSLOVNI PROSTORI ! • ČIŠĆENJE STEKLA • FALNIH OBLOG • OBLAZINJENEGA POHIŠT VA ( SEDEŽNE GARNITURE, STOU, JOGIJI...) • GLOBINSKO ČIŠĆENJE NOTRANJOSTI OSEBNIH IN TOVORNIH VOZIL • STROJNO ČIŠĆENJE, IMPREGNACIJA IN KRISTALIZACIJA MARMORJA • STROJNO ČIŠĆENJE IN IMPREGNACIJA VINASA, PARKETA . IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL! ' LAM. ZAVES IN ŽALUZIJ • ROLOJEV • ZATEMNITVENE TERMOREFLEKTIVNE IN PROTIVLOMNE FOLIJE SLIKOPLESKARSKE STORITVE! clean beat d.o.o. Pod gozdom 17, 1236 TRZIN tel/fax: 01 / 564 46 73 , gsm: 041 / 630 - 671 e-mail: samo.music®siol.net RTV SERVIS GORENCs.p. telefon: 01 564-17 - 91 Ljubljanska 44, Trzin GSM: 041 644-121 Popravila: - TV sprejemnikov, - PC monitorjev, f10fL - audio naprav. Montaža klasičnih in SAT anten ter avtoakustike Če se speče slab kruh, je Izgubljenih sedem dni; ce je žetev pičla, je izgubljenih leto dni; e Pa se zakon ponesreči, je izgubljeno vse življenje. Spoštovane občanke in občani! Poletje je že s polno paro zakorakalo med nas. Skupaj z vsemi prelepimi občutki, ki nas prevevajo v tem letnem času, se pogosto dogajajo tudi neprijetnosti, katerim se včasih da izogniti, če smo le malce bolj pažljivi. Vročina nas med vožnjo dela veliko manj pozorne, zato se za odhod na dopust dobro pripravimo in odpotu-jmo, ko smo spočiti in v zgodnjih jutranjih urah, koje še bolj hladno. Dnevna poročila o prometnih nesrečah tudi s smrtnim izi-dom nas redno opominjajo, daje cesta prostor, kjer moramo biti nenehno zbrani in pripravljeni na nepričakovano. Poklicni šofer mije nekoč dejal, daje človek kriv tisti hip, koje udeležen v prometu. Četudi je trditev kruta, nosi v sebi velik del resnice. Ljudje smo le ljudje, z vsemi svojimi občutki, čutili in spretnostmi, ki včasih pripomorejo, včasih pa ne zadostujejo, da bi obvladali kritično situacijo. So trenutki, ko se na noben način ne moremo izogniti najhujšemu. Takrat je težko in nekako moramo skozi izgubo. Da pa bi vsemu temu ušli, se moramo zavedati, da je najprej hitrost tista, ki je velikokrat odločilna. Ker sem tudi sama človek adrenalina, vem, daje težko voziti počasi, posebno, če si dobre volje in se ti zdi, daje cesta prazna, pod tabo pa rohni stroj, ob katerem ti poje duša in se srce veseli. Če se odločimo, da bomo preizkušali moči in se globoko v sebi podzavestno odločimo, da bomo šli čez mejo, pa naj se zgodi, se moramo zavedati, daje to dovoljeno tam, kjer 100 % ne ogrožamo nikogar drugega kot sebe. Cesta ni prava površina za merjenja moči, še posebno pa ne lokalna. Na cesto lahko v vsakem hipu skoči otrok, se prikotali žoga ali pa mlad tigrast maček. Zaman so me pred dnevi tolažili, ko sem pod gumami nove stare katre začutila telo mlađega mućka. V ogledalu sem še videla, kako seje převalil na drugo stran ceste s tačicami navzgor. Bila sem tako šokirana, da sem kar nadaljevala z vožnjo. Lahko bi ga vsaj peljala k veterinarju, da bi mu olajšal bolečine... Otroci so na počitnicah in tudi odrasli si prav v tem času radi pri-voščimo oddih. Naj bo prijeten in ne zaznamovan z nesrečo. Upo-rabljajmo čelade, ko smo na kolesu ali na rolerjih, oblecimo se tako, da smo vidni in nikoli ne pozabimo biti previdni. Pa srečno! V.P.O. ODZIV NA PISANJE V RUBRIKIČRNA KRONIKA V junijskem Odsevu smo v Črni kroniki navedli podatek, daje 13.05.2002 na Mlakarjevi ulici med 15:30 in 15:40 uro nekdo ukradel žensko kolo znamke Rog - Holand, temno vijolične barve, s košaro na sprednjem delu. Občanka, ki je bila nedolgo zatem na sprehodu s prijateljico, je ob robu gozda našla kolo, ki ustreza opisu. Odpeljala gaje domov in pri trgovini pustila obvestilo o najdbi. Ker se ni nihče odzval, je poklicala na policijsko postajo. Kasneje je o tem obvestila tudi uredništvo Odseva in skupaj smo poskrbeli, da so domžalski policisti kolo odpeljali. Občanki se v imenu lastnika, četudi zaenkrat še ne vemo, ali gre za isto kolo, saj lastnik še ni znan Odsevu, zahvaljujemo za skrb. Zelo pohvalno ravnanje naj vzpodbudi vsakogar, ki se morebiti znajde v podobném položaju. V.P.O. ROLANJE - MODERNA OBLIKA ŠPORTNE REKREACIJE F J—/dina sirokovna šola rolanja in drsan-ja. Lucky Luka d.o.o., katere zastopnik sem, in hkrati umetnostni drsalec in ude-leženec zimskih olimpijskih iger 92, pedagog in športni animator, je tokrat »udarila« v Trzinu. Na povabilo DPM Trzin, s katerim smo sodelovali že v preteklosti, prav gotovo pa bomo tudi v příhodnosti, smo na začetku počitnic prirolali na igrišče OS Trzin, kjer smo 5 dni preganjali, učili in zabavali zainteresirane učence in vrtičkarje s tega konca. V teh dneh smo temeljito spoznali vse osnove ralanja in njene tehnike, predvsem pa smo se dodobra nazabavali in na-igrali. Udeleženci so ob koncu v en glas kričali ŠE!, kar je za nas izvajalce največ-ja pohvala, je pa tudi dobra povratna informacija za DPM, saj je otrokom ponu- dilo pravo dejavnost, ob kateri so korist-no preživljali prosti čas. Sama šola rolanja je zelo dejavna in tako posveča ogromno časa prepričevanju oblasti in njenih organov o koristnosti ka-kovostnega poučevanja rolanja za naj-mlajše. Kot smo že velikokrat zapisali in povedali, je rolanje dějstvo sodobnega časa. Res pa je tudi to, da rolanje ni le športna dejavnost, ampak je tudi način prevažanja iz kraja v kraj. Uporaba roler-jev kot prevoznega sredstva pa zahteva od uporabnikov vsaj osnovno obvlado-vanje rekvizita, saj se le tako lahko otroci in odrasli vamo prepeljemo do želenega cilja. Ste že slišali za stavek: »Rolanje mi gre prav dobro od nog, le zaustaviti se nikakor ne morem,« ali pa »Se dobro, daje bil tam postavljen semafor, ki sem ga objel kot svojo najdražjo.« Za razmislek pa vas le vprašam, če bi svojemu otroku pustili, da se na pot (le do trgovine) odpravi z av-tom, pri katerem zavore ne delajo ... !!« Veseli smo, daje vaše lokalno društvo korak pred ostalimi in s takš-nimi akcijami pokaže, da mu ni vseeno za varnost otrok. Prepričani smo, da bodo podobne dejavnosti vedno v večjem številu obiskane ne le v vašem kraju, ampak tudi dru-god. Z rolerskim pozdravom vam želimo prelepo in čim daljše poletje, veliko užitka polnih kilometrov, pa naj bodo peš, s kolesom ali na rolerjih. Zahvaljujemo se tudi Društvu prijateljev mladine Trzin v imenu šole rolanja Lucky Luka d.o.o. in v imenu vseh udeležencev letošnje rolerske dejavnosti ob zaključku šolskega leta za izkazano gostoljubje. Luka Klasinc POČITNIŠKO ROLANJE (Vtisi udeležencev): Dijana: Zelo dobro se imamo. Učitelji nas ubogajo. Jan: Rolanje me veseli. Šel sem zato, ker je šel moj prijatelj Jošt in ker me je zanimalo, kako je v pravi šoli rolanja. Imamo se lepo. Marko: Bilo je zelo zabavno - poučno in veliko igre. Kaja: Želela sem se naučiti pravilnega rolanja. Bilo je lepo in zabavno. Učiteljica in učitelj sta bila zelo prijazna. Rada bi še hodila na rolanje. Silvo: Na rolanje sem přišel zato, da se naučim novih veščin na rolerjih. Danijel: Všeč mije bilo. Veliko sem se naučil. Najbolj mije bilo všeč, ko smo skakali. Vožnja po eni nogi mi ni bila všeč. Tudi drugo leto bi šel rad v šolo rolanja. Kristián: Bilo mi je zelo všeč. Če bi trajalo dlje, bi še vedno hodil. Trenerji so bili zelo dobri. Najbolj mi je bil všeč hokej, taxi mi pa ni bil všeč. __ Miro - Danielov in Kristianovoče: Menim, daje bila iniciativa zelo dobra, prav tako izvedba. Škoda, da ni bilo več otrok. Zagotovo se bomo tudi drugo leto udeležili rolanja. Anže: Na rolanju mije bilo zelo všeč. Veliko sem se naučil, pa tudi igrali smo se. Anja: Na tečaju je bilo »luštno«. Aninaje bila zelo prijazna. Sedaj že znam sama rolati. Anžetova in Anjina mamica: Letos je DPM že prvi teden počitnic organiziralo in tudi sofinanciralo rolarski tečaj. Na ta načinje bilo rolanje dosegljivo vsem otrokom. Na tečaju sem imela oba otroka. Moram reči, daje bil tečaj kakovosten in daje bilo vzduš-je prijetno. Učitelji so se potrudili in otroke učili preko igric, tako da so se izpopolnjevali »spotoma« in jim ni bilo dolgčas. Jošt: Vseje bilo zanimivo. Najbolj sem uži val ob igranju hokeja. Vaditelji so bili prijazni. Drugo leto bi še přišel. Joštova mamica: Zanimiva zaposlitev otrok ob koncu šolskega leta. Vaditelji znajo pritegniti otroke k dejavnosti na zanimiv način. Rada bi pohvalila tudi go. Anico Mušič in DPM ker se trudijo pripraviti programe, ki otroke pritegnejo in razveselijo. POČITNIŠKE DEJAVNOSTI DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE ^Poletje je tu in z njim težko pričakova-ne počitnice. Za večino učencev je to čas brezskrbnega preživljanja prostega časa doma ali kje drugje. Starši skušajo svojim otrokom omogočiti čimbolj pestro preživ-ljanje prostega časa. Na žalost pa so vse pogostcje finančno in časovno omejeni. Da najmlajšim ni dolgčas, so danes na voljo različne možnosti. DPM Trzin je učencem pripravilo počit-niško rolanje kot nagrado ob koncu šolskega leta. Vodili so ga trenerji strokovne šole rolan-ja in drsanja LUKE KLASINCA. Tečaja seje udeležilo 12 otrok. Uživali so vsi -tako začetniki kot tisti, ki so že nekaj znali. Preko igre, kije otrokom najljubša metoda, so si pridobivali nove rolarske spretnosti in vragolije, hkrati pa so trenirali tudi že znane veščine. Ves čas tečaja so posvečali veliko pozornosti temu, kako seje treba naučiti PRAVILNEGA IN VARNEGA ROLANJA. Za tište otroke, ki bodo večino počitniške-ga časa preživeli doma in da bodo lažje prenašali vroče dneve, je društvo omogo-čilo tudi nekajdnevno kopanje na domžal-skem kopališču. Otroci bodo imeli v jeseni svojim sošolcem kaj povedati. DPM želi vsem otrokom sproščene in varné počitnice. za DPM Petra Mušič NOVICE IZ PGD TRZIN ^^ ajprej smo dolžni popravek iz prej-šnje številke Odseva. Pomota je bila pri zapisu rezultata vodnega nogometa. Prvo mesto so namreč osvojili trzinski športni- ki, drugo člani PGD Mengeš, tretji pa smo bili domači gasilci. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo. In sedaj k dogajanju tcden dni kasneje ali na soboto, rezervirano za veselico. Po raznih ocenah seje na njej zbralo kar kakih 2000 obiskovalcev. Po odme-vih in pohvalah sodeč ste bili zadovoljni. Kar nekaj pohval smo slišali tako glede hrane, kot tudi sprejemlji-vih cen. To, da ste bili zadovoljni, pa je bil tudi naš cilj in vaše odobravanje nam je poplačalo ves trud in skrbi pri pripravi in izvedbi prireditve. Kdor te stvari pozna, ve, daje bilo delà kar obilo. Pred kratkim smo si šli tudi ogledat, kaj se dogaja z našim novim avtomo-bilom. Na sliki lahko vidite, kako izgleda ogrodje za nadgradnjo. Ko to berete, pa avtomobil verjetno že Iakirajo. V juniju smo imeli tudi dve intervenciji. Prvič smo hiteli na pomoč po neurju, ko smo morali odstraniti podrto drevo, ob drugem klicu k akciji pa smo morali pogasiti drevo, ki gaje neznani nepridiprav zažgal od znotraj. Naj bo za ta dopustniški mesec dovolj pisanja. Ko bo septembra izšla naslednja številka Odseva, pa upamo, da bo naš novi avtomobil že v Trzinu. V imenu članov PGD Trzin in tudi v svojem imenu vam želim, da bi počitnice in dopuste preživeli kar se da lepo in prijetno, predvsem pa brez nezgod. Predsednik PGD Jože Kajfež Novi trzinski gasilski avtomobil žc dobiva svojo končno podobo. ADVENTURE CAMP V PRAVÉM POMENU BESEDE ÉBSfi ONGER PD TRZIN PLANINSKO DRUŠTVO PRIDOBILO TRI NOVE PRIPRAVNIKE ZA VODNIKE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE SlvSB Trije člani Mladinskega odseka PD Onger Trzin (Trzinca Tomaž Kocman in Bošt-jan Kralj 1er Domžalčanka Nataša Kramar) so sredi julija bili na tečaju za vodnike PZS v Bavši-ci (pri Bovcu) in ga tudi uspešno opravili. Delovali bodo predvsem v MO. Po obdobju, koje društvo izobraževalo planinske in mladinske planinske vodnike, ki so po veči-ni kar hitro obupali nad zahtevnim in odgovornim (ter seveda prostovoljnim) delom, seje, upamo, pričelo novo obdobje. Tomaž in Boštjan sta sploh prva trzinska vodnika PZS, ki sta »izšla« iz delà MO na OŠ Trzin! Pri njihovem delu jim vsi skupaj želimo še naprej varen korak v gorah. Vsi člani PD Onger Trzin si lahko izposodijo naslednjo društveno opremo: • čelade • plezalne pasove • vponke • pomožne vrvice • cepine in dereze Pogoj za uveljavitev vseh ugodnosti je potrjena članska izkaznica za leto 2002. Pokllčlte Emila (031) 570 - S33 ln se dogovorite za Izposojo naša pot proti taboru. Vozili smo se v starem kombiju, v katerem je močno zaudar-jalo po bencinu (to je povzročilo prebavne motnje Mihu), na poti smo se ustavili ob reki in Romunija nanije postajala vedno bolj všeč. k-Je še spominjatejanuarja in tekmovan-ja Mladina in gore? Potem najbrž veste, da smo takrat trzinski žerjavčki (ekipa mladih planincev iz MO PD Onger Trzin) postali državni prvaki, in kot se za zma-govalce spodobi, smo za to přejeli tudi že tradicionalno nagrado: udeležba na med-narodnem planinskem taboru v tujini. Vendar pa vse le ni bilo tako običajno. Ponavadi so se zmagovalne ekipe odpra-vile v Avstrijo ali Italijo, kjer pa letos ni bilo razpisanih mednarodnih taborov. Zato smo si za svoj cilj izbrali Romunijo. ln tako smo se 13. julija ob pol treh (zjutraj, da ne bo pomote) zbrali na ljubljanski železniški postaji. Nobeden izmed nas ni bil pretirano zaspan, saj je po naših žilah tekla zadostna mera adrenalina, ln nato smo šli ... Naš prvi vlak nas je popeljal čez Hrvaško in Madžarsko, mimo Blatnega jezera, vse tja do Budimpešte. Tam smo si lahko pošteno pre-tegnili noge, nato pa se prepustili peturnemu ča-kanju na res lepi in veliki železniški postaji. Koje nato končno pripeljal vlak, pa so se dogodivščine za-čele. Nismo zgrešili vlaka, če ste to mislili. Nas paje hotel madžarski sprevod-nik malo pred romunsko mejo vreči z vlaka. Razlog je bil, vsaj za nas, dokaj dvojezični urnik, tako da smo ga tudi mi razumeli. V naslednjih dveh dneh smo tako eni odšli na kolesarjenje, vožnjo s ka-nuji, plezanje in na celodnevno turo, ki je vključevala tudi ogled snežne jame. Najbolj je vedno nasrkal »Simon without hair«, saj gaje vedno in povsod ujel dež, tako da seje v tabor vedno vračal čisto přemočen. Poleg vseh stvari pa smo Slovenci bolj kot vse ostalo najraje igrali tarok. Naš cilj je bil, da bomo igro igrali, dokler ne bo eden izmed nas přišel na Mont Everest (8848 m). Kdor pa se vsaj malo spozna na tarok, se gotovo zaveda, da do tja ni najla-žje priti, zato je tudi naš najboljši (Miha) končal malo pod Mont Blancom (4807 m). ln tako je mineval naš tabor. V četrtek nismo odšli nikamor, saj je zjutraj deževalo, v petek pa sije lahko vsak izbral, kam bi šel najraje. Slovenci smo se vsi (razen Urše) odločili, da bomo odšli na celodnevni izlet. Člověk bi za kaj takega pričakoval, da bomo vstali okrog sedme, mogoče osme ure in odšli čim prej, a v Romuniji gre to nekoliko drugače. Dan nenavaden. Problem je bil v tem, da smo imeli karto samo za vlak, ne pa za sedeže na vlaku. Ampak mi se nismo dali in smo mu raje plačali 10 eurov in se odpeljali naprej. Pravo nasprotje Madžarom pa so bili Romuni. Kot prvo so govorili angleš-ko, kot drugo pa jim je bilo vseeno, ali imamo rezervirane sedeže ali ne. Mi pa smo se še vedno peljali, in peljali smo se vse do pol dveh zjutraj, ko bi skoraj přespali našo postajo, a seje na srečo Urša zbudila in nas pregnala dol. Veliko lepše bi bilo sicer ostati na vlaku, ampak se na žalost ni dalo. To vam govorim zato, ker smo namreč tisto noč přespali (no, vsaj jaz sem spala) kar lepo na postaji. Na neudobni klopci. Pa smo tudi to preživeli. Sicer je imel »ta velk Simon« zjutraj manjše prebavne motnje in tudi ostali se ravno nismo počutili najbolje, ampak saj smo planinci, a ne? Okoli enajstih paje prišla naša rešitev. Organizator tabora, Calin namreč. Le-ta nas je naprej odpeljal na pijačo, nato smo dobili novega voznika Dana in še nekaj romunskih otrok, potem pa se je začela A nato seje zgodilo nekaj, kar nismo pri-čakovali. Peljali smo se namreč v kombiju, ko kar naenkrat zaslišimo glasen hrup grrrrrrrr..........Kaj seje zgodilo? Smo kaj povozili, smo zapeljali s ceste, kaj? Nič od tega, samo kolo smo zgubili! No, potem smo ga morali tudi najti, seveda. Nato seje začelo čakanje. Dan nam je namreč že na začetku povedal, daje on zdravnik, ne mehanik. Mi pa smo čakali, čakali približno osem ur, ko smo počasi že začeli razmišljati, kako naj se namesti-mo, da bomo lahko vsaj malo spali, paje mimo nas pripeljal avtobus. Kljub temu, daje bil že popolnoma polil, so nekako vanj spravili tudi nas. Nato je sledila Še eno uro in pol dolga vožnja in nato smo přispěli. Nad taborom smo bili vsi prese-nečeni. Pozitivno. Do njega smo prišli po Potki, ki je vodila čez manjši most in nato mimo prostora za taborni ogenj do hiške. Le-ta je bila majhna, a je imela vse, kar smo potřebovali. In tišti trenutek je bila to samo spalna vreča in prostor, kjer jo lahko položimo. Vodniki so bili zelo obzirni do nas, in so nas naslednji dan pustili spali do desetih, nato pa so nam postregli z aJtrkom. Potem pa smo morali na liste napisati imena in jih prilepiti na majice. Pravo senzacijo sta povzročila naša Simona s svojima istima imenoma in istima začetnica priimka, zato se ju je že prvi dan P"jel vzdevek »Simon with hair« in »Si-'"on without hair«. To, da so imeli oni tri uane in tri Ijuane, ni motilo nikogar. Popoldan so nas odpeljali na izlet. Peljali so nas naokrog in kar naenkrat smo se znašli pred vhodom v jamo. Pa smo šli vanjo. Na srečo smo imeli v nahrbtniku vsaj kakšno svetilko, drugače bi se po vseh tistih rovih pobili. No, pa tudi plezali smo notri. Kasneje smo se odpravili na plezanje še na zunanjo steno. Bilo je zabavno, a kar naporno, tako da smo zvečer vsi zopet popadali v spalné vreče. Zjutraj nas je čakalo presenečenje. Romuni, ki so imeli na začetku tabora totalno preveč energije (ravno obratno kot mi), so namreč mislili, da bosta oba Simona veliko lepša, če bosta imela na licih nekaj zobne paste. No, mislim, da se njima že ni zdelo tako. Potem pa smo se počasi mi privadili na Ro-mune, oni so se privadili na nas, in kmalu smo ugotovili, da so prav zabavni in dajih bomo pogrešali, ko bomo odšli. V torek so tudi izoblikovali skupine in nam napisali urnik naših aktivnosti za cei teden. Že prej sem govorila o naših odnosih, no Romuni so se tudi tukaj izkazali, saj so nam napisali v domačo Slovenijo, v Ljubljano, kjer nas je pričakal dež in seveda naši starši in Emil. In tako seje naš izlet dokončno kon-čal. Lahko vam le rečem, daje bilo res enkratno in nepozabno. Hvala še enkrat Emilu Pevcu, Mladinski komisiji pri Planinski zvezi Slovenije, Zdeňki Mihelić in nenazadnje tudi UrSi Košir, ki seje »žrtvovala« inje bila naša spremljevalka v Romuniji. Trzinski žerjavčki seje vedno začel okrog devete ure in kon-čal tam od polnoči pa do štirih zjutraj. In tudi tokrat ni bilo nič drugače. Na turo smo se odpravili ob dvanajstih. Na začetku smo naredili kar velik vzpon, nadalje-vanje poti paje spominjalo na sprehod po Pohorju. Vseeno je bilo zelo prijetno. Piko na i paje izletu na koncu dodal še ogled snežne jame, v kateri smo videli zanimive ledene skulpture. Nato nasje čakal samo še zadnji dan v taboru, ki so ga rezervirali za lov za skritim zakladom. Leta je potěkal podobno kot pri nas. Razdelili so nas v skupine, ki so nato tekmovale v stvareh, ki naj bi se jih ta teden naučili (kolesarjenje, orientacija, vožnja s kanuji. raj nič ne razlikuje od našega (Big mouth, Turbo gotlja - tisti, ki ga poznate, že veste, zakaj). Kasneje paje sledila še zabava, saj sta dve dekleti praznovali rojstni dan. Vendar smo bili mi zelo utrujeni, zato smo se že okoli enih odpravili spat (Romuni pa so se zabavali naprej). Zjutraj je bilo na vrsti pakiranje, nato pa slovo. Bilo je težko, a mi smo se potiho že veselili, da bomo lahko po dolgem času zopet spali na udobni postelji in jedli normalno hrano. Do železniške postaje v Cluju nas je odpeljal Dan v našem Ijubem kombiju. zdaj že spet s štirimi kolesi. Tokrat med potjo nismo izgubili nobenega kolesa, nam je pa zato »crknil« kar cei kombi - in smo ga potem morali porivati. Na srečo je bila to zadnja nenavadna stvar na poti nazaj, saj mislim, da naša srca ne bi prenesle še kakšnih večjih zapletov. V Cluju nam je Dan tudi pomagal urediti rezervacije za sedeže, tako da smo se brez skrbi odpeljali proti Sloveniji. Vmes smo sicer še ne-kajkrat zamenjali vlak (v Alba Iuliji, v Budimpešti in nazadnje v Zagrebu), nato pa smo se po skoraj desetih dnevih vrnili plezanjc, jamarstvo, izdelovati smo morali tudi origame itd.). Kako smo se izkazali Slovenci, naj raje ostane skrivnost. Naj vam še povem, da so na koncu vse štiri ekipe osvojile prvo mesto. Tistega večera je bila tudi podelitev priznanj za udeležbo. Vsak je dobil diplomo, na kateri je bilo napisano njegovo planinsko ime, majico in vprašalnik o taboru. Naj povem le, da se Mihovo romunsko planinsko ime sko- Novembra lani smo v okviru Združenja ekoloških kmetov 'Zdravo življenje' (ZEKZŽ), ki ima sedež v Lukovici, začeli z raziska-vo, s katero smo hoteli ugotoviti možnosti trženja ekološko pride-lane hrane. Na podlagi te raziskave je bila narejena diplomska naloga z naslovom 'Možnosti trženja ekološko pridelane hrane na domžalsko-kamniškem območju', izdelane pod mentorstvom prof. dr. Katje Vadnal na Oddelku za agronomijo (Katedra za agrarno ekonomiko), Biotehniške fakultete v Ljubljani. Ekološko pridelana hrana je rezultat enega od sonaravnih oblik kmetovanja, tako imenovanega ekološkega kmetijstva, za katerega se v zadnjih petih letih odloča vse več kmetov. Takšno kmetij-stvo temelji na ravnovesju v sistemu tla-rastline-živali-človek in sklenjenem kroženju hranil v njem. Prepovedana je uporaba lahko topnih mineralnih gnojil in sintetičnih sredstev za varstvo rastlin. Prepovedano je krmljenje krvne in kostne moke ter druge krme živalskega izvora, uporaba hormonov, preventivna uporaba antibiotikov in zdravil proti stresu pred zakolom. Prav tako je prepovedana uporaba kakršnihkoli gensko spremenjenih organiz-mov. Osnova pridelave je kolobar in živalim prilagojena reja z izpusti. Kmetije morajo biti vključene v ustrezen nadzor. Ena od sonaravnih oblik je tudi biološko-dinamično kmetovanje, ki temelji na spoznavanju, preučevanju ter uporabi snovi in energij zemlje in vesolja na rast in razvoj rastlin in živali. V raziskavo je bilo vključeno širše domžalsko-kamniško območju, ki sega od vznožja Kamniških Alp, preko Tuhinjske doline, Črnega grabna, Moravške doline ter do Litije in Zasavja. Cilj raziskave je bil analizirati sedanje razmere na področju prodaje ter oceniti možnosti za povećanje učinkovitosti prodaje, zato smo analizirali sedanje razmere na področju ponudbe in povpraševan-ja. Izvedli smo anketiranje ekoloških kmetov na omenjenem območju ter anketiranje potrošnikov v mesecu decembru, V analizo je bilo zajetih 47 kmetij, kar pomeni 61 % vseh poslanih anket, in 75 anket potrošnikov, ki so potenciální porabniki ekološke hrane, saj smo ankete delili obiskovalcem predavanj društva Ajda Domžale ter na njihovi stojnici v Domžalah in na stojnici ZEKZŽ v Kamniku. Ugotovili smo, da so anketirane kmetije pretežno hribovsko-vi-šinske, zato se že zaradi naravnih danosti ne morejo ukvarjati s kakršnokoli intenzivno rejo ali pridelavo. Usmerjene so v živino-rejo (94%). 13% je čistih kmetij, kar pomeni, daje kmetija edini vir dohodka. Po velikosti in sestavi zemljišč so z 8,3 ha kmetij-skih zemljišč pod povprečjem slovenskih ekoloških kmetij (11,5 ha) in daleč pod evropskim povprečjem, kjer je velikost kmetij-skih zemljišč na ekoloških kmetijah od 22 do 25 ha. Večina anketiranih kmetuje ekološko in so člani ZEKZŽ, nekaj paje tudi tak- AVTOMATSKA VRATA z Daljinskim odpiranjem Testenova 69,1234 Mengeš Tel. 723-02-70, fax 723-02-75 GSM 040/730-275 e-mail: elshop@siol.net http://www.elshop-sp.si SERVIS PRODAJA IN MONTAŽA Crawford GARAŽNA IN INDUSTRIJSKA VRATA. NAKLADALNE PLOŠČADI šnih, ki kmetujejo biodinamično ali pa kombinirajo obe metodi. Gospodarji kmetij so v povprečju stari 46 let in z dobro izobraz-beno strukturo, saj jih ima 63% zaključeno najmanj srednjo šolo, njihove družine pa imajo v večini 3 do 6 družinskih članov. Tako za kmete kot za porabnike ekološke hrane je izredno po-memben nadzor ekološke pridelave in predelave. Večina anketiranih je v nadzoru pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Mariboru. Od teh jih je tretjina pod nadzorom 1. leto in svoje pridelke lahko prodajajo samo kot konvencionalne. 34% jih je pod nadzorom 2. leto, svoje pridelke pa lahko prodajajo kot pridelke iz preusmer-janja. 28 % kmetij je pod nadzorom najmanj 3. leto in so si tako že pridobili naziv 'ekološka kmetija', svoje pridelke pa lahko prodajajo kot ekološke. 6% kmetij ni pod nobenim nadzorom, pa čeprav kmetujejo po eni od sonaravnih metod. Glede na ta dějstva lahko pričakujemo, da bo število ekoloških kmetij vsako leto večje. Po staležu živali prevladujejo kmetje, ki se ukvarjajo z govedore-jo (83%), zastopane pa so vse živinorejske panoge. Po prodaji ži-valskih proizvodov največ kmetij prodaja meso govejih pitancev, sledi prodaja mleka ali mesa krav, mesa telet, jagnjetine, mesa plemenskih telic ter svinjskega, kunčjega in konjskega mesa in kozletine. Nekaj je kmetij, ki prodajajo jajca in med. Vse kmetije, ki imajo jagnjeta in žrebeta, le-te tudi prodajajo. Nobena kmetija pa ne prodaja ove mater, ove mladic, ovnov, kozlov in kobil, ker jih imajo za razplod. Veliko rastlinske pridelave je namenjeno lastni porabi, tako živali kot ljudi. Vseeno pa petina vseh kmetij prodaja sveže sadje, sledi prodaja krompirja, zelenjave in žitaric. Na eni kmetiji se ukvarjajo tudi z vzgojo in prodajo sadik jablan, hrušk in češenj. Kmetije prodajajo tudi suho sadje, domaći kis, sir, moko, kislo zelje, kislo repo in žganje. Naredili smo tudi oceno količine pridelkov, ki so jo anketirane kmetije sposobne prodati v enem letu. Smiselno bi bilo to oceno razširiti na vse ekološke kmetije omenjenega območja, zato konkretnih številk ne bom navajala. Ugotavljali smo tudi, kako kmetije ekološke pridelke prodajajo in ugotovili, da izstopa delež kmetij, ki prodajajo neposredno na kmetiji (76%). Večinajih uporablja 1 ali 2 tržni poti. Po tržnih poteh, ki si jih želijo, ostaja kot najboljša še vedno neposredna prodaja na domu, čeprav v svetu ta način prodaje upada. Raziskave na širšem celjskem območju v letu 2001 pa so pokazale, da so potrošniki pripravljeni kupovati hrano na kmetijah, ki so v povprečju oddaljene do 10 km. Tudi naša raziskava je pokazala, da skoraj polovica anketiranih potrošnikov kupuje ekološko přiděláno hrano neposredno na kmetijah. 30 % anketiranih kmetov bi želelo prodajati z dostavo na dom po naročilu. Pri trženju največ kmetov vidi težavo v oddaljenosti od trga in kupčev, zato si želijo skupne oblike prodaje, za katero seje opre-delila večina (87 %) anketiranih. Od teh si jih največ želi skupno biotrgovino v večjem kraju (61 %), sledi skupna blagovna znam-ka (37 %) in skupna stojnica (34 %). Biotrgovina pomeni bolj organizirano trženje z ekološkimi pridel-ki, kjer porabniki lahko bolj redno pridejo do tovrstne hrane. Skupna blagovna znamka pomeni prepoznavnost določene vrste blaga na trgu in jamstvo njegove kakovosti za kupca. Blagovno znamko Biodar lahko za ekološke pridelke uporabljajo kmetije, ki so pod nadzorom in so si pridobile naziv 'ekološka kmetija' ter so včlanjene v Zvezo združenj ekoloških kmetov Slovenije. Izkazalo seje, daje med kmeti njen pomen slabo poznán, saj le ena kmetija uporablja blagovno znamko Biodar, pa čeprav bi le to lahko uporabljalo že 28% kmetij. Zato bi bilo potrebno začeti blagovno 30 odsev známko Biodar dosledno uporabljati za vse pridelke iz ekoloških kmetij. Postavitev stojnice pomeni možnost neposredne komunikacije med pridelovalci in porabniki ekološko pridelane hrane.Tako lahko kmetje spoznajo želje, pričakovanja in potrebe kupčev. Za začetek bi bilo smiselno prodajati na ekološki tržnici v večjem kraju. Od jeseni 2001 je v Domžalah vsako soboto postavljena stojnica, kjer pod blagovno známko Demeter prodajajo kmetje, ki kmetujejo po biodinamični metodi. Zanimivo je, da le nekaj kmetov meni, daje povpraševanje po ekološki hrani dovolj veliko. Več kot polovica paje prepričanih, da povpraševanje narašča. Istočasno paje 79% anketiranih pot-rošnikov prepričanih, daje ponudba ekološke hrane premajhna in so jo pripravljeni redno kupovati. Glede na ponudbo hrane anketiranih ekoloških kmetij le-ta ustreza povpraševanju anketiranih potrošnikov, saj bi jih več kot polovica redno kupovala sadje, ze-lenjavo, krompir, jajca in žita. Vprašanje paje, ali je količina, ki jo ponujajo ekološki kmetje dovolj velika. Drugače paje s pov-praševanjem po govejem mesu, za katerega je manjše zanimanje, kar pa je verjetno poslcdica afer v konvencionalnem kmetijstvu. Prepričana pa sem, da bo ekološko prirejeno meso pod blagovno znamko Biodar našlo več porabnikov, kot je pokazala raziskava. In kdo so porabniki ekološko pridelanega živeža? Izkazalo seje, da so to ljudje, ki imajo pozitivno mnenje o ekološko přiděláni hrani, saj menijo, da je zdrava, kvalitetnejša, bolj okusna in neškodljiva, istočasno pa se zavedajo, daje zato tudi dražja. Večinoma so to tudi ljudje, ki se trudijo za zdravo življenje, saj pogosto jejo sadje in zelenjavo, izogibajo se industrijski hrani in hrani z raznimi dodatki ter poskušajo uravnovesiti delo in zasebno življenje. Izkazalo seje tudi, da izredno velika finančna zmož-nost porabnikov ne vpliva na veliko povpraševanje po tovrstni hrani. Večina anketiranih porabnikov so predstavniki srednje generacije (31-60 let) in živijo v družinah z 2-5 družinskimi člani. Večina jih ekološko přiděláno hrano kupi na kmetijah ali stojnici, od teh pajih polovica tudi sama prideluje. Ob koncu se zahvaljujem vsem kmetom in porabnikom, ki ste bili pripravljeni sodelovati pri anketiranju, saj brez pravilno izpolnje-nih anket raziskava ne bi bila mogoča. Vsem, ki ste se odločili za eno od sonaravnih oblik kmetovanja, želim, da bi na tej poti vztrajali, vsem nam in našim zanamcem pa, da bi se lahko prehra-njevali z zdravo in neoporečno hrano. Pavla Pirnat Rad bi umri v spancu tako kot moj stari oče. Noč em kričati in vriskati od strahu kot potniki v njegovem avtomobilu. VftOÔ STRAN s« m> v ~m2£mzi v ®mm Društvo prijateljev mladine vabi vse mlade in mlade po srcu na druženje ob glasbi in plesu vsako nedeljo ob 19.uri v dvorano KUD-a Trzin (voditelja: Darinka in Janez Grad) > Žerjavčki vabijo vse, ki bi se jim radi pridružili v njihovem društvu, vsak ponedeljek ob 16. uri v Bar BOR. I £elektrotehna Mengeš SPECIALIZIRANA PRODAJALNA BELE TEHNIKE in ELEKTRO MATERIALA fjg/uùi/ S] Electrolux ~W' SVgOSKO 2NANJE IN KAKOVOSI bosch gorenje AKCIJA JULIJ Gospodinjski aparati likalniki ■ sokovnik - sesalci friteze - toaster - itd... - 10 % gotovinski popust brezplačna dostava! Delovni čas: pon. - pet. od 8.30 do 18.30 ure Sobota od 8.30 do 12. ure UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI Telefon: 01/ 72 37 051 '>N 1HÍOTAT JPHÏÏT1EK WĚmMmmiMk fiVrOliîffiSTVO VIDMfiR i Nudimo vse avtoliřarske in avtokleparske storitve Habatovo 7B, 1236 Trzin, Tel.: 01/564-20-27 VIDIM SVET DRUGAČE TOVARNIŠKA TRGOVINA V PODSKRAJNIKU PRICERKNICI BBE8T-TOP Tapetnlitvo d.o.o. Sedet Jemčeva 45 A, 1236Trzin Proizvodnja: Podskrajnik 18,1380Cerknica tel: 01 709 0300,fax: 01 7006903 SALONA (»«uramT'z nu n Podíkn/mku)ODPRTA: obdelovnik h: od 7 do 19 .aob od 9. do 13 ure