Leto m.
▼ tMji, dn* ft. jmtuTitrja, L 1893.
Štev. 1.
DOMOVINA
5., 15. in *A dan vsakega mnm. Dopisi naj » vsakokrat po 10 kr. od garmomi-vr*ie. Telja sa celo let..
i isvulij.i (Mrfiljati nredniAtvii in Sicer frank i ran.' ! gl<l. za |h i leta I gid . m Četrt leta Ut kr Mmrotnimm naj
m> ne vra£sj<>. Za iaaerate «• plačuje « poiilja Upra»ni*tvo .Domovin"" * Olji
Za novo leto 1893.
Hesne misli na* navdajaj., ko stopamo v novo leto. V nafti duši nstaja vpralanje: ali bode to bodoče leto Imij srečno. bolj vs|>eSno, kakor mnogo le v večnost zatonelih let. V misli imamo namreč sre^o slovensk« ga naroda Bal ta čas je vreden. da premišljujemo. svojo minolimt. V preteklem letu preteklo j« namr^ četrt stoletja, oilkar ima Avstrija »vojn ustavo. I*re«l pet in •lvajset leti stopil je v življenje ustanovni zakon nale države. In v tem zakonu hil je oni glasoviti člen XIX., ki pravi. <Ia so vsi narodi v Avstriji jednakopravni. Kako je takrat ob tej določbi vskipelo vsem rodoljubnim Slovencem srce! Mislili so. da je na|>očil dan svobode, da se bode odslej tudi slovenska narodnost spoštovali: kakor druge, in da bode dosegel Slovenec vse. kar mn treba, da se kulturno razvije na narodni podlagi.
Ali priftlo je drugače. Z ustavo prišel je na dan volilni red. ki je bil tako umetno sestavljen, da se je z vladnii.. pritiskom vohla večina nem-Sko liberalnih zastopnikov. S tem je prešla oblast v roke Slovanom vedno nasprotne. nemško-libe-ra'ne stranke In zgodilo se j ?, da se je bal z začetkom vstanovnib zakonov o<l 21 d-cembra !H».7 začela nova doba preganjanja slovanskih, osobito čeških in slovnnskih rodoljubov Kaj je v tej dobi prestal slovenski narod, težko je v kratkem primerno naslikati. Silovita bila j«- osobito doba I. 1870. do I. 1H7«. Mislilo se je takrat, da bodo z nasilstvom uničili Slovenstvo in da bodo iz tega naroda v petdesetih letih naredili tolpo ponemčenih renegatov.
Ali ni se jim posrečilo; narod se je držal. Kako tudi ne; narod naš je bil od nekdaj v boju utrjen. Vse razmere večjemu razvitku našega
naroda so neugodne. Nemarno zgodovine, na ktero bi s ponosom kazali in nnemali pr-zuejfte rodove. Prezgodaj priftli smo v dotiko z i/Hyočnim germanskim pletn>-nom. ki nam je?- pred tisoč leti zatrlo narodno nafte plemstvo in ki nam je pri premnogih nesrečnih bojih razpostavilo gradove — trdnjave po nafti domovini, kteri ao bili domovi trpinčenja in nasilstva Stoletja je ječal naft n:ir.«l v robitva tujih gralčakov. 'iradovi so bili izročeni tujcem, mesta ao bila pokvarjena od netnftkih vseljene**, in ostal je jedini kmet. to jedro bodočega slovenskega razvoja.
Pa tudi na ta jedini sloj človeftke družbe ki je bil moten obdržati slovensko svojstvo. prišla je nesreči za nesrečo Kar mu doma ni pobral gntftčak. oropal mu je sovražnik od zvunaj. V jednej roci i:::el je plug za svojega gospodaija. v drugi meč zoper Turka.
Kaj čuda. da ae v tacib razmerah nismo mogli razviti? Kaj čada da so na« potisnili tekom tisočletja v današnje meje. Rod naft je potomec onera velikega rodu. ki je fce* ' nekdaj J.' bavarske zemljo, do Dunaja in do blatnega jezera. Ta naft rod dal je nekdaj celemu Slovanstvn svoje ime. In ta narod posedoval je nekdaj trikrat toliko zemlje, kakor je ima dane«. Ni torej mnogo kar reftnjemo pred poginom. Vender. kar Se imamo. vredno je vseh naMh naporov.
V tem trudu in b>jn. v t en pehanju in trpljenju pa narodu slovenskemu nobena misel ni bolj tolažilna, kakor ta. da odkar imamo v Avstriji ustavo, odkar se smemo oglašati v javnosti po svojih zastopnikih po deželnih in državnih zborih, nismo nazadovali ampak znat no napredovali. Napredovali smo osobito ob mejah slovenskih in v nafti zeleni Štajerski. Na tem napredku pa ima največ zaslug narodno nafte ča-
sopisje. Kolikor bolj prodira to v maso naroda in izpodriva nasprotno lažnjivo časopisje, toliko bolj napredujemo
Storiti vse pri tem narodnem delu. da se okrepi slovenski živelj osobito v južni Štajerski in ne izgubi več noben kos slovenskega '.zemlja, to je namen tudi naft«-ga lista. Poftteno smo ae trudili doslej v skromnih naftih razmerah ustreči tem zahtevam. V večjej meri m?tre/ali bodemo tej nalogi v bodoče, Želeti je le da napori posameznih rodoljubov najdejo odziva v vsaki na rodni hili. Želeti je. da si iz vsake Mjfte narodne hi je liri duh narodne zavesti s knjigami, časopisi i. t. d. v druge hifte. v druge vasi do i najzadnje koče na pogorju.
ako vsakdo, komur bije srce za t« na-r-dne idejale. stori svojo dolžnost, upati je. da se i oljčno obadi tolikanj potrebna naro<1na zavest mej Slovenci. Potreba nam jo je. ker smo. kakor klin zabiti mej tri narode. Nemce. Italijane in Madjare. vse po knltnrnem elementu nam na-1 sprotne in neprijazne
Dela je mnogo Najnujnejle delo kliCe nas na pridobivanje slovenskih lol ter ž njim vezani boj zoper nemftki .ftulferajn" in na pri-J dobivanje javnih zastopov. Koliko je Se v južni slovenski Štajerski občin, trgov in mest. , ki ao po krivem v nemških rokah' Ne v pravih | nemških, ampak v rokah ljudij. kateri bi se v 1 svoji zaslepljenosti radi imenovali Nemce, kte-rim pa že jezik in ime razodeva pristnega Slo 1 venca. Zoper te gre naft boj Vsaka občina vsak javni zastop na slovenskem ozemlja mora se pridobiti za slovensko misel.
Pol milijona skoro ftteje narod slovenski na jažnetn Štajerskem. Varovati imamo pred vsem to množino pred potujčevanjem. ohraniti jo za
LISTEK.
Pokristjanjenje koroških Slovencev.
Gotovo vam ustrežem. predragi mi štajerski rojaki, ako vas malo seznanim z zgodovino valih teptanih koroških bratov, ter vam tu pa tam podam kako črtico iz proftlosti in sedaj nosti one panoge našega rodu. ki je bila v prejšnih čaaih najmogočnejša, ter z.-dinjena v celokupno vojvo dino slovensko, katero so vladali domači knezi, na katerih dvoru govoril se je izključljivo le naš milo-doneči jezik slovenski Oj mili Bože. kje je ona slavna doba kje?
Kakor vsi stari Slovenci. I> li so tudi Ko-rotanei pagani. čestili so mnogo bogov in boginj, kakor Perona, Beliboga, Černiboga. Živo. Moro itd. ter jim darovali, živali in poljske pridelke najčeftčeje pa ovne.
Že pred časom preseljevanja narodov, trudili ao se. oglejski patrijarhi razširiti sveto vero Jezusovo med paganskimi Slovenci, a Slovenci branili so se je izprva z vsemi silami, tako. da se jim ni posrečilo kristjanstvo mej njimi akore-niniti, le tu pa tam naftel si kacega mlačnega
kristjana — S .o vena. a Se ta je v nezgodi klical na pomoč svoje stare bogove.
Se le ko so začeli zahajati med Slovence nemški misijonari iz Sedmograttega. začela se je polagoma razširjati Kristusovi vera mej koroškimi Slovenci.
Največ je k temu pripomogel njih vojvoda Borut, ta j.- namreč, ko so ga ;ia|«dli divji Obri. poklical svoje sosede nemške Bavarce (kristjan.-, na pomoč; ti res pridejo in potolčejo Obre. a zraven tudi podjarmijo Slovence.
Uprav tisti čas začelo se j.- razširjati kristjanstvo mej Slovenci, a lalibog zajedno s tem tudi na-M-ljevanje Nemcev mej Slovence. ter kruto ponemčevanje. ki je mogočne Slovence počen« od 74H. leta po Kristusu trajoče do današnjega dne. |K>tisnilo do onih met ob kojih morajo le dandanes biti ljuti boj za »pravico*, materni jezik, za lok) ter za slovensko besedo v božjem hramu.
Ko so FUvarci Slovence podjarmili, so Bo-ratovega sina Karasia in njegovega vnuka Kaj-timara vzeli seboj na Bavarsko, ter ju tam po-kristjanili
Po smrti Borutovi nastopi vlado Karast; ta je bil torej prvi kristjanski vojvoda a tudi podjarmljeni knez! Le počasi se je lirik) pod njegovo vlado kristjanstvo. ker so bili svečeniki
zgolj Nemci, ki so zaničevali šego ter starodavne obrede podjarmljenega naroda slovenskega
Oj. ila M imel Kanst domače duhovnike, ki bi narod svoj poznali. ter poučevali v mili materinščini, kako naglo in brez vsega upora bi se bila Kristusova vera nkoreninila. tako so se pa Slovenci na vso moč upirali, ker so zajedno s tem kristjanstvom zgnbili vso prostost
I*eta 7iVi. prevzame vlada.-stvo Kajimar. ki je bil boga So ječ, goreč kristjan, takrat le le je spreobrnenje Slovencev hitreje napre«k>valo. kajti Kajtimar je iz Sedmogralkega poklical nemšite duhovne v deželo. Največ se je trudil Mojoran kristjanstvo razširiti, pozneje Ikot Modest, katerega je solnogralki škof Virgil na Kajtimarovo prošnjo v dežeki poslal.
Sveti Midest bil je res nenavadno (toliožen mož in ves vnet za svoj poklic, stoloval je nedaleč od vojvodskega grada m blizu razvalin rimskega mesta Vimnoin v .Gospej sveti". Od tam se je v Korolkej lirilo kristjanstvo na vse strani.
Ko pride Ikof M« h lest v .Gospo sveto* sezidal je danalnjo slovečo romarsko cerkev, ter jo posvetil v čast Matere Božje. Iz „G<>»pe svete* podajal ae je Modest. zdaj na to. zdaj na ono stran. Število vernikov je naraščalo od dne do dne. Ustanovile so se najprvookolu .Gospe svete* fare in od tod vedno bolj širile na okrog.
čase, ko bode v Avstriji nastopil« slovanskim narodom pravičnejša doba. in ko se bode tudi Slovenstvo strnilo v jedno jednoto pod slavno krono naSih Habsburžanov. In vreden je ta rod. da s« zanj žrtvujemo. Kdor gleda krasne naše poljane, zeleno naSe gozdove in sinje gore, temu omili bujno to stvarstvo. V njem pa prebiva rod bister, lilav in marljiv. Ne bodemo torej obupali nad naSo bodočnostjo. Požrtvovalnost in vztrajnost naia. ktero smo ravno v preteklem četrt-stolatju pokazali v tako obilni meri, da je pozoren postal cel kulturni svet, bode se zviiala Mnogo je pač narodov večjih po Številu, mogoč-nejlih po deželah in bogatejših ali bolj marljivega, krasnega in plemenitega ljudstva ni. In da si nam z zaničljivoatjo očitajo, da nas je malo, pa dobro vedo ceniti naSo moč in se nas boj«S. Z delom jim tudi zanaprej dokažemo. da smo vredni obstanka v samostojnosti. Na delo tedaj, na rodoljubno delo. da nam zašije enkrat zarja narodne samostojnosti. S tem geslom pozdravljamo novo leto 1893. Dal Bog. da bi se ob njega koncu z zadovoljnostjo ozirali na proSla dejanja.
Celjske novice.
(Slovenci v Celji) Gabi se nam način, s katerim hoče znana celjska klika zatreti naravno vedno bolj se razvijajoči slovenski živelj v Celji, in pokazati, da je to mesto v izključno slovenskem delu dežele — izključno nemSko. No, pomisliti se mora, da ti ljudje igrajo na svoji potrti lajni narodno političen .gaasenhauer", ki ostane vedno grda pesem: za drugo pa nimajo dovelj posluha in razuma. — Ne vemo pa. kaj naj porečemo k uradnemu popravku mestnega župana g. dr. Neokermanna. ki iijavlja v nemških listih, da je Celje .nemško" mesto, in da Slovencev v tem mestu ni, razun nekterih poslov, dijakov, vojakov in sploh takih ljudi, ki nimajo v mestu obstanka Tak uradni popravek meatr nega župana je uradni Škandal! Gospod župan! Ne prepirajte se o tem, če ima Celje «200 ali samo (>0(HI prebivalcev; mi sami želimo temu mestu Se tisoče več prebivalstva, takega seveda, ki ne bode pod komando VaSe klike. Stopite pa iz mestnega urada ali pa iz VaSe .nemške" družb« pri .grenadirju" na ulico med ljudstvo, odprite oči ter si oglejte napise in imena raznih trgovcev. obrtnikov in javnih opravnikov. odprite tudi VaSa ušesa ter jmlušajte govorico, ki Vam morda neprijetno bije na uho — in gospod župan, če nimate že mrene na očeh ali pa kosmatih ušes. priznali bod«te, da Vaš uradni popravek ni ničesar - za Vas popravil! Tak popravek drži se od danes do jutri, kakor od danes do jutri živi — celjsko nemštvo! — Protestovati pa moramo proti takemu postopanju javno v imenu slovenskega razumniStva v celjskem mestu, ki plačuje davke in mestne doklade ter odločno obsoja take razžaljive in neistinitu uradne izjave.
(OMe slovansko obrtno druitvo), ki bode imelo svoj sede*, v Celji, razburilo je nezmerno Nemce in nemSkutarje, posebno conske. Zakaj gospodje kličejo na pomoč celo armado nemStva proti ubogemu druStvu, če je v Celji res vse tako .stramm deutsch" in obrtniki pristni Nemci. Pro pričam naj bodo, da med nemSkimi obrt";ki druStvo ne bode ničesar iskalo, če se pa potegne za Slovence in slovenskim obrtnikom pomaga do zavednosti in stanovske koristi, menimo, da bode ravnalo prav. DA, gospoda, tudi Celje bode dobilo pravo naravno lice, morda prej prodno mislite.
iNakjjniba aH kaj?) Neko c. kr. okr. glavarstvo na Štajerskem, doposlalo je občini v njegovem področji vradni dopis, »vit v .Deutsche Wacht", v kateri Številki se nesramno napada g. kaplan sevniSki. Mi ne vemo. kako je to priSlo, pa čudno se nam vidi, da se uradni dopisi devico v take zavitke, ker je gotovo dovelj drugega papiija in tudi zavitki niso tako dragi, da bi se jih najrevnejši urad ne mogel privoščiti. — Taka .kolportaža" pač ni umestna.
iCeljako a&teljsko draitvo) zboruje H. t m. v okoliški ftoli.
(Silvestrov vefteri Prenapolnjeni prostori — to je že nekaj let sem značilo tega večera v celjski čitalnici. In tako je bik) tudi v soboto zvečer. Iznenadili so nas prijetno pevci, ki so v nenavadno velikem Številu in z dovrSeno točnostjo peli zlasti zbora .Večer na Savi' in .Hercegovsko". Tudi komični prizor in četverospevi so sploino ugajali. Gospica Olga Berdajsova iz Maribora pela je dve ljubke pesni ter očarala občinstvo s svojim zvonkim glasom. Glavni in mstrpljivo pričakovani točki vsprtreda bila sta pa seveda tambu-raška zbora .Tam za goro" in .Mrak". Igrala sta se pod vodstvom g. drd. Kapus-a z nepričakovano preciznostjo, da si je bil čas vajam le kratko odmeijen. Tamburasi celjski dodali so na burno odobravanje celd Šaljiv odlomek neke peBmi, ki se je sprejel z občnim veseljem. Gotovo je, da ima novi tamburaSki zbor važen pomen in lepo bodočnost v naSem društvenem življenji. Po končani tomboli pozdravil je predsednik g. dr. Sernec navzoče, želeč jim srečno novo leto. Se dolgo časa potem zabavala se je družba pri petju, ter resnili in Šaljivih govorih. K živahnosti večera pri|>omogli so veliko vrli naSi v Celji praznikujoči .Triglavani". Občinstvo je bilo skoraj izključno iz mesta Celja.
Maskarada . Celjskega Sokola" bode v nedeljo, dne 5. februvarja. Vsi prostori dekorirani bodo v kitajskem slogu; na kar opozarjamo cenjene vdeležence.
(Občni zbor .Celjskega Sokola"). K občnemu zborovanju prišlo je blizo 30 izvršujočih in nekaj podpornih članov. Iz poročil posnamemo, da je druStvo .Celjski Sokol" priredilo kakor 1. 1891. tako tudi v preteklem letu svojim članom z rodbinami, lepo vrsto zabavnih večerov; poleg tega udeležilo se je društvo dejansko pri preosnovi društvenega nastoja skupno s Sokolom v Ljub-
Sveti Modest bil je mož mirnega značaja. I ter poln čednosti, zatorej ga niso le ljubili kristjani. nego tudi paganski Slovenci, kajti on jih ni z mečem in ognjem preganjal; kar je storil, storil je iz blagega namena pridobiti mirnim potem pagane za sveto vero, zato pa tudi noben nemški duhovnik ni imel tolicega uspeha mej koroškimi Slovenci ko sveti Modest.
Ko škof Modest umrje, pokopali so ga v Gospej svetski cerkvi, kjer dosihdob počivajo ostanki tega blazega moža. Komaj je Modest umrl. že so se spuntali |>oganski Slovenci, ter naslednika M"destovega I-atina iz dežele pregnali, a Kajtirnar si je poganske Slovence s pomočjo kristjanov podvrgel.
Ijeta 709. uinrl ji Kajtirnar in sedaj šele se uname srdit boj mej kristjani in pagani. V srednej Koroški so Slovenci namreč že večidel kristjani postali, kar jih je pa bivalo ob Muri in na zgornjem Koroškem so se trdovratno ustavljali svetej veri.
Zato so bili po Kajtimarovi smrti navzkriž, bile so dve stranke kritjanska in poganska Prva je hot.-Ia kritjanskega, druga pa jioganskega vladarja ta grozoviti boj j« trajal do 772. leta.
Kajtimarova udova |>obegne mej tetn se svojim sinom Valhunom na Bavarsko in bavarski
vojvoda Tasilo II. pride kristjanskiin Slovencev na pomoč; potolče pogane, ter pomaga Valhunu na prestol.
I a-ta 772. so Valhuna slovesno na kamenitom knežjem stolu, ki stoji dosihdob na C..>s|i08Vetskem polju blizu Gospe svetske cerkve (»sadili na prestol.
Ta imenitni knežji stol so sestavili Slovenci iz kamnov, ki so jih pobrali z razvalin rimskega mesta Virumun. Običaje pri ustanovljenju koroških vojvod nam opiše Janez opat Vitrinski. najstarejši koroški zgodovinar, ki je živel okolu leta 128(1. On piše tako-le: .Pod krnskim gradom je nek kamen, na ta kamen se usede priprosti kmet, ki ima to podedovano pravico — z eno roko drži marogastega bika, z drugo pa marogasto kobilo. Blizo njega stoji vojvoda v borni suknji in kmečkih črevljih z deželnim banderom. obdan od svojih slovenskih velikaSev in vitezov. Mej njimi so tudi gostje goriški grof z dvanajstimi banderi, zraven nj-ga stoji grof tirolski in drugi grofje, vsi bogato oblečeni.
Ko se vojvoda na palico naslonjen na ka-menu sedečemu kmetu približa npraša kmet v slovenskem jeziku: .Kdo je ta, ki proti meni stopa5" Na to odgovore vsi navzoči: .Deželni knez". Kmet dalje upra&a. .Ali je pravičen sodnik in prijatelj sreče naše domovine?" Ali je prosto-
Ijani. NajlepSi vspeh doseglo je mlado društvo a svojim izletom v ŠoStanj in javno telovadbo dne 14. avguste 1892; izlete udeležilo se je samo od .Celjskega Sokola" 3« članov. Telovadi se v druSt veni telovadnici okoliSke ljudske Sole 3krat na teden; udeležuje se poprečno 8—10 Članov;tudi se vzgajajo v telovadbi vajenci v poprečnem Ste-viln 12—10 po 2 uri na teden. DmStvena imovina obatoja v lepem telovadnem orodju, telovadni opravi, poleg tega je poseben zaklad za zastavo, za katero ae nabirajo proftovoljni doneski.
Posebno poročilo se bo seatavilo in razposlalo članom in podpornikom. V tekočem letu napravi .Celjski Sokol" običajno maikarado v nedeljo 5. febr.; ob enem vrM ae priprave za izlst k sokolski alavnosti v Ljubljano. Zadnja ne najmanj važna pridobitev krepko delujočega draitva j« osnovanje tamburaSkega zbora. Društvu želimo vsestraaake podpore in mu kličemo — krepek .Na zdar!"
(Nova aritataa) 8 prvim dnem meseca prosinca t. I. nastala je nova mitnica ali mauta v DreSinjivasi pred Žavoera. Prestavila pa ae je tudi mitnica iz ViSnjevasi pred Novocerkvijo na državni cesti pred Vojnik. tak6, da morajo od 1 prosinca t I. tudi Vojničani plačevati mit-nino. Ker se je mitaina od mostov odpravila in in vpeljala tako od ceste, znižala ae je ona v Št. Petru izdatno.
(Fosakai |MMai vlak) s Štajerskega v Ljubljano vozil bode radi raznih zaprek le le v nedeljo 22. januvarja 189.'». Vse podrobnosti objavimo pravočasno po listih in plakatih.
Spodnje-itajerske novice.
iPreaisasbe pri«. tahavMtai) C. goep Fr
Bračun, gre iz Št. IiOvrenca na kor. železnici za kaplana v Št. Ilj. pri Turjaku; č. g. I. Purgaj gre za provizorja v Stoperoe, g. M. Cileniek. na njegovo mesto za kaplana v Kostrivnico, g. M. Stolec iz Zreč za kaplana k sv. Kunigundi na Pohorji. — Umrl je č. župnik in častni kanonik Jož. Jeraj v Žalcu.
rPrenembe pri o«te»jetv») G. A. Haupt man je postal nadučitelj pri Kapeli nad Dravo. G. I. Zupan, učitelj v Tehaijih in M. Majcen, učitelj v Brežicah sta menjala službama. G. L Bračko, nadučitelj v Št. Andražu v Leskovcu. je stopil v pokoj. G. I. Kristl je postal nadučitelj v Slov. Bistrici. G. Fr. Brinar je dobil učiteljsko službo v ČreSnjevcu. g. M. Kavčič v Mariji Heki. V pokoj je stopila učiteljica Šubic v Konjicah. Nadučitelj v Rečici je postal g. J. Kle-i menčič.
(Umrli je v Žalci dne 18. t. m. vč. gos p. ' župnik Jožef Jeraj. Kajni bil je blaga duša, delaven in značajen mož. Bil je častni kanonik, i knezoškrtijski svetovalec in član okrajnega zastopa celjskega Naj v mini počiva!
'Podružnica sv. Cirila in Metoda v Te-harjih) dobila je četrtega pokrovitelja v osebi
rojen?" Ali je prijatelj in varh prave vere? (ma sveti veri V)" Na to vsi odgovore Da! je in vselej bo". Kmet ga zopet upraša „S kojo pravico me zamore pregnati iz mojega sedeža?" In zopet vsi odgovore: Dobiš Šestdeset ln-ličev, marogastega bika, marogasto kobilo in obleko, katero knez zdaj na sebi ima. tudi bo tvojo hišo oprostil vsega davka." Kmet zdaj kneza lahko na lice udari, in opomnivši ga. da naj bode pravičen sodnik, odstopi in pelje živinčeti seboj. Potem stopi knez na kamen, potegne meč in mahne ž njim na vse štiri kraje sveta, in glasno priseže, da hoče biti vsem sodnik po dolžnosti in pravici. Pri ustanovljanju pije vodo vojvoda tudi iz kinetiškega klobuka kar naj bi ljudstvo učilo, zadovolno živeti se s tem, kar domača zemlja rodi. Knez je tudi vsakemu, ki ga pred cesarja zahteva dolžan odgovarjati le v slovenskem jezika
Po dokončanem ustanovljenju se poda vojvoda z vsiui spremstvom v Gospo svetsko cerkev k svetej maši. Prisega vojvodov, katera je bila Se leta lfi37.. 1«67. in 1711. predpisana se glasi:
Kako meai is satfai napni brano, j sapousdano, taka koabia staviti j vaaa doper-neeti, tako aMai Bag peaaoei aaata diuiea Mana Mate boaja j vaaa gaatoi
Ta prisega je sestavljena mej dvanajstim
in ostali so tudi zvesti; a žalibog, mnogo jih je tudi odpadlo.
Edrako, ali morda fte huje godilo se j« na-lim sosedom llrastničanom. Kmetje, zavedni in neustrailjivi stali so kot skale, — slava jim! — a kimovci izdali so narodnost po strastnem na silstvu neke pragrmanske <?!) klike, koje načel nikom pretaka m plava kri, ali bi se pa rada pretakala, Skoda, da jim manjka tiste kljukoe:
,T*.
Tu srečevali so se piaači in mazali, seveda Cisti, trdi Nemci iz: Škofjeloke! Krnic! Jurklo-itra! Krama! in čuj! iz Sevnice, t j. Lichtonwald, a pardon: Teutoburgenvald.
.Ako volil z nami, zapisani bodo le tvoji otroci v nafti h knjigah, ako pa z onimi, si ute jutri pod kapom", velevalo se je naftim zavednim kmetom. Zvesti ostali stopajo pogumno okoli, a kukavice sramujejo se belega dne in Slovencev.
Tako pride slednji« do volitve, ki je bila silno tivahna. Narodni propali so v III. volilnem razredu za 2 glasa, v II. zmagali so sijajno, a v I. volili smo z onimi. Globoko-umni volilni rea never naših nasprotnikov naklonil nam je pa vendar veČino narodnih občinskih odbornikov, namreč 11 proti 7, Jasi ravno je volil neki naft visoko nastavljeni gospod samega sebe, čel. da ne bode imel edino le neki hrastniftki velikonemec iz Reich-a. te izjeme, pa le samemu sebi zaupa. Sedaj se poznamo. Mnogi pretakali so krokodilove solze pri |x>grebu vere in narodnosti, misleč: Tam so me isbacili. zdaj pa Se ta! Narodni nafti vo-lilci ostali so pa brezaolzni, čel: V kratkih tednih imamo versko-narodnega zavednega g. župana! V nekaj dneh torej, novoizvoljeni gg. odborniki nn svidenje pri županovi volitvi! Otresite se pod-repnih muh in volite jednoglaano g. Kalana. Ne ustraftite se! Boj bo kratek, a zmaga sijajna!
Zavednim Slovencem pa kličemo: Na svidenje! Slava Vam! Na zdar!
Zavedni narodni trboveljski kmet.
04 ▼•lik* M4UU«, dne 2«. deceirbra. Prav redko se oglasi kedo iz naSega kraja v predragi nam .Domovini", tako da bi človek mislil, da popolnoma spimo; a temu vendar ni tako. Osobito v zadnjem času s« od vseh strani in kar je veselo znamenje najbolje izmed kmečkih krogov izraža opravičena želja, da se osnuje prej ko možno bralno društvo, katero bi v Velikinedelji pra.- za prav že zdavno moralo biti. da ga ni, je krivda nafte pn-mlačne inteligence. Sicer se nam v zadnjem času obljubuje od neke strani, da se txdo storili |x>trebni koraki, da s<' vstano-vi za na* prepo'rebno to drufttvo. vendar se bojimo, da se nam predolgo ne spolni ta obljuba, ker so premnogi naši narodnjaki za take st vari vse premalo navdufteni.
Zraven bi gojilo to drufttvo tudi petje, ker je treba opomniti, da imamo prav izvrsten pev ski zbor, pod izbornim vodstvom g. učitelja A. Kberla. kar mu sicer mnogo t ruda prizadene, ker nam o vseh večih praznikih službo božjo a prekrasnim slovenskim petjem poveličuje, tako da se lahko merimo /. mnogo večjimi kraji.
Dobili srno tudi se<laj novo trgovino pod vodstvom znanega rodoljuba gosp. Davor. Petka.
Znani koroški rodoljub gosp. Peter Markovi« iz liožeka. katerega priporočim vsem narodnim Slovencem, naslikal mu je kot znak nj>*gove trgovine ponosnega Slovenca, kako stoji na lipovem fttoru okičen z narodnim trakom na prsih, v rokah ponosno držeč veliko slovensko troboj-nico. Na vsaki strani tik njega moli pa kviftko lipova veja v bujnem cvetju. Zraven pa ima napis: Trgovina raznovrstnega blaga .pri Slovencu". Tukaj se zoj>et vidi. da pravi rodoljub ne skriva svoje narodnosti, marveč je ponosen, da ga je rodila slovenska mati. Opozarjam tedaj vse narodnjake. podpirajte ga!
Druge tukajšne trgovce in gostilničarje pa bi opominjal, da je sramota, ako govore .Slovenec sem". a podpisujejo in napise imajo p.i po naj bolj *|>akedranem u.-inškein u/.orcu. Potem pa če pridejo ined narodnjake, pravijo, da so narodni, a če pa m«! neinškutarje so najimljfti nemftku-taiji. To ni značaj' To se ne pravi zavedati se, <la nas je rodila slovenska mati. Pa naj pazijo, da jim ne l>ode žal. da nafti kmetje le dobro razločijo prijatelje od neprijaMjev naftega jezika Sio.t p;« se v mnogem že tudi pri nas na boljš* obrača
O« Ww. Krita M Knrakaat polji- Ljutomerska kmetijska podružnica je imela 20. li-•topada pri nas svoje zborovanje. Znamenit je bil govor gospoda Kukovca, načelnika okr. za stopa, o vravnanji zemljiščnih davkov. Glavna vsebina njegovega govora je sledeča:
Kmetovalci naj se pogosto shajajo ter tudi marljivo čitajo. To je dandanes pri tako velikem napredku zelo potrebno. Vsi stanovi se združujejo, da bi napredovali v svojih strokah. Tako mora storiti tudi kmetski stan ; kajti obdelovanje polja in pridelovanje pridelkov se vrli na ve« dragi način, nego se je to godilo v poprejšnjih časih. Za zgled sta nam lahko Amerika in Avstralija. Dandanes je ves svet zvezan s cestami, železnicami. s telegrafi, v novejem času celo s telefoni. Morje je v nekdanjih časih ločilo zemeljske dela n. pr. Ameriko in Avstralijo, dandanes pa je ravno glavno vezilo. Zato tudi ni več mogoče, da bi se jeden narod popolnoma od dragega odločil. Vsakdan lahko opazujemo, da se človeltvo zbližuje. Tako je n. pr. lakota, ki je v poprejftnih časih razsajala po celih državah, v taki meri nemogoča; kajti, ako zmanjka poljskih pridelkov v eni deželi, privozi se jih tja zadosti iz dragih, celo iz prekmorskih dežel. To nam je pokazala Rusija kjer je razsajala lakota; ta drfe\va si je pomagala s tem, da je prepovedala izvajati zrnje prek meje. ker ga je potrebovala za sebe. Nasledek tega je bil, da so dragi trgovci,' ali prav za prav ftpekulanti, porabili to priložnost ter so začeli pokupavati povsod po dragih evropskih deželah zrnje. Zaradi tega je imela nala plenica naenkrat visoko ceno. pa samo tako dolgo, dokler niso iz Amerike pripeljali na barkah zadosti zrnja. Kadar se je to zgodilo padla je cena naenkrat, od 10 kr. na 7 kr. za I kilo in fte niže. Kmetijske razmere so torej danaftnji dan čisto drugačne, kakor so le bile pred dvajsetimi leti.
To pa je velikega pomena za vsacega kmetovalca posebno zdaj. I<eta IH95. bode namreč potekla doba, k» t* bode nafte zemljilče znova pre-cenjavalo zaradi zemljiftčnega davka Po nafti postavi uravnava se zemljiftčni davek vsakih |»et-najst let In zdaj že imajo vsi občinski predstojniki na posebnih tabelah naznaniti cene poljskih pridelkov, katere dobijo od njiv, travnikov, paft-nikov, vrtov, vinogradov i. t. d. Te cene pa so v teku minulih petnajst let zelo padle; nasproti temu pa se je iako povzdignila delavna moč pri kmetijstva. Tako je n. pr. vsak hlapec, dekla, težak, viničar dandanes zelo drag. poljski pridelki pa imajo majhno vrednost. Občinski predstojniki morajo torej pri i zdela vanji omenjenih tabel paziti na to in ozir jemati na zdaj obstoječe razmere. Glede na zemljiftčni davek je naša ftta-| ji-raka dežela v razme-.ji z drugimi deželami naftega cesarstva na slabem Drage dežele so namreč cenile svoja zemljišča prenizko, pri nas pa se je cenilo previsoko. To se mora zdaj uravnati tako. da se ne Ih> nobena dežela v razmerji više cenjena, nego je prav: potem se jej tudi ne bo moglo naložiti razmerno preveč zemljiftčnega davka, marveč samo toliko, kolikor nese njeno zemljiftče in kolikor je vredno v razmerji z dragimi deželami. Nafti tarifi so bili torej doslej nasproti drugim deželam previsoki. Drugo pa je fte tudi t<>. da so nekatere kmetijske stroke izgabile svojo vrednost skoro popolnoma. Tako je n. pr. bil cenjen stari plug goric 1. raz. čisti dobiček na :H gld. Vsled tega bi moral veljati H00 —1000 gld. Kdo pa dA danes 1000 gld. za eden plug goric V Kavno tako je tudi padla vrednost njiv. i travnikov, gozdov, paftnikov. vinogradov L t. d. in sicer zaradi tega, ker dajejo dandanes mnogo manjši dobiček, kakor so ga dali pred l">. ali 20. leti. In ravno to bode trebalo razjasniti v omenjenih tabelah, katera imajo županje v rokah.
Navzoči so sledili zanimivemu govora z naj-večo pazljivostjo. Gospoda Kukovca pa prosimo, naj nam d;i večkrat, večkrat priliko, da bomo poslušali take in ednake govore. Dandanes so resnobni časi in pred vsem treba ravno nam kmetovalcem, da se resnobno seznanimo z vsemi razmerami, ki se tičejo naftega stanu.
Razne stv&n	o. m. c. v p. «■> p. m. v k zeiji»* «>tre»e. v*«
„_____■ xkn U ..j	go.p..,te doptamke prosimo p-trpijtnja, ker nam pmetor
ivasno za goapodnja.) Ako hočeft osoliti M prlpuKa „,>jMili TM T jedni ttevilki. Pride vse na in povojiti svinjino kacih 45 kil recimo, vzemi Trato _ Vsem prijateljem in znancem pra» veaelo
4 kile kuhinjske soli, 3o dek solitra, 20 dek kan- n«vo leto-
disa (kandisnega cukra ali sladkorja) in 86 litrov vode. Vse to (brez mesa) se kuha tako dolgo, dokler ne plava na njem jajce trdo skuhano. Ako ima! več ali manj kot 45 kil mtda, moral seveda po razmeri vzeti tudi več ali manj teh reči. To je potem omaka za »vinjino Svinjina pa se obesi najprej za celi daa v zrak, da m oeufti, potem se poloti v ohlajeno omako, da je popolnoma oblita. V omaki se posti blizo 14 dni, dokler namreč omaka ni precej krvava. Msjhai kosi so dosti premočeni v 10 dneh, gnjati ali bedra p* potrebujejo 14 dni in Is več. Men iz omake vzeto m mora zopet poaoliti, celi daa na zraka potom ga obesi v dimnik. Po to« načinu m z#)di da sol notar do kosti premo« vas meso, soli je todi prave mera okos mesa js prijeten, in kar nič se ti ni treba bati črva Pa todi krvavih rok ne bodel imela pri oaoljevaaji. kakor jih navadno dobil, če hočeft sol z dlanjo prav vtiskati v meso.
[Tlalilur.) Novega denarja tako imenovan« zlato veljave se bo iz zlata samo dvoje kovalo in to sta: zlat (cekin) po tO kron ali sedanjih 10 goldinarjev in pa zlat (cekia) po 10 kron ali sedanjih o goldinarjev Zlati po 20 kron se že izdavajo in bodo todi kmalu na deželi med ljudstvo priftli. Dokler sa pa novi cekini ne vdona-čijo, da jih vsak dobro pozna, bo treba prostemu Ijudst vu. posebno pa ženam, pozornim biti, dn jih kaki slepar ne prevara, da jim pos*avimo na sejmih za živino namesto pravih cekinov, kako drago svitlo rumeno, pa ničvredno stvar, kakor so znamke za igro iSpiehnarkei. ali pa nalaAč za goljufijo ponarejene denarne podobe ne vsili.
Vselej, kedar kaki novi kovani denar med svet pride, se od takih goljufij pogosto slifti. Dnino | svarilo objavlja .Slovenski Narod* v it. 257. z dne 10. novembra, ktero se glaai: Javili smo ž«, j da so bili prvi zlati po 20 kron te dni izdaai m j sicer avstrijski in madjarski. Slednje je lahko spoznati, ker so kovani tako, da jih je moči na j prvi pogled razločiti od starih cekinov. Avstrijski zlati po 20 kron so pa popolnoma tak in i. kakor prejftnji zlati po 20 frankov in se razločujejo od njih le po napisu, ker je zlat po 20 kron za 4« kr. več vreden, nego stari cekin po 20 frankov, paziti je na napisa: 20 Fr. pri cekinu in 20 Cor. pri zlatu po 20 kron, ker je to jedini razloček mej h ta rimi in novimi zlati.
(Koleral se je v naiem cesarstvu prikazala L 1831- 1X33, 1X3«. I84i*— 18f>0, 1864—1RV», lMMi. 1873. 1x84, lxxtf. in pa lani. Doma je v Indiji v močvirjih pri iztoku reke Ganges v me rje. Tam je navadna, kakor pri na* v nižavah S ve in Drave mrzlica ali drugod griža. Od tam » je razftirila v Perzijo, priftla konca junija 1892 v Astrahan na Rusko in se v ruskem cesarstva |-o širokim razprostrla, da je tam <k> 10. oktobra po uradnem poročila že 215.000 ljudi na njej pomrlo. Od toga se je prenesla na Franc<«ko in v Nemčijo. kjer je v Hamburgu 8.000 ljudi vzela. Kom e septembra je priftla v nafte cesarstvo in sicer v Galicijo potein v Peftto in dalje na Srbeko in na Turško. V našem cesarstvu je razven Ogerski a do konca oktobra zbolelo v Galiciji 13«. na l>u-naji 4. na Spodnjem Štajerskem v Za bo vri h pri Ptuji 2, na češkem I oseba Na Ogerskem pa bolj razsaja, posebno v Peiti zboli na dan 10 do 20 oseb. Sicer pa že tudi tam pojema. Na Hrvatskem je tudi nastala, pa ni čnti, da bi se ftirila. V naftej državni |>ok>vici se je posrečilo, to r.e-vamo kužno liolezen povsodi hitro /aduftiti. Rj.z-ven Galicije s 13tf slučaji je drugod le nekaj prav malo oseb napala. Ta ugodni vspeh je zahvaliti strogim gospoekinim naredbam. liolezen je nak z-Ijiva in prenesljiva in vkrotiti jo je moč. če se vsaki slučaj ročno gosposki naznani, da ta brez zamude, in preden se je bolezen le drugam raznesla. vse potrebno uvede.
Kdo preračuni, koliko tisoč ljudem je po t* h gosposkinih raredbah življenje ohranjeno. (Od 10 bolnikov navadno ti—7 umrje, in le 3—4 okre-| vajo). Iz tega je razvidno, kako je potreba, go-, sposkine zapovedi in prepovedi točno spolno vali.
Povodom novega leta izrekam vsem cer\j. •vojim naročnikom najtoplejšo zahvalo za blagovoljno dosedanjo nakloiyeno8t Uir se priporočam tudi za nadaljno, zagotavljajoč postreči vselej le 7. dobrimi izdelki po solidnih cenah.
Jakob Pruche vdova
urarska obrt v Celji, Kolodvorska ulici (Bahnbotfcasee) »t. 3
solioitatoija
ktsri zna uradovati v slovenskem in nemškem jeziku. - Stenografi imajo prednost in boljSo plačo.
m«.	D' Ludovik Filipie.
»WJM i «•>»** "»-"-t* I
Og. krojačem, šiviljam in
gospodinjam	|
priuorn/nmo krnim »/.«»«4* <»/';(• M	r j.
j" prik i-op rniiji Met in titrr:
t. „Knjigo krojaitva" :•> moško >h**o • M> /« tensko •'M" • 1» ukIiJmmi
.iii.( ■-J(t-i>af':«af JK	ti.
Izjava..
> bila zavarovana, pustil sem se zavarovati leta |
zavarovalnici
„Dunav"
Ko moja poslopja dolgo let r 1H1H) pri domači domovinski cesarski kraljevi privilegovani
avstrijski	I	»• Duneji.	i
ih) gospodih: akvi/.iciiskem komisarju Iv. Bernhauptn v (Vlji. Oospodsk« ulice »t. 3. in kra- T jevnemu zastopniku Vinkoto Rojnik-u, takrat v Braslovčah |»rf»ti Škodi po ognju in streli, , in fte po 2 letih zadela me je nesr.ča. da je moje posestvo dohitel velik pofcar. Ilvale*. n. K da je bilo moje jsislopj« zavarovano pri zavarovalnici ^Drinav" na Itunaji in da sem po- [ polnoina zadovoljen z izplačilom, /manjftala s.- je mnogo moja nesreča, tako da zamorem [j iz lastne skušnje vsem posestnikom priporočati, da pristopijo ne le samo s poslopjem, am f p ik tudi z vsemi premičivsii k zavarovalnici.	L
Ročička ves. v s-xlnijlkem okraju Šoštanj v grudna 18t«J. Jum Ooričnik, 1. r. priCa	krt Ifartin BrunUk, |K. Janez u Ooriflnik, 1. r r.api t
■artin Jelorlek, I r priCa.	sovalec imena in priča, posestnik posestva hM II. domaČe K
Resničnost tega in podpinov to potrjuje.	Martinove.
0"bdir»sko predstojnitšvo Šmarje na Paki, dne l> grudna I. IHU2.	|>
(8)1-1	L S.	«. »irtoiek. ot.činaki predstojnik.	;
Prediv*
deset tneterskih centov
ima na pr-tlaj
Franc Majcen v Dobu
poŠta Hrastnik Odda se kolikor kilo zahteva od
5 naprej
„THE GRESHAI"
zavarovalna družba za življenje ! v Londonu.
FllljtU u Avstrijsko:	FUtjaU n Ogrsko:
J Ihmnj. /.. Hi*rla*traiur /.. B»/i'*/»«'». h'i*tHC"-J":rt-i
a r ,lr«H**i hiii.	trg i # fi, r rfmjir»i hiii.
Aktiva druibe ilno HO. junija 18BI frk. U7,M07U< Letni savarovalni dohodki z i' restmi do 30. junija 1«»1 . Izplačanja za zavarovanje, rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba C1H4H. . . V zadnjem dvanajstmesečnem poslovanji prijavilo ae je novih
i zavarovanj za......
j tako, da se je prijavilo zavarovanj J ves čas odkar družba posluje za . 1.728,1K4.6M
Prospekti. cene po katerih se ravna družba £ pri izdavanji polic in prijavni obrazci dobe se brez-
Stavba šolskega poslopja.
V oMini Zibika, okraj ftmarije. od.ln »<• stavba novega, dvorainvdnega Šolskega poslopja Mianemfc-licitacija vrfilla sc I«, dne S fobruvarja ISSRi, pois.Mnc ob :i uri v Šolskem poslopji v Zibik'. kjer se tudi stavliei.i načrt in proratun aamore pregledati
Krajni šolski svet Zibika.
(A) 8— 1	PoŠta Prislova.
»Slovenski Pantheon"
izhajal bode v nedoločenih rokih 4 f» mopitav v teku jiilnejnt leta
Snopič stane s pošnino vred 35 kr. Na-rotim vzpiejenut
Fran Podkrajfcek,
poŠta Sava. Dolenjsko.
U metne
j zobe in zobovja |
3 starlja brez bolečin ler
3 opravka vse zobne operacije i zobna plombo vanj a
».726.259
. 249,.111.44»-
fll.H72.00ft
COB BERK,
dimnikarski mojster v Colji,
Ljubljanska cest«. M. 4. (Lail«clier-8tra*SFi in lilijalka v KoffAtol
pri|H>roča s« za
izvrsp\aiijp svak«»ršnogii
t njegovo stroko
po mogoče nizki ceni. Posebn>> si oaoja opozoriti si. i ls"instvo
da ne dela z učenci
temveč le
i izkušenimi, dobrini pomagati.
Naznanilo.
C do 10. janaTatja '
I zobozdravnik.
;;<	A. Paichel
Stan nje: Motel ..Eletant" .
posestvo, leteCu za .Starim «ra>loin". ..lwsgajoes Sest oralov semlje, in sicer travnik. Iojk. h<«to, dol.ri vinograd in sadonosni vrt, proda se s hišnim poslopjem vred p«kI iiR«Hlnimi pogoji.	i4> I
Natančneje izve se v pisarni g..si. dra. Alojzija HrenCif-a. fslvetnika v Celji: Rotovftke ulii-e It. H.
Gostilna ,Alla Vittoria'
Petra Muscheka t Trsta
• ulici Sorflentc (Via
n prirejajo jako okusni ji-dila. Pn-nirfiSfia i neverjetno v ceno P ip' r.*'a se Slovencem. (7 H I
;^t±l±ti±i±i±±x±ti
TJč?©xxca
i z boljše hiše z dobrimi šolskimi .spričevali sprejme takoj Josip Zubukovšek
_krojaC v Colji_(90) 3 -3
Otvoritev gostilne.
Udano podpisani usoja si naznanjati
gostilno
s sobami tujce
pri železnični postaji Št. Peter ▼ Savinjski dolini.
Za vsakovrstna ilobra Štajerska vina. grafiko pivo. dobro kuhinjo in solidno ; o-trežbo bfule najbolj- skrbljcno.
7. odličnim spoftt..vanjam
Ztm Petrak.
Najelogantnejli iluslrovani narodni
m- koledtu- m L1803.
se dobi pri D. Hribarju r Celju. Gena 1 gold. ^Pl
U goiatoMj«?
i; naročnik »ki
;liče
vsake .Solez li« na Šta jer-
skem poslan, ako w.----------- ......
stane pri meni en modri« na |>eresih (Feder- • i niatrataei. Ti mo<troci so solidno is najls.ljSc tva- j «jvni. imajo |hi HO dobro vezanih, močnih i najboljšega Iskrenega drats, so s Hr.iin ■ afrikom tapecirani in močnim platnenim cvilhom ' preoblečeni ter pri najtežji rabi do 16 20 let n^
benih poprav ne zahtevajo Pri naročilih z <1 i lele naanani naj se vselej natančna mera p< telje v notranji luči. Ako «e torej dobi : 't llgld. dober, franku doposlan, tapeciran modror ij » peresih, je pač neumestno kupovati inalo •e<lno nadomestke, kakor iičaste »iinnice. slani-' niče itd. kateri pravemu namenu, imeti dobro |H>steljo ne vstrezajo
AJfTON OBRSSA,
tipcirar T LJubljui. š«knbnrgsi« olite 4.
Ta domača, e-lina narodna tvrdka te stn.ke na f Slovenskem I« <li slav oličinstvu najlnjlje pripor..-; črna za nakupovanje iimnic, salonskih garnitur, divanov, stolov, preprog, H|ri»M in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela	Ceniki ,
s podobami zastonj in franko. Hitra in |«iMena . poatreiba. nizke cene posebno pri luiliščih in ob-; »imejih naročilih "VU
k W	_ Otročji vozički
: /VB jT.jako elegantni fini. in moči dobivajo se pri meni skoi ,	leto in	sicer v vseh .
^KS^^^V barvah.kakor i udeče. m<slro. i sivo in olivno ihi (M. 510 • ,7' . » , ie- in (rBnJISl viSje pO vsaki ceni do £> gld.
Pri menije n^Jceaejsl ; kraj za kupovanja otročjih vozičkov.
t-t-ttt-»ttMH**y
..Slovanski Svet"
politični, znanstveni in leposlovni polumesečnik
bode izhajal z začetkom I. l«tt |»pvečan na SO straneh v obliki Ljuhlj. -Novlr" na tntnem [-a pirjn, pri dosedanji ceni. Ta lisi zagovarja nacijonalno avtonomijo vseh avstrijskih narodov, zgodovinsko pravo teh narodov specijalno tudi hrvatsko, h kateremu pripadaj tudi BJr-vsaci. Teii |>ovratu cirilo-mctislijske cer kve v uniji a Rimom in po otivljenju slo vanske kulture: razpravlja slovansko umetnost. slovan-ko umeti......... in slovansko svojstveno gospodarstvo Prinašal bode izvirne o.| -lomke leposlovnih del, ru«kdi in jugoslovanskih narodnih i-esnij s primeniiin tolmačenjem V obče odmeri prostora le|K>slovju in kritiki o njem PoMeval tusle v veči meri slovanske razmere, in se ..zinil .-.osebno tudi na nčitelj-stvo, .lijafttvo in tenstvo. V .Ogledu" I-h le »a l.ileleval in označeval valnejfee dogodke in 'le 1--vanje vseli slovanskih narodov m semelj V
.Književnosti" lude navajal knjigeiu
vseh sluvan. literatur ter naglaftal M-sehtio te. kateri govore o slovanski kulturi ali so v ka-korftni si IxkII zvezi s to kulturo
bSIotmisU Svet«
stoji na leto 4 gld. i.a pol I. 2 gld. in na ftstrt. I. 1 gld. 7,a dijaštvo in uditeljstvo 40 kr. muO na leto.
Naročnina |*Adja uredništvu v Trst. Uivrinifttvo »Slovanskega Sveto."
Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. Tisk DruMvene tiskamo D. Hribar v Celji
Priloga »TVmiovini« 51. 1., dne ft. januvarja 1893.
gospoda Antona Gajfteka, ki je rodom Teharčan, in bode na dan prvega občnega* zborovanja upla 6*1*100 gld. Slava "mu!
(▼ Trbovljah snujejo pevsko diultvo. Prirejajo m pravila, ki bodo v kratkem predložena namestništvu Da bi le uvideli vsi krogi, kako potrebna in koristna so enaka društva. <la blatijo čut in srce ter odvirsjo dostikrat napeljano ljudstvo od nelzvrlljivih nakan. Pač bi potem ne bilo toliko .štrajkov"
(Pri tv TMMta nad Vslikonedsljo) so v noči od 19. do 20. decembra neznani lopovi ulo-mili v cerkev, pobrali denar, kolikor s<> ga nafti i v nabiralnicab za ubožce. potem pa jo popihali. Žalostno, da se celo bite bo*ja tak«) malo; polt uje-da se izbira u HI hudodelstva Jednega. ki je na sumu imajo že pod ključem
(■•4«4aMv*)- V župniji sv. I^narta v ob čini Brani«* je na sveti večer dne 24 decembra Ivan Kavčič, Seljarski sin svojega očeta Jožefa / gnojnimi vilami ubil. In sicer ga je lopnil tako močno po glavi, da je bil pri priči mrtev, (iotovo najfcalostnejfti pojav slabe vzgoje.
(8v. TmmI pri TsUkineMjii V pretočenem mesecu so se * Haumanovi gosti IniH pri Sv. Tomaži seftli nekateri prav dobri vinski bratje in sicer sami bolj starikavi možakarji. potem se sprli a naposled sta I. štabuc in i Gaftparič. oIm kmeta iz Bratomčic vrgla svojega tovarifta Jak Pevca iz Vičanec, Uko nesrečno, da sta mu več reber strta, ter se dvomi, da bi ozdravil Po na-ftem mnenji bi se pa« tem čudnim možakarjem
radi pomanjkanja primernih prostorov ne more lahko zgoditi, Od novega odbora pa pričakujemo, da bode -toril vse. kar j« v njegovih močeh, da se drufttvo prav krepko razvije; isto tako se pa tudi nadjamo, da ga bode slav. občinstvo v njegovem prizadevanji dovolj podpiralo ter zlasti mnogoštevilno dmfttvu pristopilo.
i Okrajno osnto) mej Jurklottrom in Bregom ob Savi hoče okrajni zastop laftki izločiti izmej okrajnih in uvrstiti mej oličinske ceste.
Tako se je sklenilo v plenarnej seji okrajnega zastopa na I«alkem dne 28. novembra pr. I. To je za sedanji čas napredka res čudni pojav in upamo, da vis. deželni odbor takega sklepa ne potrdi. Povsod skrbi se. da se po deželi kolikor mogoče veliko dobrih cest napravi in vzdrži, ker ceste mnogo pripomorejo gospodarstvu. Tako je celjski okrajni zastop Se ne dolgo tega, prevzel dve cesti in kakor se slifti jih vtegne le več prevzeti. Pri nas pa nam Se stare opuščajo. Sta l>o znamenjs.
<▼ mnogih cerkvah prav slabo poje ) Po nekod, tudi po Štajerskem, se tako čivka na kom. da človeka nkesa bolijo. V tem so nam vrli Primorci in Kranjci nttofo na bol jem Tam imajo izvrstne pevce ne Bamo po mestih temveč in 6e bolj na kmetih Nekatere družb* kakor .Adrija". .Hajdrih" in dr so po vsem SU v nskem znan« Pri nas smo slikali večkrat vrle kmečke pevce iz Šmarja, čitali urno nekje, da imajo cecilijan ske pevce tudi v Dramljah. Novej cerkvi in Voj-niku Znano pa nam nij, kedaj in s kakim uspe-
bolj pristojalo brigati se za svoji- gospodarstvo, j hom se vporablja t/) petje tamkaj. Ootovo pa se
kakor se pa pretepati po krčmah, med tem ko jim gre gospodarstvo rakovo pot.
(TahUo). leposlovno bralno drufttvo pri llalinedelji bo imelo dne M. januvarja ob 8 uri pop. v Šolskem poslopju svoj redni oljčni zbor s sledečim »sporedom al pozdrav in nagovor g. predsednika; b) sporočilo tajnika in denarničarja. ter odobrenje računa za 1. 1M92; c) plačevanje udnine in volitev novega odbora za Lidoče leto. Cas primerne veselice iloloči tudi obč shod. Vsi domači in tqji udje se prijazno vabijo. — Odbor.
(Moainkn tttalnieai je imela dne 2«. dec. m. I. svoj občni zbor, pri katerem so se v odbor volili ti le gg. Alojz Goričar. posestnik in gostilničar. predsednik; Jožef Pirš posestnik in tajnik, podpredsednik. Ivan Klemenak, posestnik. Franc Praprotnik. nadučitejj in Ivan Lipold, posestnik ,n gostilničar, odborniki. Izmed časopisov se za leto 188» naroče: .Slovenski Narod", .Edinost", .Slovanski svet". .Domovina". .Kmetovalec". ]zvon", .Dom in Svet"; knjige: .Slov. Matica" in .Dražbo sv. Mohora". Čitalnica ima svoje prostore v Alojz Ooričar-jevi gostilni, katero ti že od daleč kaže velik edino le slovenski napis: .Gostilna pri kroni", kar je gotovo hvale in posnemanja vredno. Še tekom tega leta bode pa lastnik krčme prizidal Se veliko in jako prostorno sobano in bode potem čitalnica priredila večje », kakor gledaliSčne igre itd., kar se sedsj
in petnajstem stoletjem A vrnimo se zopet k Valhunu. Valhun bil je pravičen vladar in boga-boječ kristjan. On je tudi poklical iz Solnograft-kega maftnike: Slajmon. Benginbald. Majoran. Avgufttin in Gundahar na Koroftko.
Ko si bavarskega vojvodo Tasila II., kateremu so bili podložni karantanski Slovenci, podvrže frankovski kralj .Karol Veliki", priftta je Karantanija pod frankovsko oblast.
V	tej dobi nastale so na Koroškem stra-ftanske homatije. in Ijnti boji, kajti Karantanci so se s Tasilom frankovski nadvladi uprli, a Karol Veliki jih premaga in polije Tasila in sina Teoda, ki je bil odločen za karantanskega vojvoda v samostan. Leta 798. pošlje Karol Veliki sol nograškega škofa Amo na Koroftko; ta je mnogo cerkev postavil in tudi dokaj domačih duhovnikov posvetil.
V	.Gospej sveti* so vladali zapored tuji škofje iz Solnogralkega; Pevdorik. Oton in «ftbalt. ki je bil posledni ftkof v .Gospej sveti" '»kolu lete 800 bila je večina Slovencev krščena in za sveto vero Jezusovo pridobljena, le velikafti in plemenitaši upirali so se deloma do Ingove vlade kristjanstvu.
V	Celovca, decembra meseca 1*92
Breftki Podvrbar.
podpirajo od duhovftčine kolikor mogoče Tako je prav' I«epo petje poveličuje, slabo pa strafti človeka
f Bajhsnbnrgai je čitalnica pri svojem občnem zbora dne 28. dec. volita prejftnji odbor.
Vodja bralkega sta varstva) g. A Katondi pl. Arailza postal je iz okrajnega komisarja vladni tajnik in ostane v Breži<*h ■
(PoliHfan shoda i sta bita 2«. decembra v Konjicah in 29. dec. v Ormoži; pri prvem je govoril dr. Sernec. pri dragem dr. Gregorec.
iT Ljubnem i pri Gornjem gradu so imeli posvetovanje o ustanovitvi posojilnice.
lUttmljsi pri Kozjem dobri dvorazredno šolo. (Kozjanskega iiknjaif saatopa) načelnik, g. Fer je potrjen od presv. cesarja isto teko dr. Kausch namestnikom.
<▼ Ljutoosrai so imeli volitve v okrajni zastop; zmagali so Slo/euci, le trg je volil nem čurje. Bode že tudi tem enkrat odklenkalo.
•Bralno drafttvo v Vsrlsji) priredi dne 8. prosinca ob 3. uri popoldne v hiši g. M. Gajser ja občni zbor s sledečim vzporedom: 11 Nagovor predsednika; poročilo tajnika in blagajnika. 2) Volitev predsednika in odbora. 3) Slučajnosti — Za tem sledi proste zabava z igro .Srečno novo leto!" — K obilni vdeležbi vljudno vabi odbor.
(Bralno dmfttvo pri sv. Jnriji oh Taborni imelo je dne 28. decembra 1892 svoj redni letni občni zbor, pri katerem je bil voljen sledeči odbor: Gg. Briftnik Blaž. predsednik. Eberlinc Karol. pred. nam., Šorn Franc, tajnik, Ster-nad Franc, blagajnik. Lesjak Alojzij in Kovač Fr„ odbornika; dalje kot pregledovale! računov gg Kavčič M. Plaskan Fr. in Zott Iv. Diu-fttvo ima 83 članov in v drafttvenej bralnej sobi bik) je to leto 17 časopisov drafttvenikom na razpolago. knjižnica pa ima 182 knjig Gmotno društveno stanje je ugodno, četudi so se za časopise izdale razmeroma velike svoto.
(Osnovalni sbori podružnice sv. Cirila in Metoda za Slov. Bistrico bode dne 8. januarja 1893 ob 4. uri popoldne v gostilni g. Petra Novaka. Gostje dobro doftli!
(t Janes Bo*tijan£i£i učitelj v pok. na Btanci pri Sevnici in a kr. pofttar umrl je 21. dec. in bil 23. dec. izročen na rajhenburftkem pokopaliftči materi zemlji. Rojen je !>il I. 1844 v Ontojbi pri Gorici; v tem mestu je hodil v Solo in bil tudi očitelj v gluhonemnem zavodu. Ob enem je tukaj nekaj časa uredoval .Sočo". Potlej je priftel na Štajersko, kjer je služil menda naj prvo na Vranskem, potem v Jurklofttru. na Btanci. kot nadučitelj pri sv. Juriji na ščavnici in naposled zopet na Btanci. kjer je pred 10 leti radi bolezni stopil v pokoj. BU je ranjki dober učitelj, bistra glava, izvrsten sadjerejec ia korenit narodnjak slovenski. Opravljal je veliko let tudi službo ob-
činskega tajnika ter se pri tom poslu pozloževal izključno slovenskega uradovanja Po njem žalujejo vdova in 3 dorasle deklice. Naj v miru počiva-(Ha Btanei) bi bilo treba, da napravi južna železnica postojanko, kakor jo jo v Grobelcem. Prometa je dovolj Vst režem, bi bik) Btanci sai..i, ki ima poftto. županstvo, dvorazredno lok), in kjer je živahna lesna trgovina ter draga kupčija g. Lenčeka. Tudi dragim vasem te oblirne občine in rajhenburlke fare bi bilo to po volji. Bal teko vasem studenilke in sv duške fare na Kranj n. N^j bi se torej županstvo na Btanci in okrajni zastop sevnilki potegnila za to postojanko pri vodstvu južne železnice.
(V Pstrovftah pri taim) so je 1. t m. otvorita nova c. kr. polt*.
(Ha Viimki psotaji' se smejo zopet pre liči nakladati; pregledoval jih bode kriki c kr. živinozdravnik. mesto onega v Brežicah, kamor so se do zdaj radi pregleda z Vidma morali voziti itiviMU sejali se morajo po ukazu mi nisterstva do I. IH95 na novo urediti in zanje povsodi primerni prostori preskrbeti, ker bi sicer kakolen kraj utegnil zgubiti svoj živinski sejem iKonjiika žstasniea> vozi iz Poličan zjutraj ob 10. uri 2.'» minut, popoludne ob 4. uri in 10 minut in pride v Konjice ob II. uri 2« minut oz. '». uri 28 minut Iz Konjic pa odhaja ob 8 uri :I0 minut zjutraj in ob 1. uri 10 minut popoln dne na Poličane. kamor pride ob 7 uri 2« minut zjutraj, oz ob 2. uri in »i minut popoludne Železnica stene za celo progo 40 kr. v tretjem razredu. HO kr. v prvem razredu, drugega razreda ni. Karte se v vozovih prodajajo.
V Sevnici imajo dva taka denarna zavoda; slovenski daje 5«.. jemlje pa 8". obresti: deta torej z 1". nemčurski pa daje 4«, ia jemlje pa T , obreeti torej deta s 3*. obresti Zdaj pa ved<5 ondotni Slovenci, kateri zavod naj podpirajo. —
Droge slovenske novice.
(Družba sv. Cirila in lUUdal se danes
najpreje hvaležno spominja dveh pokojnih svojih podpornikov. V Gradci umrli veleučeni matematik vitez dr. Fr. Močnik, ni bil samo podpiratelj .Narodni ftoli" v Ljubljani in . Pedagogiftkemu drafttvu" na Krftkem. on je tudi v roke našega častitega starine-prvomestniks. giro'- ravnatelja g. Fr. Bradaftke v Gradci leto letom polagal lep dar v namene naše družbe. V Zaspali na Gorenjskem rojeni in v Braslovičah umrli dekan Lovro Potočnik pa nam je volil 50 gld. Župnijski upravitelj v Kanfanaru v Istri. č. g Iv. Cotelj, je podaril veliko zbirko knjig, zlasti dr. sv. Mohorja. I-epo se razcvitajoča ženska podružnica na Vrhniki nam je poslala v kratkem času svojega obstanka že svoj dragi prispevek v znesku lM8gld 2kr. Blag. g. Ani dr. Storova nam je naklonita 100 gld. pokroviteljine po blag. gosp. Murnikovi. ki je s temi poslednjimi 100 gld. izročita družbi to jesen 8»» gld. Ženska podružnica v Šent Jurji na južni želez niči je zložita ob letošnjem zborovanji «0 gld., možka podružnica za Kotmaro ves na Koroškem pa 25 gld.; prvo vsoto smo prejeli od g. tajnice T. Kavčičeve, drugo pa od g. prvomestnika Matije Prosekarja. G. dr. Drag. Treo v Celji je poslal 25. gld.. 18 so jih darovali gg. za vezni posojilničarji, 9 pa narodna dražba. Ob godovanji g notarja dr. Stajarja je izročil njegov triletni sinček vipavski podružnici 1H gld.. ki nam jih je dopostal podružnični blagajnik g. Uadoslav Silvester. Iz Kostanjevice smo prejeli 17 gkl.. po g notarju Aleks. Hudoverniku od č. gosp. Cotelja 15 gld. nabranih v Istri med sloven. vinotržci. od litijskih in Imartinskih Slovenk po g Ljudmili Koblekovi pa 20 kron odkupnine novoletnih voMil. Prvo zlato 20-krono sta nrdalje darovala g. Marija Može k. poaest-nica v Gradci in družbin podpredsednik, g. noter L. Svetec. Ljubljanska družba zbrana v kavarni .Casino", nam je darovala po g. Murnikovi 6 gld 51 kr. Z željo, da bi nam ljubi Bog naklonil mir. je postalo 8 gld. drultvo .Omizje v Mozirji". Šmartinski tamburali so zložili pri veselici v Zagorji 5 gld. 72 kr. Ob godovanji g. Barbike Eibensteinerjeve na Lokah je nabral g. L Lazar 5 gld. 40 kr. č. g. župnik v Št Ilji, M. Kelemina je postal 5 gkl. kot dar
male dražbe od nemške meje. nadučitelj Janko Žirovnik pa 5 gld. v odvezo novoletnih voščil. Idrijski pevci so nam naklonili po g. Fr. La-pajnetu 2 gld. HO kr.. veleposestnika Katarina Sporn v Lokiujih. pa 2 gold. t"»0. kr. Kmečki mladeniči v št. Jurji na štajerskem. Franc Čretnik. I. Jager. 1. Oset in I. Žveglar soda rovali prvo krono v vzgled rojakom po sloven skih pokrajinah. - Umrlima darovateljema blag s|Himin. Vam živim čast in zahvalo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
i Slovenske posojilnice) Krška posojilnica je imela 1. 1892. 18«.000 gld. prometa. Nadzornik slovenskih posojilnic (od strani .Zveze' gosp. P. Simon v Mariboru je sestavil nove vprašalne pole za njih pregledovanje, ki so bodo dobivale v druStveni tiskarni Drag. Hribarja, kjer se dobe tudi vse tiskovine za sklepanje letnih računov, kakor je vsled predpisa .Zveze" terja omenjeni nadzornik.) — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda se je s posebno okrožnico obrnilo do slov. posojilnic, da bi se pri sklepanji računov spominjale tega vrlega šolskega društva. — Pri obedu ob priliki občnega zbora .Zveze slovenskih posojilnic" v Celji se je za to dražbo nabralo Hi gld.
i Glasbena Matica i v Ljubljani teli za društvo nakupiti hišo. Lepo to misel pozdravili bodo gotovo vsi Ljubljančan;«' z navdušenostjo. Tako bode prišlo vsaj jedno društvo v lastni svoj dom. t'»lede finančne operacije pogaja se odlx>r z dvema slovenskima denarnima zavodoma.
(V Tratm so lahoni v mestnem zboru zopet ropotali, ko je prišel razgovor radi vstanovitve slovenska šole v mestu. Nam Slovencem nihče pravice pe privoSči.
(Zdravniško druitvo v Ljubljani>. kjer se do zdaj ni čula slovenska beseda, začelo se je tudi ozirati na slovenščino. Vendar enkrat.
iV Škofjiloki) snujejo hranilno in posojilno društvo.
iŠolarska delarna* v Krškem, katero vodi g. učitelj Rozman, je bila 30. t. m priredila izložbo lepih lesnih izdelkov mizarske in strogar-ske stroke.
iV Radečah) se je pri občinskem odboru pod vodstvom novega narodnega župana g. Riž-narja sklenilo slovenski uradovati. Proti temu tako koristnemu in naravnemu sklepu je ugovarjal javni funkcijonar. kateri si služi ali bi si moral kruh služiti edino le s slovenskim uradova-njem. kajti opraviti ima le s slovenskimi kmeti. Kaj si more le svet misliti o .Slobedrih" (!). ki se takim sklepom upirajo.
V tem trgu snujejo slovensko čitalnico. Živili zavedni Radečani!
iGraška vsajemna zavarovalnica) je dala letos svojim članom zavarovancem po i» •„ popust ka ter računila zavarovalnino za leto 1893. večinoma že po novem tarifu.
(Slovenskih posojilnic) .statistiko in pregled bi rad sestavil g. Lapajne v Krškem. Na do-tični njegov lanski poziv j«« dobil Se le od 22 čitalnic (bralnih društev i zaželena poročila. lJrosijo se torej Se ostale blagovoljne pod|x>re v tej zadevi.
Drage avstrijske novice.
(Driavni sbor) se bode seSel zopet 17. t. m. in nadaljeval razpravo o proračunu. Da bi se sprejel proračun. iSče in snuje vlada novo večino, kje je bode dobila. Se sama ne ve. Iskati je namerava pri srednjih strankah. kakorSni so Poljaki, Staročelni, nekateri liberalci, nekateri konservativci in naSi slovenski poslanci. Morebiti, da se jej posreči skrpati za nekaj tednov tako večino.
i Nemška levica in ministerstvo sta se
zopet približali; vladali bodo torej zopet nemSki liberalci; Slovani, ti nejedim-i. jih bodo pa podpirali. Je pač križ. med vladami avstrijskimi in nemSkimi liberalci, temi starimi slovanskimi ne-prijatelji.
i Poziv volilcemi je izdelala petorica hrvatsko slovenskih poslancev državnega zlx>ra. V njem opravičuje, zakaj se j« ločila iz Hohenvvar-tovega kluba in ustanovila svoj hrvatsko slovenski klub. Storila je namreč to z ozirom na stara politična načela slovenska, z nova potrjena pri zboru v Ljubljani 1890.
»Hov denar) pridno kujejo na Dunaji; dobimo ga baje za gotovo v dragi polovici tega leta. Od starega denarja bodo razen zadnjič omenjenega začeli preklicovati najprvo bakreni drobiž in potem goldinarske bankovce.
(Praike hranilnice) nameravajo obrestno stopinjo hranilnih vlog tako spremeniti, da bi od 100 gld. plačevale na dan 1 kr , kar bi bilo enako 36«', (8«/„); do zdaj so dajale 4», obresti.
(Na Ogerakemi bi rada vlada z zbornico vred vpeljala civilni zakon (poroko pred posvetnimi goaposkami), pa s« temu katoliška stranka po pravici močno upira.
(Na Hrvatskem) ste se obe narodni stranki (Starčevičeva in Strossmajerjeva) zjedinili. To bi bilo tudi Se nekje drugod potrebno.
Ogled po širokem svetu.
(Kolera) posamni slučaji so ae zopet pokazali v HuJapešti. v Hamburgu, v Galiciji in v Oaeku.
(V Bolgariji) je sobranje (dež. zbor) spremenilo državno ustavo.
(Na Francoskem) hudo vre vsled strašanske goljufije panamske, v katero ao prve glave, poslanci in ministri zapleteni. Grozno je bilo sle-parstvo. vse je bilo podkupljeno. Celi narod francoski je pri tem Škodo trpel. Hog ve, kaj Se iz tega nastane.
(Dobro j« posvetil) novi amerikanski pred sedmk Kleveland onim klečeplazcem. ki so ga za službe nadlegovali, predno je nastopil svoje vzvi-Seno mesto. Javno je razglasil, da je neprevidno in neolikano, od vsakega, kdor bi za službe nadlegoval; vsak bede zavrnen. Kako pa je v Rvropi. kako je v Avstriji?
Dopisi
X> ftt Jurija ob J atol iolosnloL ..(Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda).* Vodstvo ženske podružnice dražbe sv. Cirila in Metoda v St. Juriji ob juž. ž. je dobilo tale dopis: .Prosim, blagovolite ta mali darek, pod imenom .prve krone" naSi slavni in za naš narod tak<5 bi h ponosno delujoči družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano poslati.
Premalo se nas je sicer združilo; jaz sem jih več nagovarjal, pa žalibog. ledina je Se pre-tiua ne da se Se oiati. pa bodemo jo že vzrah-Ijali.
NaSi fantje so večidel skoro vsi pač Se premalo zavedni, pa sčasoma mislim in upam. da jih bodemo že vzbudili iz narodnega spanja
V tem ozira moramo pač vsi in složno delovati. prizadevanje enega samega ne izda nič in nima uspeha. Prizadevati si moramo, tedaj smemo upati v boljšo bodočnost.
Vsi za enega, eden za vse!
Vse za vero, narod in domovino!
Bog in narod!
Pismu je bil priložen znesek 2 gold. Opomnimo. da so to poslali 4 kmetski mladeniči. Srce nam je veselo utripalo, ko smo brali to pismo, ki svedoči o gorečem rodoljubji naSe mladine.
Naj VaS vzgled bodri in vzbuja naš mlajši rod k ljubezni za narodne svetinje in k neustrašenemu delovanju v blagor slovenskega naroda I
Ti, slovenska mladina, si naš up, ti, ki nam obetaš biti
.Narod poštenjakov,
Narod vrlih mož".	—k—
X« ftalea. (Nehvaleinost je planilo tega sveta). O istinitosti tega starega pregovora prepričali smo se baS minole dni v našem, obče prijaznem trgu. Kakor je vže .Domovina" poročala, priredili so naši diletantje dne 4. grudna m. 1. besedo, ktere čisti dohodek se je vporabil , v nakup obleke in obutila revnim žalskim otrokom. Kakor smo slišali iz zanesljivega vira, bilo je blizu 40 otrok obdarovanih. Naši diletantje I,odstopili so se izvršitve besede le iz zgolj ljubezni in usmiljenosti do ubogih otrok — in njih naloga nij bila lahka Koliko truda in prizadevanja, koliko vaj. koliko stroškov je bilo treba in koliko ; drugih nepotrebnih sitnosti se je vpletalo vmes, predno se je beseda vrSiti zamogla A vse se je , premagalo - in !>eseda se je izvanredno dobro | vršila. Iz veselja in radosti na toliko sijajuem
uspehu, priredili so si diletantje dne 7. m. m. v lastno razveseljevanje takozvani .piknik"; vsak do izmed diletantov moral je odrajtati ujenm na loženi prispevek, ali v jedilih, ali v pijači, ali v denarju. To malo veselje napravili so si diletantje za ves trud. kterega so imeli. A to ni vse. Zlobni jeziki so namreč stuhtali. da so diletantje p. n. občinstvu denar na lokav način izvabili in ga potem zapili in zajedli. — Da bi bila ta govorica Sla le iz ust starih ženak, ne zmenil bi se nikdo za to — saj ni mogoče vsem ustreči
_ lc«r je zgoraj omenjeno laž tudi neko drugo
človeče v tukajšnih gostilnah javno izreklo — treba je, da se za čast naših diletantov malo potegnemo in da si obrekovalca malo natančneje ogledamo. To človeče je svoje dni sicer dolga leta trgalo hlače po šolskih klopeh — a danes nij nič — pravi nebodisigatreba razjedavec vsake človeške družbe. Temu človeku nij nikdo po volji — nij ga urada, nij je gosposke, nij ga društva, kterega bi se ne lotil njegov umazani jezik. On zabavlja čez duhovnike in učitelje, čez občino in triki zastop. čez župana in oMinake odbornike, čez vsa društva in čez vsako dražbo. — kratko — njemu nij nikdo prav: le dozdeva se mu. da je on najmodrejši in najpametnejši. A ta ničla v človeški družbi pometa pred tujim pragom, med tem ko velik kup gnoj i pred svojim pragom ne vidi. Njegovo prizadevanje je, med Zalčani neslogo delati, vsako gosposko oblatiti, vsako društvo razkrojiti — zaradi tega je bil skrajni čas, dft ga javno ožigosamo in ga ljudjem v pravi luči pokažemo. Le Hog daj' tla bi se Žalčani Se kedaj te kraste znebili. Ako bi pa današnja lekcija moiiceljnu ne ukrotila hudobnega jezika, potipali ga bodemo prihodnjič še z debelejšim prstom in objavili njegovo celo ime, ali ga pa pred sodnijo tirjali na odgovor in v opravičenje	-a—
Is Šmarja prt Jtltak V 1892. letu se je pri nas marsikaj izpremenilo.
Po dvakratni volitvi spravili smo nemčur sko gardo iz občinskega zastopa.
Gospodoma Ltochnigg in Wagner to sicer ni po volji; toda. Če nj>m» na4e razmere ne ugajajo, naj se preselita med Nemce!
Komur vse slovensko tako mrzi, kakor njima, najbolje stori, da gre med Nemce.
Občinski tajnik zapustil je svojo službo.
Želimo mu, da srečno uživa svojo pokojnino.
V tem letu smo si ustanovili denarni zavod, hranilnico in posojilnico v šroarji. Ker začne po novem letu poslovati, upamo, da se bode naš okraj v kratkem rešil raznih oderuhov.
Podružnica sv. Cirila in Metoda izvolila si je nov odbor. Od tega pričakujemo, da se bode energično dela lotil, da bode pridno pobiral denar in nabiral nove ude!
Občinski zastop odobril je proračun za I. 1893. Kakor do zdaj, bode se tudi v bodoče pobiralo 45*, naklade.
Prav ljubo nam je, da bodemo po novem letu dobivali .Domovino" trikrat na mesec. Imeli bodemo več dobrega berila; večkrat bodemo tudi lehko o naših razmerah poročali, ako bode s tem g. uredniku le količkaj ustreženo.
Is THwv«ty. (Občinska volitev). Vse za vero. dom, cesarja!
S tem geslom zbirali smo se zavedni narodni kmetje dne 13. t. m. mnogobrojno v Trbovljah, dobro vedoč, da nas pot pelje na volišče, branit najmilejši nam svetinji: .Sv. vero in narodnost, v poraz strastnih naših narodnih nasprotnikov". Vrli, obče priljubljeni in neustrašljivi naši gg. dušni pastirji peljali so nas na bojišče, razlagajoč nam velevažni ta trenutek, in mi podajali smo jim veselo roke, zagotavljajo jim: .Hrast ae omaje in hrib. Zvestoba Trbovljcev ne gane*!
Agitacija uže poprej, bila je od narodne stranke silno živahna, a od naše nasprotne stranke bil je pritisek nečnven. Ravnateljstvo rudarstva, katero ai je pridobilo z žulji našega vrlega, poštenega kmeta ime, bogastvo in veljavo, agito-valo in pritiakalo je a svojimi .privandranimi*. nekaterimi tudi narodnimi uradniki in pisači na nečuven način. .Ali voliš z nami, ali ai pa jutri ob kruh in zaslužek" vrelo je iz njihovih pragr inanakih (?!) grl.
Mnogi ustavili so se njihovemu strastnemu terorizmu ter rekli: Mi smo listi slovenskih gorft