Tečaj I\
V srédo 23. Grudna 1846
List 51
MI in.
Mi oznanimo to
skušnjo, brez de
bi že pervo

i \
I I o rakah jo dère
V	kolésa šumí Jih spenjena père,
V	króg zcne, vcrti.
Ko blisk se kolésa Lopate verte,
Odméta, otrésa Val iskre vodé.
Kaj v mlinu ropoče, Kaj zmaja, bobni? Kolo, glej tam vróce
V	króg kamne podí.
Spod kamnov pa moka Se bela kadí, Kolo jih brez stoka Okróg ne vertí.
In mlinar na skali Pregléda svoj dom, Ter kamnov ték hvali, Prav': Stradal ne bom!
leto veliko debeliga pridelka obljubiti zamogli tudi tega
kakor srno že večkrat rekli

pa
ne ob
ljubimo, de pridelkov prieakovati. setev semena misliti.
bi smeli iz semena vselej le zdravih
Ko
Smo prekasno zaćeli na
bi
bili začeli
f
AI' voda šuméca Ni živa mladost? Moc tvoja cvetéca Iskrena krepost?
Kdor moc pràv oberne K' še vroca kipi, Si lakot odverne
Star
začetku , ko je korún k nam přišel, tako delati
v

?
de bi bili večkrat iz semena korún per delo v ali, javalne bi bil ta koristni sad tako oslabel.
Pri vsem tem pa tudi še zdaj ne smemo te skusnje zanemariti, posebno če smo zdravo, lepo be lorumenkasto seme iz popolnama zdrave njive dobili.
y
v srééi živí.
Pod téžo kdor stoka Ki tare moči.
?
Lahka pomoc zoper nevarnosti ognja y
fiižinah.
fužinah se včasih streha vname od isker ki iz ognjiša k viško gredo. Neki fužinar, Bal ta s-/ ; ~	.	zar Mosdorfer po imeni, svetuje dobro pomoč
Kako korunovo seme sejati. de imamo že zoper tako nesrećo, ki sicer ni nova, tode poter
Glej: s trenjem le moka Se pridna storí!
?
y per vim leti precej pridelka prieakovati.
Po skušnjah kmetijskiga oskerbnika
gospoda
jena in ne draga.
Ta pomoc v tem
obstoji, de
se vsako leto en
jL „	iYinv,i«joivi£c* ucsiv^iumiva,	krat ali dvakrat z veliko metljo fuzine ometêjo ali
Alberta v Ros lan i, se zamore že pervo leto	pa s kako veliko brizglo (Feuerspritze) prah proč
veliko debeliga korúnapridelati, če se takóle ravná:	spravi, potem pa streha in vse lesovje od
1) Korúnovo seme naj se seje na-verti v znotraj z apnam pobeli; apnu se mora v ta novič prekopane, dobro gnojene grede. Če je vre- namen nekoliko g a lun a primešati.
JĚ.M. vr T IV/	t viiv^uut/	UVM1 V	VJ l/liu	tul/« V L/ Jf Vit
me suho, posej seme koj dopoldan v ravno po
Vsak ve, de se oginj galuna ne prime, in de
prej pripravljene grede ; če si pa gredice še le	se nasproti po galuni apno lesa bolj prime. Razun
popoldne překopal, ga posej na večer. 2~) Gre-	tega je pobeljeno poslopje tudi bolj svitlo, dice naj bojo po čevlji saksebi, in de pregosto Za veliko fužino se potřebuje okoli 10funtov
ne seješ, zmešaj en del semena z tremi deli suhe	galúna in nekaj škafov apna, kar vse skupej ne
ě	/^i	4	1 *	»	v	a	a f	9	a tt	m
perští. Setev v gredice pa zató priporočujemo, kér storí veliko stroškov.
se da pri mladih sadikah potem takim pletev, kopa
tem pa nočemo reči, de bi po tem navadniga
in presajanje veliko lože opraviti. 3) Šeme se sme gasilniga orodja in pa visocih in nekoliko obokanih s perstjo le za dve slabi čerti flinji) na debelo fvelbanih) ognjiš potreba ne bilo.
fl	• 1 ê	A	m T	1	1 0 v/ A	m	*	_ _	v -m m	1
pokriti. 4) Nar boljši čas za to setev je okoli sv.
(Praški „Nedeljni list")«
Jur ja. 5) Ko so sadike visokost
do
paleov
dosegle, naj se presadé v dobro obděláno njivo, kjer se ravno tako delječ saksebi, kakor navadni
Konjsko meso zdrava in tečna jed!
korún
?
v jamice vsade, ki so bile z drevesam ali
pa z matiko skopane.
(Konec.)
Kje pa se bo zdravo konjsko meso dobivalo
vprašali. Vém de
so per nas konji dragi,
boste
in de ne bo
lahko kdo konja kupil in ga precej v mesnico dal; pa
oni si vseskozi prizadevajo, si zmirej
žlahtniga sadja
vém tudi dobro, de veliko konj v nic pride, ki imajo do- pridobiti. Tako prizadevanje viditi, je kmetijski družbi
bro in zdravo meso, ki bi se lahko v prid in korist ober-
nesreci perpeti, de si kak
kaj prijetna rec
f
FrancBizjak, kmet iz Dob
niti dalo. Kolikokrat se po
lep konj nogo zlom i, za
zdrav, dobro rej en , ili druge pomoci, kakor de se konjedércu da.
kteriga
je dal v razstavo nekaj navadnih jabelk in hrušk in pa

Zarobljen in neusmiljen hlapec, ko bi tudi večkrat
domaći ména bilo kér n
o*
rojzdja; ce ravno to sadje ni žlahtniga ple
i
nam jeBizjak vunder z njim zató vstregel,
m
d
t
ni
y
1
am
lahtn
pijan gospodar tak terdoserčnik ne bil, mahne v divjim plem
na ogled postaviti, temuč, vse plem
po S
lavi, mu okó izbije, ali ga se cio tako
serdu konja
poškodje, de ni za nobeno rabo več, in ne vé kam z
kt
na Krajnskim
tej
Žlahtniga sadja so
nj i m
Mladi konji, polni življenja se večkrat v norčevanji pod Ljubljano
poslali gosp. Jožef Bišof, sovlastnik Vevške papirnice
Kar je gosp. J
L
y
župan iz
ali radovanji pobijejo, in tako brez koristi proč pridejo. T
©
predmestja v Ljubljani, v razstavo dal
Star konj oslabí, ni vec za vpreči; pa kér nje- bilo večidel lepo, žlahtno sadje. — Gosp. Janez Boh
je
gov gospodar
zelenjave
ne vé kaj z njim storiti, ga po nemarno sili voziti in ga pretépa tako dolgo, do mu na césti pogine, mertev na tla pade in na poti ostane. Koliko v Cernel starih konj pa tudi stradanje umori, kér se jim potrébna gosp. Peter Lesk
tnár v Ljubljani, je razstavil nekaj navadne vertne
Gospá Elizabeta Pelik
S
rajšakinja
je poslala lepih jesenskih bresk
i
posestnik in adjunkt pri c. k
piča krati !
kmetijski družbi, 9 lusp
Kje je usmiïjenje, kje je miloserčnost do žival, kei
gosp
Sim
v Krakovim , lepih jesenskih bresk
Tom v: A
y
ktero nam družbe zoper mućenje zival toliko perporo-čajo ? Ali bi ne bilo bolj umno pa tudi koristilo, če bi posestniki take bolj stare konje v hlevu nekoliko boljši s senam kermili, in jih odebelili, po tem pa kakor
t
Posnik, vertnár na Poljanah, dve plemeni íižola
Lenka T omeo va iz Krakoviga pa nekaj cíbar
(Ko
sledí.)
drugo klavno živino zaklali, in tako meso domá v prid obernili ? Ce stare krave kolemo, zakaj bi pa starih in sicer zdravih konj ne? Koliko živežabi več bilo, ko
ga je zdaj ? Možjé, kteri so to reč že vežkrat poskusili terdijo , de se da konjsko meso tudi posušiti in de je dobro tudi suho. Skušnja je pokazala, de je konjski
y
Popis letiiie na gorni strani Celja, in ne ktere prijatelske vosila zastran Novic.
10. dan Grudna.
Gospod vrednik! Zdavnej vém de že pričakujete
od tod obljublj
písma
y
in ko bi Vam ne šlo ravno
jezik boljšiga okusa ko goveji. Tudi sercé, jetra, obi-sti, pljuča i. t. d. pràv perpravljene, jedcam neki pràv dobro diše. Meso mladiga zdraviga konja se enaci teleč-jimu, in meso starjih konj je malo slabši od govejiga. In če bi se nam tudi v početku tako dobro ne zdelo ,
ko goveje, kteriga smo že navaj eni, ali je pa to pràv,
de se nepremišljeno zaverže? Koliko ljudi, posebno revnih bi se lože preživelo in koliko denarjev bi se per-varvalo! Veliko lože bi se pa še pervadili konjsko meso jesti, ako bi se ljudjé pogovorili sicer zdrave , pa po-škodvane konje v mesnici očitno klati, in ko bi se
pobije, od
tako
piclo s časam ko meni, bi me že narber
bili
adi zvédili
Od
izpolnjenja moje obljube opomnili.
Kako de je pri nas z letvino, bi več krajev naše dežele ste med letam zvedili, in ste nam zopet v Novieah priobčili, kako de se je vreme nosilo.
Tam, kjer je bila huda toca, plohe, nalivi, burje, so slabo odlételi: mi pa na gorili strani Celja smo
dolžni za
lepe pridelke Boga hvaliti
Žita vsake baze
smo obilo přidělali
ehov, sosebno pa
zalogo,
de malokdaj toliko ; prediva, konoplj
pelj imamo ne in lane-
konjsko meso, predenj se konj zató postavljenih oglednikov poprej
zakole ali
preg
lédalo, in to
po
leg poducenja, kteriga so nam gospod vrednik naših
niga se je lepo reč naterlo in namikalo: ne bo se dalo vse to zimo poprésti. De si je ravno toča marsikje hudo dělala, bo cela Celjska kresija vunder, berž ko ne pri
im ko lanjsko leto. Korún nam je res skorej povsod
V •
obenokoristnih Novic od druge klavne živine na zna
se
nje dali.
Ko bi se konjsko meso po ukazi gosposke tako,
kakor meso druge domače živine preglédovalo, ali je
zdravo ali ne, kdo pameten bi se
branil ga jesti, in
boljim
zlo vzélo: je pa žita precej več ko lani. Kor najde kak kupee drobnih šišk po hramih. Iz tih drobnih zernic si bomo iskali korúnovo pleme prihraniti, ako nam še tih vjima ne vzame. gnjijejo naprej.
1
odbrane šiške k sreči ne
zakaj bi ga ne kupovali tudi, ako bi nam kaj bolji kup
Vreme se celo jesen obotavlja, de ni dan dnevu
peršlo? Ce zamoremo polže, gosi, race, prešiče,
podoben. Zadni konec Kimov
in veči del Kozoperska
y &
V
z el ve, ostré in vec drugih ziva.1 jesti, zakaj bi nar
čedniši in nar lepši živine
konj
ne jedli?
je le deževalo; komaj smo posejali nogradov
y
obilne pridelke
pospravili, sosebno
kér je letas tergatev v cas
Ce nas
bo dragína tako se
zanaprej stiskala, in
če nas naš prijatel korún
zapusti, bo tréba
na druge
jesenske setve padla. Gorice so v naših krajih letas delo obilno plačale: z dobrim vinam smo si sode in
in si pomagati^kakor bo moč, pomanj
jestvine misliti, ... ~ I iBIV«^»«^!^ MW> 11. V/JI \.w lit Vf V/ 4
kanje živeža vkrotiti in se lakoti v brambo staviti.
polnili. De se vino kazí
kleti ni
répa trati — ni rés. Le iz goríc na
zelj
v kadéh

h straneh, v
K
se
c.
ga
znožji visokih hřib skazil: pa taki kraji niso nika za vinsko terto namenjeni hrastje,
je kak sodic potegnil in
gotovo de ne
od Stvar pak za bukovje brezje i. t. d. Taki vinogradniki bi bolje storili,
ko bi tersje
posekali, in
zakaj iz takih
za
dili
vinskih letih cvicek
senčnih goríc se dobí
Popis perve sadne razstave v Ljubljani.
- (Dalje.)
Gosp. Dr. Orel so poslali v razstavo 2 plemeni kuho koristnih zímk, 3 plemena žlahtnih pu ternie, nekaj lepih tomincov, poletnih libém, kutin, neš-pelj, lacarolov (pitaniga o hro v ta, požne rudeče retkve, in pa pertljičniga íižola sajajo. Sčasama ne bo derčéta dobiti
1	• J t V f	1	f	^vi	M	ww	«	~ «	~	~	— —	• 1	i	i
y
si zavode (hoste^) zopet podre-
v narboljših
crevognzec
in pride dražji ko bi
zelšina
namésto de bi se derva drago prodale
Pa na
gloga) in pa več plemén
mesti de bi se taki nogradi zatirali, se
še le novi za
nar rodovitnišiga pleména.
Gosp. P. Hudo ver nik
Lani sim Vam sv. Lizbete dan pisal, de je se po
so s svojimi peterimi pleméni jabelk, peterimi pleméni vsih Svetih bilo tersje zeleno; tudi letas je bilo blizo
■ sv. Martina. Smo smeli po starih skušnjah lani dobre
hrusk in zlahtnim grojzdjem očitno
pokazali, de
za
sluzijo v pervi versti krajnskih sadjorednikov imeno- letvine pričakovati•* ne véni, ali bi jo sméli letas dru-
vani biti, zakaj njih sadje je nar žlahtniših plemén in gač. Če bo zima mehka, bi znalo práv biti; če bo pa
ojstra, je sadje in vinska terta k léti proč, kér je v jeseni čudno dognalo. Drevje in tersovje ima popke, ki bi gotovo bili počili, ko bi se bila slana le se kakih stirnajst dni dalej mudila ; h sreči je tri dni pred sv. Martinam pobelila, o sv. Lizbeti je precej hud mraz nastopil — do 8 stopinj. Cešplje, bréskve, pênj, černo ternje, drèn, nedéljni lés, smo na mnogih krajih vidili mesca Kimovca in Kozoperska vnovič cvesti in lepo zelenje poganjati. Kar pa lesu ni tako čisto obnorélo, je pa vunder močno odgnalo, in zima 15 stopinj bi lahko vse te debele popke pobríla; kje se bojov potem drugi vzéli, kadar prava spomlad nastopi? — Ce ostane pa zima mehka, se je bati de bo nezdrava. Trésti bi se bilo, ko bi ne vedili, de moder vladar nad nami čuje, in vse izpeljá, kakor previdi, de nam je v prid.
Kake tri tedne imamo silno dolgočasno vreme — mende se tudi Vam bolje ne godi — vedno mehko in grozno dezévno. S o vin a, oljska, Paka so velike, de malokdaj tako. Bojimo se, de bi nam setve ne poto-nile, sosebno požne. Dan po sv. Andreji je pervi sneg pádel, práv na debelo ga je bilo. Pa kmalo ga je jug spravil, in zopet se je dež povernil. Za dežjem pade sneg, tako de zdaj gazimo do kolen po snegu, pa spet bre-demo čez koléna po vodi: vmés so plohe, hudo bliskanje in treskanje in hudo vojskovanje vetrov. Danes in pa blagdan Mariin pred včerajšnim imamo sonce in lepo jasno vreme. — Bog nas prevodi po svoji nezapopadljivi previdnosti do prihodne spomladi.
(Konec sledí.)
Offlas
^	o
milostljiviga Ljubljanskiga kneza in škofa
zastran Alojzjevša.
(Dalje.)' '
III. Lastnosti mladenčev za prejemo v mlátí en š ni co.;	?
V škofijsko mladenšnico se bodo brez vsiga pla-cila le ubogi šolarji Ljubljanske škofije in rimsko-ka-toljške vére jemali, kteri pobožno zaderžanje, nagnjenje in poklic k duhovskimu stanu kažejo, kolikor se namreč to v pervi mladosti spoznati da. Zraven tega pa morajo mladenci, de bodo v mladenšnico vzeti, saj tretjo nemško šolo dobro zdelati, morajo dovoljne umnosti za učenje kazati, zlasti pa izverstne pridnosti in lepiga zaderžanja, in na telesi tako zdravi in terdni biti, de se da upati, de bodo kadaj mogli službe duhovskiga stanu verlo opravljati; po posebni volji Tridentinskiga zbora morajo taki mladenci zakonsko rojeni sinovi nepremožnih staršev biti. Akoravno želimo, de bi ubogi izrejenci precej zdaj saj za izhod z en ako zgornjo obleko napravljeni bili, vender mladenšnice premožnost take naprave še morebiti dolgo ne bo perpustila, torej je potreba, de za perilo in zgornjo obleko per sprejemi izrejenca v mladenšnico njegova rodovina ali dobrotniki skerbé, de s tem zadosti previdèn mládenec v škofijsko mladenšnico stopi. — Sinovi premožnih staršev pa se nikakor ne morejo brez plačila v mladenšnico jemali ; vender se zamorejo va-njo vzeti, ako je kaj prostora od več, če zgorej razložene lastnosti, zlasti poklic v duhovski stan imajo, in če čisto s svojimi denarji se hočejo preživiti. Po ena-kih pogodbah utegnejo tudi sinovi menj premožnih staršev v mladenšnico vzeti biti, proti temu, de en del redniških potroškov plačajo, kakor se jim bo to zgovorilo.
IV. Prejema izrejencov.
Presoditev, ali ima mládenec po III. terjane lastnosti na sebi, kakor tudi prejema sama gré le vsakdajš-njimu Ljubljanskimu škofu, tako sicer, de za to nikomur razun svoji vésti ni odgovora dolžán. To je, kakor
skušnja po vsih duhovnih napravah kaže, k njih vspehu
celo celo potrebno, kér se tukej praša za viši poklic, čez kteriga le cerkvena oblast soditi zamore in smé. Per tem pa se bo vender tudi na posebne vošila tacih vstanovnikov ali dobrotnikov gledalo, kteri postavim v svojih vstanovnih pismih hočejo mladenčam te ali une fare i. t. d. predstvo dati, kolikanj namen naprave sploh in občinski prid to dopustí ali svetuje ; in od duhovnih pa-stirjev na deželi se posebno dočakuje, de bodo ubožne mládenče, nad kterimi posebno dobre glave in zgorej popisane lastnosti čutijo, k pridnimu obiskovanju sole napeljevali, in po dobro dokončani tretji nemški soli ali na ravnost škofii ali po tehantii imena tacih mladenčev z natančno dokazo njih starosti, dušnih in telesnih last-nost, stanu in premožnosti staršev i. t. d. na znanje dali, de bi se jim, ako bi bolj perpravnih ne bilo, dobrota te naprave naklonila. Kér pa izrejenci mladenšnice le med šolskim letam tukaj stanovanje in živež imajo, ob šolkih praznikih (o vakancah) pa se iz nje izpusté, se tudi za to stran od duhovnih na deželi dočakuje, de bodo na te izrejence ob šolskih praznikih kar je moč pazili, in jim z dobrim svetam in perpomočki perstopili.
V. Odprava izrejencov.
Kakor pravica přejeme, tako stoji tudi pravica izpušenja ali odprave izrejencov le per vsakdajšnim Ljubljanskim škofu, tako de tudi za to stran nikomur kakor svoji vesti ni odgovora dolžán. Vsakimu izre-jencu je pripušeno z dovoljenjem staršev ali oskerbnika (irofa) vsaki čas iz mladenšnice stopiti, in drugi stan izvoliti; ako se pa očitno za kak posvetni stan nameni, sme le do konca tekočiga leta v mladenšnici ostati. Sicer stopijo izrejenci, kteri ostanejo per duhovskim poklici, iz mladenšnice še le po dokončanih modroslovskih šolah, kér se od tod v škofijsko (jbogoslovsko) duhovšnico vza-mejo; ako pa v svojim perzadevanji kaj odnehajo, in
tega ne storé, kar bi storiti mogli in mogli, se jim dobrota prostiga preskerbljenja v ti hiši tudi poprej zamore odtegniti, in pa bolj umnim, bolj pridnim in vrednim mladenčam , ki se bodo na njih město v mladenšnico vzeli, nakloniti. — Kér se denar vstanovnikov in dobrotnikov za nevredne mládenče clo ne sme zapravljati, tedej bo tišti, kteri lenobo ali nedovoljnost k učenju ali očitno pomanjkanje pobožnosti, lepiga zaderžanja in dobre volje kaže, in se za duhovski stan neperpravniga in nevred-niga na znanje da, ali na koncu šolskiga leta izpušen, ali pa se mu bo zlasti zavoljo većih pregreškov nanag-lama slovó dalo. — V takih prigodkih ne bo nič pomagala prošnja druzih ljudi, pa tudi se nima perčakovati, de bi se na dolgo in široko vzroki take odprave razla-gali, kér se bo tukej vselej le na občni prid mladenšnice in pa na cerkveno koristnost, in na nič druziga gledalo.
(Konec sledi.)
8 varite v.
Že se je unidan blizo Ljubljane přiměřilo, de je en kmet zmerznil, ki je bil pijan. Pijance svariti, je bob v steno metati, torej s pijanci nečmo nič opraviti imeti. Ali dostikrat se v hudi zimi primeri, de tudi kak pošten clovek kozarček žganja preveč popije, misleći, de ga bo po poti grel. Žganje pozimi v h u dim mrazi je pa silno nevarna pijača, zató kér člověka, naj se pelje ali pes gré, naglo omoti in narédi, de zacnè dremati. Ko je clovek v tacih okolišinah enkrat zadremal — ja-valne se bo več zbudil! Gibanje udov, de ne oterpnejo; dobra odeja; gorka juha (župa), in če že moraš piti, en kozare dobriga vina, še bolje pa vola (pira), ki pozimi člověka nar bolj greje : to naj bojo pomočki zoper hudi mraz. Žganje pa je pozimi dvakrat strup!
Dr. B.
Domaćinstvo. Peter KXeyec^ silni slovenski junak, krajev teško kakošen kót najdel, kamor bi se dal Pe
..	(Konec.)
2. Pojašnjenje ustniga izrodila od Petra Klepcay in moje misli od preganjaniga
ter Klepec lepši vverstiti, kakor k junakam Grobnič-
od kterih verli pévec Dr. D em eter lépo
kiga Polja poje rekoč:
Kraljev Verh leži na Hrovaškim, ne zlo delec
Sretan, komu nebo poda Ko ovima na Grobniku Za slobodu svoga roda
ga le od
od O silnice. Je stucast in precej visok hrib. To imé ima od časov Klep čoviga junaštva. Meni so
deleč kazali.	, V *
Od poprejšnjiga gosp. fajmoštra sim zvedel, de je Še dan današnji v O silni ški fari in na sosednim Hro-vaškim vec ljudi, ki se za Klepca pišejo.
Izp
času priku
Tko da mekšu po
ište
N
za
rod svoj ratište?!
S
evcan
Zlate bukve.
Kar O s i 1 n i s k o plemstvo
vtíče
7
imajo tišti mo
J
ÍV o d
o-
oj zdar Sneperske grajšine
rebiti nar bolj prav, ki menijo, de so bile v starih casih ali morebiti zavoljo Klepčoviga junaštva ali pa
je 3. dan tega mesca neko kmetico iz Obloške fare. ki je prišla v grajšino davk .odrajtat in pri prepeljanji iz
zavoljo
zmage
nad Turki Osilničanam in njih sosedam
colna v silni potok padla
y
z
na Hrovaskim res kakosne posebne pravice (Privilegien ) podeljene. Tode so Osilnicanje premalo skerbeli, svoje
Ijenj
h N
arnostjo svojiga lastni

smerti resil. Verli moz zasluži v ic imenovan biti.
at ih buk
P. F.
pravice per postavni
moci
ohraniti. Niso dajali starih
pišem v pravim casi poterditi, in so jih še clo
zgubili.
Zahvala in oznanilo.
še
ta ostala
Od nekdanjih posebnih pravic je njim zdaj de srne vsak gospodár 4 vedra vina brez dacije iz
Hrovaškiga perpeljati.
V
Castitlj
gosp
Jožefu Bevku, kaplanu na
Vacah se za,poslano lepo korúnovo seme tukaj očitno
Teško je
vga niti
ktero vojsko ustno izročilo od
zahvali
To seme je bilo nabi
na dveh nj i vah
Petra Klepca v misli jemjje? Kdo so bili sovražni ki? in kdo preganjani kralj? bo
vedel povedati. —
na visocini te fare leže in na kterih samih
so
ki to
d
zagotovo javalne kdo
korun perdelali in pa tudi veliko
lepiga
se
m
nabrali
Krog in
krog je pa korún večidel gnjil
Kolikor so meni
zgodbe
teh krajev znane, je bila donesti
Ali ni to ocitno znamnje, de le zdrav korún zamore
m
imenovana vojska naj berže preganjani kralj pa
mongolska
vogerski
ali tatarska, kralj.Bela IV. ali pa kdo
kaže
in de se obslablj
rodivna moć ocitno v tem
y
de naš korún le poredkama cvetè
y
v
se
drugi iz
njegove rodovine.
semena donese? Kér smo že toliko korunoví
Kaj nam tedaj povćjo zgodopisci od mongolske ali
nabrali, de ga zamoremo
nekaj oddati, naj
oglasi.
tatarske vojske in
pobćgnjenja
vogerskiga kralja Bela

hoće za poskušnjo kako mervico imeti. Kako se
IV. v ilirske kraje? Po besedah
ruskiga
zg^odopisca
uce današnje No\
menj pa semena kdor
seje,
na perv
str
y
Karamzinaje dal O k t a j, sin mogocniga Dzingiskana, svojimu žlahtniku Batu kanu 300,000 vojakov. Ti so ruske nezlóžne kneze zaporedama premagali in obropali ter z ljudmí strašne divjosti počeli, in jih na kupe po- p morili. Kadar je bila Rusija pod košam, je razdélil Batu kan svojo armado na dve trumi. Perva je derla skoz Poljsko in Moravsko deželo na Nćmce in Franeoze. Tode
V
Žalostilo oznanilo.
15. dan tega mesca so visokocastitljivi tehant pri
v Lok i, gosp. Jakob Dol
umerli. Pred ne
kimi 4 tedni jih je jelo zopet po udih hudo tergati r pa
kmalo se je protin (Gicht) na plj
poslednjič pa
m
jo je Jaroslav Zvezdogorski vstavil, ter s svo- visoke častí vreden duhoven
gel ter življenje moža končal, ki so bili
jimi hrabrimi Cehi in Moravani na nekim berdi blizo
Olomuca strasno pomahal in potolkel. To je bilo leta 1241. Druga Bat u kanova truma je imela svoje okó na Laško deželo. Mahne na Vogre ; razperši njih moč
Vosrerskim
m
na Sa je vi m Polji; ropa in poziga po Hrovaškim za kraljem Belám IV., kteri je naj préd v Zagreb pritekel in od ondod skoz Hrovaško primorje
pastir, učen gospod, zraven tega pa tudi iskren rodoljub. Kmetijski družbi so bili veliko let eden izmed nar pridniših podpornikov in No-vicam vseskozi dober prijatel s besedo in v djanji. Še le 48 let stari, so nas slavni mož veliko prezgodej za-
pustili. Naj v miru počivajo
f
na Dalmatinske otoke
pobegnil.
Mongoli so hruli za
njim
Današnjimu listu je perdjana 27. doklada.
Na Grobničkim Polji, v Hrovaskim primorji, jih hrabri Hrovatje in drugi junaki tadajne Ilirje perčakajo, do dobriga nasekajo, ter Bela IV. preganjanja rešijo. To se
je
zgodilo
leta 1242.
Permerimo zdaj še ustno izročilo z letémi zgodba-Tukaj je strašna vojska na svéti. Po Hrovaškim perdere derhal divjih Mongolov, pred njimi beži pře-
mi
ganjani
kralj v hrovaško primorje. Kér še tacas ni bilo cést v Primorje, se je Bela morebiti velikih rek deržal, ter je ob Kópi gredé mógel blizo tistiga kraja priti.
kjer je Kraljev Verh inKlep sam Bela morebiti
dom. Ce je pa tudi
po kakim drugim poti v Primorje béžal, zna biti, de je kdo iz njegove rodovine v té kraje zašel, ki so ga znali napčno tudi kralja imenovati. Ce še to premislimo, de se je to junaštvo móglo pred
Cena preši če v v Krajnji
cez
kraje, in pol
funt
I U U I, I Uli t^ pod W tvinwui«	"	»jv.
Špeh brez kože 17 gold, in pol, s kožo
centa
centama pa 5 krajc.
letam 1330 zgoditi, še niso streljali, ménim
kér ustno izročilo
tacas
y
pravi,
de se bo v zgodbah ilirskih
m
pol.
pa 16 gold, in 10 krajc. cent.