SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 3___________ Ljubljana, četrtek 31. januarja 1985 Cena 60 dinarjev Leto XLII 137. Na podlagi osmega odstavka 5. točke II. poglavja resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84) in četrtega odstavka točke 1.9., III. poglavja resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) sklepajo izvršni sveti občinskih skupščin, Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane, Izvršni svet Mestne skupščine Maribora, Izvršni svet Obalne skupnosti in Izvršni svet Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) DOGOVOR o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 1. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo določali stanarine, cene komunalnih storitev ter mestnega in primestnega cestnega prometa na osnovi skupnih izhodišč, določenih s tem dogovorom, in pri izvajanju tega dogovora upoštevali vpliv teh cen na življenjske stroške 2. člen Udeleženci soglašajo, da se stanarine v SR Sloveniji v letu 1985 spremenijo dvakrat in sicer, prvič v začetku leta in drugič predvidoma 1. 7. 1985. Udeleženci bodo izvršili prvo povečanje stanarin 1. februarja 1985 linearno največ za 38 °/o, razen v občinah: Celje, Hrastnik, mesta Ljubljane, Nova Gorica, Trbovlje, Zagorje ob Savi, Obaine skupnosti, mesta Maribora, Radovljica, ki so uveljavile povečane stanarine že v decembru 1984. Udeleženci soglašajo, da se druga sprememba stanarin izvrši diferencirano s tem, da se predhodno pripravijo strokovne osnove za aneks k dogovoru in uveljavi sistem delnega nadomeščanja stanarin v. skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. 3. člen Udeleženci se obvezujejo, da bodo do konca februarja posredovali Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije,, kot podlago za pripravo druge spremembe stanarin, naslednje podatke, in sicer: — vrednost stanovanjskega sklada v družbeni lastnini na dan 1. januarja 1985, — vrednost točke, skupno število točk, skupna stanovanjska površina ter skupno število stanovanj na dan 31. decembra 1984, — programirano stopnjo stanarine, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo stanovanjskega sklada, — vrednost obračunanih stanarin za mesec december 1984. Podatke iz prejšnjega odstavka bodo udeleženci pripravili na podlagi navodil, ki jih prejmejo kot prilogo k temu dogovoru. Udeleženci soglašajo, da Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije pripravi do 15. aprila 1985 na'osnovi zbranih podatkov iz občin, skupne strokovne osnove za diferencirano drugo spremembo stanarin. 4. člen Udeleženci se obvezujejo, da hodo v okviru svojih pristojnosti sprejeli potrebne ukrepe, da se do konca marca 1985 izpelje prehod na sistem delnega nadomeščanja stanarin v skladu s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Prav tako se udeleženci obvezujejo da bodo najkasneje do 15. aprila 1985 posredovali Republiškemu komiteju za tržišče in splošne gospodarske zadeve informacijo o izvajanju sistema delnega nadomeščanja stanarin v skladu s samoupravnim sporazumom, kar bo tudi ena od podlag za drugo diferencirano spremembo stanarin. 5. člen Udeleženci soglašajo, da bodo v skladu s tem dogovorom določali cene naslednjim komunalnim storitvam: črpanje in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak ter odvoz smeti, proizvodnja in distribucija tonlote ter proizvodnja in distribucija plina za široko potrošnjo. Udeleženci soglašajo, da se cene komunalnim storitvam iz prvega odstavka tega člena v SR Sloveniji v letu 1935 spremenijo dvakrat, in sicer prvič v začetku leta 1985 in drugič predvidoma 1. julija 1985. 6. člen Udeleženci soglašajo, da se prvo povečanje cen komunalnih storitev izvrši 1. februarja 1985, in sicer: 1. Črpanje in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplgk ter odvoz smeti poprečno največ za 33% s tem, da se lahko cena posamične storitve poveča največ za 50%. Izračun poprečnega povečanja cen teh storitev se v posamezni občini opravi na osnovi navodil, ki jih udeleženci prejmejo kot prilogo k temu dogovoru. 2. Proizvodnja in distribucija toplote ter proizvodnja in distribucija plina za široko potrošnjo linearno, največ za 38%. Udeleženci soglašajo, da se pri prvem povečanju cen komunalnih storitev v posameznih občinah upoštevajo tudi vsa tista povečanja cen komunalnih storitev, ki so jih izvršile v letu 1934 kot povečanje nad določenimi odstotki možne rasti cen posameznih komunalnih storitev iz dogovora za leto 1984. Te občine so: Ajdovščina, Celje, Črnomelj, Grosuplje, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Idrija, Kranj, mesta Ljubljane, Ljutomer, mesta Maribora, Mozirje, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Radovljica, Škofja Loka, Trbovlje, Tržič, Zagorje ob Savi, Slovenska Bistrica in obalna skupnost. 7. člen Udeleženci soglašajo, da se bo drugo povečanje cen komunalnih storitev iz fi. člena tega dogovora izvršilo predvidoma 1. julija 1985 s tem, da se predhodno opra- vi analiza stanja na področju komunalnih storitev po posameznih dejavnostih in občinah, ki bo predstavljala ustrezno strokovno osnovo za diferencirane spremembe cen po občinah in vrstah komunalnih storitev. 8. člen Za izdelavo analize stanja na področju komunalnih storitev -se udeleženci obvezujejo, da bodo do konca februarja 1985 posredovali Zvezi komunalnih skupnosti Slovenije vse ustrezne podatke za oceno stroškov enostavne reprodukcije po vrstah storitev in način zagotavljanja sredstev za njihovo pokrivanje. V primerih, ko je proizvodnja in distribucija toplote organizirana kot energetska dejavnost se vsi ustrezni podatki pošljejo Republiški energetski skupnosti. Podatke bodo pripravili udeleženci na osnovi navodil, ki jih prejmejo kot prilogo k temu dogovoru. Udeleženci soglašajo; da Zveza komunalnih skupnosti Slovenije in Republiška energetska skupnost pripravita do 15. aprila 1985 na osnovi zbranih podatkov občin analizo in oceno stanja komunalnih dejavnosti v SR Sloveniji. 9. člen Udeleženci soglašajo, da Republiški komite za tržišče in splošne gospodarske zadeve v sodelovanju z drugimi republiškimi upravnimi organi ter z Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zvezo komunalnih skupnosti Slovenije, Republiško energetsko skupnostjo in splošnim združenjem za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pripravili predvidoma do 1. junija 1985 aneks k temu dogovoru za drugo spremembo stanarin in komunalnih storitev. 10. člen Udeleženci soglašajo, da bodo pri spreminjanju cen mestnega in primestnega potniškega cestnega prometa v SR Sloveniji v letu 1985 zagotavljali usklajeno politiko cen s cenami medkrajevnega potniškega cestnega prometa in pri tem upoštevali tudi vpliv teh cen na porast življenjskih stroškov ter na tej osnovi izpopolnjevali sistem popustov za posamezne skupine občanov. 11. člen Ta dogovor' je sklenjen, ko ga sprejmejo in podpišejo vsi udeleženci, veljati pa začne z dnem objave v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 28. januarja 1985. 138. Na podlagi drugega odstavka- 8. člena zakona o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81 in 16/84) izdaja republiški sekretar za finance ODREDBO o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih februarju, marcu in aprilu 1985 1 Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 31/81 in 16/84) v mesecu februarju v višini 100 o/o obračunanega prispevka po stanju na dan 31. 1. 1885. Izplačevalci osebnih dohodkov" in drugih dohodkov v mesecu marcu ne vplačajo dodatnega prispevka solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 obračunanega v mesecu februarju. Izplačevalci osebnih dohodkov in drugih dohodkov vplačajo dodatni prispevek solidarnosti po zakonu o dodatnem prispevku solidarnosti v letih 1982 do 1985 v mesecu aprilu v višini 100 %> obračunanega prispevka po stanju na dan 28. februarja 1985. 2 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 420-18/81 Ljubljana, dne 14. januarja 1985. Republiški sekretar za finance Rudi Sepič 1. r. 139. Na podlagi drugega odstavka 27. člena zakona o zagotavljanju sredstev in izpolnjevanju obveznosti SR Slovenije za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 35/81 in 45/82) izdaja republiški sekretar za finance PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu obračunavanja in evidenci sredstev, ki se obvezno zagotavljajo v SR Sloveniji za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo 1. člen V pravilniku o načinu obračunavanja in evidenci sredstev, ki se obvezno zagotavljajo v SR Sloveniji za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo (Uradni list SRS, št. 3/83 in .3/84) se v obrazcu OPR ter v navodilu za izpolnitev obrazca, ki sta objavljena kot sestavni del pravilnika, letnica 1982 nadomesti z letnico 1983, letnica 1983 z letnico 1984, letnica 1984 pa z letnico 1985. 2. člen Za zaporedno številko 14 obrazca OPR se doda nova zaporedna številka 14, a, ki se glasi: >»14. a Korigirana obveznost za vplačilo«. V zaporedni številki 15 obrazca OPR se za zaporedno številko 13. a beseda »in« nadomesti z vejico, za zaporedno številko 14 pa doda besedilo »in 14. a«. V zaporednih številkah 21, 22, 23 In 24 obrazca OPR, se številka »14« nadomesti s številko »14. a«. Zaporedni številki 25 in 26 obrazca OPR se nadomestita z novimi zaporednimi številkami 25, 26, 27, 28 in 29 z naslednjim besedilom: »Izračun mesečne akontacije za leto 1985 pri nespremenjeni stopnji 25. Znesek mesečne akontacije fzap. št. 4 X stopnja za leto 19851 zap. št. 14 plus I-----------------------------1 _________________l______________100____________ ta Izračun mesečne akontacije za leto 1985 pri spremenjeni stopnji 28. Obračunana obveznost (zap. št. 11 X stopnja za leto 1985) 100 27. Obveznost za vplačilo (manjši od zneskov iz zap. št. 26 oziroma zap. št. 13) 28. Znesek mesečne akontacije f zap. št. 4 X stopnja za leto 19851 zap. št. 27 plus------------------------------- _________________l_______________100______________J_ 12 29. Seštevek zneskov iz zap. št. 21 do 28. 3. člen V navodilu za izpolnitev obrazca se na koncu šestega odstavka pika nadomesti z vejico ter dodajo besede »pred revalorizacijo-«. Za trinajstim odstavkom se doda novi odstavek, ki se glasi: »V zaporedno številko 14. a se vpiše znesek, izračunan kot odstotni delež od zaporedne številke 14. Odstotek določi na podlagi tretjega odstavka 18. člena zakona republiški sekretar za finance, zavezance pa s tem odstotkom seznani služba družbenega knjigovodstva.« Za osemindvajsetim odstavkom, ki postane novi devetindvajseti odstavek, se dodata dva nova odstavka. ki se glasita: »V zap. št. 25 izračunajo znesek mesečne akontacije za tekoče leto zavezanci, za katere se stopnja za obračun ni sp-^menila. V zaporednih številkah 20. 27 in 28 izračuna,o znesek mesečne akontacije za tekoče leto zavezane’, za katere se je stopnja za obračun obveznosti spremenila zaradi prerazporeditve zavezancev po odloku o razvrstitvi zavezancev po skupinah ali podskupinah dejavnosti za obračunavanje obveznosti do manj razvitih republik in SAP Kosovo.« V devetindvajsetem odstavku, ki postane novi dvaintrideseti odstavek, se črta prvi stavek. 3. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 3/85 Ljubljana, dne 20. januarja 1985. Republiški sekretar za finance Rudi Scpič 1. r. 140. Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov m o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov 'n taks (Uradni lis SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo). drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84, 2/85), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leta 1985 (Uradni list SRS, št. 37/84, 39/84,1/85, 2/85) I. V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka« se: I. Pri zaporedni številki 34 občina Murska Sobota: — v stolpcu 5 stopnja 0,15 nadomesti s stopnjo 0,35 — v stolpcu 7 stopnja 0,85 nadomesti s stopnjo 0,65 — v stolpcu 20 stopnja 10,35 nadomesti s stopnjo 10,15. II. Sprememba pregleda stopenj davkov in prispevkov začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 420-13/04 Ljubljana, dne 25. januarja 1985. Direktor Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r. 141. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. točke II člena pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v samoupravni delovni skupnosti skupnih služb »Itas«, Kočevje ter 7. točke 20. člena in 7. točke 21. člena samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje, po opravljeni javni obravnavi dne 7.1. 1985 odločilo : Razveljavi se: 1. določba 7. točke 11. člene pravilnika o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v samoupravni delovni skupnosti skupnih služb »Itas«, Kočevje z dne 31.1.1984 in 2. določbi 7. točke 20. člena in 7. točke 21. člena samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri' dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 9/83). Obrazložitev Ob pobudi delavca je ustavno sodišče začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedeniht določb samoupravnih splošnih aktov. Z njimi je doba bivanja od enega do 25 let v občini Kočevje ovrednotena od ene do 35 točk in uvrščena med osnove in merila za določitev predno- stnega reda pri delitvi stanovanj iz sklada skupne porabe v organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih, ki imajo sedež na območju občine Kočevje. Pobudnik je navajal, da je zaposlen v predstavništvu delovne organizacije »Itas« Kočevje v Beogradu. Zato ob določanju prednostnega reda ne more prejeti točk za bivanje v občini Kočevje in je pri reševanju svojega stanovanjskega vprašanja v neenakopravnem položaju z drugimi delavci iste organizacije združenega dela. Delovna organizacija »Itas« je v odgovoru na pobudo navedla, da jo k obravnavani ureditvi zavezujejo določbe samoupravnega sporazuma iz 2. točke izreka te odločbe. Izpodbijana določba 7. točke 11. člena pravilnika je povzeta po 7. točki 20. člena in 7. točki 21. člena samoupravnega sporazuma, ki med osnove in merila za uvrstitev na prednostni red med drugim določa tudi dobo bivanja v občini Kočevje. S tem samoupravnim sporazumom so se stanodajalci, med njimi tudi delovna organizacija »Itas« Kočevje, za--vezali, da bodo v splošnih aktih o dodelitvi stanovanj in stanovanjskih posojil uveljavili v samoupravnem sporazumu poenotene osnove in merila, torej tudi dobo bivanja v občini Kočevje. Komisija za spremljanje, nadziranje in izvajanje samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih za dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje meni, da taka ureditev izhaja iz dejstva, da sredstva za stanovanjsko graditev v samoupravni stanovanjski skupnosti in v skladu skupne porabe organizacij združenega dela in delovnih skupnostih v občini Kočevje združujejo večinoma delavci, ki st;;'no bivajo v tej občini in zato dalj časa združujejo ta sredstva v skladu skupne porabe. Ustava SR Slovenije določa, da delo in rezultati dela določajo na podlagi enakih pravic in odgovornosti materialni in družbeni položaj človeka (13. člen), da delavci v temeljni organizaciji združenega dela enakopravno uresničujejo svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravire (16. člen), da razporejajo za celotno osebno in skupno porabo del dohodka, sorazmeren njihovemu prispevku, ki so ga dali k dohodku s svojim delom in vlaganjem družbenih sredstev kot minulega dela (21. člen), da skrbijo skupaj in enakopravno po, na"elih vzajemnosti in solidarnosti za nenehno izboljševanje razmer delavcev s tem, da v ta namen izločajo sredstva in jih združujejo (34. člen). Po temeljnih načelih ‘ustave SRS (7. odst. VII.), določbah zakona o združenem delu (13. člen in od 114. do 118. člen) in določbah zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni b'st SRS, št. 3/81 — 9. in 25. člen) delavci svoja stanovanjska vprašanja rešujejo sami in skupaj z drugimi delavci v temeljni organizaciji ' združenega dela in delovni skupnosti. V ta namen izločajo iz čistega dohodka temeljne organizacije in delovne skupnosti sredstva, ki jih v skladu skupne porabe namenijo reševanju svojih stanovanjskih vprašanj. Svoje samoupravne pravice glede uporabe teh sredstev delavci v temeljni organizaciji in delovni skupnosti uresničujejo enakopravno. Ureditev, kot jo vsebujejo obravnavane določbe pravilnika in samoupravnega sporazuma, pa daje podlago za neenakopravno uresničevanje pravic delavcev v isti temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti pri delitvi sredstev sklada skupne porabe glede na to, ali le-ti bivajo in kako dolgo bivajo v občini Kočevje. Ta ureditev daje pri delitvi stanovanjskih sredstev Več pravic delavcem, ki bivajo oziroma daljšo dobo bivajo v občini Kočevje in manj pravic delavcem, ki ne bivajo v tej občini. Kriterij •>dobe bivanja v občini Kočevje« ni niti odraz vzajemnosti in solidarnosti med delavci iste temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj, niti ne pomeni ocene osebnega prispevka delavca k povečanju dohodka temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Zato določitev dobe bivanja v občini kot osnove in ovrednotenje te dobe kot merila pri določitvi prednostnega reda za delitev stanovanj iz sklada skupne porabe ni v skladu z navedenimi določbami ustave SRS in zakona o združenem delu. Ustavno sodišče je zato po 413. členu ustave SRS in prvem odstavku 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešfer, Tone Bole, Jože Per-nuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. Ul 49/84-17 Ljubljana, dne 7. januarja 1935. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 142. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe 50. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo delovne organizacije Inženirski biro Elektroprojekt, Ljubljana, po opravljeni javni obravnavi dne 14. 1. 1985 odločilo : Razveljavi se določba 50. člena samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo delovne organizacije Inženirski biro Elektroprojekt, Ljubljana z dne 20. 12. 1977, s spremembami in dopolnitvami z dne 20. 11. 1978. Obrazložitev Peter Janežič, delavec delovne organizacije Inženirski biro Elektroprojekt, Ljubljana, je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe samoupravnega sporazuma, ki določa, da za čas, ko iz objektivnih razlogov ni dela, prejemajo delavci osebne dohodke za prvi mesec v višini 100 %>, za drugi, tretji in četrti mesec 80%>, računano na vrednost ure iz prejšnjega meseca, od petegg meseca dalje pa minimalni oziroma zajamčeni osebni dohodek. Napadena določba tudi določa, da sme delavski svet skleniti v primeru, če prejema tak osebni dohodek najmanj 10 °/o delavcev v istem oddelku, da se v istem času izplačuje osebni dohodek v višini 80 Vo povprečnih osebnih dohodkov teh delavcev v preteklem mesecu tudi tistim delavcem, za katere se ugotovi, da so odgovorni, ker ni -dela. Pobudnik je mnenja, da napadena določba omogoča delovni organizaciji, da določa manjši osebni dohodek delavcem, ki niso po svoji krivdi brez dela', kajti pod pojmom »objektivni razlogi« je možno kriti tudi nesposobnost, slabo organizacijo pridobivanja dela, brezbrižnost vodilnih ali nagajanje posameznim delavcem. Mnenja je, da so s tem kršene ustavne določbe, ker se na ta način določenim delavcem ne zagotovi dela in se jim tako onemogoči, da bi lahko uveljavljali pravico do delitve osebnega dohodka v skladu s 177., 125. in 126. členom zakona o združenem delu. Dne 30. 7. 1984 je tudi Sodišče združenega dela SR Slovenije dalo predlog za oceno ustavnosti in zakonitosti iste določbe samoupravnega sporazuma. Po predlagateljevem mnenju napadena določba ni v skladu z ustavo in zakonom, ker delavci niso v enakopravnem položaju, saj napadena določba prizadene le tiste delavce, za katere ni dela in ti niso krivi, da dela nimajo. O tem namreč po predlagateljevem mnenju odločijo pooblaščeni delavci. Ustavno sodišče je s sklepom U19/84-12 z dne 9. 7.1984 pobudo sprejelo in začelo postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe samoupravnega sporazuma. S sklepom z dne 20.9. 1984 pa je obe zadevi združilo in obravnavalo skupno. Napadena določba samoupravnega sporazuma posega v delavčevo pravico dela z družbenimi sredstvi, ker ne glede na zakonske opredelitve o razporejanju delavcev in delovnega časa, uvaja zniževanje osebnih dohodkov in to celo za neomejen čas. Delavec v združenem delu s sredstvi, ki so družbena lastnina, ima pravico, da dela s temi sredstvi (15. člen ustave SR Slovenije). Iz te pravice izhaja tudi obveznost organizacije združenega dela, da delavcu zagotovi sodelovanje v delovnem procesu v skladu z njegovimi delovnimi zmožnostmi. Delavec ima pravico in dolžnost opravljati dela oziroma naloge, za katere je sklenil delovno razmerje oziroma je med trajanjem delovnega razmerja k njim trajno ali začasno razporejen (177. člen ZZD). Zakon o delovnih razmerjih določa vrsto rešitev, ko delavcu ni mogoče zagotoviti opravljanja del oziroma nalog, za katere. je sklenil delovno razmerje, med njimi tudi v primerih izjemnih okoliščin, zaradi katerih pride do zmanjšanja obsega dela ali do prekinitve dela oziroma v primerih, ko delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je organizacija zašla. To so primeri trajne ali začasne razporeditve na druga dela znotraj ali zunaj statusno povezanih organizacij združenega dela (177. člen zakona o združenem delu, 43., 47. in 48. člen zakona o delovnih razmerjih — prečiščeno besedilo, Uradni list SRS, št. 24/83), neenakomerne razporeditve oziroma začasne prerazporeditve delovnega časa med letom (66., 67. in 69. člen ZDR) in istočasnega letnega dopusta v primerih izjemnih okoliščin za vse ali del delavcev (98. člen ZDR). S' tako razporeditvijo delavcev in razporeditvijo delovnega časa, ki izhaja iz sprotnega prilagajanja izvajanja planskih nalog v proizvodnem in poslovnem procesu potrebam trga in družbeni delitvi dela tudi v zaostrenih družbenoekonomskih razmerah in pogojih gospodarjenja, se izredne objektivne okoliščine, ki povzroče zastoj delovnega procesa, omejijo na občasnost oziroma začasnost stanja, ko delavcu ni mogoče zagotoviti dela in s tem uresničevanje pravice dela z družbenimi sredstvi, kar bi bilo potrebno določno opredeliti v samo-unravnem splošnem aktu. V tem primeru delavci samostojno odločajo o višini osebnega dohodka kot dela skupaj ustvarjenega dohodka, pri čemer uporabljajo načelo solidarnosti. Napadena določba samoupravnega sporazuma pa tudi ni v skladu z ustavnim načelom ekonomske in socialne varnosti delavca ter z načelom vzajemnosti in solidarnosti, saj posledice, da ni dela, trpijo tudi tisti delavci, ki brez svoje krivde nimajo dela in to celo v primerih, ko delavec nima dela iz razlogov, za katere so odgovorni drugi. Na podlagi navedenih ugotovitev je ustavno sodišče po 413. členu ustave SR Slovenije in 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 9/84-35 Ljubljana, dne 14. januarja 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 143. Ustavno sodišče So ahstične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti določbe statuta TOZD Hotel, Kranjska gora, v sestavi DO Lek, Ljubi j ma, po javni obravnavi dne 14. 1. 1985 odtočilo: Ugotovi se, da določba tretjega odstavka 76. člena statuta TOZD Hotel, izvrševanje gostinske dejavnosti, n. sub. o., Kranjska gora v sestavi DO Lčk, n. sol. o., Ljubljana z dne 27. 11 1977 in 2. 10. 1981 ni v nasprotju z zakonom o združenem delu. Obrazložitev Družbeni pravobranilec samoupravljanja Jesenice je s predlogom začel postopek za oceno zakonitosti v izreku te odločbe navedene določbe, po kateri direktorja temeljne organizacije združenega dela Hotel imenuje in razrešuje delavski svet delovne organizacije po poprejšnjem soglasju zbora delavcev TOZD. Predlagatelj meni, da je takšna ureditev v nasprotju z določbo 504. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76, 57/83), po katerem individualnega poslovodnega organa temeljne organizacije imenuje in razrešuje delavski svet temeljne organizacije s svojim sklepom. Predlagatelj pri tem izhaja s stališča, da dejavnosti, ki jo opravlja obravnavana temeljna organizacija, ne bi mogli opredeliti kot dejavnosti delovne skupnosti niti je kako drugače povezati z določbo 403. člena zakona o združenem delu. Nasprotna udeleženka v postopku pa poudarja, da je obravnavana temeljna organizacija kljub nazivu »hotel« po svoji vsebini in namenu predvsem počitniški dom oziroma objekt družbenega standarda. Zato je za statusno opredelitev te organizacije možno uporabiti le četrti odstavek 379. člena zakona o združenem delu, ki med drugim določa, da imajo delavci, ki v organizacijah združenega dela opravljajo dejavnosti za potrebe družbenega standarda (prehrana, po- čitniški domovi, otroški zavodi in podobno) položaj delavcev v delovnih skupnostih. Ker imajo dejansko takšen položaj tudi delavci TOZD Hotel, sledi, da zanje velja določba tretjega odstavka 543. člena zakona o združenem delit, po kateri vodjo delovne skupnosti imenuje in razrešuje delavski svet organizacije združenega dela, ko dobi mnenje delavskega sveta delovne skupnosti. Po ustavi in zakonu o združenem delu delavci, ki v organizaciji združenega dela opravljajo določena dela skupnega pomena za več' organizacij v njeni sestavi, oblikujejo delovno skupnost, če niso izpolnjeni predpisani pogoji, da se organizirajo v temeljno organizacijo. Zakdn o združenem delu v četrtem odstavku 379. člena določa, da imajo delavci, ki opravljajo v organizacijah združenega dela, družbenopolitičnih organizacijah ali za organe družbenopolitičnih skupnosti dejavnosti za potrebe družbenega standarda položaj delavcev v delovnih skupnostih in se brez ustanoviteljeve privolitve ne morejo organizirati kot organizacije združenega dela. Po prvem odstavku 403. člena ZZD pa delavci, ki opravljajo v delovni organizaciji določena strokovna dela, ki so skupnega pomena za uspešno opravljanje proizvodnih ali drugih glavnih dejavnosti TOZD v njeni sestavi, izvzemši dela iz drugega odstavka 400. člena ZZD, organizirajo temeljno organizacijo pod pogoji in na način, ki jih določa ZZD, če lahko glede na njihovo vrsto, obseg in pomen ustvarjajo celotni prihodek oziroma pridobivajo dohodek in uresničujejo druge samoupravne pravice. Taka dela skupnega pomena so po 8. točki drugega odstavka 403. člena v zvezi s četrtim odstavkom 379. člena ZZD tudi dela, ki jih opravljajo delavci za potrebe družbenega standarda drugih temeljnih organizacij v sestavi delovne organizacije. Po četrtem odstavku 403. člena ZZD pa se uporabljajo glede obveznosti in odgovornosti delavcev TOZD, organizirane za opravljanje skupnih del v medsebojnih ražrhetjih z delavci združenih temeljnih organizacij, določbe ZZD o delavcih, ki ustanovijo za opravljanje skupnih del delovno skupnost. Na podlagi navedenega in izhajajoč iz določb samoupravnih splošnih aktov TOZD Hotel, Kranjska gora, in delovne organizacije Lek Ljubljana, po katerih je položaj obravnavane temeljne organizacije urejen na podlagi določb četrtega odstavka 379. in 403. člena zakona o združenem delu, ustavno sodišče ugotavlja, da so delavci lahko uredili imenovanje in razreševanje individualnega poslovodnega organa v TOZD Hotel po tretjem odstavku 543. člena zakona o združenem delu. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Česnik, -Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. St. U I 82/83-24 Ljubljana, dne 14. januarja 1985. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 144. V skladu z 20. a členom samoupravnega sporazuma o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o uresničevanju pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 35/84) daje direktor Zavoda SR Slovenije ža statistiko POROČILO o stopnji r.isti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar—november 1984 1. Poprečni mesečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije sd se v obdobju januar—november 1984 v primerjavi s poprečjem 19'33 povečali za 46,7 "/o. 2. Poprečni čisti osebni dohodki vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije so bili v novembru 1984 za 3,2 °/o večji kot v oktobru 1984, v primerjavi s poprečno rastjo čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih na območju SR Slovenije v 1983. letu. St. 052/15-9/85 Ljubljana; dne 28. januarja 1985. Direktor Zavoda SR Slovenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. 145. Na podlagi 32. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračila stroškov; ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog (Uradni list SRS, št. 14/82 in 25/83) objavljata Zavod SR Slovenije za statistiko in Republiška skupnost za cene ZNESEK povprečnih stroškov za četrto trimesečje leta 1984 1. Povprečno ugotovljeni stroški za dnevnico — povračila stroškov za prehrano iz 17. in 18. člena družbenega dogovora znašajo: din — cela dnevnica nad 12 ur 1.278 — polovična dnevnica od 8 do 12 ur 665 — znižana dnevnica od 6 do 8 ur 478 2. Povprečni stroški za prenočišče — V hotelu B kategorije (iz 20. člOria družbenega dogovora) znašajo: 932 3. Stroški za ločeno življenje — stroški za stanovanje (iz 21. člena družbenega dogbvora) znašajd 8.385 — stroški za prehrano (iz 25. člena drtižbehega dogoVord) žndšajd 11.499 4. Kilometrina (iz 21. člena družbenega dogovora) pavšalni znesek za prevoženi kilometer ž avtomobilom srednjega razreda ztiaša: dm/km — za 15.000 km letno po 23,46 — za 20.000 m letno po 21,36 — za 25.066 km letno po 20,00 Ljubljana, dne 22. januarja 1985. Zavod SR Šldvenije za statistiko Tomaž Banovec 1. r. Republiška skupnost za cene Jože Strle 1. r. 146. Na podlagi -7. a člena zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 60/75, 13/76, 22/78, 31/83, 70/83, 15/84 in 70/84) izdaja generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji SKLEP o ugotovitvi stopnje rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 30. septembra 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 I Stopnja rasli izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje od 1. 'januarja do 30. septembra 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 znaša 46,9 %>. • II Stopnja rasti izplačanih akontacij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije je izračunana na podlagi podatkov periodičnih obračunov za obdobje od 1. januarja do 30. septembra 1984 organizacij združenega dela in delovnih skupnosti s področja gospodarstva (področja enotne klasifikacije dejavnosti od 01 do 11, razen panoge 1101 — Bančništvo ter podskupin 110201 — Zavarovanje, 1106*12 — Raziskovalno-razvojne storitve v družbenih dejavnostih in 110904 — Odvetniške in druge storitve). Za izračun so vzeti podatki o čistih osebnih dohodkih in o poprečnem številu zaposlenih na podlagi delovnih ur iz obrazca »Posebni podatki k poslovnemu rezultatu med letom — bilanca uspeha« oznake mehano-grafske obdelave 147 in 192. III Ta sklep se prične uporabljati naslednjega dne po objavi v Uradnem listu SRS. St. 42-1/85-II Ljubljana, dne 15. januarja 1985. Generalni direktor Službe družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji mag. Franc Knafelc 1. r. 147. Na podlagi 32. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS. št. 1/80) in opredelitev iz 7. člena samoupravnega sporazuma o ustanov'tvi Zdravstvene skupnosti Slovenije (Uradni list SRS. št. 13 82) sta zbor unornbnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije na svoji seji dne 27. decembra 1984 sprejela Elemrrte za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za obdobje 1986—1990 1 Zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Zdravstvene skupil osti S!nven: - s sprejetjem teh elementov opredeljujeta podlage za: — sporazumevanje o temeljih planov občinskih zdravstvenih skupnosti o zadevah, ki so skupnega pomena za celotno republiko, ter za uskladitev skupne razvojne politike in ciljev zdravstvenega varstva v letih 1986—1990; uresničevanje nalog s področja republiške solidarnosti in drugih nalog, ki jih občinske zdravstvene Skupnosti skladno z zakonom in samoupravnimi sporazumi uresničujejo v Zdravstveni skupnosti Slovenije. 2 Zbora skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije ugotavljata, da pri načrtovanju zdravstvenega varstva v letih 1986—1990 ni potrebno predvidevati oziroma predlagati večjih sprememb zakonov ali pomembnejših samoupravnih sporazumov, ki zaokrožajo sistem zdravstvenega varstva pri nas. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo potrebno upoštevati tudi najpomembnejše že sprejete odločitve udeležencev v svobodni menjavi dela, ki zadevajo strategijo razveja ter usmeritve o možnostih zadovoljevanja interesov delavcev in občanov na tem področju. Okrepiti bo potrebno le prizadevanja za doslednejše uresničevanje že sprejetih opredelitev in s tem todi za nadaljnje poglabljanje družbenoekonomskih odnosov • svobodne menjave dela. 3 Pravice delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov do zdravstvenega varstva bodo ostale na dosedanji ravni. jPri tem si bodo delavci, drugi delovni ljudje in občani zagotavljali v zdravstvenih skupnostih zdravstvene storitve, ki so potrebne za preprečevanje, . odkrivanje, zdi avljenje in rehabilitacijo bolezni in poškodb izven .dela; izjema so preventivne storitve, ki si jih po posebnih predpisih zagotavljajo bodisi v organizacijah združenega dela ali sami. Tudi obseg in višina posameznih pravic pri zagotavljanju socialne , varnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, ki jih uresničujemo v zdravstvenih skupnostih, bosta ostala nespremenjena. 4 Pri uresničevanju zdravstvenega varstva za naslednje srednjeročno obdobje bomo v naši republiki dali prednost nalogam in ukrepom za: — povečano samozaščitno dejavnost občanov (zdravstvena prosveta in vzgoja, aktivnejši odnos do zdravja, medsebojna pomoč občanov itd.); — obvladovanje najresnejših in najbolj razširjenih zdravstvenih problemov (obolenja srca in ožilja, rak, poškodbe mimo dela, zobna gniloba in drugi); — širitev preventivnih in dispanzerskih metod dela; — strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev v okviru planov skupnosti. 5 Nadaljnji razvoj zdravstvenih dejavnosti in zmogljivosti bo temeljil na njihovi večji medsebojni strokovni povezanosti in dogovorjeni delitvi dela. Ob tem bomo v letih 1986—1990 opredelili normative, s katerimi bomo: — v osnovni zdravstveni dejavnosti ustvarjati možnosti za širjenje obsega dela enot splošne medicine. medicine dela, preventivnega zobozdravstva, dejavnost zdravljenja in nege bolnika na domu in psihiatrične dispanzerske oblike zdravljenja; — zmanjšali obseg bolnišnične dejavnosti v SR Sloveniji s strokovno utemeljenim zmanjšanjem števila bolnišnično zdravljenih občanov, s skrajševanjem povprečne dobe zdravljenja in zmanjšanjem števila postelj. Predvsem bomo zmanjšali posteljne zmogljivosti na področjih dermatovenerologije, okulistike, otorinolaringologije in pediatrije, na območjih, kjer je že več let nizka zasedenost zmogljivosti oziroma če njihovo nadaljnje delo ni strokovno-medicinsko in ekonomsko utemeljeno. To velja tudi za naloge iz obdobja 1981—1985, ki niso bile uresničene; — ob zmanjšanju bolnišničnega zdravljenja povečali obseg dela specialistične ambulantne dejavnosti; — zdraviliške zdravstvene zmogljivosti in dejavnosti še bolj usmerili v neposredno svobodno menjavo dela z organizacijami združenega dela in za potrebe uporabnikov iz drugih republik ter držav; — z boljšim in aktivnejšim sodelovanjem osnovne in lekarniške dejavnosti bomo dosegli smotrnejšo porabo zdravil. 6 Število zaposlenih delavcev v zdravstvenih organizacijah se bo v SR Sloveniji kot celoti povečalo s stopnjo rasti prebivalstva. Zdravstvene skupnosti bodo zagotovile hitrejši dotok kadrov le na deficitarnih področjih in območjih. V letih 1986—1990 bomo dosegli razmerje med zdravniki v osnovni in bolnišnični (vštevši specialistično) dejavnosti približno 48 : 52. To bomo uresničili tako, da ne bomo povečali števila specialistov v bolnišnicah. 7 V letih 1986—1990 praviloma ne bomo načrtovali investicij v nove objekte zdravstvenih organizacij. Dokončali bomo že začete gradnje in opravili le adaptacije objektov, ki so dotrajali. Pri novih investicijah bomo dali prednost nabavi medicinske opreme in opreme za enotni računalniški zdravstveno-in-formacijski sistem. 8 S samoupravnimi, Sporazumi o temeljih plana zdravstvenih skupnosti bomo načrtovali ukrepe za izboljšanje materialnih možnosti poslovanja zdravstvenih organizacij združenega dela. To bomo dosegli z: .— racionalnejšim poslovanjem v teh organizacijah in z nhdaljnjim prestrukturiranjem dejavnosti; — oblikovanjem sredstev amortizacije, ki bo omogočala vsaj enostavno reprodukcijo medicinske opreme, potrebne za opravljanje storitev v skladu z delitvijo dela; — ukrepi za približevanje in izenačevanje ravni osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe delavcev zdravstvenih organizacij združenega dela ravni, ki jo v povprečju dosegajo drugi delavci v združenem delu. 9 Za uresničevanje programov zdravstvenega varstva v zdravstvenih skupnostih bomo delavci in drugi delovni ljudje združevali sredstva iz dohodka organizacij združenega dela, osebnih dohodkov delavcev, katastrskega dohodka kmetov in drugih dohodkov. Spodbudili bomo tudi prizadevanja, da bi večji delež storitev, ki so namenjene delavcem (predvsem na področju medicine dela, splošne medicine, zobozdravstva) vključili v neposredno sporazumevanje med uporabniki in izvajalci. Razvoj teh odnosov nepo- sredne svobodne menjave dela bomo spodbujali tudi z ustreznim zniževanjem obveznosti organizacij združenega dela do združevanja sredstev v zdravstveni skupnosti. Delež participacije uporabnikov v celotnih sredstvih za zdravstvene storitve bo ostal na ravni, ki smo jo dosegli v sedanjem srednjeročnem obdobju. Delež sredstev za uresničevanje programov zdravstvenega varstva (zbranih iz vseh navedenih virov) v ustvarjenem družbenem proizvodu republike se bo rahlo povečeval. 10 V letih 1986—1990 bomo v Zdravstveni skupnosti Slovenije uveljavili nov sistem solidarnosti med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi. Predmet solidarnosti bodo po dogovorjenih merilih vse pravice delavcev, delovnih ljudi in občanov do zdravstvenih storitev, ki si jih zagotavljajo v skupnostih. S solidarnostjo na ravni republike bomo dosegli, da bomo lahko zagotovili v vsaki občini raven zdravstvenega varstva, ki jo je mogoče doseči v višini vsaj 88 Vo poprečnega razpoložljivega zneska za zdravstvene storitve na uporabnika v SR Sloveniji. 11 V Zdravstveni skupnosti Slovenije bomo poleg nalog skupnega pomena, ki so bile sprejete že v obdobju 1981—1985, združevali sredstva tudi za: — dokončanje investicij republiškega pomena, začetih v tem srednjeročnem obdobju (predkliničnih inštitutov Medicinske fakultete in kirurškega bloka Splošne bolnišnice Murska Sobota); — adaptacije objektov Univerzitetne psihiatrične klinike, Zavoda SR Slovenije za rehabilitacijo invalidov ter Univerzitetnega zavoda SR Slovenije za zdravstveno in socialno varstvo, stavbe »B«. Onkološkega inštituta v Ljubljani in operacijskega bloka Ortopedske bolnišnice Valdoltra. Sredstva za te’ adaptacije bomo zagotovili z združevanjem sredstev oziroma z vključevanjem teh sredstev v ceno zdravstvenih storitev. — uresničitev nalog za uvedbo enotnega zdrav-stveno-informacijskega sistema na republiški ravni. — sofinanciranje investicij v opremo za opravljanje storitev skupnega pomena za vso republiko. 12 Ti elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije se objavijo v Uradnem listu SR Slovenije. Št. 19-9/35-84/2 Ljubljana, dne 27. decembra 1984. Predsednica skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije Tatjana Kosovel 1. r. 148. Na podlagi 27. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 6/76), 113. in 114. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi sklepa o pripravi in sprejetju plana razvoja dejavnosti skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji v obdob- ju 1986—1990 je skupščina Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije na 12. seji, dne 26. decembra 1984 sprejela SKLEP o enotnem oblikovanju elementov za pripravo samo^ upravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje v Sit Sloveniji za obdobje 1986—1990 1. člen Udeleženci svobodne menjave dela v občinskih skupnostih za zaposlovanje ter Zvezi skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije sprejemamo elemente za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov zaposlovanja za obdobje 1986—1990 po enotni metodologiji, določeni s tem sklepom. 2. člen Dejavnost skupnosti za zaposlovanje, za katero se s tem sklepom opredeljujejo elementi, sestavljajo naslednji programi: a) usklajevanje in usmerjanje kadrovske reprodukcije v združenem delu na nivoju družbenopolitične skupnosti — s temeljnim izvajalskim programom občinskih skupnosti za zaposlovanje — z vzajemnim programom skupnih nalog na ravni zveze skupnosti za zaposlovanje — z delovanjem delegatskega sistema in pripravo samoupravnih gradiv na - ravni občinskih skupnosti in Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije b) zagotavljanje socialne varnosti in drusih materialnih in gmotnih pravic brezposelnim osebam v skladu z zakonom c) zagotavljanje drugih obveznosti po skupno sprejetih samoupravnih sporazumih. 3 3. člen Za dogovarjanje o programih usmerjanja in usklajevanja kadrovske reprodukcije, ki bodo omogočali čim večje in enakopravne možnosti zaposlovanja vseh občanov v skladu s potrebami razvoja in prestrukturiranja . materialne osnove dela v družbenopolitičnih skupnostih, sprejemamo naslednje elemente in storitve: 1. usklajevanje načrtov zaposlovanja — priprava analitično metodoloških osnov in pripomočkov za planiranje v OZD — pomoč pri pripravi in usklajevanju letnih načrtov OZD — priprava načrtov zaposlovanja v občinah in SR Sloveniji — spremljanje uresničevanja načrtov zaposlovanja in izvajanje z načrti dogovorjenih aktivnosti — informiranje o uresničevanju načrtov zaposlovanja — usklajevanje investicijskih programov OZD in programov razvoja DPS v pogledu kadrovskih virov. 2. poklicno usmerjanje v rednem izobraževanju ter ob delu in iz dela — informiranje in svetovanje učencem, staršem ter kandidatom za izobraževanje ob delu in iz dela o možnostih izobraževanja in zaposlovanja — strokovna obravnava učencev in drugih kandidatov z vidika nagnjenosti in sposobnosti za dolo- čena izobraževanja ter razvijanje metod, tehnik in pripomočkov v ta namen — spremljanje razvoja poklicev in usklajevanja aktivnosti pri pripravi nomenklatur in opisov poklicev — sodelovanje pri programiranju obsega, vrst in razporeditve izobraževalnih programov z vidika planiranih potreb po kadrih — strokovno operativna in administrativno tehnična opravila za vodenje in usklajevanje štipendijske politike (kadrovskih štipendij, štipendij iz združenih sredstev, Titovih štipendistov) — analiziranje stanja in učinkov poklicnega usmerjanja in štipendiranja ter informiranje o tem; 3. posredovanje zaposlovanja in aktivne oblike pri širjenju možnosti zaposlovanja in varovanju zaposlitve — strokovna pomoč organizacijam združenega dela pri kritju tekočih potreb in delavcem pri zagotavljanju zaposlitve — organizacija izobraževanja brezposelnih oseb, ki jih ni mogoče zaposliti brez predhodne priprave za zaposlitev — strokovna obravnava, organizacija usposabljanja in pombč pri zaposlovanju invalidnih oseb — strokovna pomoč delavcem pri zaposlovanju v tujini, vzdrževanju stikov z njimi in informiranje pri varovanju pravic in odločanju, o vračanju in zaposlovanju v domovini — organizacija preusmerjanja in preusposablja-nja ekonomskih in tehnoloških presežkov zaradi prestrukturiranja ali prenehanja dela organizacij združenega dela — organizacija usposabljanja in izobraževanja za razreševanje pokrite strukturne brezposelnosti v organizacijah združenega dela glede na potrebna znanja planiranega tehnološkega razvoja; 4. vzdrževanje, dopolnitev in terminalizacija informacijskega sistema na področju zaposlovanja — vodenje evidenc, za katere so zadolžene skupnosti z zakonom o evidencah na področju dela — vodenje informacijskega sistema pri poklicnem usmerjanju in štipendiranju — tehnološka posodobitev informacijskega sistema z neposredno računalniško povezavo in postopno terminalizacijo v okviru republike in federacije. 4. člen Za zagotavljanje socialne varnosti in drugih materialnih in gmotnih pravic brezposelnim osebam v skladu z zakonom, ki zaradi tega sicer ne morejo biti predmet svobodne menjave, je pa nujno opredeliti njihov pričakovani obseg v posameznih letih naslednjega srednjeročnega obdobja, sprejemamo naslednje elemente in storitve: 5. socialna varnost in pravica do priprave za zaposlitev ter drugih materialnih in gmotnih pravic brezposelnih oseb — vodenje postopkov v zvezi z uresničevanjem pravic ter svetovanje in informiranje delavcev o teh pravicah, — strokovna opravila v zvezi z meddržavnimi sporazumi o zavarovanju za primer brezposelnosti, — zagotavljanje dogovorjenega sistema in obsega solidarnostnega združevanja sredstev za socialno varnost, pripravo za zaposlitev brezposelnih oseb ter usposabljanje in zaposlovanje invalidov. 5. člen Za zagotavljanje delegatskega sistema in pripravo gradiv za samoupravno usklajevanje in odločanje na ravni občine in republike sprejemamo naslednji element: 3. organizacija priprave gradiv in sej samoupravnih organov skupnosti za zaposlovanje po njihovih letnih programih dela. 6. člen Za zagotavljanje sredstev po skupno sprejetih samoupravnih sporazumih, ki naj prispevajo k učinkovitejšemu razreševanju zaposlovanja in nezaposlenosti z dejavnostjo drugih organov, organizacij ali na podlagi skupnih raziskovalnih nalog sprejemamo naslednje elemente: 7. obveznosti po že sprejetih samoupravnih sporazumih trajnega značaja ter samoupravnih sporazumih, ki jih bodo skupnosti za zaposlovanje sprejele v tem srednjeročnem obdobju v te namene. 7. člen Potrebna sredstva se izkažejo po naslednjih virih združevanja: — združevanje po zakonu — sredstva svobodne menjave dela. Vsi elementi se prikažejo po letih za plansko obdobje 1986—1990, potrebna sredstva pa v cenah za leto 1984. Sredstva v okviru neposredne menjave dela za storitve, ki kot obveznost ne izhajajo iz zakona ali ta zanje predvideva posebno združevanje (kot za strokovno usposabljanje že zaposlenih in ekonomskih ter tehnoloških presežkov) se praviloma dogovarjajo letno in s posebnimi samoupravnimi sporazumi. 8. člen Udeleženci svobodne menjave dela na področju zaposlovanja sporoče sprejete elemente svoji občinski skupnosti za zaposlovanje najkasneje do rokov, določenih v programu priprave in sprejemanja srednjeročnih planskih aktov skupnosti. 9. člen Delegati uporabnikov bodo uskladili elemente v skupščini občinskih skupnosti za zaposlovanje in skupščini zveze skupnosti za zaposlovanje in na tej osnovi pripravili osnutke občinskih samoupravnih sporazumov o temeljih plana skupnosti za zaposlovanje. 10. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in velja od dneva objave. Ljubljana, dne 26. decembra 1984. Predsednik skupščine Zveze skupnosti za zaposlovanje SRS Andrija Vlahovič 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST LJUBLJANICA-SAVA 149. Na podlagi 26. do 29. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), na podlagi samoupravnega spo- razuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Ljub- Ijanica-Sava ter samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Ljubljanica-Sava za obdobje 1981 do 1985, je Skupščina OVS Ljubljanica-Sava na svojem 4. rednem zasedanju III. mandata dne 7. januarja 1985 sprejela SKLEP o uskladitvi višine povračil od posameznih osnov v letu 1985 za izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti 1 Za zagotovitev izvajanja srednjeročnega načrta v letu 1985 se tarife za izračun nadomestil povišajo za 60 “/o, stopnja za izračun povračil od davčne osnove pa se poveča na 2,30 °/o. Osnove za odmero povračil za vodnogospodarske storitve od posameznih osnov za leto 1985 znašajo kot sledi: Vrsta povračil Osnova za obračun Višina povračil — povračila od davčne osnove °/o od DO 2,30 — povračilo od proizv. električne energije dln/kWh 0,016 — povračilo, od uporab. in izkoriščene vode din/m3 4,00 — povračilo od onesnažene vode din/E 133,54 — povračilo od potrošene pitne vode din/m3 1,60 — povračilo od obrtne dej avnosti o/o od DO 1,15 — povračilo od katastrskega dohodka «/o od KD 1,74 do 3,20 — nadomestilo za odvzem plavin: gramoz din/m3 84,86 mivka din/m3 253,76 2 Sklep se objavi v Uradnem listu SRS, povračila za izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti Območne vodne skupnosti Ljubljanica-Sava pa se obračunavajo od 1. januarja 1985 dalje. Ljubljana, dne 7. januarja 1985. Predsednik skupščine OVS Ljubljanica-Sava Stane Hrovat, inž. 1. r. OBMOČNA VODNA SKUPNOST DOLENJSKE NOVO MESTO 150. Skupščina Območne vodne skupnosti Dolenjske, Novo mesto je na seji, dne 25. decembra 1984 na podlagi določil 25. in 26. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Dolenjske za obdobje 1981 do 1985 sprejela SKLEP o tarifi povračil za leto 1985 1 Stopnje in tarife določene v 26. členu samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Dolenjske, No- vo mesto za obdobje 1981—1985 so v letu 1985 naslednje: — povračilo od davčne osnove — 2,30 %> od davčne osnove — povračilo od obrtne dejavnosti — 1,15 % od davčne osnove — povračilo od kmetijske dejavnosti — 0,42 do 0,56 "/o od K D — povračilo od proizvedene kWh — 0,0171 din/ kWh — povračilo od onesnažene vode — 137,36 din/E — povračilo od uporabljene vode — 4,02 din mI * 3 — povračilo od pitne vode — 1,71 din/m3 — odškodnina od naplavin — 57,22 din/m3 Popustniki od uporabljene vode: Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško — za celulozo — 0.40 din'm3 — za papir — 1,39 din/m- 2 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SR3. Predsednik skupščine Območne vodne skupnosti Dolenjske Niko Rihar, dipl. inž. agr. 1. r. VODNA SKUPNOST ZA 0"VIOCjE SOČE NOVA GORICA 151. Na podlagi 26. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 30/81), 14. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Vodne skupnosti za območje Soče. 26. čiena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih Plana Vodne skupnosti za območje Soče, Nova Gorica in 5. člena samoupravnega sporazuma o usklajevanju Planov OVS in ZVSS na temelju skupno usklajenih osnov razvoja vodnega gospodarstva Slovenije za obdobje 1981 — 1955 (Uradni list SRS, št. 37/82) ter sklepa skupščine Vodne skupnosti za območje Soče, na skupnem zasedanju obeh zborov, dne 10. januarja 1985, sprejme skupščina Območne vodne skupnosti Soča, Nova Gorica SKLEP o uskladitvi taril — povračil za vodnogospodarske storitve za leto 1985 I Da se zagotovi izvedba vodnogospodarskih del Iz srednjeročnega plana razvoja vodnega gospodarstva za območje Soče, se na osnovi 26. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Vodne skupnosti za območje Soče, za obdobje 1981—1985, uskladijo tarife — povračila za vodnogospodarske storitve za leto 1985, in sicer: 1. odstotek od dosežene davčne osnove —- 2,956 °/e 2. od količine proizvedene električne energije — 0.0224 din/kWh 3. od količine uporabljene in izkoriščene vode — 5,34 din/m3 4. od stopnje onesnažene vode — 183,33 din/E 5. od količine porabljene pitne vode — 2,27 dimmS 6. odškodnina od količine odvzetega gramoza, peska in mivke — 76,54 din/m3 7. odstotek od davčne osnove od obrtne dejavnosti — 1,478 °/o 8. odstotek od katastrskega dohodka — 2,77 ®/o II Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St. 1303-1/1-85 Nova Gorica, dne 10. januarja 1985. Predsednik skupščine Območne vodne skupnosti za območje Soče Renato Bizjak, dipl. oec. 1. r. 152. Na podlagi določil začasnega statuta in predloga izvršilnega odbora, je skupščina Vodne skupnosti za območje Soče, Nova Gorica na V. zasedanju obeh zborov, dne 10. januarja 1985 sprejela SKLEP 1 Uporabnikom centralne čistilne naprave v Ajdovščini se zniža plačevanje vodnega prispevka po odločbi za 45 V« po tarifah-povračil za onesnaženo vodo. 2 Znižanje plačevanja vodnega prispevka je samo na osnovne tarife-povračil. 3 Znižanje velja za leto 1984. Za naslednja leta se bo stopnja znižanja ugotavljala naknadno, ko bo dopolnjena čistilna naprava, oziroma Izvršeno pred-čiščenje odpadnih voda v posameznih podjetjih. 4 Za uporabnike centralne čistilne naprave v Ajdovščini znaša tarifa-novračila od stopnje onesnažene vode za leto 1984 73,25 din/E. 5 Sklep o višini tarife-povračila se objavi v Uradnem listu SRS. St. 1303-1/3-85 Nova Gorica, dne 10. januarja 1985. Predsednik skupščine Renato Bizjak, dipl. oec. 1. r. SIS ZA OBRAMBO FRED TOČO OSREDNJE SLOVENIJE 153. Skupščina Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije je na svoji 3. seji, ki je bila 10. januarja 1985 na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana območne skupnosti (Uradni list SRS, št. 3/84) ter finančnega programa za leto 1985 sprejela SKLEP o določitvi obveznosti za zavezance iz 6. člena zakona o sistemu obrambe pred točo za ieto 1985 1 Za leto 1985 so določene za zavezance iz 6. člena zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS, št. 33/79) tele obveznosti: Območj, ________Družbeni sektor od dohodka v •/o terciarni primarni sekundarni in ostali zainteresirani celjska regija * in Brežice 0,742 %> 0,392 °/o 0,14 »/o ljubljanska, gorenjska, dolenjska, posavska in zasavska regija 0,665 %> 0,35 % 0,14 »/o Območje Zasebni sektor od katastrskega dohodka v •/• celjska regija in občina Brežice 1,5 °/e ljubljanska, gorenjska, dolenjska, posavska in zasavska regija 1 "/o 2 Svojo obveznost poravnajo udeleženci iz naslova družbenega sektorja za prve tri mesece skupaj, preostalo pa v enakih mesečnih zneskih do konca tekočega meseca. , Celotno obveznost pa lahko poravnajo takoj po sprejemu zaključnega računa za pretekle leto. Predsednik skupščine Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije Albin Ješelniit, dipl. inž. agr., 1. r. ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI BREŽICE 154. Skupščina občine Brežice izdaja na podlagi 150. člena statuta občine, 80. in 82 člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS. št. 22/81) in 202. ter 206. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), na predlog Kmetijske zeml'iške skupnosti občine Brežice in Agrarie TOK — Kooperacija o uvedbi komasacijskega postopka, po sklepu, ki je bil sprejet na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. novembra 1934 ODLOČBO o uvedbi komasacijskega postopka v območju k. o. Artiče, k. o. Brežina, k. o. Bukošck, k. o. Crnc, k. o. Dečno selo in k. o. Mali vrh 1 1. Uvede se komasacijski postopek v območju k. o. Artiče, k. o. Brežina, k. o Bukošek, k. o. Crnc, k o. Dečno selo, k. o. Mali vrh, določenem z mejo, ki poteka: K o. Dečno selo: od severozahodnega vogala parcele št. 249 (kjer se stikata pot in potok) po ju. tem robu poti, pri severozahodnem vogalu parcele št. 248 prečka pot (pare št. 625), gre proti severu po zahodnem robu parcele št. 251/1, se obrne proti vzhodu po severnih robovih parcel št. 252 in 251/4, prečka pot (pare. št. 630) in gre po zahodnem in severnem robu parcele št. 197 do parcele št. 106, po njenem vzhodnem robu do poti (pare. št. 622), jo prečka in poteka proti zahodu po jugozahodnem delu pare. št. 101, do parcele št. 628/1 (cesta, ki povezuje Dečno selo in Mali vrh), po njenem južnem robu proti vzhodu, do križišča poti v naselju Mali vrh, se obrne proti jugu in poteka po zahodnem robu poti (pare. št. 623), jo prečka in gre dalje po severnem robu parcele št. 700, do obstoječega jarka, ga prečka, gre proti jugu po njegovem vzhodnem robu preko parcel št: 700, 698, 706, 701/3, 709/3, 715/4, 716/2, 738, 737, 736 in prečka katastrsko mejo med k. o. Dečno selo in k. o. Mali vrh. K. o. Mali vrh: meja poteka še vedno po vzhodnem robu obstoječega jarka, preko parcel št.: 614/1, 614/2, 614/4, 613, 569, 560, 555/2, 555/1, 546, 545, 538. 537, 536, 519, 506 1, 490, 491, 505/1, 499/6, 499/5, 502, 501/2, do iztoka obstoječega jarka v potok Gabrnica, od tu dalje proti jugu ob zahodnem robu potoka Gabrnica (pare. št. 764) preko meje med k o. Mali vrh in k. o. Bukošek. K. o. Bukošek: meja poteka še vedno ob zahod: im obu potoka Gabrnica (pare. št. 567), preko meje med k. o. Crnc. K. o. Crnc: meja poteka še vedno ob zahodnem robu potoka Gabrnica (pare. št. 762), do jugovzhodnega vogala parcele št. 207/2, od tu dalje preti zahodu ob severnem robu železnice (pare. št. 660/1), do zahodne, ;a roba parcele št. 211/2, 758, 049/3, 746 (pot), od tu po južnem robu parcele 660/3, od njenega jugozahodnega vogala proti zahodu, ob severnem robu poti (pare. št. 738), do severozahodnega vogala parcele št. 13, ob vzhodnem robu polj (parcela št. 754), od tu naprej spet proti zahodu ob severnem robu železnice (pare. št. 660/1) do poti (pare. št. 748), jo prečka poteka dalje proti zahodu ob severnem robu poti (pare. št. 736), do jugozahodnega vogala parcele št. 92. Od tu dalje po katastrski meji med k. o. Brežina in k. o. Crnc, po severnih ali zahodnih mejah parcel št. 92,91, 90/1, 84, 83, 82, 81, 80, 79, 77, 75/1, 71, 70/2, 70/3, 68, 65, 64, 59, 56, do sredine zahodnega roba parcele št. 52, od tu naprej proti zahodu v k. o. Brežina. K. o. Brežina: meja poteka naprej proti zahodu, ob južnem robu parcel št. 37, 36, 35, 34, 33, 31, 26, 25, 23/2, 23/1. 21, 20, 19, 18, 17, 14, naprej proti severu ob zahodnem robu parcele št. 14, proti zahodu po južnem robu parcele št. 6, po vzhodnem, južnem in zahodnerrT robu parcele št. 4, po južnem robu parcele št. 1/4, od tu naprej po vzhodni strani ceste Brežice—Dečno selo (pare. št. 991/1), od melioracijskega jarka in potem proti zahodu po njegovi zahodni strani preko parcel št.: 754, 702/1, 701, 705/2, 708/2, 711, 712, 688, 686, 685, 684, 633, 682, 681, 998, 623, 614/1 614/3, 614/6, 614/7. 614/8, 618. Od severozahodnega vogala parcele št. 618 gre meja dalje po katastrski meji med k. ■..Artiče in k. o. Bre- zina, po severnem robu parcele št. 616, 615,- 601/1, od tu naprej po južnem robu parcel št. 606, 595, se obrne proti severu in poteka po zahodnem robu parcele št. 595, gre dalje po južnem robu parcel št. 574, se obrne zopet proti severu in poteka po zahodnem robu parcel št. 574, 575, 576, 577, 562, 532, do poti (pare. št. 726), po njenem južnem robu, po meji med k. o. Artiče in k. o. Brežina. K. o. Artiče: dalje poteka meja proti vzhodu po južnem robu poti (pare. št. 726), do parcele št. 539/1, dalje proti jugu po vzhodni strani parcel št. 539/1, 549, 548/1, 602/1, se obrne proti vzhodu, poteka po severnem delu parcel št. 601, 550/1, 550/3, 550/4, prečka pot (pare. št. 722) in poteka po njenem vzhodnem robu proti severu do severozahodnega vogala parcele št. 555, po severnem robu parcel št. 555 in 531/1, prečka potok (pare. št. 641) in poteka po njegovem vzhodnem robu, ki je istočasno tudi katastrska meja med k. o. Artiče in k. o. Dečno selo, do severozahodnega dela pare. št. 249 (k. o. Dečno selo), kjer smo z opisom meje tudi pričeli. 2. Komasacijsko območje, določeno v 1. točki izreka te odločbe, zajema kmetijska zemljišča, ki so navedena v posebni prilogi. 3. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen zakona o kmetijskih zemljiščih). 4. Podatki o parcelah, zajetih v komasaciji, so na vpogled na občinski Geodetski upravi in Kmetijski zemljiški skupnosti občine Brežice. 5. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena mesec dni na sedežih krajevnih skupnosti Šentlenart in Artiče v roku, ki ga bo določila komisija za izvedbo komasacijskega postopka. 6. Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve. 7. Izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju in dolžnosti strank v zvezi z deli, se urejajo v okviru melioracijske skupnosti. 8. Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. 9. Pri razdelitvi zemljišč bo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevano tudi načelo: — prednost ima udeleženec, ki je imel pred komasacijo v lasti večji del spornega zemljišča. 10. Ker je veliko udeležencev, se posameznemu komasacijskemu udeležencu izroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. 11. Po končani komasaciji se mora setveni plan na teh zemljiščih izvajati v skladu s proizvodnim Planom Agrarie Brežice — Temeljne organizacije kooperantov, ki ga bo pripravila do ponovne razdelitve zemljišč. St. 462-1/85 Brežice, dne 20. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog, 1. r. 155. Na podlagi 8. odstavka 5. točke 2. poglavja resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomske politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84) in dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na 63. seji dne 17. januarja 1985 sprejel ODREDBO o oblikovanju cene stanarine 1 Stanarine v občini Brežice se povečajo za 35 °/o in sicer s 1. februarjem 1985. 2 Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-2/85-7 Brežice, dne 28. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Jože Avšič 1. r. CERKNICA 156. Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 169. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na seji dne 15. januarja 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko-higienske službe v občini Cerknica 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko-higienske službe v občini Cerknica za leto 1985. 2. člen Pristojbine .plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali na naslednji način: din — lastniki psov za vsakega psa ob rednem letnem cepljenju psov 180,00 — rejci živali za vsako parkljasto žival ali kopitarja, za katerega se izda zdravstveno spričevalo (potni list) 90,00 — organizacije združenega dela, ki so udeležene v notranjem prometu, za vsako vagonsko ali kamionsko pošiljko živali ali živalskih proizvodov 225,00 — organizacije združenega dela pri pregledu razkladanja mesa in drobovine parkljarjev, kopitarjev, divjačine in perutnine od kg 0,10 — lovske družine in TOZD Gojitveno lovišče Jelen Snežnik od vsake uplenjene parkljaste živali — divjadi 180,00 3. člen Zavezanci poravnajo svoje obveznosti iz prejšnjega člena te odredbe: — pri vsakoletnem cepljenju psov proti steklini in ob registraciji, — pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, — pri veterinarsko-sanftarnem pregledu vsake vagonske ali kamionske pošiljke živali ali živalskih proizvodov, — pri veterinarsko-sanitarnem pregledu razkladanja mesa in drobovine parkljarjev, kopitarjev, divjačine in perutnine, — lovske družine in TOZD Gojitveno lovišče Jelen Snežnik od vsake uplenjene parkljaste divjadi polletno, na podlagi evidenc o izvršenem odstrelu. 4. člen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno. razen lovskih družin in TOZD Gojitveno lovišče Jelen Snežnik polletno. Sredstva se odvajajo na račun št. 50130-601-31322 — Sredstva za veterinarsko higiensko službo Veterinarski zavod Krim Grosuplje. 5. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 402-28/80-1 Cerknica, dne 22. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. 157. Na podlagi zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v SR Sloveniji v letu 1985 ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji 83. seji dne 22. januarja 1985 sprejel SKLEP o povečanju cen vodarine, smetarine in kanalščine v občini Cerknica 1. člen Cene vode za enostavno reprodukcijo v občini Cerknica so naslednje: — gospodinjstva 27,50 din/m3 — družbeni sektor 43,70 din/m3 Cene smetarine za enostavno reprodukcijo so naslednje: — gospodinjstva 1,10 din/m1 2 — družbeni sektor 2,10 din/m2 Cene kanalščine za enostavno reprodukcijo so naslednje: — gospodinjstva 18,00 din/m3 — družbeni sektor 28,00 din/m3 2. člen Ta sklep velja od 1. februarja 1985 dalje. St. 38-13 84-1 Cerknica, dne 24. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r. GROSUPLJE 158. Na podlagi drugega odstavka 2. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na 94. seji dne 25. januarja 1985 sprejel SKLEP o povečanju stanarin v občini Grosuplje 1. člen Stanarine se v občini Grosuplje s 1. februarjem 1985 povečajo za 38 c/o. 2. člen Osnova za določitev nove stanarine je raven stanarine na dan 31.12.1984. 3. člen Z dnem. ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o povečanju stanarin v občini Grosuplje (Uradni list SRS, st. 27/84). 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1985 dalje. St. 38-14/84 Grosuplje, dne 25. januarja 1935. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. 159. Na podlagi 7. in 8. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/78) ter 41. člena statuta KS Sp. Slivnica je skupščina KS Sp. Slivnica dne 19. januarja 1985 sprejela SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Slivnica 1. člen Razpiše se referendum o uvedbi samoprispevka v denarju za modernizacijo cest, razširitev javne raz- svetljave in druga komunalna oziroma ostala dela KS Sp. Slivnica. . • 2. člen Urejanje komunalne infrastrukture iz 1. člena bo potekalo skladno s sprejetim programom, ki ga sprejme skupščina skupaj s sklepom o razpisu referenduma. 3. člen Referendum bo v nedeljo 10.2. 1985 od 7. do 19. ure na glasovalnem mestu, ki ga določi volilna komisija krajevne skupnosti. 4. člen Samoprispevek bo uvedbi! ža obdobje petih let in sicer od 1. 3. 1985 do 28. 2. 1990. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani s stalfiim biVdleni v KS Sp. Slivnica, občani, ki irtiajo nepremičnine v KS Sp Slivnica, čeprav nimajo stalnega prebivališča na območju KS in občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, sd pa zaposleni. 6. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani: A — ki imajo stalno bivališče na območju KS in sicer: — po stopnji 1,5°/« Od neto OD iz delovnega razmerja — po stopnji 1,5 6/o občani, ki imajo dohodke od obrti, gospodarskih dejavnosti in avtorskih pravic — po stopnji 5 0;o delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka po katastfskerh dohodku; ti — ki ifhajo tiepferhičrline v tts Šp. Slivhica, čeprav nimajo stalnega prebivališča na Območju kS v letu 1985 5.000 din. 7. člen Samoprispevek se ne plačuje od socialno varstvene pomoči, invalidnine, od štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci in študentje na delovni praksi. Plačila so oproščeni tudi vsi tisti, ki prejemajo OD in je nižji od 8.000 din. 8. člen Na podlagi v prejšnjih členih določenih osnov in Stopnji bo predvidoma zbranih 8.450.000 din sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 1. člena tega sklepa. 9. člen Za pravilno in h antensko uporaba SredStčv Samoprispevka po programu odgovarja sVet KS; ki o zbranih in porabljenih sredstvih 1 etri o poroča šktipščifll: Sredstva se zbirajo ria račdnu KS, št. 50130-842-009-200843. 10. člen Zavežafici plačila Samoprispevka iž 6. člena, pod B plačajo znesek do 15.12. za tekoče leto. 11. člen Pravlidošt bbračUhaVarijd in odvajanja šathtipfi-spevka pri Ižpiaeevaifcih dohodka kontrolira SDK in občinska uprava za družbene prihodke, plačilo zavezancev Iz 10: čleha pa svet KS. 12. člen Referendum vodi volilna, komisija v KS, ki jo imenuje skupščina KS. 13. člen Na referendumu se glasuje z glasovnico, na kateri je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Sp. Slivnica GLASOVNICA za referendum dne 10. 2. 1985 o uvedbi samoprispevka v denarju za obdobje od L 3. 1985 do 28. 2. 1990 za območje KS Sp. Slivnica za modernizacijo cest, razširitev javne razsvetljave in druga komunalna oziroma ostala dela v KS Sp. Slivnica po programu, ki ga je sprejela skupščina KS glasujem ZA PROTI Glasujete tako, da obkrožite besedo ZA, če se strinjate z uvedbo samoprispevka oziroma obkrožite PROTI, če se ne strinjate z uvedbo samoprispevka. 14. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in na krajevno običajen rtačin. Sp. Slivnica, dne 19. januarja 1985. Predsednik skupščine KS Sp. Slivnica Franc Gorenc L r. IDRIJA 160. Na podlagi 2. čleha dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet SO Idrija na seji dne 25. januarja 1985 sprejel ODREDBO o oblikovanju cen stanarin V občini Idrija 1. člen Stanarine v občini Idrija se s 1. 2. 1985 povečajo v pdvpfečjii ža 38 "/a na obstoječe cehe. ' 2. člen Odredba velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. it. 38-1/85 Idrija, dne 25. januarja 1985. Predsednik izvršnega sveta Škupščine občine Idrija Vojko Božič, dipl. soc. 1. r. 161. Na podlagi 6. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet SO Idrija na seji dne 25. januarja 1985 sprejel ODREDBO o najvišjih cenah vodarine, kanalščine in odvoza smeti v občini Idrija 1. člen Določi se naslednje najvišje cene vodarine, kanalščine in odvoza smeti v občini Idrija: Vodarina: (tin/m1 gospodinjstva 12,00 ustanove 24,60 OZD in obrt 37,00 Kanalščina: gospodinjstva 4,90 ustanove 8,00 OZD in obrt 11,10 Odvoz smeti: din/nv gospodinjstva 2,90 ustanove 5,30 OZD in obrt 7,05 3. člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, to je 1. 2. 1985. 8t. 38-2/85 Kamnik, dne 28. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. KOČEVJE 163. Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3-220/81), zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77, 30/78 in 23/81) ter 195. člena statuta občine Kočevje je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela ODLOK o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini na območju občine Kočevje 2. člen Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 38-1/85 Idrija, dne 25. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dipl. soc. 1. r. KAMNIK 162. V skladu z določbami zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik na 112. seji dne 28. januarja 1985 sprejel SKLEP o povišanju stanarin in cen komunalnih storitev 1. člen Stanarine se v občini Kamnik povišajo za 38 %>. 2. člen Cene komunalnih storitev se povišajo: vodarina za 31 °/o, kanalščina za 40%>, snaga za 50 %>. I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok predpisuje pravice in dolžnosti uporabnikov stanovanj, uporabnikov poslovnih prostorov in hišnikov-čistilcev ter njihovih samoupravnih organov pri uporabi in vzdrževanju s* -movanj, poslovnih prostorov, skupnih prostorov, naprav in opreme stanovanjske hiše v družbeni lastnini, neposredne okolice, funkcionalnega zemljišča ter pogoje za zagotovitev varnosti, reda, miru in snage v stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici oziroma na funkcionalnem zemljišču. 2. člen Za uporabnike stanovanj se po tem odloku štejejo: 1. imetniki stanovanjske pravice in naslednje osebe, ki z njimi stalno stanujejo: zakonec ali oseba, katere dalj časa trajajoča življenjska skupnost z imetnikom stanovanjske pravice ima po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih enake pravne posledice kot zakonska zveza, otroci, posvojenci, starši in posvojitelji imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravice v ekonomski skupnosti; 2. druge osebe, ki stalno stanujejo z imetnikom stanovanjske pravice, podstanovalci in člani njihovega družinskega gospodinjstva, ki z njimi stanujejo; 3. etažni lastniki stanovanj, člani njihovega gospodinjstva in druge osebe, ki z njimi stanujejo. Za uporabnike poslovnih prostorov se po tem odloku štejejo: 1. najemniki oziroma imetniki pravice uporabe poslovnih prostorov, 2. etažni lastniki poslovnih prostorov, 3. delavci, zaposleni v poslovnih prostorih. 3. člen Za upravljalen stanovanjske hiše v družbeni lastnini se po tem odloku štejejo: hišni svet, zbor stanovalcev za hiše, ki imajo manj kot pet stanovanj in pooblaščena organizacija združenega dela, ki opravlja strokovne naloge in opravila pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami, če hišni svet ni izvoljen ali če ne opravlja svojih nalog, da v imenu hišnega sveta in v breme sredstev za opravljanje stanovanjske hiše opravlja nujne naloge hišnega sveta. 4. člen Odgovorno osebo za opravljanje stanovanjske hiše v družbeni lastnini določi zbor stanovalcev ali upravljalec iz 3. člena tega odloka. 5. člen Za stanovanjsko hišo se po tem odloku šteje stanovanjska hiša v družbeni lastnini in poslovna zgradba v družbeni lastnini, v kateri je eno ali več stanovanj. Ne šteje se za stanovanjsko hišo po tem odloku tisto poslovno zgradbo v družbeni lastnini, v kateri je eno ali več stanovanj namenjenih osebam, ki opravljajo službeno dolžnost ali funkcijo, zvezano s stavbo, v kateri je stanovanje. 6. člen Stanovanjska hiša mora imeti v prostoru, kjer je glavni vhod, izobešen na vidnem mestu poleg odloka o hišnem redu še navodilo občinskega štaba o ravnanju v primerih naravnih in drugih hudih nesreč, seznam stanovalcev in najemnikov poslovnih prostorov in pravila o izvrševanju hišnega reda, če jih je zbor stanovalcev sprejel ter imena odgovornih stanovalcev, ki imajo v hrambi ključe od skupnih prostorov. Seznam mora vsebovati: priimek in ime imetnika stanovanjske pravice ih oseb, ki z njim stanuje, z označbo številke stanovanja, naslov najemnika poslovnih prostorov, priimek in ime vsakokratnega predsednika hišnega sveta in njegovega namestnika, priimek in ime hišnega čistilca, če ga hiša ima. Seznam se vodi tekoče. Če ima hiša več stopnišč, veljajo določbe tega člena odloka za vsako stopnišče. Za izvrševanje tega člena je odgovoren upravljalec stanovanjske hiše. 7. člen Stanovanja v stanovanjski hiši morajo biti oštevilčena, na vhodnih vratih vsakega stanovanja mora biti napisan priimek in ime imetnika stanovanjske pravice. Za oštevilčenje stanovanj skrbi upravljalec, za napis na vratih pa vsakokratni imetnik stanovanjske pravice. Hišniško stanovanje mora biti označeno kot tako. Če hišnih čistilec ne stanuje v hiši, mora biti na seznamu označeno, kje stanoje. 8. člen Obrazec za seznam stanovalcev in najemnikov poslovnih prostorov ter prepis odloka o hišnem redu založi stanovanjska skupnost v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. 9. člen Imetnik stanovanjske pravice mora v treh dneh od dneva, ko je nastala sprememba, obvestiti upravljalen stanovanjske hiše o vsaki spremembi števila stanovalcev v njegovem stanovanju. II. UPORABA IN VZDRŽEVANJE SKUPNIH PROSTOROV, NAPRAV IN OPREME V STANOVANJSKI Hl£l TER DVORIŽČ IN FUNKCIONALNEGA ZEMLJIŠČA STANOVANJSKE HIŠE 10. člen Skupni prostori, naprave in oprema v stanovanjski hiši (odprte kleti, stopnišča, hodniki, terase, pralnice, sušilnice perila, kolesarnice, podstrešja, dvorišča, vodnjaki, gasilski aparati in podobno) morajo _biti na razpolago vsem stanovalcem in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom. Čas in način uporabe ter čiščenje skupnih prostorov, naprav in opreme, dvorišča in funkcionalnega zemljišča določi zbor stanovalcev. Upravljalec hiše določi osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov hiše. Če se v skupnih prostorih pojavi poplava, talna ali fekalna voda, požar ali druga nezgoda, mora upravljalec stanovanjske hiše takoj prepovedati uporabo teh prostorov, odpraviti tako stanje ter poskrbeti za morebitna popravila, čiščenje in razkuževanje prostorov ter hranjenje predmetov, zlasti živil. 11. člen Skupni prostori se ne smejo uporabljati za stanovanje, pa tudi oddajati jih ni mogoče za kajtšne druge namene. Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih plinske jeklenke, vnetljive tekočine in druge predmete, razen tistih, ki so potrebni za namensko porabo teh prostorov. To velja tudi za podstrešja, ki morajo biti zaklenjena. Za izvajanje določb tega člena so dolžni skrbeti upravljalec in stanovalci. Polne plinske jeklenke so lahko shranjene samo v za to določenem prostoru. 12. člen Stanovalci in najemniki poslovnih prostorov so dolžni uporabljati skupne prostore, naprave, opremo, dvorišča in funkcionalno zemljišče tako, da pri tem ne ovirajo drugih stanovalcev oziroma najemnikov poslovnih prostorov in da prostorov, naprav in opreme ne poškodujejo. Za škodo, ki jo povzročajo stanovalci na prostorih, napravah in opremi po svoji krivdi, je odgovoren imetnik stanovanjske pravice solidarno s stanovalci. Kadar stanovalec ali najemnik poslovnega prostora ugotovi, da so v skupnih prostorih, napravah ali opremi nastale okvare ali drugačne pomanjkljivosti, mora o tem nemudoma obvestiti upravljalna stanovanjske hiše. 13. člen Upravljalec stanovanjske M5e v družbeni lastnini mora voditi seznam skupnih naprav in opreme v hiši. Način vodenja seznama iz prvega odstavka tega člena predpiše stanovanjska skupnost v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. 14. člen Upravljalec stanovanjske hiše mora zagotoviti redne preglede strehe, dimnikov, strelovodov in drugih skupnih naprav ter opreme hiše. Ti pregledi morajo biti najmanj enkrat letno. Redni pregledi za gasilne naprave morajo biti zagotovljeni najmanj dvakrat letno. Upravljalec je dolžan takoj po sprejemu obvestila o pomanjkljivosti ali okvari v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih, in skupnih napravah, poskrbeti za popravilo okvar in odpraviti pomanjkljivosti ter obnovo opozorilnih napisov. 15. člen Upravljalec je dolžan skrbeti za izobešanje zastav ob državnih, republiških in občinskem prazniku ter kadar to priporočijo občinska skupščina in družbenopolitične organizacije. 16. člen Upravljalec je dolžan skrbeti v zimskem času za redno čiščenje snega in dohodov k hiši, iz pločnikov ob hiši, iz dovozov do kontejnerjev za odvoz smeti in podobno. Upravljalec je tudi dolžan skrbeti za odbijanje ledenih sveč od streh, če te ogrožajo prehode za ljudi. III. UPORABA IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ 17. člen Imetnik stanovanjske pravice mora pri uporabi stanovanja ravnati kot dober gospodar. Stanovanjske prostore mora redno vzdrževati in varovati pred poškodbami. Morebitne poškodbe mora takoj odpraviti na najprimernejši način. Pri izvajanju dolžnosti iz prejšnjega odstavka mora imetnik stanovanjske pravice paziti na red in snago v stanovanju in da se ne pokvačijo vodovodne, električne, telefonske, ogrevalne in druge naprave. 18. člen Imetnik stanovanjske pravice mora pravočasno opraviti tista dela v stanovanju in zamenjati dotrajane elemente, ki sodijo v njegovo obvezo po posebnem pravilniku o minimalnih, tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini. Prezidava stanovanja ali odstranitev posameznih elementov is stanovanja jv dovoljena le * soglasjem stanovalca in stanovanjske skupnosti. 10, člen Namestitev televizijskih anten na strehe ali balkone tam, kjer je montirana skupna televizijska antena, je dovoljena le s soglasjem stanovanjske skupnosti. Namestitev skupnih televizijskih anten je potrebno izvesti po veljavnih tehničnih in drugih predpisih. Pri individualnih televizijskih in radijskih antenah mora biti izvedena ozemljitev in opremljena s primerno oskrbo, da prepreči vsako zamakanje zgradbe. 20. člen Imetnik stanovanjske pravice je odgovoren za škodo, ki jo povzroči v stanovanju ter skupnih prostorih ali na skupnih napravah hiše po svoji krivdi, oziroma tistih, ki skupaj z njim uporabljajo stanovanje. 21. člen Imetnik stanovanjske pravice mora pooblaščeni osebi stanovanjske skupnosti in izvajalcu popravila dovoliti vstop v stanovanje zaradi pregleda in popravila okvar, ki škodujejo stanovanju ali zgradbi in mora omogočiti redni pregled stanovanja, vendar le v primernem času in če je o rednem pregledu pravočasno obveščen. 22. člen Prepovedano je v skupnih prostorih demontirati ali predrugačiti kakršnokoli napravo ali izvajati na njih popravila brez pismenega soglasja stanovanjske skupnosti. 23. člen Delavci, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku hišnega sveta ali drugemu članu hišnega sveta ali hišniku — čistilcu, če ta stanuje v hiši. Po končanem delu morajo delavci prostor urediti ter sporočiti osebi, kateri so se javili, da je delo končano. Ta oseba preveri, če je delo res končano in podpiše delovni nalog, na katerem je odgovorni delavec zapisal število delavcev, ki so opravljali delo in število opravljenih ur. Oseba, pri kateri so se delavci javili, lahko odkloni podpis delovnega naloga, če zapis ne ustreza dejanskemu številu opravljenih ur in porabljenega materiala, in če smatra, da delo ni v redu opravljeno. ' 24. Člen Stanovalci so dolžni: 1. Pred vseljitvijo na podlagi odločbe o dodelitvi stanovanja pri skupnosti stanovalcev podpisati izjavo, da bodo uporabljali stanovanje v skladu s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti stanovalcev in tem odlokom. 2. Pred vselitvijo v stanovanjsko hišo predložiti potrdilo sanitarnega inšpektorja, da v njihovi opremi ni mrčesa, če to zahteva upravljalec. 3. Uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način, ki ne povzroča čezmerne obrabe. 4. Uporabljati stanovanje tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj. 5. Vzdrževati stanovanja v uporabnem stanj« In v skladu z vsakoletnimi predpisi. 6. Skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, električne, telefonske in ogrevalne naprave v stanovanju In stanovanjski hiši. 7. Takoj sporočiti upravljalcu ali stanovanjski skupnosti pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih, skupnih prostorih, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare popraviti sami. 8. Priključiti radijske in televizijske aparate na skupinske radijske in televizijske antene, če jih hiša ima. 9. Televizijske in radijske antene strokovno montirati in opremiti tako, da se prepreči vsaka škoda ee 10. Paziti na red in snago v stanovanju, v skupnih prostorih, na dvorišču oziroma funkcionalnem zemljišču in na zelenicah hiše. 11. Skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro. 12. Pri odvozu kuriva, goriva ali česa drugega, takoj očistiti pločnik in druge prostore oziroma funkcionalno zemljišče. 13. Upoštevati ih izvajati sklepe in pravila up-ravljalea v zvezi z vzdrževanjem hiše, skupnih naprav in prostorov ter čiščenjem skupnih naprav in prostorov, če hiša nima hišnika oziroma čistilca. 14. Ravnati se po sklepu hišnega sveta glede pranja avtomobilov, če je to dovoljeno. 15. Čistiti za domačimi živalmi, ki jih imajo v stanovanju, tako v stanovanju, kakor tudi v skupnih prostorih ali na dvorišču oziroma funkcionalnem zemljišču ter zelenicah. 16. Parkirati motorna vozila, motorna kolesa in kolesa le na mestih, ki jih določi upravljalec. 17. Ob izselitvi izročiti stanovanje s primopredajo upravljaicu v takem stanju, kot so ga prevzeli, upoštevajoč pri tem normalno rabo. 25. člen Stanovalcem je zlarti prepovedano: I. Sekati drva in drobiti premog V prostorih, ki hišo za to določeni. 2 Čezmerno močiti tla in čistiti parketna tla 1 vodo. 3. Metati odpadke in predmete v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi ter kan&le, ki lahko zamašijo odtoke. 4. Upravljati stroje in naprave, ki povzročajo čezmeren hrup. smrad in druge motnje. 5. Uporabljati preplnsnO radia ali televizijo ter druge zvočne n Trave, če to moti druge stanovalce. 6. Igrati na dvorišču Ig; e ki bi utegnile ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročati škodo tla stanovanjski hiši ter na nasadih ob stanovanjski hiši, zlasti če take igre n-encve upravljalec. 7. Igrati se. po hodnikih, razgrajati na hodnikih, stopniščih, v skupnih prostorih ali stanovanjih. 8. Pljuvati po 'hodnikih, stopniščih in skupnih prostorih in drugače onesnažiti stanovanjsko hišo, skupne prostore, dvorišča oz. funkcionalno zemljišče in zelenice ob stanovanjski hiši. 9. Uničevati zelenice, javne parke in igrišča v stanovanjskih soseskah oziroma naseljih. 10. Odlagati smeti na mestih, ki niso Za to določena. II. Iztepavatl preproge In druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah. 12. Metati odpadke in druge predmete skozi okna ali z balkona oziroma terase, ne glede na položaj hiše. 13. Pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena. 14. Zamazati ali kakorkoli poškodovati ali onesnažiti stanovanjsko hišo, njene skupne prostore, skupne naprave ali opremo. 15. Postavljati na stanovanjski hiši televizijske ali radijske antene brez dovoljenja stanovanjske skupnosti in občinskega organa, pristojnega za gradbene zadeve. 16. Postavljati v veže, hodnike, stopnišča, podstrešja, skupne prostore, dvorišča oziroma funkcionalno zemljišče ali zelenice ob hiši kakršnekoli pred- mete, ter postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest. 17. Po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luči v skupnih prostorih oziroma puščati luči prižgane. 18. Postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlice ter zalivati cVetlice tako, da voda odteka po zidu. 19. Rediti domače živali v stanovanjih, kleteh, na podstrešjih, v skupnih pri »torih ter na dvorišču oziroma funkcionalnemu zemljišču ali zelenicah ob hiši. Izjema je pes, mačka, manjše število ptičev v stanovanju ali ribe v akvariju, če to ne moti ostalih stanovalcev in če stanovalec za njimi čisti, vse pa v skladu s posebnim odlokom 20. Zlagati drva pred pročeljem stanovanjske hiše ali naslanjati na zid. kakršnekoli predmete. 21. Hraniti v stanovanjih, skupnih prostorih oziroma na podstrešju lahko gorljive predmete. 22. Uporabljati vodovodne, električne in druge inštalacije na način, ki povzroča okvare. 23. Puščati vključene električne naprave brez nadzora. 24. Sušiti drva ob kurilnih in dimovodnih napravah ali na njih, ter zlaga»i kurivo in vnetljive predmete ob dimniških ali ogrevalnih telesih. 25. Shranjevati kurilno olje v prostorih (drvarnicah!, ki niso za take namene 26. Shranjevati v hiši več kurilnega olja kot to dovoljujejo predpisi. 27. Čiščenje čevljev, stepanje preprog ali drugih predmetov v vežah, hodnikih ali stopnišču. 28. Poškodovati, risati, pisati ali pritrjevati lepake pti zidovih hiše oziroma v njenih skupnih prostorih ali kako drugače poškodovati površine hiše. 29. Pri odlaganju smeti onesnažiti okolico. 30. Parkirati avtomobile pred prostorom za odlaganje smeti, parkirati motorna kolesa in mopede V skupnih prostorih stanovanjske hiše. 31. Prepiranje, vpitje ali kakršnokoli drugačno razgrajanje, ki stanovalcem onemogoča mirno življenje, zlasti ni dovoljeno motiti miru in počitka stanovalcev med 22 in 6. uro. 32. Nadlegovati, smešiti ali izzivati stanovalce ali na kakršenkoli drug način ogrožati mirno sožitje med njimi. 33. Uporabljati za pranje vnetljiva in nevarna sredstva. 34. Odlagati neugasel pepel v posode za smeti. 28. člen Upravljalec hiše mora zlasti: 1. Določiti skupno s stanovalci v stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika — čistilca, razpored čiščenja skupnih prostorov v hiši, dvorišča ali funkcionalnega zemljišča, zelenic in pločnikov v skladu z obstoječimi predpisi. 2. Določiti prostor za iztnpavanje preprog in drugih predmetov. 3. Določiti način Uporabe skupnih prostorov in dvorišča funkcionalnega zemljišča. 4. Določiti prostor za posode za smeti. 5. Določiti razpored sušenja perila v skupnih sušilnicah. 6. Določiti prostor in način- parkiranja motornih vozil na dvorišču oziroma funkcionalnem zemljišču hiše. 7. Določiti v okviru možnosti del dvorišča ali skupne prostore za igranje otrok in vrste iger. 8. Skrbeti, da je okolje stanovanjske hiše primerno urejeno in vzdrževano. 9. V zimskem času postopati po veljavnem odloku o zimski službi ali se ravnati po navodilih štaba za civilno zaščito in stanovanjske skupnosti. 10. Takoj pristopiti k odpravi okvar in pomanjkljivosti, da se ne bi povzročala večja škoda. 27. člen V stanovanjski hiži in njeni okolici mora biti snažno, vladati mora red in mir, čuvati se morajo javne naprave, otroška igrišča, zelenice ter ograje. Za to so dolžni skrbeti stanovalci in upravljalen. 28. člen Prehod po stopniščih, skupnih prostorih, dostop do zaklonišč in na dvorišče oziroma funkcionalno zemljišče, mora biti prost. Za to so dolžni skrbeti stanovalci in upravljalec. 29. člen Upravljalec je dolžan določiti osebo, ki zrači in zapira okna skupnih prostorov. Če dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih neprilikah, morajo biti okna na stopnišču, podstrešjih in drugih prostorih zaprta. Stanovalci so dolžni v tem primeru pomagati oeebi, ki jo določi upravljalec za to delo. 30. člen V stanovanju oziroma skupnih prostorih stanovanjske hiše ter na funkcionalnem zemljišču hiše, se praviloma ne sme rediti živali. Pse, mačke ali manjše število ptičev sme imeti stanovalec po pogojih, ki so določeni v pravilih o izvrševanju hišnega reda, če ne motijo stanovalcev v mirni uporabi stanovanj in če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi oziroma odlokom o posesti psov, mačk ter gojitvi do-raečih živali na območja občine Kočevje. V. RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VOJNIH AKCIJAH 31. člen Upravljalec stanovanjske hiše je dolžan skrbeti v okviru družbene samozaščite za izvajanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih in drugih nesreč ter vojnih akcij. Neposredno organizira in vodi vse reševalne akcije, pri tem pa sodeluje s štabom civilne zaščite krajevne skupnosti in občinskim štabom za civilno zaščito. 32. člen Stanovalci se morajo ob naravnih in drugih nesrečah ter vojnih akcijah ravnati po navodilih občinskega štaba za civilno zaščito ter konkretnih navodilih štabov civilne zaščite v krajevnih skupnostih. 33. «en Stanovanjska hiša, ki ima 10 ali več stanovanj, mora imeti pripravljeno za izvajanje reševalnih akcij ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter vojnih akcijah potrebno opremo po veljavnih predpisih. Če ima stanovanjska hiša več stopnišč, velja določba 1. odstavka tega člena za stopnišča, ki obse- gajo 10 ali več stanovanj. Šteje se, da ima stanovanjska hiša potrebno opremo, če ima: 1. komplet orodja za reševanje iz ruševin 2. sredstva za gašenje požara 3. nosila in priročno lekarno ter komplet za dekontaminacijo na vsakih 20 stanovalcev. Opremo iz prejšnjega odstavka tega člena je dolžna preskrbeti stanovanjska skupnost v rokih, ki jih predpisuje zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, z njo pa upravlja upravljalec hiše in skrbi za vzdrževanje opreme. VI. SKRB ZA POŽARNO VARNOST 34. člen Dimni vodi in naprave v stanovanjski hiši morajo biti opremljeni z varnimi čistilnimi vratci ter očiščene 'in vzdrževane v rokih in na način, kot ga določajo posebni predpisi. Tehnične pomanjkljivosti teh naprav se morajo odpraviti takoj, najkasneje pa v roku, ki ga določi dimnikar v svojem pismenem opozorilu. Na posamezno dimnovodno tuljavo (cilindrični dimniki), se smeta v eni etaži priključiti največ dve kurilni napravi na trdo ali tekoče gorivo. Priključka na tuljavi morata biti v razdalji vsaj 0,5 m. Kurilno napravo na plin se sme priključiti le na dimnovodno tuljavo, na katero niso priključene kurilne naprave na trdo in tekoče gorivo. Dimnovodna tuljava mora biti pred priključitvijo plinske kurilne naprave atestirana od pristojne dimr karske organizacije oziroma dimnikarja. Čistilna dimniška vratca morajo biti vedno dostopna. Kurilne naprave v stanovanju sme stanovalec premeščati le, če za to dobi predhodno soglasje pristojne dimnikarske organizacije oziroma dimnikarja. 35. člen Na kurilnih napravah in dimnih vodih ali ob njih, se ne sme zlagati drv in drugih vnetljivih predmetov. 36. člen Kurilno olje v posodah do 200 litrov se sme hraniti v ognja odpornem prostoru z ustrezno električno inštalacijo in z napravo za prezračevanje prostora. Na posamezno stanovanje (gospodinjstvo) sme biti shranjenega v takem prostoru največ 200 litrov kurilnega olja, pod pogojem, da skupna količina kurilnega olja vseh stanovanj na enem stopnišču ne presega 2000 litrov. 37. člen Vključene električne in podobne naprave se ne smejo puščati brez nadzora (kotlovnice). 38. člen Podstrešja morajo biti zaklenjena, sicer pa primemo urejena in se ne smejo uporabljati za shranjevanje gorljivih snovi in navlake. Ključ hrani oseba, ki jo določi upravljalec hiše. 39. člen Na dvorišču se ne sme odlagati papirja, drv in drugih vnetljivih predmetov. 40. člen Napravo za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki je za to primemo strokovno usposobljena. VII. DRUGE DOLOČBE 41. člen Pravice in dolžnosti hišnika — čistilca se določajo s pravili o izvrševanju hišnega reda. S hišnikom — čistilcem sklene hišni svet oziroma uprav-Ijalec posebno pogodbo o delu. Hišnik — čistilec je zlasti dolžan: 1. Vsak dan pomesti stopnišče in hodnik ter jih vsak mesec tudi poribati (po potrebi tudi večkrat). 2. Čistiti dvorišče in pomiti enkrat na mesec okna na stopniščih in v skupnih prostorih. 3. Ob določenih urah zaklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in uga.lati luči. če tako sklene uprav-Ijalec. 4. Takoj prijaviti hišnemu svetu oziroma uprav-Ijalcu vse okvare in pomanjkljivosti na stanovanjski hiši, skupnih prosto ih in napravah, če jih ne more sam takoj popraviti. 5. Vse 'nšta!acije v skupnih prostorih pravočasno zavarovati ored okvarami, zlast;. pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečne pregledati. 6. Skrbeti za red in snago v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civ"ne zašč te in požarne varnosti. 7. Skrbeti, da so ob drž vnil in drugih praznikih, drugih sve anih priložnostih in dnevih žalovanja izobesi]') zs- tavt. 8. Opra Ijat vst dri 'e r )sle. ki :o mu naloženi s sklenjeno pog dbo o c, !u. Hišnik odgovarju za s Voj .■ delo ir sprejema naloge od hišnega sve’t, o iror a u iravpalca. V hišah, kjer n hišnika — isti' a, določi zbor stanovalcev, kako še bo to opravljala hišniška " dela. V tem primeru ih moram opravljati tanovalci. 42 čle Določbe odloka veljajo za vse stanovalce v hiši, kot za vse tiste osebe, ki se po kakršnihkoli opravkih zadržujejo v hiši. 43 člen Imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora m ra ob izselitvi iz stanovanja ali poslovnega prostora izročiti v uporabo vse prostore v takšnem stanju, kot jih je sprejel, upoštevajoč normalno obrabo. Stanje prostorov ob izselitvi se ugotovi zapisniško, v navzočnosti predstavnika hišnega sveta in stanovanjske skupnosti. Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice ali najemnik poslovnega prostora oddati hišnemu svetu vse ključe, ki jih je uporabljal v zvezi s stanovanjem ali poslovnim prostorom. 44. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja organ samoupravne delavske kontrole posamezne skupnosti stanovalcev. Organ samoupravne delavske kontrole skupnosti stanovalcev poda pismeno prijavo pristojni občinski inšpekciji, katera v lastni presoji poda predlog za upravno kazenski postopek sodniku za prekrške. IX. KAZENSKE DOLOČBE 45. člen Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje imetnik stanovanjske pravice, ki krši določbe 43. člena tega odloka, upravijalec stanovanjske hiše, Iti krši določila 14., 16. in 26. člena tega odloka. 46. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določila 21. člena tega odloka. 47. člen Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši prepovedi 11. in 25. člena tega odloka, razen 4. in 5. točke tega člena odloka, zanje se uporabljajo kazenska določila zakona o varstvu pred hrupom v naravnem bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15,76). 48. člen Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje za prekršek, kdor krši določila 6., 9., 15., 22. in 32. člena tega odloka. X. KONC NE DOLOČBE 4:t. člen Ko začne 'eljali ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu, objav en v Dolenjskem listu št. 36-10/70-3/3 z dne 7. 7. 1970. E i. člen Ta odlok aon- vc jati osn : d:.n po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-10/70 3/3 Kočevje, d:.e 26. de embra 1084. Prudseclnik Skupš ine občine Kočevje Ježe Novak 1. r. 164. Na podlagi 38., f'7., 1 7., 111. in 116. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS št. 1/79 m 6/83) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), je Skupščina ob ine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela ODLOK o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določijo pogoji za opravljanje naslednjih dejavnosti: — prodaja izdelkov izven poslovnega prostora — sprejemanje gostov ha prenočišče in hrano — prodaja na drobno — opravljanje gospodarskih dejavnosti kot postranski poklic — opravljanje gospodarske dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb. PRODAJA IZDELKOV IZVEN POSLOVNEGA PROSTORA 2. člen Samostojni obrtnik oziroma samostojni gostinec sme z dovoljenjem občinskega upravnega organa, pristojnega za obrt (v nadaljevanju: pristojni organ), prodajati svoje izdelke oziroma opravljati gostinske storitve tudi zunaj poslovnega prostora in na raznih prireditvah, zborovanjih in ob drugih priložnostih, če ima zagotovljen prodajni prostor ter izpolnjuje predpisane sanitarno-tphnične pogoje in pogoje zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili. 3. člen Šteje se, da ima samostojni obrtnik oziroma gostinec zagotovljen prodajni prostor, če dokaže, da ima pravico začasno uporabljati prostor oziroma če predloži soglasje prireditelja, da s svojo dejavnostjo dopolnjuje prireditev. Prodajni prostor mora biti označen s firmo obratovalnice. 4. člen Pristojni organ lahko dovoli samostojnemu obrtniku oziroma samostojnemu gostincu prodajati svoje izdelke oziroma opravljati gostinske storitve zunaj poslovnega prostora za določeno daljše obdobje in na večih krajih oziroma prireditvah, če so za to izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. člena tega odloka. 5. člen , Za prodajo izdelkov na trgih, sejmih in razstavah, samostojnemu obrtniku ni potrebno dovoljenje iz 2. člena tega odloka. 6. člen Pridelovalec sadja in zelenjave ali drugih kmetijskih pridelkov, lahko proda svoje pridelke na območju občine na mestih, ki jih določi vsaka krajevna skupnost za svoje območje. Prodaje kmetijskih pridelkov po prejšnjem odstavku tega člena mora pridelovalec predčasno priglasiti pristojnemu organu oddelka za gospodarstvo. SPREJEMANJE GOSTOV NA PRENOČIŠČE IN HRANO 7. člen Občani lahko v svojih zasebnih gospodinjstvih in počitniških hišicah sprejemajo goste na prenočišče ter nudijo gostom zajtrk, vendar morajo to dejavnost urejati le preko organizacij združenega dela s področja gostinstva in turizma oziroma preko turističnih društev. 8. člen Način posredovanja gostov iz prejšnjega člena se določi s pogodbo o poslovnem sodelovanju. 9. člen Kmet lahko V svojem kmečkem gospodinjstvu sprejema na prenočevanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo, če izpolnjuje naslednje pogoje: — da je kmetija kmetijsko in turistično urejena, — da ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju za kmetijsko in turistično dejavnost s pristojno OZD, — da izpolnjuje minimalne tehnične in sanitarne higienske pogoje ter pogoje zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili, — da ima vsaj en član gospodinjstva strokovno izobrazbo gostinske ali živilske stroke ali uspešno končan ustrezen tečaj. Izjemoma lahko kmet, pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena, nudi v svojem kmečkem gospodarstvu org miziranim skupinam izletnikov tudi samo hrano in pijačo. Pod pogoji iz prvega odstavka tega člena lahko kmet sprejema goste tudi na kampiranju in jim nudi hrano in pijačo, če ima za to urejen prostor v skladu z drugim odstavkom 98. člena obrtnega zakona. 10. člen Pogodba o poslovnem sodelovanju iz 8. in 9. člena tega odloka mora vsebovati: — obveznosti glede potrjevanja cen in izobešanja potrjenih cenikov, — način vodenja evidenc, prijavljanja gostov ter plačevanja turistične takse, — višino provizije za posredovanje gostov. Pogodba mora vsebovati tudi obveznosti nudenja pretežno domače hrane in pijače, sklenjena in predložena pa mora biti pristojnemu občinskemu upravnemu organu pred izdajo dovoljenja. PRODAJA NA DROBNO 11. člen Občani lahko opravljajo prodajo na drobno vseh proizvodov, ki so našteti v obrtnem zakonu na ot moč-ju cele občine pod pogoji, ki jih določajo obrtni zakon, zakon o blagovnem prometu in ta odlok. Pred izdajo obrtnega dovoljenja za prodajo na drobno, mora pristojni organ pridobiti mnenje krajevne skupnosti, kjer se nahaja obratovalnica ter zainteresiranih trgovskih organizacij. Obrtno dovoljenje se lahko izda le, če so vsa mnenja pozitivna, v nasprotnem primeru pa o izdaji odloči Izvršni svet Skupščine občine Kočevje. OPRAVLJANJE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI KOT POSTRANSKI POKLIC 12. člen V občini Kočevje lahko občani opravljajo gospodarske dejavnosti kot postranski poklic razen v primerih: — prodaje blaga na drobno in — gostinske dejavnosti v bifejih in drugih gostinskih lokalih ter — opravljanje javnega prevoza oseb in blaga. Prodajo blaga na drobno in gostinsko dejavnost v bifejih in drugih gostinskih lokalih, je možno izjemoma opravljati kot postranski poklic pod naslednjimi pogoji: — v oddaljenih krajih, kjer redna preskrba ni zagotovljena na drug način, — da soglaša pristojna krajevna skupnost, — da soglaša pristojna OZD, ki se ukvarja s prodajo. Opravljanje javnega prevoza oseb in blaga pa je možno le v primeru, ko gre za prevoze s prevoznimi sredstvi z nosilnostjo do 2 ton in da se prevozi opravljajo kot usluge zasebnikom. Kot postranski poklic je možno opravljati tudi prevoze s traktorjem pod pogojem, da se usluge opravljajo- zasebnikom. 13. člen Dovoljenje za zaposlitev več kot pet delavcev toda največ sedem delavcev, lahko izda občinski upravni organ samostojnemu obrtniku pod naslednjimi pogoji: 1. da se samostojni obrtnik ukvarja s storitvami (popravili, vzdrževalnimi deli) izdelavo posameznih izdelkov po individualnih naročilih, merah, načrtih in zahtevah naročil itd.) ali v tem okviru opravlja dejavnost po pogodbi z organizacijo združenega dela, 2. da ima primerno urejene poslovne prostore in da ima zagotovljeno higiensko-tehnično varstvo delavcev, 3. da delavci pri samostojnem obrtniku redno prejemajo osebni dohodek in imajo zagotovljene vse pravice, ki jih določa zakon, kolektivna pogodba in drugi samoupravni sporazumi, 4. da redno izpolnjuje svoje obveznosti do družbene skupnosti. Pod pogoji, navedenimi v 2., 3. in 4. točki prejšnjega člena, lahko izda občinski upravni organ dovoljenje za zaposlitev več kol pet delavcev, toda največ 10 delavcev samostojnemu gostincu, ki se pretežno ukvarja s pripravo in s strežbo tople hrane, oziroma sprejema goste tudi na prenočevanje. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen Nadzor nad izvajanjem lega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek : 1. kdor brez dovoljenja pristojnega organa prodaja svoje izdelke ali opravlja gostinske storitve izven poslovnega prostora, razen v primerih iz 5. člena tega odloka, 2. kdor prodaja kmetijske pridelke na mestih, ki niso za to določena ali če take prodaje ni priglasil pristojnemu organu, 3. kdor ne označi prodajni prostor iz 3. člena tega odloka s firmo obratovalnice, 4. kdor sprejema goste na prenočišče oziroma kampiranje ali nudi gostom hrano in pijačo in nima sklenjene ustrezne pogodbe o poslovnem sodelovanju, 5. kdor sprejema goste na prenočišče oziroma kampiranje ali nudi gostom hrano in pijačo v nasprotju s sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 15. člen Obstoječe obratovalnice, so.dolžne svoje poslovanje uskladiti z določbami tega odloka v roku šest mesecev od njegove uveljavitve. Pristojni organ mora v roku devet mesecev Od uveljavitve tega odloka izdati akt o prepovedi nadaljnjega obratovanja za obratovalnice, ki svojega poslovanja niso uskladile v rčku iz prejšnjega odstavka tega člena. 16. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj iz obrtnega zakona (SDL, št. 26/73, št. 17/75 in št. 13/76). 17. člen Ta odlok začne veljati 'osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 313-7/83-3/1 Kočevje, dne 26. decembra 1984. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jdže Novak 1. r. 165. Na podlagi osmega odstavka 5. točke II. poglavja resolucije o družbenoekonomskem razvoju in ekonomski politiki SFRJ v letu 1985 (Uradni list SFRJ, št. 71/84) v skladu z dogovorom o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 25. januarja 1985 sprejel SKLEP o določitvi cen stanarin in komunalnih storitev I Cene stanarin ter komunalnih storitev, to so: — črpanje in distribucija vode — prečiščevanje in odvajanje' odplak — odvoz smeti se povečajo za 38 °/e. II Sklep velja z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1985 dalje. Št. 38-2/85-3/3 Kočevje, dne 25. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. LAŠKO 166. Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni list SRS, št. 26/73) in 195. člena statuta občine Laško (Uradni list SRS, št. 21/82) ter na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Laško in krajevnih skupnosti občine Laško na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela ODLOK o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij 1. člen S tem odlokom se na območju občine Laško določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 2. člen Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja iz 1. člena tega odloka, so po krajevnih skupnostih naslednje: I. Krajevna skupnost Breze 1. Plahuta Cecilija, Breze 2 2. Golež Ivana, iercerjeva 15, Titovo Velenje 3. Lokovšek Vinko-Marija, Breze 5 4. Gunzek Frančiška, Breze 16 5. Plahuta Jože-Uršula, Breze 18 6. Pajk Marija-Karolina, Breze 19 7. Mlakar Jožefa-Anton, Breze 31 8. Zajc Frančiška, Breze 32 9. Gunzek Ivan-Marija, Breze 34 10. Zelič Adam-Jožefa, Breze 38 11. Hercog Stanke-Ana, Breze 39 12. Flis Jože-Anton, Breze 52 13. Tuhtar Milan-Jožefa, Breze 54 14. Tuhtar Franc-Katarina, Breze 56 15. Zelič Ana-Marica, Breze 58 16. Pelko Ivan-Marija, Breze 82 17. Horjak Jože-Amalija, Breze 92 18. Labohar Marija, Breze 37 19. Gračner Ivan-Frančiška, Breze 98 20. Deželak Anton-Štefanija, Curnovec 3 21. Tovornik Jože-Marija, Curnovec 5 22. Gračner Dominik, Curnovec 7 23. Božič Marija-Fanika-Štefka, Curnovec 8 24. Cadej Jožefa-Ivan, Curnovec 11 25. Tuhtar Ivan-Marija, Curnovec 14 26. Zavski Ivan-Emilija, Curnovec 9 27. Mraz Anton, Male Breze 2 28. Mačkovšek Jožefa in solastniki, Male Breze 5 29. Mlinar Janez, Male Breze 18 30. Pušnik Ferdinand-Marija, Male Breze 26 31. Labohar Andrej-Marija, Breze 37 32. Obreza Neža-Alojz-Ivan, Breze 53 33. Veber Jože-Štefanija, Curnovec 15 34. Mraz Franc-Vida, Male Breze 19 35. Knez Frančiška-Martin-Milka-Roza, Trohni dol 14 36. Klavžar Anton-Marija, Trohni dol 45 37. Jelenc Jože, Trohni dol 46 38. Ocvirk Justina-Marjan, Male Breze 29 39. Privšek Franc-Frančiška, Male Breze 37 40. Šmerc Franc-Amalija, Male Breze 38 41. Senica Stanko-Marija, Male Breze 39 42. Mraz Jože ml., Marija, Male Breze 40 43. Videc Julka, Male Breze 54 44. Videc Julijana-Franc, Male Breze 56 45. Jecl Franc-Martina, Mačkovec 1 46. Kodrin Angela, Mačkovec 3 47. Brečko Alojz-Marija, Mačkovec 6 48. Iglar Franc-Martina, Mačkovec 11 49. Horjak Jože ml., Mačkovec 12 50. Krašovec Milan-Frančiška, Mačkovec 15 51. Dernač Anton-Helena, Olešče 36 52. Lokovšek Jože-Marija, Olešče 41 53. Videc Stanko-Kristina, Olešče 42 54. Vrbovšek Ivan-Angela, Olešče 44 55. Pertinač Anton-Terezija, Olešče 45 56. Pusar Edi-Frančiška, Olešče 46 57. Lokovšek Anton-Frančiška, Olešče 47 58. Juvan Ivan-Franc, Olešče 51 59. Zorko Alojz-Jožefa, Olešče 52 60. Marinko Vida-Franc, Olešče 50 61. Bezgovšek Franc-Marija, Olešče 60 62. Topole Ferdinand-Marija, Trohni dol 2 63. Vogrinc Alojz-Angela, Trohni dol 22 64. Novak Stanko-Alojzija, Trohni dol 25 65. Kumer Karel-Terezija, Trohni dol 28 66. Bratec Ivan-Marija, Trohni dol 30 67. Zeme Vinko-Marija, Trohni dol 34 68. Rezec Ivan ml., Trohni dol 35 69. Pušnik Janko-Marija, Trohni dol 36 70. Jančič Janez-Marija-Franc, Trohni dol 37 71. Bezgovšek Nada-Kati-Vida, Trohni dol 38 72. Salobir Ivan-Marija, Trohni dol 39 73. Bezgovšek Alojz mL, Tanjšek A., Trohni dol 43 74. Gračner Mari ja-Darinka-Olga, Trohni dol 44 75. Knaflc Alojz-Alojz ml.-Duško, Mačkovec 13 76. Hrastnik Jakob, Male Breze 55 II. Krajevna skupnost Jagnjenica 77. Novak Franc-Cilka, Čimemo 3 78. Kreže Albin-Pavla, Čimemo 9 79. Novak Anton, Čimemo 4 80. Novak Franc-Pavla, Čimerno 5 81. Čeč Anton in solastniki, Čimerno 10 82. Zorec Ivan, Čimemo 11 83. Potočin Frido (Zupanc Franc, Jožefa), Ci-merno 2 84. Strniša Franc-Albin, Jagnjenica 27 85. Pernišek Blaž ml., in solastniki, Jagnjenica 37 86. Starina Alojz (Polc Otmar, Fanika), Jagnjenica 30 87. Plevanč Egidija-Martin, Jagnjenica 21 88. Zahrastnik Franc-Frančiška, Jagnjenica 41/a 89. Starina Franc, Jagnjenica 31 90. Pernišek Stanko, Jagnjenica 36 91. Šušteršič Jože-Frančiška, Stari dvor 2 »92. Zupan-Ivanka, Jagnjenica 50 93. Ilinčič Anton, Jagnjenica 51 III. Krajevna skupnost Jurklošter 94. Blatnik Jakob-Angela, Blatni vrh 2 95. Videc Valentin-Marija, Blatni vrh 17 96. Zalokar Alojz-Friderik, Blatni vrh 32 97. Dobršek Mihael-Marija, Blatni vrh 13 98. Kozmus Karel-Neža, Lahov graben 53 99. Lesjak Marija, Mrzlo polje 11 100. Oprešnik Amalija-Albin, Mrzlo polje 18 101. Salobir Franc-Karel, Mrzlo polje 23, 24 102. Seme Ivan-Justina, Jurklošter 7 103. Zupan Anton-Jožefa, Jurklošter 8 104. Vrečko Mihael, Jurklošter 9 105. Tihole Martina, Jurklošter 14 106. Kandolf Jože-Rozalija, Marijina vas 6 107. Jančič Franc-Marija, Marijina vas 5 108. Kranjc Ida-Viljem, Marijina vas 12 109. Šmid Franc, Marijina vas 16 110. Žan tej Jožefa-Jože, Marijina vas 18 111. Kunšek Jakob-Kristina-Roman, Marijina vas 24 112. Možič Jože-Jožefa, Marijina vas 28 113. Obrez Marija in Brečko M:, Paneče 2 114. Kozmus Alojz-Marija, Paneče 3 115. Kajtna Milan-Marija, Paneče 22 116. Biderman Alojzija-Franc, Paneče 24 117. Belej Janez-Ana, Paneče 27 118. Šeško Jože, Paneče 33 119. Vidmar Jože-Angela, Polana 39 120. Lesičar Franc-Ljudmila, Polana 4 121. Palčnik Ivan-Jožefa, Polana 7 122. Cerjak Franc-Angela, Polana 8 123. Pompe Justina, Polana 9 124. Marki Ivan-Angela, Polana 14 125. Volavšek Albin-Frančiška, Polana 16 126. Šantej Avgust-Vera, Polana 20 127. Uran Julijana, Lahovgraben 57 128. Pintar Ana, Polana 23 129. Cesar Marija-Alojz, Polana 24 130. Pajk Stanko-Angela, Polana 25 131. Namurš Anton-Marija, Polana 40 132. Spec Franc-Marija, Polana 41 133. Spitaler Ivan-Rudolf, Polana 57 134. Senica Marija-Terezija, Marijina vas 26 135. Gračner Ivan-Matilda, Blatni vrh 20 136. Vešligaj Jože-Terezija, Mišji dol 16 137. Kandolf Jože-Rozalija, Marijina vas 6 138. Krajnc Jože-Alojzija, Marijina vas 19 139. Škoberne Karel-Juiijana, Marijina vas 19 140. Razboršek Karel-Ana, Marijina vas 20 141. Škoberne Alojz-Marta ml., Marijina vas 7 142. Camloh Ivan-Ema, Polana 17 143. Vidic Jakob-Ana, Polana 42 144. Oberski Ivan-Agata, Paneče 4 145. Kajtna Ivan-Frančiška, Paneče 5 146. Guček Alojz in solastniki, Jurklošter 2 147. Guček Angela, Jurklošter 1 148. Cesar Anton-Terezija, Polana 5 IV. Krajevna skupnost Laško 149. Belej Martin-Karolina, Brstnik 6 150. Hrastnik Mihael, solastniki, Brstnik 8 151. Ojsteršek Anton-Frančiška, Brstnik 9 152. Skorja Jože-Angela, Tovsto 17 153. Dornik Miroslav, Bukovca 4 154. Bezgovšek Jakob-Angela, Doblatina 12 155. Kolar Ivan-Frančiška, Doblatina 7 156. Klinar Alojz-Pavla, Debro 63 157. Šipek Anton-Ivanka, Debro 64 158. Marinko Jožefa, solastniki, Debro 69 159. Klinar Stanislav-Vida, Debro 70 160. Trbovc Janez, Debro 72 161. Poteko Martin-Fani, Jagoče 5 162. Flis Alojz-Marija, Jagoče 6 163. Topole Peter, Jagoče 8 164. Zikovšek Ivan-Terezija, Ojstro 15 165. Ojsteršek Miha-Terezija, Ojstro 14 166. Jakopič Matija-Stanislava, Podšmihel 167. Jurkovšek Anton, Požnica 6 168. Lapornik Martin-Jerica, Požnica 8 169. Zupan Martin ml., Darinka, Požnica 10 170. Bezgovšek Jurij-Ana, Požnica 7 171. Belej Martin, Sanca Adolf-Ana, Rifengozd 4 172. Hriberšek Karel-Marija, Rifengozd 6 173. Šanca Adolf-Ana, Rifengozd 10 174. Pegane Alojz-Antonija, Rifengozd 27 175. Krajnik Ivana, Ojsteršek A., Rifengozd 29 176. Petek Vlado, Strmca 14 177. Aleš Angela-Franc, Strmca 21 178. Kačič Franc-Angela, Strmca 53 179. Kladnik Jakob-Terezija, Strmca 54 180. Belej Ivan-Helena, Brstnik 4 181. Rutar Ivan-Marija, Debro 77 182. Zupanc Martin, Rifengozd 1 183. Iršič Martina, Rifengozd 10 184. Zalokar Martin-Jožefa, Rifengozd 12 185. Ojsteršek Vida, Rifengozd 22 186. Krajnc Jože-Amalija, Rifengozd 26 187. Razboršek Anton-Ljudmila, Brstnik 3 188. Hohkraut Leopold, Brstnik 5 189. Guček Angela, Tovsto 23 190. Goter Ivan, ml., Doblatina 2 191. Goter Alojz-Štefka, Ojstro 26 192. Vrbovšek Ludvik-Branko, Ojstro 32 193. Sirk Ciril, Bukovica 13 194. Skale Ivan-Mihaela, Šmihel 7 195. Dergan Anton, Kuretno 5 196. Železnik Vinko-Marija ml., Strmca 51 197. Rajh Franc-Antonija, Strmca 55 198. Vrečko Helena-Alojz, Strmca 42 199. Krašovec Jurij-Marija, Debro 36 200. Kačič Jože ml., Debro 34 201. Knafelc Jože-Frančiška, Debro 39 202. Gunzek Julijana, Debro 45 203. Aleš Jože in solastniki, Debro 43 204. Nemec Vinko-Vida, Debro 59 205. Ulaga Antonija, Debro 65 1 206. Golouh Mihael-Justina N., Debro 74 207. Hadolin Dominik, solastniki, Debro 22 208. Rutar Marija-Ivan, Debro 77 V. Krajevna skupnost Marija Gradec 209. Lapornik Jože-Jožica, Reka 34 210. Maček Marija-Jože, Olešče 19 211. Teršek Terezi ja-Anton, H ar j e 1 212. Zalokar Alojz, H ar j e 8 213. Teršek Alojz-Ana, Harje 9 214. Kladnik Ernest-Marija, Harje 6 215. Krajnc Vladimir-Ana, Lahomšek 7 216. Bezgovšek Marko, Lahomšek 8 217. Hrastnik Ferdo, Lahomno 24 218. Ožek Alojz-Ivana, Marija Gradec 42 219. Vorina Franc-Marija, Modrič 4 220. Vrbovšek Vinko-Angela, Olešče 8 221. Vodišek Peter in solastniki, Olešče 18 222. Svečnik Franc-Ivana, Radoblje 3 223. Knez Vinko-Angela, Stopče 1 224. Krašovec Vinko-Marija, Stopče 4 225. Deželak Marija-Venčeslav, Stopče 6 226. Deželak Franc, Stopče 3 227. Hrastnik Avgust-Ana, Stopče 7 228. Sajtl Avgust-Angela, Tevče 29 229. Ojsteršek Franc, Tevče 33 230. Hrastnik Franc-Marija, Harje 7 231. Lokovšek Ivan-Marija, Olešče 16 232. Kovač Anton-Jože, Lahomno 58 233. Knez Franc-Marko, Lahomno 65 254. Kenda Antonija-Rudolf, Lahomšek 9 235. Teršek Ana in solastniki, Lahomšek 11 236! Zalokar Alojz-Amalija, Lahomšek 15 237. Klinar Franc-Štefka, Lahomšek 18 238. Lokovšek Blaž, Lahomno 82 239. Klezin Frančiška-Pavel, Trojno 1 240. Deželak Marija, Trojno 8 241. Bezgovšek Antonija, Trojno 4 242. Kapelari Jurij-Olga, Modrič 3 243. Knez Anton-Matilda, Lahomno 23 244. Pinter Jože-Jerica, Lahomno 57 245. Holcer Miha-Marija, Marija Gradec 25 VI. Krajevna skupnost Radeče 246. Bregar Alojzija-Majda-Anton, Brunk 1 247. Krajnc Stefan-Jožefa, Brunk 5 248. Skoporc Anton-Matilda, Brunk 3 249. Plazar Jože-Vida, Brunčka gora 1 250. Kovačič Jal^ob, Brunčka gora 5 251. Čajko Štelim-Ivanka, Brunčka gora 14 (Pot na brod 10) 252. Juvančič Franc in solastniki, Hotemež 29 253. Simončič Terezija in solastniki, Hotemež 19 254. Grešak Marko in solastniki (Turje — Dol pri Hrastniku 11/a) 255. Lamovšek Anton-Ana, Jelovo 3 256. Kuselj Verena, Loška gora 3 257. Hiršelj Alojz-Frančiška, Močilno 2 258. Prijatelj Gregor-Močilno 11 259. Podlogar Franc, Močilno 15 260. Strnad Milan-Marija, Močilno 18 261. Atrnad Alojz-Marija, Močilno 22 262. Korbar Jože, Močilno 23 263. Povše Alojz, Močilno 24 264. Medvešek Janez-Jožefa, Podkraj 2 265. Blaznik Anton-Jožefa, Podkraj 3 266. Hočevar Ivan-Ana, Podkraj 4 267. Blaj Ivana-Ana, Podkraj 9 268. Vec Janez-Pavla-Rozi, Podkraj 10 269. Gerjol Franc-Marija, Rudna vas 7 270. Sotlar Uršula, Rudna vas 4 271. Pohar Martin ml., solastniki, Rudna vas 5 272. Soltič Matilda, Močilno 16 VII. Krajevna skupnost Rimske Toplice 273. Žveplan Jože-Kristina, Brodnice 7 274. Bezgovšek Anton-Veronika, Brodnice 9 275. Razboršek Ana-Alojz, Brodnice 10/a 276. Rajh Marija ml. Friderik, Brodnice 13 277. Kokotec Ignac, Brstovnica 8 278. Kokotec Anton, Brstovnica 9 279. Zupanc Franc-Ivanka, Brstovnica 10 280. Jelenc Ivan, Dol pri Laškem 15 281. Klinar Franc, Dol pri Laškem 7 282. Aškerc Jože-Gabrijela, Globoko 9 283. Gaberšek Franc, Globoko 19 284. Požin Matilda, Globoko 20 285. Rezec Vida-Franc in Vogrinc Ana, Konc 1 286. Knez Alojz-Ana, Konc 5 287. Vrbovšek Vinko-Terezija, Konc 6 288. Mirč Janez-Agata, Lokavec 12 289. Kokotec Jože-Stanislava, Lokavec 33 290. Pompe Martin-Elizabeta, Lokavec 46 291. Klepej Pavla-Alojz, Lažiše 1 292. Ulaga Angela-Ivan, Lažiše 5 293. Funkl Ernest-Cecillja, Lažiše 8 294. Deželak Matevž ml. in Neža, Lože 1 295. Jelenc Jože-Antoni j a, Lože 3 296. Knez Viljem-Zofija, Lože 11 297. Požin Franc-Bernarda, Povčeno 1 298. Vorina Marina-Justina, Sevce 3 299. Gonzek Alojz-Ljudmila, Sevce 5 300. Majcen Avgust, Sluga Angela, Sevce 9 301. Podpečan Vinko-Antonija, Senožete 4 302. Aškerc Avgust-Ana, Senižete 1 303. Cvek Edvard-Stefka, Strensko 8 304. Vorina Franc-Marija, Strensko 11 305. Klinar Franc-Vencencija, Školče 1 306. Krašovec Bogomir, Školče 2 307. Klepej Helena, Školče 3 308. Selič Anton-Franc-Alojz, Jesenova raven 5 309. Senica Silvo-Irena, Jesenova raven 4 310. Lapornik Frančiška, Vodiško 6 311. Knez Franc-Ida, Vodiško 10 312. Pavčnik Justina, Gaberšek Neža, Zabrež 2 313. Ožek Franc-Martina, Zabrež 3 314. Ivšek Vincenc-Marija, Zabrež 4 315. Veber Karel-Terezija, Brodnice 12 316. Frece Danijel, Paneče 42 317. Guček Ljudmila, Brodnice 8/a 318. Lipovšek Slavko-Marija, Belovo 13/a 319. Veršec Marija-Miloš, Čamžekova 3 320. Kajtna Jakob, Brodnice 11 321. Ožek Milan-Anica, Dol pri Laškem 1 322. Povše Franc-Karolina, Vodiško 4 323. Horjak Anton-Marija, Lokavec 28 324. Tovornik Antonija, Vodiško 3 325. Jurgl Marija, Škofce 4 326. Frece Vladimir-Angela, Lažiše 10 VIII. Krajevna skupnost Rečica 327. Oštir Franc-Karolina, Rečica 8 328. Krivec Jože-Frančiška, Rečica 26 329. Starc Ivana in solastniki, Rečica 37 330. Selič Jože-Pavla, Rečica 38 331. Dornik Mirko, Rečica 42 332. Jutršek Matija-Marija, Rečica 50 333. Razboršek Karel-Marija, Rečica 52 334. Gorišek Viktor, Rečica 56 335. Štraus Anton-Slanislava, Rečica 60 336. Krašovec Stanislav-Milena, Rečica 61 337. Bukovec Viktor-Angela, Rečica 78 338. Krašovec Ivan-Frančiška, Rečica 79 339. Podbevšek-Selič Terezija, Terezija str., Rečica 81 340. Arlič Jelka, Rečica 87 341. Kaluder Jože-Milena, Rečica 90 342. Belej Sonja, Rečica 91 343. Jutršek Matija-Marija, Rečica 50 344. Krašovec Neža, Rečica 97 345. Jeran Viktor, Rečica 115 346. Lešnik Franc, Rečica 128 347. Lavrinc Terezija in solastniki, Rečica 129 348. Šergan Anton-Frančiška, Rečica 133 349. Gradič Leopold-Alojzi ja, Rečica 147 350. Trbovc Ivana, Krašek Roza, Rečica 148 351. Grešak Pavel-Travica, Podšmihel 12 352. Kušar Karolina, Rečica 154 353. Sušič Marjan-Joža, Rečica 157 354. Ulaga Peter, Rečica 158 355. Krašek Mihael-Amalija, Rečica 169 356. Teršek Katarina, Rečica 175 357. Ulaga Ferdinand-Stefanija, Slivno 2 . 358. Kozmus Ivan-Pavla, Voga, Slivno 4 359. Ulaga Ivan-Alojz-Terezija, Slivno 6 360. Mačel Angela in solastniki, Slivno 6 361. Grešinar Blaž-Marija, Šmohor 2 362. Lah Vincenc, Šmohor 11 363. Gozdnikar Ivan-Franc, Šmohor 19 364. Dergan Frančlška-Stanlslav, Rečica 43 365. Žohar Florjan, Rečica 41 366. Rupnik-Maček Ljudmila in solastniki, Rečica 48 367. Sušič Neža, Rečica 114 3G8. Ferme Ferdo-Frančiška-Milan, Rečica 139 309. Ferme Jože-Marija, Rečica 118/a 370. Pertinač Alojz-Frančiška, Rečica 95 371. Belej Ivan-Marija ml., Rečica 100 372. Belej Stefan, solastniki, Rečica 172 373. Ceperlin Edi, solastniki, Rečica 118 374. Lavrinc Marija, Rečica 127 375. Ovčar Leon-Gizela, Rečica 146 376. Lah Bernarda-Marija, Rečica 170 377. Lah Ivan, Šmohor 11 378. Selič Franc, solastniki, Rečica 67 IX. Krajevna skupnost Sedraž 379. Sergan Jože, Božič Silva. Belovo 4 380. Zorko Lenard-Slavko, Belovo 11 381. Knez Marija-Neža, Belovo 14 382. Lipovšek Bernard-Anton, Brezno 13 383. Mokotar Peter. Brezno 2 384. Lesjak Andrej, Brezno 11 385. Železnik Franc-Veronika, Klenovo 18 386. Košič Frančiška in solastniki, Klenovo 20 387. Lapornik Anton, Sedraž 1 388. Požun Stanko-Pavla, Sedraž 7 339. Vogrinc Jožefa-Alojz, Sedraž 11 390. Golouh Marija-Jože, Sedraž 13 391. Sluga Ludvik Sedraž 14 392. Kvas Eva-Ladislav, Sedraž 26 393. Nemec Stanko-Marjan, Sedraž 3 X. Krajevna skupnost Svibno 394. Podlesnik Albert, Počakovo 1 '395. Dolinšek Stanislav-Ana, Počakovo 21 3?6 Kosem Franc-Marija, Počakovo 3 397. Knap Anton-Franči&ka, Počakovo 4 398. Zahrastnik Ivan. Počakovo 6 359. Ključcšek Albin. Počakovo 9 400. Kmetič Marija in solastniki. Počakovo 16 401. Hočevar Jožefa, Počakovo 18 <12. S.unta Martin. Počakovo 20 403. Zajc Ludvik, Počakovo 23 404. Novak Alojz-rvana, Počakovo 28 495. Oblak Janez. Počakovo 29 406. Knap Ivan m!.. Počakovo 30 407. Zonta Franc, Počakovo 26 498. Kmetič Karel-Marija. Počakovo 11 409. Krajšek Franc. Svibno 2 410. Strniša Stanislav, Svibno 6 411. Knez Jože ml., Svibno 20 412. Bervar Darko, Svibno 26 413. Ferle Martin, Svibno 31 414. Martinšek Henrik, Svibno 33 415. Medved Hmko-Angela, Svibno 32 416. Zonta Friderik, Svibno 34 417. Podlesnik Anton-Marija, Svibno 35 418. Povše Barbara, Počakovo 35 419. Kmetič Stanko, Svibno 36 420. Renko Alojz-Angela, Svibno 38 421. Trček Viktor-Matilda, Zagrad 3 422. Ferle Ciril-Marija, Zagrad 13 423. Samec Karel, Zagrad 33 XI'. Krajevna skupnost Vrhovo 424. Keše Jože, Gorelce 13 425. Glavan Alojz-Amalija, Gorelce 11 426. Kozinc Vinko, Gorelce 16 427. Tomažin Pavla-Rozika-Adam, Gorelce 10 428. Sladič Ivan, Gorelce 15 429. Sotlar Franc, Log 4 430. Trbovc Angela, Log 7 431. Simončič Alojz in solastniki, Log 5 432. Mavec Franc, Prapretno 24 433. Mesojedec Franc-Ana, Prapretno 22 434. Brečko Jožefa, solastniki, Prapretno 13 435. Klembas Franc-Alojzija, Vrhovo 44 436. Funda Ana, Vrhovo 104 437. Sinkovič Jože-Ana, Vrhovo 8 438. Pinoza Karel, Vrhovo 66 439. Brilej Jože, Vrhovo 70 440. Simončič Nace-Karolina, Vrhovo 60 441. Knez Franc-Ana, Vrhovo 58 442. Pinoza Ivan, Vrhovo 108 443. Klembas Henrik, Vrhovo 31 444. Zupan Ivan, Vrhovo 27 445. Klanjšek Anton-Jožeta, Vrhovo 61 446. Krajnc Jože, Vrhovo 25 447. Kovač Ema, Prapretno 7 448. Fišter Fani in solastniki, Prapretno 4/a 449. Golobič Ana, Vrhovo 45 450. Sušin Franc, Vrhovo 102 XII. Krajevna skupnost Vrh nad Laškim 451. Zavšek Janez-Jožefa, Gozdec 10 452. Pfajfer Franc-Jožefa, Gozdec 13 453. Pezec Ivanka-Jože, Gozdec 14 454. Knez Anton-Frančiška, Gozdec 18 455. Zavšek Franc, Kladje 4 456. Maček Janez, Kladje 7 457. Aškerc Anton, Kladje 2 458. Tovornik Jože-Marija, Laška vas 1 459. Bobnič Karel-Angela, Laška vas 2 460. Fajdiga Ljudmila, Laška vas 3 461. Blatnik Marjan-Mlnka, Laška vas 4 462. Zalokar Anton-Milka, Laška vas 5 463. Trupej Ivan-Stefka, Laška vas 21 464. Hohkraut Franc-Frančiška, Male Grahovše 1 465. Resnik Franc, Klenovšek Jožefa, Male Grahovše 2 ■ 466. Knez Karel-Frančiška, Male Grahovše 3 487 Knez Jože-Marija, Male Grahovše 7 4'is Zeme Ivan-Janko, Male Grahovše 8 469. Knez Franc-Kedvika, Male Grahovše 5 470. Blatnik Ana. Male Grahovše 9 471. Lapornik Ludvik-Karolina, Leskovca 6 472. Selič Stanko mb-Frančiška, Leskovca 4 473. Knez Franc-Zofija, Selo 1 474. Knez Vinko-Helena. Selo 2 475. Knez Karel ml. in Marija, Selo 4 476. Požin Jakob-Ana, Selo 5 477. Pajk Karel-Frančiška, Vrh 2 478. Jančič Anton-Ivana, Vrh 8 479. Deželak Adolf-Angela, Vrh 10 480. Štorman Ana-AIbert, Vrh 11 481. Pušnik Franc-Julijana, Velike Grahovše 19 482. Knez Jože, Vrh 19 483. Kladnik Cveto-Karolina. Vel. Grahovše 24 484. Plahuta Martin-Zofija, Vrh 37 485. Klenovšek Stanko-Slavica. Vrh 38 486. Lapornik Frančiška, Mirč Zofija.• Vel. Grahovše 27 487. Lapornik Franc-Ivanka, Vel. Grahovše 28 488. Deželak Jožica-Pavla, Vel. Grahovše 26 489. Lapornik Terezija, Vel Grahovše 12 490. Gradišnik Karel-Olga, Vel. Gorelce 13 491. Zapušek Franc-Ivanka, Vel. Grahovše 17 492. Gunzek Ivan-Nada, Vel. Gorelce 14 493. Deželak Alojz-Marija, Vel. Gorelce 15 494. Gradišnik Marija-Franc, Vel. Ggrelce 16 495. Planko Ferdinand, Vel. Grahovše 18 496. Spec Matija-Frančiška, Vel. Grahovše 37 497. Cverle Mihael-Stefani ja, Vel. Grahovše 47 498. Oprešnik Anton-Jožefa, Vel. Grahovše 32 499. Deželak Rrančiška, Vrbovšek S. Velike Grahovše 33 500. Škoberne Franc, Vel. Grahovše 34 501. Spec Stefan-Ljudmila Vel. Grahovše 38 502. Veber Milan, Vel. Gorelce 17 503. Frece Anton-Janez, Žigon 3 504. Knez Terezija'-Martin Žigon 4 505. Knez Jože-Angela, Žigon 6 506. Lapornik Ivan-Jelka, Žigon 6 507. Jurgl Jože-Agata, Žigon 8 508. Kovačič Franc-lvanka, Žigon 9 509. Kovačič Franc-Jazbinšek Neža, Žigon 10 510. Gunzek Ivan -Ljudmila, Žigon 14 511. Gunzek Franc, Žigon 15 512. Vrbovšek Franc-Frančiška. Žigon 16 513. Jurkovšek Konrad, Žigon 20 514. Jančič Anton-Karolina, Čopova 19, Celje 515. Koprivec Karel, Vrh 31 XIII. Krajevna skupnost Zidani most 516. Golob Martin-Frančiška, Vbliko Širje 7 517. Čibej Marija. Širje 12 518. Stopič Jože-Angela, X el. Š rje 15 519. Lipovšek Anion, Vel. Sirje 26 520. Tržan Marjan, Vel. Širje 12 521. Sladič Stanko, Vel. Sir e 30 522. Blatnik Angela, Požin Terezija. Vel. Širje 32 523. Kokotec Janez, Roman ml Ve Širje 54 524. Kapelar Franc-Marija Vel Širje 58 525. Funkl M:hael. Obrežje 6 526. Kokotec Mari ia, Obre. je 10 527. Cimski Angela, Loka pri Zidanem mostu 20 528. Hrastnik Štefka in Jože ml., Obrežje 8 3. člen i V 2. členu navedene kmeti ie so zaščitene z vsemi kmetijskimi in gozdi imi površinami, ki sestavljajo kmetijo, ne glede na solastništvo zemljišča. 4. člen Za kmetije, navedene v 2. členu tega odloka, veljajo zemljiško knjiženi in katastrski podatki na dan uveljavitve tega odloka. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Uradni ves nik občine Laško, št. 3/74 in Uradnem listu SRS,, št. 22/77). 0. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 711-1/81-1/2 Laško, dne 27. decembra 1934. Predsednik Skupščine občine Laško Franc Lipoglavšek L r. 167. Na podlagi 2. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni ' list SRS, št. 3/85) je Izvršni svet Skupščine občine Laško na seji dne 28. januarja 1985 sprejel ODREDBO o določitvi stanarin v občini Laško 1. člen . V občini Laško se sedaj veljavne stanarine povečajo za 38 %>. 2. člen Ta odredba se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati 1. februarja 1985. Št. 36-4/85-1/2 Laško, dne 28. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško Dr igo Xošc.k, dipl. oec. 1. r. L! 'JAHT 168. Po 367. členu statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81. 13-801/82 in 1-53'83) ter 2. in 6. členom dogovora o sku inih izhodiščih za določanje sta-, narin, cen komvnalnih storitev ter mestnega in primestnega prome'a v letu 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Lenart na A. seji dne 25. januarja 1935 sprejel SKLEP o cenah kanalščine, r:ivo: t smeti ter stanarin v občini Lenart 1 Določijo se najvišje cene kanalščine in odvoza smeti v občini Lenart: — kanalščina 6,35 din/m3 — odvoz smeti enkratna izpraznitev smetnjaka in odvoz smeti od gospodinjstev 59,75 din enkratna izpraznitev smetnjaka in odvoz smeti od ostalih porabnikov 62,65 din 2 Nove cene veljajo od 1. februarja 1985. 3 Stanarine se povečajo za 38 °/o od 1. februarja 1985. 4 Sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-3/84 Lenart, dne 25. januarja 1935. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Lenart Branko Kos, org. tlela 1. r. LITIJA 169. V skladu z določili zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39/84) ter 329. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 4/81) je Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel dne 17. januarja 1985 O D R E D 11 O o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Litija I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: Veterinarski zavod Ljubljana in obratna veterinarska ambulanta DO »JATA« Zalog opraviti v letu 1985 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod Ljubljana in obratna veterinarska ambulanta sta dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te .odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod Ljubljana in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o popisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiv' ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1985. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj-, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Na okuženem in ogroženem področju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Cepljenje določeno s tem členom opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Moste-Polje, Polje 350. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti na družbenih perutninskih obratih KZ Litija in pri Dobravec Martinu, Sp. Jablanica ter v gospodarstvih individualnih proizvajalcev na območju naselij Ponovo če, Zavrstnik in Sp. Jablanica, ker so tu perutninski obrati organizacij združenega dela in večja reja individualnih proizvajalcev. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilak^e. Cepljenje v obratih organizacij združenega dela opravi Obratna veterinarska ambulanta DO »JATA« Zalog, v naseljih Ponoviče, Zavrstnik in Sp. Jablanica pa Veterinarski zavod Ljubljana. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 7. člen Valilna jajca pridobljena v farmi Grmače, KZ Litija smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitrofuranskih preparatov (nitrofurazon, furazolidon itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod Ljubljana z ekipo Obratne veterinarske ambulante DO »JATA« Zalog. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami Obratna veterinarska ambulanta DO »JATA« Zalog. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v 'gospodarstvih, ki imajo 10 ali več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Ljubljana. 9. člen Veterinarski zavod Ljubljana mora v letu 1985 intradermalno tuberkulinizirati 30 "/o goved v občini ter sanacijo okuženih dvorišč. Tuberkulinizacijo goved opravi Veterinarski zavod Ljubljana v naslednjih naseljih: Ribče. Vernek, Jesenje, Zapodje, Konj, Ponoviče, Sava, Ržišče, Boltija, Cirkuse, Leše, Široka set, Podbukovje, Laze pri Vačah, Potok pri Vačah, Klenik, Vovše, Sp. Jablanica, Zg. Jablanica, Jablaniški potok, Breg, Bukovica, Jablaniške Laze, Šmartno, Mala Ko-strevnica, Velika Kostrevnica, Lupinica, Dvor, Jelša, Preska nad Kostrevnico, Javorje pri Litiji, Leskovca, Nova Gora, Laze pri Gabrovki, Gobnik, Kamni vrh pri Gabrovki, Okrog, Tlaka, Križišče, Čateška gora, Gabrška gora, Brglez, Gornje ravne, Brezje, Moravška gora, Gabrovka, Hohovica, Podpeč, Brezovo, Vodice, Mala gora, Prevalje, Sp. Jelenje, Gornje Jelenje in tuberkulinizacijo osnovne goveje črede last KZ Litija; tuberkulinizacijo 5 %> še ne tuberkuliniziranih prašičev v matični čredi KZ Litija. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Ljubljana. 10. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — Z mlečno prstenastlm preizskusom krave v hlevih individualnih proizvajalcev. V primeru' sumljive reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled, — z enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne goveje črede last KZ Litija, — plemenske živali v osnovnih čredah na praši-čerejskih obratih KZ Litija s serološko preiskavo krvi. Mlečno prstenasti preizkus opravi Veterinarski zavod Ljubljana. Odvzem krvi osnovni goveji čredi in prašičev last KZ Litija opravi Veterinarski zavod Ljubljana. Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo. 11. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20 °/o vseh -plemenskih živali v osnovnih čredah — govedi v družbeni lastnini KZ Litija. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo seruma s preiskusom v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo. 12. člen Plemenjake v prirodnem pripustu in plemenske živali v osnovni goveji čredi KZ Litija je treba meiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/ IPV). Vzorce odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 13. člen Enkrat letno je treba pregledati na leotospirozo 20 »/o vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni čredi govedi in prašičev last KZ Litija. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo. 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1984 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskavo krvi opravi z gelprecipitinskim testom (Coggins test) VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi Uradnem listu SRS, in s tem preneha veljati odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1984 na območju občine Litija (Uradni list SRS, št. 5/84). 8t. 322-1/85 Litija, dne 17. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Zvonimir Bric 1. r. 170. Na pod'agi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1. člena zakona o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 250. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 28/83) je Izvršni svet Skupščine občine Litija na svoji 77. seji dne 17. januarja 1985 sprejel ODREDBO o pristojbii ah za velerinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija I Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju in’ gonjenju živali, ki se opravljajo iz območja občine ali preko državne meje se določijo pri- stojbine: din a) za kamionske, vagonske in letalske po- šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton 705.00 — za vsako nadaljno tono 67,50 b) za kosovne pošiljke: — kopitarje in odraslih govedi od kom. 81.00 — telet od kom 46,50 — prašičev in drobnice od kom. 30 00 — žive perutnine za vsakih začetih 50 kom. 15.00 — za vsako čebeljo družino 15.00 c) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0 30 — mesne izdelke od kg 0.30 — divjačino od kg 0,30 — perutninsko meso od kg . 0,30 — drobovino od kg 0.30 — ribe. rake. polže od kg 0.30 — mast qd kg 0.30 — mleko od 1 0.05 — mlečne izdelke od kg ‘ 0.30 — jajca cela od kom. 0.04 — jajčni izdelki od kg 0,30 — ostale neimenovane živalske proizvode, surovine in odpadke od kg 0.13 Če prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, pristojni organ, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede pa pride ob določenem času na mesto nakladanja, prekladanja oziroma razkladanja ali da Je nakladanje, razkladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro mora tisti, ki je pregled naročil plačati zamudnino v višini 705,00 dinarjev za vsako naslednjo začeto uro čakanja. Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške. II Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in živil živalskega izvora se plačajo naslednje pristojbine: dtn od kom a) za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali in mesa: — za govedo in kopitarje 150,00 — za teleta 80,00 — za prašiče 100,00 — za pujske do 50 kg 70,00 — za drobnico 70,00 Pristojbina iz prejšnjega odstavka zajema pregled živali pri razkladanju in pred zakolom, pregled mesa in mesnih izdelkov pod pogojem, da se navedeni pregledi opravijo na enem mestu oziroma na isti lokaciji. V nasprotnem primeru se plačuje poleg pristojbine še potne stroške in zamudnina. Pri klanju živali, ki so prispele v klanje z veterinarsko napotnico in živali, za katero je obvezen bakteriološki pregled po 32. členu pravilnika o načinu opravljanja stalnega veterinarsko-sanitarnega pregleda živali za zakol in izdelkov živalskega izvora (Uradni list SRS, št. 47/78) se poleg pristojbine za veterinarsko-sanitami pregled zaračunavajo stroški bakterioloških in kemičnih preiskav. Ti stroški gredo v breme lastnika živali. din od kom b) za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem — zamrzovanjem: — za jelenjad, srnjad, muflone, gamse 81,00 — za divje prašiče s trihonoskopskim pregledom 114,00 — za medvede s trihinoskopskim pregledom 162,00 — za zajce 20,00 — za divjo perjad 10,00 din c) za veterinarsko-sanitarne preglede divjačine, živil živalskega izvora v gostinskih obratih, tržnicah, pakirnicah in hladilnicah: — za vsako začeto uro porabljenega časa 705,00 — poleg pristojbine se plačajo tudi prevozni stroški in po potrebi druge preiskave. III Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja plača proizvajalec oziroma prodajalec pristojbino za vsako kravo molznico 220 din za ovco in kozo molznico 50 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje v promet na kak drug način za javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še stroške za odvzem vzorcev in mleka in analize tega mleka, ter pregled molznic na tuberkulozo — tuberkulinizacijo. IV Pristojbina za veterinarsko-sanitarne preglede se lahko plačuje tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita in medsebojno obračunata organizacija združenega dela pri kateri se veterinarsko-sanitami pregledi opravljajo in Izvršni svet Skupščine občine Litija. Letni pavšali se mesečno akontirajo v višini ene dvanajstine. V Za veterinarsko-sanitarne preglede izven rednega delovnega časa pristojnega organa se za le-te plačuje pristojbina in zamudnina povečana za 50 odstotkov. VI Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo mesečno in odvajajo na posebni zbirni račun za zdravstveno varstvo živali pri SDK 50150-840-022-3182 najmanj enkrat mesečno. VII Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija, ki jo je Izvršni svet Skupščine občine Litija sprejel dne 17. 5. 1984 (Uradni list SRS, št. 16/84). Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. gt. 322-2/85 Litija, dne 17. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Litija Zvonimir Bric 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 171. Na podlagi 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradnni list SRS, št. 18-1133/84), 11. člena v zvezi s 13. členom zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67, 27-255/72 in 8-470/78) in 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na 29. seji zbora združenega dela dne 24. decembra 1984 in 28. seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. decembra 1984 sprejela ODLOK o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka, BP 10 — Brod 1. člen Sprejme se zazidalni načrt za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod, ki ga je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 2345 v novembru 1982. 2. člen Zazidalni otok BP 10 — Brod omejuje na jugu in jugovzhodu ožji varstveni pas vodnih virov (2. cona), na severu rezervat za industrijske železniške tire in predvideno obvozno železniško progo ter na zahodu priključena cesta Črnuče—Tomačevo. 3. člen Lokacijska dovoljenja za posamezne objekte, naprave in napeljave na območju, za katerega se sprejema ta zazidalni načrt, se smejo izdajati šele po izdelavi in sprejetju dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove. 4. člen Zazidalni načrt je delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim na vpogled pri Občinskem komiteju za urbanizem, gradbene zadeve, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo občine Ljubljana Bežigrad, pri Mestnem komiteju za urbanizem in varstvo okolja Ljubljane, pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem — LUZ In TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, pri Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana, pri Mestni geodetski upravi Ljubljane in pri urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljane. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljane. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-31/76-8/2 Ljubljana, dne 10. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik 1. r. LJUBLJANA CENTER 172. Na podlagi tretjega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84), 15. člena zakona v urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 30. seji zbora združenega dela, dne 20. decembra 1984 in 30. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 20. decembra 1984, sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/17 (Moša Pi-jade) 1. člen Odlok o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka CO-1/17 (Moša Pijade), ki obsega predel med Miklošičevo cesto, Prešernovim trgom in Resljevo cesto ter Trgom OF in Ljubljanico (Uradni list SRS, št. 8/79) se spremeni in dopolni tako, da se v 1. členu doda drugi odstavek, ki se glasi: »Južno območje zazidalnega otoka CO-1/17 (Moša Pijade) od Dalmatinove ulice in Komenskega ulice do Ljubljanice se uredi v skladu s spremembami in dopolnitvami, oblikovanimi v projektu št. 3122 Zavoda za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem, december 1983 in stališči, ki jih je sprejela Skupščina občine Ljubljana Center po razpravi o pripombah in predlogih na osnutek obravnavanega projekta na 28. seji zbora združenega dela, dne 25. 10. 1984 in 28. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 10. 1984.-« 2. člen Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1/17 (Moša Pijade) iz prejšnjega člena tega odloka so na vpogled občanom in organizacijam združenega dela pri upravnih organih občine Ljubljana Center in Skupščine mesta Ljubljane, pristojnih za urejanje prostora. Mestni geodetski upravi Ljubljana, urbanistični inšpekciji Mestne uprave za inšpekcijske službe Ljubljane, Zavodu za družbeno planiranje Ljubljana in Zavodu za izgradnjo Ljubljane. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 351-278/70 Ljubljana, dne 20. decembra 1984. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. LJUBLJANA VlC-RUDNIK 173. Na podlagi 25. in 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/34) ter 50. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 122. seji dne 9. januarja 1985 sprejel SKLEP s katerim odreja javno razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Velike Lašče 1 Javno se razgrne osnutek prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Velike Lašče, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije, Jamova 18, Ljubljana, pod št. Ul-1076 v novembru 1984. 2 Osnutek prostorskih ureditvenih pogojev iz 1. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v avli Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in v prostorih krajevne skupnosti Velike Lašče, za dobo 30 (trideset) dni od tretjega dne po objavi v Uradnem listu SRS. Na mestih javne razgrnitve osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Velike Lašče lahko dajo občani v krajevni skupnosti, delavci in delovni ljudje v samoupravnih organizacijah in skupnostih svoje pripombe in predloge. 3 Med javno razgrnitvijo se mora osnutek prostorskih ureditvenih pogojev javno obravnavati. O razgrnitvi osnutka prostorskih ureditvenih pogojev in času javne obravnave mora krajevna skupnost Velike Lašče na primeren način obvestiti občane v krajevni skupnosti ter delavce in delovne ljudi v samoupravnih organizacijah in skupnostih. Žt. 350-9/84 Ljubljana, dne 9. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik mag. Borut Mišica 1. r. 174. Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in 32. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in zavoljo uskladitve nalog in organizacije Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik z zakonom o zdravstvenem varstvu so sklenili delavci v združenem delu, drugi delovni ljudje in občani, samoupravno organizirani v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih (udeleženci) dne 25. maja 1982 samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik in dne 24. decembra 1983 samoupravni sporazum o spremembi samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, tako da se v prečiščenem besedilu glasi: SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Delavci v združenem delu in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kmetijsko, obrtno ali drugo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost s sredstvi, ki so last občanov, združeni v temeljne organizacije združenega dela in v druge samoupravne organizacije ter skupnosti ter delovni ljudje, združeni v krajevni skupnosti (V nadaljnjem besedilu: uporabniki) in delavci v zdravstvenih in drugih organizacijah in društvih, ki opravljajo zdravstvene storitve na vseh področjih zdravstvene dejavnosti za potrebe uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združimo v občinsko zdravstveno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost), da bi si v njej z združevanjem dela in sredstev po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter z uresničevanjem svobodne menjave dela zagotovili zdravstveno varstvo. 2. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik, njen sedež je v Ljubljani, Miklošičeva 24. Skupnost predstavlja predsednik skupščine, zastopa pa jo delegat oziroma delavec delovne skupnosti strokovne službe, ki ga določi skupščina. Skupnost se vpiše v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču. II. NALOGE SKUPNOSTI 3. člen Uporabniki in izvajalci se zavoljo uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti zlasti o: — združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno varstvo, — vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva, — politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij, — planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva, — skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, — sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma pogodb z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva, — problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoja stališča in predloge, — postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji, — zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in raziskovalno delo. 4. člen Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov. 5. člen Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s: — samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani; — statutom; — samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva; — samoupravnimi sporazumi o postopku in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva; — drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti. III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI Organi skupnosti 1. Skupščina skupnosti 6. člen Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. 7. člen Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradnin list SRS, št. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti. 8. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene in posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih. Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih orga- nizacijah, Id izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo. 9. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika in podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Mandatna doba predsednika in podpredsednika skupščine ter predsednikov in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored. 10. člen S sporazumom obeh zborov skupščine: — usklajujemo in sprejemamo predlog elementov planov; — določamo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih planov; — sprejemamo plane skupnosti; — usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti V občini; — sprejemamo statut skupnosti; — sprejemamo predlog samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva; — oblikujemo izhodišča za uveljavljanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci; — oblikujemo podlage za delitev dela med izvajalci, — skrbimo za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti ; — oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti; — določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi; — zagotavljamo uresničevanje .drugih nalog skupnosti. 11. člen Z večino glasov vseh delegatov obeh zborov odloča skupščina o: — zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnimi zbori skupščine občine; — izvolitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev; — imenovanju vodje delovne skupnosti strokovne službe, ki opravlja naloge za skupnost; — imenovanje organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovijo za opravljanje skupnih nalog. 12. člen V zboru uporabnikov se delegati sporazumevajo zlasti o: — predlogu elementov plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih zagotavljamo sredstva za obveznosti", ki jih prevzemamo v svobodni menjavi dela; — obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem povezanih medsebojnih pravic, obveznosti n on in odgovornosti, o količini sredstev,1 ki jih solidarno združujejo in razporejajo v te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev; — sprejemu samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev; — izvolitvi delegata za zbor uporabnikov medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije. 13. člen V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o: — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev in v zvezi s tem o obveznostih izvajalcev 'na vseh področjih zdravstvene dejavnosti; — uresničevanju pravic dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela; — usklajevanju razvojnih programov zdravstvenih organizacij združenega dela; — o izvolitvi delegata za zbor izvajalcev medobčinske zdravstvene skupnosti in Zdravstvene skupnosti Slovenije. 2. Odbor za samoupravni nadzor 14. člen Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz -zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter deloma organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela, opravlja odbor za samoupravni nadzor. Sestavo odbora in postopek ža njegovo izvolitev določa statut skupnosti. Organi skupščine skupnosti 15. člen Za pripravo predlogov in za izpolnjevanje Odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne organe uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa: — koordinacijski odbor uporabnikov in iz-ajal-cev zdravstvenega varstva, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za varstvo pravic uporabnikov. Za posamezna področja dela in naloge skupščina imenuje še druga stalna ali občasna delovna 'telesa skupščine. IV. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 16. Člen Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumi o temeljih plana in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenimi plani v občini in republiki. 17. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov. Pri določanju elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana upoštevamo zlasti: — potrebe in interese prebivalstva po zdravstvo- nem varstvu, ki izhajajo iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva, — strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve, — dohodkovne sposobnosti uporabnikov, — zagotovljen obseg zdravstvenega varstva. 18. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti: — program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti, — osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev, — osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic dc socialne varnosti, — obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev, — pro-vam skupnih nalog in program naložb, — način in ruke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti. 19. člen Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in po njej. naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih " plana, naloge, ki jih prevzema skupnost z dni^mi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrene in sredstva za njihovo uresničitev ter' organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izpolnitev sprejetih nalog. 20. člen Po načelih kontinui. ar.ega planiranja bomo uporabniki in izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva. V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA 21. člen Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost, oziroma pogodbe. 22. člen Udeleženci določajo v sporazumih o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obseg zdravstvenih storitev, standard storitev, cene oziroma povračila za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vptašanja. ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Uporabniki in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in če s tem ne omejujejo ali onemogočajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti. VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO 23. člen Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si jih zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktov. 24. člen Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevali — iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne Skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom in sredstvi v lasti občahov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev za obveznosti, ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varsiva; — iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti; — iz drugih virov, ki so določeni z zakonom. 25. člen V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo določili zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevali del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev. 26. člen S samoupravnim sporazumom o temeljih plana bomo določali merila in način po katerih bomo združevali sredstva za uresničevanje programov skupnosti. 27. člen Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporedili v skladu s spreietimi p!ansk'mi akti. Ob koncu poslovnega leta bomo z zaključnim računom ugotovili rezultate poslovanja skupnosti. VII. POVEZOVANJE IN SODELOVANJE SKUPNOSTI Z DRUGIMI SKUPNOSTMI 28. člen Zavoljo uresničevanja solidarnosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva, zagotovitve zdravstvenih storitev, katerih opravljanje ni organinzirano na območju skupnosti, usklajevanja in razvoja zdravstvenih zmogljivosti in delitve dela med zdravstvenimi organizacijami tef uresničevanja drugih skupnih interesov in potreb Se skupnost povezuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v Zdravstveno skupnost Slovenije, lahko pa tudi na podlagi samoupravnega sporazuma v medobčinsko zdravstveno skupnost. 29. člen Zavoljo usklajevanja programov iri planskih aktov sodeluje skupnost z drugimi interesnimi skupnost- mi na področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širšem gravitacijskem oziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zavoljo zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih nalog. 36. člen Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine. VIII. ENOTNE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 31. člen Uporabniki na območju ene afli več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti bstanovi-jo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti. Enote oziroma temeljne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom. 32. člen Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanovi ti če eo zagotovljeni naslednji pogoji: — vsebinska in programska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti je usklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti s splošnimi družbenimi interesi na tem področju; — enota oziroma temeljna skupnost je zaključena celota v krajevni skupnosti ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustrezno organizacijsko ob-Hfco zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo te storitve; — za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev. IX. POSEBNO SODIŽCE ZDRUŽENEGA DELA 33. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, Id nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva bomo uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki m izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih m drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva. Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovitelji določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom. X. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 34. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih, tehničnih in tem podobnih del, ki so potrebna za nemoteno delovanje skupnosti in njenih organov, oblikuje skupnost skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi skupno strokovno službo, določena opravila pa si pkupnost lahko zagotovi s sporazumom ali pogodbo pri drugi skupnosti, organizaciji ali upravnem organu. Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum. 35. člen K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zavoljo katerih je bila ustanovljena delovna skupnost k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina skupnosti. Vodjo delovne skupnosti strokovne službe imenuje skupščina skupnosti potem ko dobi mnenje delovne skupnosti. XI. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 36. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. 37. člen Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti: — prek delegatov v skupščini, — s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščine, — z letnim poročilom o delu skupnosti. XII. KONČNA DOLOČBA 38. člen Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik je sklenjen, ko ga sprejme večina udeležencev, veljati pa začne, ko da nanj soglasje Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik in je objavljen v občinskem glasilu. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, št. 022-7/75 z dne 30. 1. 1975, Št. 022-17/82 Ljubljana, dne 24. decembra 1983. Udeleženci 175. Na podlagi 5. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev sprejela dne 11. maja 1981 statut občinske zdravstvene skupnosti in dne 12. septembra 1984 spremembo statuta Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik, tako da se v prečiščenem besedilu glasi: STATUT občinske zdravstvene skupnosti I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik je ustanovljena s samoupravnim sporazumom, sklenjenim dne 25. maja 1982 kot samoupravna interesna skupnost uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva zavoljo uresničevanja skupnih interesov in potreb ter svobodne menjave dela. 2. člen Ta statut podrobneje določa naloge skupnosti, njeno organizacijo, organe upravljanja, njihovo delovna nodročje, pooblastila in način uresničevanja nji i funkcij, nadzorstvo ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in strokovne službe skupnosti, način obveščanja javnosti o delu skupnosti ter druga vprašanja, ki zadevajo notranjo organizacijo dela in poslovanja v skupnosti, in to v skladu z zakonom in s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik. 3. člen Skupnost je pravna oseba z imenom: Občinska zdravstvena skupnost Ljubljana Vič-Rudnik. Sedež skupnosti je v Ljubljani, Miklošičeva 24. Skupnost ima pečat okrogle oblike, na katerem sta navedena ime in sedež skupnosti. Skupnost je vpisana v register samoupravnih interesnih skupnosti pri pristojnem registrskem sodišču. 4. člen Skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine skupnosti. V času odsotnosti predsednika skupščine predstavlja in zastopa skupnost podpredsednik skupščine. II. NALOGE SKUPNOSTI 5. člen. Delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v zdravstveni skupnosti, uresničujejo skupne in splošne družbene interese ter opravljajo naloge, določene v zakonu, v ustanovitvenem in v drugih samoupravnih sporazumih, s tem da predvsem: — sodelujejo pri oblikovanju usmeritev družbenoekonomskega razvoja in politike v občini in na medobčinski ravni ter usklajujejo svoje razvojne načrte in programe zdravstvenega varstva; — določajo temeljne usmeritve razvoja zdravstvenega varstva ter sprejemajo program zdravstvenega varstva, ki ga zagotavljajo s svobodno menjavo dela v skupnosti ter prek nje v medobčinski in v Zdravstveni skupnosti Slovenije; — določajo osnove in merila za oblikovanje sredstev ter obseg potrebnih sredstev za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjave dela in za zagotavlja-" nje pravic do socialne varnosti; — določajo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva ter skrbijo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje teh pravic; — določajo politiko razvoja zdravstvenih organizacij s stališča teritorialne razporejenosti in razširitve materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenih storitvah na območju občine in na širšem območju ter dogovorjeno delitev dela pa tudi dohodkovne možnosti gospodarstva; — usklajujejo razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni s potrebami ljudske obrambe in družbene samozaščite, skrbijo za zagotovitev materialnih in drugih potrebnih sredstev za opravljanje teh nalog ter usklajujejo in usmerjajo zdravstveno dejavnost ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v drugih hudih nesrečah, v drugih izrednih razmerah ter v razmerah splošne ljudske obrambe; — prek skupščine skupnosti soodločajo kot enakopraven zbor skupščine občine o vprašanjih s področja zdravstvenega varstva ali pa v soglasju s skupščino sprejemajo odločitve, ki odločilno vplivajo na uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti na področju zdravstvenega varstva; — sprejemajo in oblikujejo stališča, mnenja in predloge o vseh zadevah, ki jih pri uresničevanju in izvajanju zdravstvenega varstva uresničujejo v medobčinski' zdravstveni skupnosti in v Zdravstveni skupnosti Slovenije; — sklepajo družbene dogovore in samoupravne sporazume ter sodelujejo z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi; — uresničujejo druge skupne interese in prizadevanja za usklajen razvoj zdravstvenega varstva v občini in na medobčinski ravni. 6. člen Pri opravljanju nalog delavci in drugi delovni ljudje ter občani, združeni v skupnosti, sodelujejo tudi z drugimi interesnimi skupnostmi, zlasti pa: — z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri uresničevanju skupnih interesov in zadev v zvezi z določanjem nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka ter pri določanju meril za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev; — z občinsko skupnostjo socialnega varstva pri načrtovanju gradnje socialnih zavodov in pri razmejitvi stroškov za zdravstveno varstvo oskrbovancev v teh zavodih, prav tako pa tudi pri opravljanju drugih nalog, ki so skupnega pomena; — s Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije v postopkih za ugotavljanje invalidnosti zavarovancev kot fudi pri omejevanju in preprečevanju poškodb pri delu ter izven dela, poklicnih bolezni in invalidnosti. Skupnost sodeluje tudi z drugimi občinskimi interesnimi skupnostmi s področja družbenih dejavnosti, z družbenopolitičnimi in z drugimi družbenimi organizacijami ter z zdravstvenimi strokovnimi društvi, da bi tako usklajevala posebne in skupne interese ter reševala druge zadeve s področja zdravstvenega varstva, pomembne ra vse prebivalce v občini. Vsi organi skupnosti in delovna telesa skupnosti delujejo tako, da omogočajo uresničevanje vloge druž- benopolitičnih organizacij pri uresničevanju nalog skupnosti. 7. člen Skupnost uresničuje svoje naloge na podlagi delovnega načrta, ki ga za vsako leto sprejme skupščina skupnosti. Delovni načrt upošteva naloge, ki izhajajo iz regionalnih usmeritev zdravstvenega varstva v občini, na medobčinski in republiški ravni, prav tako pa tudi iz letnih resolucijskih in drugih planskih aktov. III. ORGANIZACIJA IN UPRAVLJANJE SKUPNOSTI 8. člen Skupnost je organizirana tako, da delo v organih upravljanja zagotavlja kar najbolj neposredno sodelovanje delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov kot uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva pri uresničevanju pravic do samoupravnega odločanja v skupnosti in pri opravljanju drugih zadev, ki so skupnega pomena. 9. člen Delavci in drugi delovni ljudje ter občani uresničujejo naloge skupnosti prek skupščine in njenih organov ter odbora za samoupravni nadzor. 1. Pravice, dolžnosti in odgovornost delegatov 10. člen Delegati v skupščini imajo pravice, dolžnosti in odgovornost, ki jih določa zakon in ta statut, zlasti pa: — da izrazijo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine; — da oblikujejo in sprejemajo skupne rešitve o vseh zadevah in predlogih, o katerih Sklepata zbora skupščine; — da predlagajo zboroma skupščine stališča in sklepe: — da usklajujejo svoja stališča s širšimi družbenimi interesi delavcev in drugih delovnih ljudi v občini, na medobčinski in republiški ravni; — da obveščajo delavce in druge delovne ljudi ter občane, ki so jih izvolili, o svojem delu v organih skupščine in o delu organov skupnosti; — da zahtevajo stališča delavcev in drugih delovnih ljudi ter občanov, ki so jih izvolili, če niso dobili smernic ali če le-te ne zadoščajo, da bi se lahko izrekli o vprašanjih, o katerih sklepata zbora skupščine; — da zastavljajo delegatska vprašanja; — da spremljajo delo organov in delovnih teles skupščine ter delo strokovne službe skupnosti in aktivno sodelujejo na sejah organov skupščine skupnosti, v katero so bili izvoljeni. 11. člen Pri sprejemanju stališč o vprašanjih, o katerih odloča skupščina se delegati ravnajo po smernicah svojih samoupravnih organizacij in skupnosti in v skladu s temeljnimi stališči delegacij, iti so jih delegirale, kot tudi skladno s skupnimi in splošnimi druž- benimi interesi in potrebami, vendar so samostojni pri izrekanju stališč in pri glasovanju. Delegat je dolžan obveščati o delu skupščine in o svojem delu delegacije in temeljne samoupravne organizacije in skupnosti oziroma 'družbenopolitične organizacije, ki so ga delegirale, in jim je odgovoren za svoje delo. *■ 2. Skupščina skupnosti 12. člen Skupščina skupnosti je mesto sporazumevanja delegatov upurabnikov in izvajalcev. Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Zbora sta v mejah pristojnosti, ki jih imata, samostojna v svojem delu, v skupnem delu pa enakopravna. 13. člen Število delegacij in konference delegacij ter način delegiranja v skupščino skupnosti določi skupščina s posebnim splošnim aktom. 14. člen Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s sredstvi v lasti občanov, ter delegacije v krajevnih skupnostih. •, Zbor uporabnikov ima 63 delegatskih mest. 15. člen . Delegate v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drug organ upravljanja temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve za uporabnike zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene delavnosti, občinski odbor Rdečega križa in društva, ki uresničujejo program zdravstvenega varstva. Funkcijo deiax'skega sveta ali drugega ustreznega organa upravljanja lahko opravlja pri delegiranju delegatov v zbor izvajalcev tudi posebna delegacija, če jo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah izvolijo v skladu s svojim statutom ali z drugim splošnim aktom. Zbor izvajalcev ima 7 delegatskih mest. Ko zbor izvajalcev obravnava zdravstveno varstvo, ki ga zagotavljajo klinike, inštituti ter druge specializirane zdravstvene organizacije, v zboru enakopravno sodelujejo tudi delegati teh organizacij združenega dela. V ta namen oblikujejo posebno skupno delegacijo. 16. člen Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika #1 podpredsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine. Predsednik in podpredsednik skupščine ter predsedniki in podpredsedniki zborov skupščine in drugih skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij so izvoljeni za dobo dveh let. Nihče ne more biti izvoljen več kot dvakrat zapored na isto funkcijo. 17. člen Delegati v skupščini občinske zdravstvene skupnosti ali v njenih zborih odločajo o zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, na podlagi poprejšnje obravnave delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter drugih delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ali brez poprejšnje obravnave. Skupščina skupnosti daje v poprejšnjo razprava delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in v delovnih skupnostih ter drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih: — predlog elementov plana, — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana, — osnutek samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, — osnutek samoupravnega sporazuma o postopkih in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva, — zadeve, o katerih je potrebno odločati z referendumom, — druge zadeve, za katere tako odloči skupščina oziroma njen zbor. 18, člen Zbora enakopravno obravnavata in sporazumno: — sprejemata skupni predlog elementov piana, ki ga skupnost predlaga delavcem v združenem delu, drugim delovnim ljudem in občanom v krajevnih skupnostih; — usklajujeta planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost ter med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini; — določata predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana; — določata višino prispevka, izraženo v stopnji; — določata medsebojne pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja te skupnosti z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi ter z 'drugimi organizacijami in skupnostmi v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana; — določata postopek in način poračuna presežkov sredstev oziroma valorizacije dogovorjenih sredstev skupnosti, ki so potrebna za uresničitev sprejetih programov zdravstvenega varstva; — sprejemata samoupravni sporazum o postopkih in načinih uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva; — sprejemata predlog samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva; — oblikujeta In sprejemata osnove In merila za uresničevanje svobodne menjave dela na področju zdravstvenega varstva; — oblikujeta predloge za delitev dela med izvajalci zdravstvenih storitev na območju občine In na medobčinski ravni; — določata politiko razvoja zdravstvenih organizacij, kar zadeva teritorialno razporeditev In razširitev materialne podlage zdravstvenih organizacij, upoštevaje pri tem potrebe in interese prebivalstva ter dohodkovne možnosti gospodarstva; — oblikujeta kadrovsko in štipendijsko politiko na področju zdravstva; — sklepata o uvedbi računalniške obdelave podatkov ter o načinu in postopku vodenja evidenc ter drugih administrativnih postopkov na področju zdrav- stvenega varstva, upoštevaje pri tem racionalnost poslovanja; — sprejemata ukrepe za usklajevanje razvoja zdravstvenega varstva s potrebami splošne ljudske obrambe ter za zagotavljanje materialnih in drugih potrebnih sredstev za izpolnitev teh nalog v mirnem in v vojnem času ter ob naravnih ali drugih hudih nesrečah; — sprejemata statut skupnosti, poslovnik skupščine, samoupravne sporazume in druge splošne akte, ki zadevajo zagotavljanje in izvajanje zdravstvenega varstva delavcev ter drugih delovnih ljudi in občanov; — dajeta soglasje ob ustanovitvi enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti; — Izrekata mnenje ob ustanovitvi zdravstvene organizacije in soglasje ob statusnih spremembah zdravstvenih organizacij, opravljata svojo dejavnost na območju skupnosti; — sprejemata poročilo o delu skupnosti in njen načrt dela, finančni načrt ter zaključni račun skupnosti ; — dajeta soglasje k določbam statuta delovne skupnosti strokovne službe, k programu njenega dela in razvida del in nalog; — sprejemata avtentično razlago samoupravnih splošnih aktov skupnosti; — sprejemata odločitve, usmeritve, stališča in predloge, ki zadevajo opravljanje drugih nalog skupnosti. Če zbora zasedata skupno, se delegati posameznega zbora izrekajo ločeno. Sklep o zadevah iz 1. odstavka tega člena je sprejet, če sta ga sprejela oba zbora v enakem besedilu. Če pa pri sklepanju v zboru ne pride do rešitve oziroma do sklepa v enakem besedilu, je potrebno opraviti usklajevalni postopek po določbah poslovnika o delu skupščine občinske zdravstvene skupnosti. 19. člen Če zavoljo različnih stališč zborov tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanjih, ki so pomembna za zadovoljitev potreb oziroma interesov delovnih ljudi in občanov na področju zdravstvenega varstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta začasno uredi to vprašanje s svojim sklepom. 20. člen Skupščina odloča na skupni seji obeh zborov zlasti o: — zadevah, o katerih odloča enakopravno s pristojnim zborom skupščine občine, —■ Izvolitvi, odpoklicu In razrešitvi skupnih organov uporabnikov in izvajalcev ter stalnih komisij za določene naloge, — imenovanju vodje delovne sknpnoetl, opravlja dela In naloge za skupnost, — Imenovanju organov, ki jih skupno z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi ustanovi za izpolnjevanje skupnih nalog. 21. člen V zboru uporabnikov se delogati sporazumevajo zlasti o: x —. elementih plana na področju zdravstvenega varstva in o predlogu osnov in meril, na podlagi katerih združujejo sredstva za obveznost, U jih pra- vzemajo v svobodni menjavi dela z izvajalci zdravstvenih storitev, — obsegu in načinu zagotavljanja pravic do socialne varnosti po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter s tem pogojenih medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, o količini sredstev, ki jih solidarno združujejo in razporejajo za te namene, ter o osnovah in merilih za določanje teh sredstev, — valorizaciji nadomestil osebnih dohodkov in drugih denarnih dajatev, — nadomestilih osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zavoljo bolezni, poškodb in nege otroka, o merilih za prispevke uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev, potem ko so bili le-ti usklajeni v občinski skupnosti socialnega varstva, — sklenitvi samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela s posameznimi izvajalci zdravstvenih storitev, — predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in v krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje zdravstvenega varstva prek skupnosti, — določitvi delegatov za zbor uporabnikov skupščinske medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti, — oblikovanju občasnih komisij in delovnih teles zbora, — drugih zadevah, ki sodijo v njegovo pristojnost. 22. člen V zboru izvajalcev se delegati sporazumevajo zlasti o: — elementih plana s stališča potreb in interesov prebivalstva po zdravstvenem varstvu ter strokovnih, kadrovskih, tehničnih, materialnih, organizacijskih in drugih zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij in skupnosti, ki opravljajo zdravstvene storitve, — organizaciji in izvajanju zdravstvenih storitev, da bi tako zagotovili uporabnikom strokovno, pravilno, pravočasno, celovito in učinkovito zadovoljevanje potreb po zdravstvenem varstvu, — delitvi dela med zdravstvenimi organizacijami združenega dela na podlagi programa zdravstvenega varstva, — organizaciji in opravljanju zdravstvenih storitev ob naravnih in drugih hudih nesrečah ter v razmerah splošnega ljudskega odpora, — predlogih in pripombah organov upravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah ter skupnostih in krajevnih skupnostih, ki zadevajo uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva, — problematiki s področja vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev ter raziskovalnega dela na področju zdravstvene dejavnosti, — določitvi delegatov za zbor izvajalcev skupščine medobčinske in republiške zdravstvene skupnosti, — oblikovanju občasnih komisij In delovnih teles zbora in o drugih zadevah, ki so v njegovi pristoj-nostL n. a* Odločitev praviloma zbor sprejme s soglasjem navzočih delegatov. Šteje se, da je dosežen minimum soglasnosti in da je odločitev sprejeta, če se z njo strinja večina vseh delegatov v zboru. 3. Predsednik in podpredsednik skupščine ter zborov in predsedstvo skupščine skupnosti 24. člen Predsednik skupščine skupnosti ima naslednje pravice in dolžnosti: — predstavlja občinsko zdravstveno skupnost, — organizira delo skupščine, — sklicuje in vodi skupne seje zborov skupščine skupnosti, — predseduje predsedstvu skupščine, — skrbi za izpolnjevanje sklepov skupščine, — daje pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji skupščine ter sodeluje pri morebitnem usklajevalnem postopku, — podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeležencev oziroma podpisnik je skupnost, — opravlja druge naloge po pooblastilu skupšči-ne.skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti. Če je predsednik skupščine odsoten ali zadržan ga z vsemi pooblastili nadomešča podpredsednik skupščine. Podpredsednik lahko po pooblastilu predsednika skupščine opravlja tudi posamezne naloge z njegovega delovnega področja. 25. člen Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev skupščine opravljata naslednje naloge: — organizirata delo zborov, — sklicujeta in vodita seje zborov ter sodelujeta pri pripravi predloga dnevnega reda za seje skupščine oziroma zborov, — skrbita za izpolnjevanje sklepov zbora, — dajeta pobude za obravnavanje posameznih vprašanj na seji zborov ter sodelujeta pri morebitnem usklajevalnem postopku, — opravljata druge naloge, določene s poslovnikom o delu skupščine skupnosti. 26. člen Predsednik in podpredsednik skupščine skupnosti ter predsednika in podpredsednika obeh zborov sestavljajo predsedstvo skupščine, kit — usklajuje čas skupnih in ločenih sej zborov ter predlaga dnevne rede teh sej, — skrbi za to, da so zagotovljeni pogoji za delo delegatov v skupščini in v zborih, — skrbi za sodelovanje skupščine s skupščino občine, s skupščinami drugih SIS, z družbenopolitičnimi organizacijami in z drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, — po pooblastilu skupščine določa predstavnike skupnosti v delovanju ustreznih organov in organizacij, — opravlja druge naloge, ki zadevajo usklajevanje dela skupščine in zborov. 4. Odbor za namoupravni nadzor 27. Men Samoupravni nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev uresničevanja planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in strokovne službe, ki opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, uresničujejo uporabniki in izvajalci neposredno in prek odbora za samoupravni nadzor. 28. člen Člane odbora za samoupravni nadzor izvolijo delegacije uporabnikov in izvajalcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v krajevnih skupnostih na podlagi skupne kandidatne liste, ki jo predlaga pristojni organ občinske konference SZDL izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. V odbor za samoupravni nadzor ne more biti izvoljen član delegacije, ki je izvoljen v organe skupščine skupnosti. 29. člen Odbor za samoupravni nadzor ima 5 članov. Člani odbora izvolijo predsednika in podpredsednika odbora. Odbor za samoupravni nadzor organizira in opravlja nadzor na način, ki ga sam določi, lahko pa sprejme poseben poslovnik o svojem delu. 30. člen Odbor za samoupravni nadzor spremlja in nadzoruje: — uresničevanje pravic delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov iz zdravstvenega varstva, — izpolnjevanje obveznosti in odgovornosti pri oblikovanju in porabi sredstev za zdravstveno varstvo po finančnem načrtu, — uresničevanje samoupravnih sporazumov o temeljih plana in drugih planskih aktov, — uresničevanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjava dela, izpolnjevanje sprejetih odločitev in sklepov uporabnikov in izvajalcev, — delo organov skupnosti, — delo strokovne službe, ki za skupnost opravlja strokovna, administrativna in druga pomožna dela, — opravlja druge naloge, ki izhajajo iz zakona in samoupravnih splošnih aktov skupnosti. 31. člen Pri uresničevanju svojih pravic in dolžnosti lahko odbor zahteva od skupščine skupnosti in njenih organov ter strokovne službe in vodje strokovne službe podatke, ki jih potrebuje pri delu. ima pa tudi pravico pregledati vso ustrezno dokumentacijo. Odbor opravlja nadzor po svoji pobudi, na pobudo delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov, združenih v skupnosti, njihovih delegacij in delegatov, prav tako pa tudi na predlog skupščine skupnosti, njenih organov in vodje strokovne službe. Odbor mora o svojem delu obveščati delavce, druge delovne ljudi in občane. O ugotovitvah poroča skupščini skupnosti in če ugotovi nepravilnosti, predlaga ukrepe, da bi jih^ odpravili. IV. ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI 32. člen Za izpolnjevanje sklepov skupščine, pripravo predlogov, ki so v njeni pristojnosti, in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupnosti naslednje skupne organe uporabnikov in izvajalcev: — koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva, — odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za varstvo pravic uporabnikov. Skupne organe uporabnikov in izvajalcev sestavljajo le delegati, ki so člani delegacij uporabnikov in izvajalcev. 1. Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva 33. člen Koordinacijski odbor uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva ima 12 članov. Člane odbora izvoli skupščina skupnosti v enakem številu med delegati uporabnikov in izvajalcev, izmed njih pa tudi predsednika in podpredsednika odbora. 34. člen Odbor opravlja naslednje naloge: — pripravlja predloge družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, o katerih naj bi se sporazumeli delegati uporabnikov in izvajalcev v zborih ali v skupščini skupnosti, — skrbi za usklajene aktivnosti pri sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, — v sodelovanju z zdravstvenimi temeljnimi organizacijami oblikuje izhodišča za sklepanje samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela, — skrbi za uresničevanje družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov, sklepov in ukrepov, ki .so bili sprejeti v zborih ali v skupščini skupnosti, — skrbi za uresničevanje razvojnih načrtov in drugih ukrepov s področja zdravstvenega varstva, ki jih je sprejela skupščina skupnosti kot enakopraven zbor v skupščini občine, — seznanja zbore in skupščino skupnosti s problematiko uresničevanja politike zdravstvenega varstva in predlaga ustrezne ukrepe, — poroča o svojem delu skupščini skupnosti, — zagotavlja sodelovanje z izvršilnimi organi občine, drugih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini, — spremlja delo strokovne službe, ki opravlja dela in naloge za občinsko zdravstveno skupnost, — opravlja druge skupne naloge, za katere ga je pooblastil zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. Predsednik koordinacijskega odbora 35. člen Predsednik koordinacijskega odbora opravlja naslednje naloge: — vodi in usklajuje delo koordinacijskega odbora ter skrbi za izpolnjevanje nalog skupnosti, — sklicuje in vodi seje koordinacijskega odbora ter predlaga njihov dnevni red, — skrbi za zakonitost dela koordinacijskega odbora, — poroča zborom skupščine o delu koordinacijskega odbora med dvema zasedanjema zborov in o izpolnitvi sprejetih ukrepov, — po pooblastilu skupščine in koordinacijskega odbora opravlja druge naloge. Če je predsednik koordinacijskega odbora odsoten, ga nadomešča podpredsednik koordinacijskega odbora. 2. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito 36. člen Za neposredno izvajanje priprav za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima skupščina skupnosti odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za splošno ljudsko Obrambo in družbeno samozaščito ima 4 člane. Člane odbora o zakonu in samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iž zdravstvenega varstva, — ne izpolnjujejo svojih obveznosti do zdravstvene skupnosti in predlagajo oprostitev plačila oziroma plačevanja prispevkov za zdravstveno varstvo (delno ali v celoti), so pa zavezanci za prispevke, — predlagajo oprostitev plačila prispevka k stroškom zdravstvenega varstva za posamezno zdravstveno storitev, zdravilo ali pripomoček, — vložijo zahtevek za delno ali celotno oprostitev ali odložitev plačila škode, povzročene zdravstveni skupnosti zavoljo stroškov zdravljenja in izplačanih nadomestil, ker so bili po njihovi krivdi poškodovani drugi uporabniki, — se pritožijo na organ zdravstvene organizacije vendar le-ta ni obravnaval njihove vloge ali pa je ni rešil skladno s samoupravnimi splošnimi akti skupnosti, — v vseh drugih, primerih kršitve pravic uporabnikov in v drugih zadevah, za katere ga pooblasti skupščina skupnosti. 40. člen Senat odbora mora odločiti o zahtevah uporabnika iz prejšnjega člena v osmih dneh, potem, ko je vložil zahtevek. O svoji odločitvi senat odbora izda sklep, proti katerem pa lahko uporabnik, če ni zadovoljen z odločitvijo senata odbora, v 30 dneh po prejemu sklepa uveljavlja sodno varstvo pravic pred pristojnim posebnim sodiščem združenega dela zdravstvenega varstva. Odbor sprejme svoj poslovnik, v katerem določi organizacijo in način dela svojih senatov. 4. Stalne in občasne komisije in delovna telesa 41. člen Za posamezna vpbašartja lahko skupščina iztžoli stalne in občasne komisije ih delovna telesa. Stalne komisije sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in izvajalcev, občasne komisije in delovna telesa pa lahko sestavljajo tudi drugi delovni ljudje in občani. V. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI 42. člen Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del občinska zdravstvena skupnost skupaj z drugitai občinskimi zdravstvenimi skupnostmi V Ljubljani ih zdravstveno sktiprtoštjo rhesia Ljubljane ter občinskimi skupnostmi socialnega skrb- stva, občinskimi skupnostmi otroškega varstva in občinskimi skupnostmi socialnega varstva v Ljubljani ustanovijo skupno strokovno službo, lahko pa prenese opravljanje določenih strokovnih in administrativnih opravil na drugo delovno organizacijo ali delovno skupnost. Strokovna služba mora zagotoviti občinski zdravstveni skupnosti administrativpo-tehnične pogoje za delo njenih organov, opravila v zvezi s posebnim postopkom za uveljavljanje pravic ter določene strokovne naloge in druga opravila. 43. člen Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum v skladu z zakonom. Na strokovno službo in druge organizacije, ki opravljajo strokovna, administrativna in druga opravila za skupnost, ni mogoče prenesti pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti. 44. člen Strokovno službo vodi vodja strokovne službe, ki ga imenuje skupščina skupnosti po usklajenem predlogu skupščin drugih skupnosti v občini, ki so oblikovale skupno strokovno službo, in na podlagi mnenja delavcev delovne sKupnosti strokovne službe Vodja strokovne službe je imenovan za štiri leta in je lahko ponovno imenovan. 45. člen Vodja strokovne službe opravlja predvsem naslednje naloge: — organizira tajniške naloge pri delovanju skupščine, zborov, skupnih organov in delovnih teles, — skrbi za pripravo analiz, poročil in informacij z delovnega področja skupnosti, pa tudi za pripravo osnutkov samoupravnih sporazumov in drugih aktov skupnosti, — je odredbodajalec za izpolnjevanje finančnega načrta, periodičnih obračunov in zaključnega računa skupnosti in strokovne službe, — skrbi za zakonitost dela skupnosti in njenih organov ter za racionalno poslovanje, — sodeluje na sejah in sestankih ali zagotovi udeležbo drugega strokovnega delavca, ko je na poziv drugih organov in organizacij potrebno zagotoviti navzočnost strokovne službe, — organizira in usklajuje delo strokovne službe, — skrbi, da je delo v strokovni službi zakonito, pravilno, pravočasno in racionalno, — organizira sodelovanje z drugimi organi in organizacijami v skladu z nalogami strokovne službe, — poroča skupnosti o delu strokovne službe, — o sklepih skupščine in njenih organov opravlja druge naloge. Vodja strokovne službe lahko prenese del svojih nalog na drugega delavca delovne skupnosti strokovne službe, ki ima posebna pooblastila in odgovornosti. VI. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA NA PODROČJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA 46. člen Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomski h in v drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva, uporabniki in izvajalci v skupnosti, skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovijo posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva. 47. člen Pristojnost posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki so v njegovi pristojnosti, sestavo sodišča ter druga vprašanja določijo ustanovitelji s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugim samoupravnim splošnim aktom. VIL OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA 48. člen Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev v vsem delovanju skupnosti in o njenem razvoju, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev pa tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. 49. člen Uporabniki in izvajalci obveščajo skupnost zlasti: — prek delegatov v skupščini, — s pismenimi gradivi za seje zborov in drugih organov skupščine, — z letnim poročilom o delu skupnosti, — z drugimi ustreznimi, načini, ki zagotavlja popolno obveščenost. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 50. člen Skupščina skupnosti v roku 60 dni po izteku mandata sedanjih delegacij uporabnikov in izvajalcev izvoli nove skupne organe uporabnikov in izvajalcev, stalne in občasne komisije ter druga delovna telesa. Mandat sedanjih članov ustreznih organov skupnosti in skupščine traja do izteka mandata sedanjih delegatov v delegacijah uporabnikov in izvajalcev. 51. člen Statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti na sejah obeh zborov, ko da soglasje skupščina občine in ko je objavljen v uradnem glasilu. Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljavnost statuta Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik z dne 9. junija 1976. Št. 022-17/82 Ljubljana, dne 12. septembra 198/’ Predsednica skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik Antonija Rožič 1. r. LJUTOMER 176. Na podlagi 4. odstavka točke 1.9. III. poglavja resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) in 1. člena dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 je Izvršni svet Skupščine občine Ljutomer na seji dne 25. januarja 1985 sprejel SKLEP o spremembi cen stanarin, najemnin in komunalnih storitev v občini Ljutomer 1 Cene stanarin v občini Ljutomer se povečajo za 38 "/o, cene najemnin pa za 76 %. 2 Cene za odvoz in odlaganje smeti in odpadkov v občini Ljutomer se povečajo za 38%> in sicer: — stanovanja Im2 — 2,18 din/mes. — trg. in poslovni prostori Im2 — 5,18 din/mes. — poslovni prostori 1 m2 — 4,90 din/mes. — gostinstvo 1 m2 — 5,18 din/mes. — šolstvo Im? — 347,76 din — zdravstvo Im2 — 347,76 din — društva 1 m2 — 1,90 din/mes. — DPO, SIS, ustanove 1 m2 — 4,90 din/mes. — poslovni prostori obrti Im2 — 4,90 din/mes. — odvoz vsebnika 9001 1 kom. — 347,76 din — odvoz odpadkov 1 m2 — 347,76 din — nakladanje odpadkov na vozila Im2 — 347,76 din — uporaba odlagališča Im2 — 331,20 din — dostava in posojnina vsebnika 900 1 1 kom. — 347,76 din. Pri stanovanjih veljajo naslednje ugodnosti: — zgornja meja je 100 m2 in se kvadratura nad 100 m2 ne jemlje za plačilo, — za upokojence je zgornja meja 50 m2 ne glede na število družinskih članov, — za dvočlansko in enočlansko družino je zgornja meja 50 m2. 3 Cene kanalščine v občini Ljutomer se povečajo za 38 Vo in sicer: — od m2 porabljene vode za področje, kjer je zgrajena kanalizacija — gospodinjstva — 3,38 din — industrija — 4,76 din — prečrpavanje od m2 vode, kjer je potrebno prečrpavanje — 22,08 din. 4 Cena vode iz ljutomerskega vodovoda se poveča za 16 °/o in sicer: — za gospodinjstvo — 25,52 din — za gospodarstvo — 32,94 din. 5 Nove cene pod točko 1., 2., 3. in 4. tega sklepa začnejo veljati od 1. 2. 1985 dalje. 6 Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. februarjem 1985. 8t. 02-1/85 Ljutomer, dne 25. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljutomer Anton Kosi 1. r. LOGATEC 177. . Na podlagi 2. in 6. člena republiškega dogovora o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in 178. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82), je Izvršni svet Skupščine občine Logatec na seji1 dne 24. januarja 1985 sprejel naslednji SKLEP I Stanarine in cene komunalnih storitev individualne komunalne rabe občine Logatec (črpanje in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak in odvoz smeti) se lahko v prvem polletju povečajo linearno do 38 0/o. II Višje cene iz I. točke tega sklepa se bodo uporabljale od 1. februarja 1985 dalje. III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. Čt. 747-85 Logatec, dne 25. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Logatec Viktor Krmavnar 1. r. MOZIRJE 178. Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18-931/84) na seji dne 17. januarja 1985 sprejel SKLEP s katerim odreja javno razgrnitev osnutka zazidalnega načrta individualne stanovanjske zazidave Varpo-Ije - Nizka I Javno se razgrne osnutek zazidalnega načrta individualne stanovanjske zazidave Varpolje - Nizka, ki ga je izdelal Razvojni center Celje — TOZD Planiranje pod št. proj. 16/84 v mesecu decembru 1984. II Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih Komiteja za gospodarstvo in planiranje Skupščine občine Mozirje in prostorih krajevne skupnosti Rečica ob Savinji. III Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije, organi in skupnosti. Rok za pripombe in predloge je en mesec, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. SEVNICA 180. Izvršni svet Skupščine občine Sevnica je na podlagi 202. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80, 8/82) ter dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 na seji dne 18. januarja 1985 sprejel SKLEP o povišanju stanarin in cen komunalnih storitev Št. 350-1/85-1 Mozirje, dne 17. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r. 179. Na podlagi 32. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84), dogovora o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter rhestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85), in 197. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje na svoji 87. seji dne 24. januarja 1985 sprejel S Fi L E P o povečanju cen vode in odvoza smeti ter stanarin v občini Mozirje 1. člen Cena odvoza smeti za m2 znaša: din/m1 — za gospodinjstva 2,50 — za Cena gospodarstvo za mS porabljene vode znaša: 4,00 din/m* — za gospodinjstva 8,00 — za Nove gospodarstvo cene veljajo od 1. 2. 1985 dalje. 18,00 1. člen Stanarine se povišajo s 1. februarjem 1985 za 38 °/o. 2. člen Cene komunalnih storitev (črpanje in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak ter odvoz smeti) se s 1. februarjem 1985 povečajo za 38 %>, s tem, da se lahko cena posamične storitve poveča največ za 50 %>. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. SLOVENSKA BISTRICA 181. Na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/35) in na podlagi 278. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 83. seji dne 24. decembra 1984 sprejel SKLEP o povišanju cen stanarin v občini Slovenska Bistrica 1. člen Cene stanarin se v občini Slovenska Bistrica povečajo za 38 %>. 2. člen Samoupravna stanovanjska skupnost Slovenska Bistrica bo nove cene iz 1. člena tega sklepa pričela uveljavljati s 1. februarjem 1985. 2. člen Cene stanarin se v občini Mozirje povečajo za 38 °/o od 1. 2. 1985 dalje. 3. člen Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. St. 38-49/84-85-3 Mozirje, dne 25. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, inž. les. ind. 1. r. 3. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati II. točka sklepa o povišanju cen komunalnih storitev in stanarin v občini Slovenska Bistrica (Uradni list SRS, št. 23/84). 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati naslednji dan po objavi. St. 1/3-38-10/84 Slovenska Bistrica, dne 24. decembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. 182. Na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in na podlagi 278. člena statuta občine Slovenska Bistrica (MUV, št. 17/80 in 22/81) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenska Bistrica na 83. seji dne 24. decembra 1984 sprejel SKLEP o povišanju cen odvoza komunalnih odpadkov v občini Slovenska Bistrica 1. člen Cena odvoza komunalnih odpadkov se v občini Slovenska Bistrica poveča za 38 °/o ter znaša za din — gospodinjstva 2,77 — poslovne prostore 3,93 2. člen Snaga Maribor bo nove cene na območju Slo1-venske Bistrice iz 1. člena tega sklepa pričela uveljavljati s 1. februarjem 1985. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati naslednji dan po objavi. St. 1/3-38-68/83 Slovenska Bistrica, dne 24. decembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenska Bistrica Stanislav Kovač, dipl. inž. 1. r. SLOVENSKE KONJICE 183. Na podlagi 19. in 45 člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) in 168. ter 236. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) je Skupščina občine Slovenske Konjice na seji zborov dne 27. decembra 1984 sprejela ODLOK o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ustanavljajo upravni organi občine Slovenske Konjice in določa njihova delovna področja. 2. člen Občinski upravni organi samostojno opravljajo upravne, strokovne in druge naloge na področjih za katera so ustanovljeni v okviru pravic in dolžnosti občine v skladu z zakoni in drugimi predpisi ter v skladu s statutom občine Slovenske Konjice. 3. člen Občinski upravni organi izvajajo določeno politiko, izvršu iejo zakone m druge predpise ter splošne akte skupščine in izvršnega sveta, izvajajo smernice skupščine, odgovarjajo za stanje na področjih za katera so ustanovljena, spremljajo stanje na teh področjih, izdajajo izvršilne predpise, odločajo v uprav nem postopku, opravljajo inšpekcijsko nadzorstvi ter izvajajo druge oblike upravnega nadzorstva, pripravljajo osnutke predpisov in drugih splošnih aktov ter druga strokovna dela za občinsko skupščino, izvršni svet in ostale interesne dele delegatskega in skupščinskega sistema SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proizvodnje. 4. člen V mejah svojih pravic in dolžnosti so občinski upravni organi odgovorni za spremljanje in obveščanje skupščine, izvršni svet in skupščine SIS o stanju in pojavih na področjih za katera so ustanovljeni, za izvajanje določene politike, smernic skupščine ob čine in načelnih stališč in smernic izvršnega sveta za zakonitost in učinkovitost uresničevanja pravic in dolžnosti delovnih ljudi in občanov, samoupravnih organizacij in skupnosti, za učinkovitost ukrepov, ki jih predlagajo oziroma izvajajo, za pravilnost informacij in pravočasno dajanje predlogov za reševanje vprašanj, ki se pojavljajo. Pri uresničevanju odgovornosti za stanje na področjih za katera so ustanovljeni, občinski upravni organi sodelujejo z drugimi upravnimi organi, druž-benopolitičnimi organizacijami, organizacijami združenega dela, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, pri vprašanjih za katera imajo te interes, in opravljajo naloge za katere so se sporazumeli. 5. člen Občinski upravni organi v mejah svojega delovnega področja in svoje pristojnosti opravljajo naloge s področja ljudske obrambe, ki jim jih nalagajo' zakoni in drugi predpisi ter pri tem sodelujejo s pristojnim upravnim organom oziroma notranjo organizacijsko enoto za ljudsko obrambo. Občinski upravni organi v mejah svojih pristojnosti skrbijo za uveljavljanje družbene samozaščite na področjih, za katera so ustanovljeni. 6. člen Občinski upravni organi so za uresničevanje svojih funkcij po tem odloku odgovorni skupščini občine in njenemu izvršnemu svetu. Izvršni svet usklajuje, usmerja in nadzira delo upravnih organov. * 7. člen Občinski upravni organi opravljajo na podlagi poprejšnjega sporazuma tudi vse ali določene naloge oziroma opravila s svojega delovnega področja za družbenopolitične in družbene organizacije, samoupravne interesne in druge skupnosti. S sporazumom se določi zlasti obseg in vrsta nalog, ki jih opravljajo za posamezne uporabnike, osno- ve in merila za ugotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne obveznosti in odgovornosti. 8. člen Občinski upravni organi v okviru svojega delovnega področja in svojih pooblastil med seboj sodelujejo v vprašanjih skupnega pomena, usklajujejo programe dela. izmenjujejo mnenja in izkušnje ter podatke in obvestila, se dogovarjajo o skupnih akcijah ter organizirajo druge skupne oblike sodelovanja. Občinski upravni organi ustanavljajo skupna delovna telesa v zadevah, ki terjajo po naravi sodelovanje teh organov in služb. Dolžni so zlasti sodelovati in usklajevati svoje potrebe pri uporabi sredstev, storitev skupnega pomena, pri urejanju delovnega časa, kadrovanju in razporejanju dohodka delovnih skupnosti in podobne zadeve. 9. člen Delo občinskih upravnih organov mora biti organizirano v skladu z zakonom tako, da je zagotovljeno učinkovito uresničevanje pravic, obveznosti in interesov delovnih ljudi in občanov. Občinski upravni organi, ki neposredno delujejo z občani, morajo organizirati opravljanje dela tako, da je občanom omogočeno v čimkrajšem postopku uveljaviti njihove pravice in izvrševati obveznosti. Občinski upravni organi morajo o zahtevah občanov odločati v rokih, ki jih predpisuje zakon o splošnem upravnem postopku in drugi predpisi. 10. člen Delo občinskih upravnih organov je javno. ■O delu občinskega upravnega organa obvešča javnost funkcionar ali drug delavec, ki ga funkcionar phoblasti. Občinski upravni organi morajo varovati tajnost podatkov, ki so Z zakonom ali drugimi predpisi določeni kot državna ali uradna tajnost. 11. člen O izločitvi uradne osebe občinskega upravnega organa odloča funkcionar, ki vodi občinski upravni organ. O izločitvi funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ ter predsednika ali člana občinskega kolegijskega upravnega organa odloča izvršni svet občinske skupščine. / 12. Člen Upravne organe vodijo funkcionarji, ki imajo lahko enega ali več namestnikov. Sekretariat vodi sekretar, komite vodi predsednik komiteja, upravo pa direktor uprave. Upravne organe v sestavi vodijo načelniki. Notranje organizacijske enote — oddelke vodijo načelniki, ki so vodilni delavci v upravnih organih. Funkcionar upravnega organa predstavlja upravni organ, izdaja predpise in druge akte za katere je pooblaščen ter je osebno odgovoren za opravljanje svoje funkcije, kakor tudi za delo organa, ki ga vodi ter za stanje na področju, za katerega je organ ustanovljen. II. ORGANIZACIJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 13. člen Občinski upravni organi so: 1. Občinski komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora 2. Občinski komite za družbene dejavnosti 3. Enoten občinski sekretariat 4. Občinska uprava družbenih prihodkov 14. člen Kot upravni organ v sestavi komiteja za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora se ustanovi: 1. Geodetska uprava Kot organizacijske enote se ustanovijo: — V komiteju za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora 1. notranja organizacijska enota — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve — V enotnem sekretariatu 1. notranja organizacijska enota — oddelek za občo upravo 2. notranja organizacijska enota — oddelek za ljudsko obrambo 3. notranja organizacijska enota — oddelek za notranje zadeve s krajevnimi uradi, in sicer: — krajevni urad Loče za območje KS Loče, Draža vas, Jerne, Zbelovo in Žiče — krajevni urad Zreče za območje KS Zreče, Gorenje, Resnik in Skomarje — krajevni urad Vitanje za območje KS Vitanje .4. notranja organizacijska enota —' oddelek za inšpekcijski nadzor 15. člen Izvršni svet predpiše splošna načela za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog, enotne zahteve glede strokovne izobrazbe in drugih pogojev, potrebnih za opravljanje del ih nalog v upravnih organih. 16. člen Na upravnih področjih, na katerih je potrebno zagotoviti stalen in organiziran širši družbeni vpliv in družbeno svetovanje ter pomoč pri izvrševanju upravne funkcije in pripravi odločitev na upravnih področjih ali v upravnih organih, katerih dejavnost ima poseben pomen za družbenopolitično skupnost ali za družbeno delo oziroma za zadovoljevanje vsakdanjih življenjskih potreb občanov, se lahko ustanovijo družbeni sveti za upravna področja. Družbeni sveti za upravno področje se ustanovijo S posebnim odlokom občinske skupščine na podlagi predhodnega dogovora udeležencev v delu družbenega sveta. IH.DELOVNA PODROČJA OBČINSKIH UPRAVNIH ORGANOV 17. člen Občinski komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora opravlja zadeve, ki se nanašajo na družbeno in prostorsko planiranje v občini, zadeve, ki se nanašajo na izdelavo, spremljanje in uresničevanje dolgoročnih in srednjeročnih planov občine in na oblikovanje tekoče politike razvoja v letnih resolucijah in drugih dokumentih uresničevanja srednjeročnih družbenih planov. Občinski komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na industrijo, obrt in gostinstvo, kmetijstvo in gozdarstvo, veterinarstvo, lovstvo, ribištvo, promet in zveze, energetiko, promet blaga in storitev, družbeno kontrolo cen, statistiko in delo. Občinski komite za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora opravlja strokovna opravila za SIS materialne proizvodnje, stanovanjsko gospodarstvo, komunalno, cestno dejavnost, sklad za urejanje stavbnih zemljišč, za energetsko skupnost. Opravlja strokovna opravila za kmetijsko-zem-Ijiško skupnost, sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju, sklad za pospeševanje kmetijstva, samoupravni sklad za proizvodnjo in porabo hrane, sklad skupnih rezerv. Kot upravni organ v sestavi komiteja za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora: x — geodetska uprava planira in koordinira dejavnost v zadevah geodetske službe na območju občine, skrbi za izdelaov načrtov, katastrov in evidenc iz pristojnosti občine, vodi in vzdržuje register območij, teritorialnih enot ter evidenco hišnih številk, kartografije, geodetsko prostorsko dokumentacijo, vzdrže\7anje načrtov merske mreže geodetskih točk, vodi zbirni in pregledni kataster komunalnih naprav, vrši strokovni nadzor nad geodetskimi deli, ki jih opravljajo druge delovne organizacije, opravlja druge zadeve iz pristojnosti občine. Notranja organizacijska enota — oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve v komiteju za planiranje, družbenoekonomski razvoj in urejanje prostora opravlja zadeve, ki se nanašajo na urejanje prostora, varstvo okolja, gradbeništvo, stanovanjsko, komunalno in vodno gospodarstvo, urejanje cestnega prometa, določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ter na področju premoženjsko pravnih zadev, zadev v zvezi z družbeno lastnino in s prometom nepremičnin. 18. člen Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve v zvezi z varstvom borcev NOV, vojnih in civilnih invalidov ter upravne naloge s področja urejanja, vzdrževanja in varstva spomenikov, spominskih plošč in drugih spominskih obeležij NOV. Opravlja upravne naloge s področja vzgoje in Izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega skrbstva, otroškega varstva, raziskovanje in zaposlovanja. Opravlja strokovna opravila za samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti s področja izobraževanja, zdravstva, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, otroškega varstva, raziskovanje in zaposlovanja ter socialnega varstva. Občinski komite za družbene dejavnosti opravlja zadeve s področja družbenega sistema informiranja. 19. člen Enoten občinski sekretariat opravlja naloge na področju finančnih in strokovnih opravil za občinski proračun in sredstev za delo upravnih organov ter skladov, obračun osebnih dohodkov in opravlja druga opravila v zvezi z izvrševanjem proračuna in finančnih načrtov delovnih. skupnosti. Opravlja finančna in računovodska dela za samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter druge subjekte. Opravlja strokovna opravila za delovanje samoupravnih organov ter sodeluje pri pripravi samoupravnih splošnih aktov delovnih skupnosti občinskih upravnih organov, opravlja naloge s področja delovnih razmerij ter pravne in kadrovske zadeve. Opravlja organizacijsko tehnične naloge na področju upravljanja z zgradbami in opremo občinskih upravnih organov, dela’ glavne pisarne in sprejemne pisarne, opravlja druge naloge s svojega področja in druge upravne zadeve, ki ne spadajo v pristojnost drugih občinskih upravnih organov. V enotnem občinskem sekretariatu se opravljajo strokovna in tehnična opravila za občinsko skupščino, skupščine SIS, njihove zbore, izvršni svet ter druge organe skupščin; priprava sej za skupščine in izvršni svet ter druge organe, obiranje in priprava gradiv, priprava osnutkov programov dela, sodelovanje z delegacijami in delegati za zbore občinske skupščine in skupščine SIS ter skupinami delegatov za zbore Skupščine SR Slovenije in skupščine SIS na ravni republike, nudenje strokovne pomoči in spremljanje delovanja delegatskega sistema v občini, sodelovanje pri pripravljanju odlokov in drugih predpisov, ki jih sprejema občinska skupščina, skupščine SIS, izvršni svet in drugi organi ter skrb za njihovo objavo. Opravlja zadeve v zvezi z odlikovanji. V enotnem občinskem sekretariatu se opravljajo naloge občinske kadrovske službe, ki spremlja in analizira izvajanja družbenih dogovorov o temeljih kadrovske politike v občini, o. štipendiranju dijakov in drugih dogovorov, ki se nanašajo na kadrovsko politiko ter predlaga ukrepe in daje pojasnila za spremembe teh aktov. Spremlja in pripravlja analize stanja strokovnih in vodilnih delavcev ter individualnih poslovodnih organov v OZD in vodi kadrovsko evidenco. Opravlja strokovne naloge v zvezi z ugotavljanjem skladnosti samoupravnih splošnih aktov organizacij združenega dela z ustavo, zakoni in drugimi predpisi. Kot notranje organizacijske enote v sestavi občinskega sekretariata: a) Notranja organizacijska enota — oddelek za občo upravo opravlja nadzor nad odločanjem v upravnih stvareh in pravilno uporabo predpisov v upravnem postopku pri upravnih organih ter samoupravnih organizacijah in skupnostih. b) Notranja organizacijska enota — oddelek za ljudsko obrambo — opravlja zadeve, ki se nanašajo na uresničevanje predpisov o vojaški, naborni in materialni obveznosti, gradnji in vzdrževanju zaklonišč, izvrševanju obveznosti v civilni zaščiti ter dejanja v zvezi s pridobivanjem mladih za vojaške šole in poklice skupaj z drugimi občinskimi uprav- nimi organi, občinskim št.abom za teritorialno obrambo in občinskim štabom za civilno zaščito, pripravlja osnutke dolgoročnega in srednjeročnega načrta razvoja na področju ljudske obrambe, daje strokovno pomoč in skrbi, da so obrambni načrti temeljnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij izdelani in usklajeni z občinskim obrambnim načrtom, skrbi za prenos odredb o izvajanju ukrepov pripravljenosti ter odloka q mobilizaciji, skrbi za organizacijo in izvajanje nalog službe za opazovanje, javljanje in alarmiranje. Opravlja zadeve, ki se nanašajo na pripravo vojnih zvez kriptografskega zavarovanja in prenašanja zaupnih podatkov splošne ljudske obrambe, pripravlja organizacijo občinskega štaba in občinskih enot civilne zaščite, skrbi za njihovo načrtno opremljanje in strokovno usposabljanje, opravlja strokovni nadzor nad izvajanjem zveznih, republiških in občinskih predpisov s področja ljudske obrambe, skrbi za nabavo, skladiščenje in vzdrževanje opreme za potrebe ljudske obrambe, skrbi za izobraževanje občanov ter obveznikov civilne zaščite, za organizacijo ter materialno opremljanje enot civilne zaščite. c) Notranja organizacijska enota — oddelek za notranje zadeve 'opravlja zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov s področja osebnih stanj in državljanstva, osebnih izkaznic, potnih listov za prehod čez državno rijejo, prebivanje tujcev, združevanja občanov, prijave javnih shodov in prireditev, nabave, posesti in nošenja orožja, nabave razstreliva in drugih eksplozivnih snovi, varstvo pred požarom, registracija motornih vozil in voznikov motornih vozil, preventivo in vzgojo v Cestnem prometu in druge zadeve, ki so dane v pristojnost občinskim upravnim organom za notranje zadeve. V oddelku za notranje zadeve se opravljajo strokovna opravila za SIS varstva pred požarom. Notranja organizacijska enota — oddelek za notranje zadeve opravlja tudi strokovna opravila s področja družbene samozaščite za občinsko skupščino in izvršni svet. Krajevni uradi v notranji organizacijski enoti — oddelku za notranje zadeve opravljajo zadeve, ki se nanašajo na izvrševanje predpisov o matičnih knjigah, prijavno odjavno službo občanov, izdajajo potrdila o dejstvih, o katerih vodijo uradno evidenco, izdajajo zdravstvena spričevala za živino, overjajo prepise, podpise in pisave, opravljajo druge upravne naloge za potrebe občinskih upravnih organov, opravljajo administrativna in tehnična opravila za delovanje delegatskega sistema krajevnih skupnosti z območja krajevnega urada. d) Notranja organizacijska enota — oddelek za inšpekcijski nadzor opravlja zadeve, ki se nanašajo "na inšpekcijsko nadzorstvo za katere so pristojne: gradbena, urbanistična, tržna, kmetijska, vodnogospodarska, cestno prometna, komunalna, sanitarna, veterinarska, gozdarska, lovska in ribiška inšpekcija, elektroenergetska inšpekcija, požarna inšpekcija, inšpekcija dela in inšpekcija parnih kotlov. 20. člen Občinska uprava družbenih prihodkov opravlja zadeve, ki se nanašajo na odmero, evidentiranje in izterjavo davkov, prispevkov, taks, kazni in drugih družbenih obveznosti finančne narave, na zbiranje podatkov in vodenje evidenc o dohodkih posameznih vrst prispevkov in davkov, na sestavljanju predračunov in zaključnih računov, dohodkov o posameznih virih oziroma vrstah davkov in prispevkov. Občinska uprava družbenih prihodkov opravlja zadeve, ki se nanašajo na davčno inšpekcijo in davčno kontrolo ter vodi postopek za prekrške, za katere tako določa zakon. Opravlja vsa dejanja v zvezi z ugotavljanjem nenapovedanega dohodka. IV. DELOVNA SKUPNOST UPRAVNIH ORGANOV 21. člen Delavci upravnih organov sestavljajo skupno delovno skupnost. Delavci v upravnih organih uresničujejo svoje samoupravne pravice, obveznosti in odgovornosti v skupni delovni skupnosti upravnih organov. 22. člen Delavci v skupni delovni skupnosti imajo pravico in dolžnost dajati pobude in predloge za obravnavanje vprašanj, ki so pomembna za delo in za izboljšanje dela upravnih organov ter za razvoj samo-uprvaljanja. * 23. člen Funkcionar ima pc uresničevanju samoupravnih pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev pravice in dolžnosti, ki jih določa zakon. Pri vodenju upravnega organa si mora funkcionar prizadevati za uresničevanje in razsoj samoupravljanja delavcev v delovni skupnosti upravnih organov. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Občinski upravni organi in upravni organ v sestavi morajo svojo organizacijo in delo uskladiti s tem odlokom v treh mesecih po njegovem sprejemu. 25. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 17/80). 26. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 021-7/83-1 - Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek 1. r. 184. Na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni Ust, SRS, št. 3/85) in 184. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23/82) je Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice na seji dne 16. januarja 1985 sprejel ODREDBO o cenah osnovnih komunalnih storitev in stanarin v občini Slovenske Konjice I V občini Slovenske Konjice se določijo cene za osnovne komunalne storitve: 1. Črpanje in distribucija vode — za gospodinjstva — za industrijo — za ostale potrošnike — prečiščevanje in odvajanje odplak 2. Odvoz smeti — za gospodinjstva 3 — za industrijo 5 — za ostale potrošnike 3 II Stanarine se povečajo za 38 */». » III Ta odredba začne veljati z dnevom objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1985 dalje. „ St. 38-2/85-1 Slovenske Konjice, dne 16. januarja 1985. 'Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Slovenske Konjice Janko Kovač 1. r. naslednje din/m’ 17 33 17 1 ŠENTJUR PRI CELJU 185. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na svoji seji dne 27. decembra 1984 sprejel ODREDBO o javni razgrnitvi ureditvenega načrta Grobelno I Javno se razgrne osnutek ureditvenega načrta Grobelno, ki ga je izdelal Zavod za urejanje naselij občine Šentjur pri Celju pod št. G-220/84 v decembru 1984. II Osnutek zajema ureditev območja med železnico Celje—Maribor, obstoječo cesto Grobelno—Tratna in potokom na južni strani, na katerem je predvidena družbena in individualna gradnja. III Osnutek ureditvenega načrta bo javno razgrnjen en mesec od dneva objave v Uradnem listu SRS na Komiteju za družbeno planiranje in razvoj občine Šentjur pri Celju in v prostorih krajevne skupnosti Šentj ur-okolica. IV V času javne razgrnitve lahko k osnutku ureditvenega načrta dajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge samoupravne organizacije in skupnosti. V Ta sklep velja od dneva objave v Uradnem listu SRS. Št. 350-43/84-2 Šentjur pri Celju, dne 27. decembra 1984. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jajer 1. r. 186. Na podlagi 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št 19/82) ter na podlagi določil 16. člena odloka o davkih občanov (Uradnni list SRS, št. 29/83) je Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju na svoji seji dne 17. januarja 1985 sprejel SKLEP o spremembah in dopolnitvah sklepa o ugotovitvi gospodarskih dejavnosti, Iti sc v občini šiejejo za deficitarne I Besedilo 1. člena sklepa o ugotovitvi obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se v občini štejejo za deficitarne (Uradni list SRS, št 13/82) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »Med dejavnosti, katerih razvoj se želi pospeševati v skladu z usmeritvami družbenih dogovorov o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva. oziroma so v občini deficitarne, se štejejo: 1. predelava zemlje in kamna: lončarstvo 2. predelava kovin: kovaštvo, podkovaštvo, precizna mehanika, avtomehanika, brusaštvo, mehanika koles, kleparstvo, zlatarstvo, galvanizerstvo 3. izdelava in vzdrževanje električnih naprav: RTV mehanika, elektromehanika gospodinjskih aparatov, avtoelektričarstvo 4. predelava lesa: kolarstvo, sodarstvo, tapetništvo, storitveno 'mizarstvo, modelno mizarstvo, lesostru- garstvo 11 j|t; 5. predelava tekstila: šiviljstvo, krojaštvo, popravilo oblačil, popravljanje nogavic, pletiljštvo 6. predelava usnja: čevljarstvo, torbarstvo, sedlarstvo, strojenje kož, popravilo izdelkov iz usnja 7. predelava živil: slaščičarstvo, peka peciva in kruha, mletje žita 8. stavbarstvo, zidarstvo, fasaderstvo, pečarstvo, keramičarstvo, stavbno kleparstvo, tesarstvo in krovstvo, polaganje podov iz umetnih mas, parke-tarstvo, instalaterstvo, instalaterstvo za vodovod, plin in kanalizacijo, termoizolaterstvo, čiščenje talnih oblog, preprog, oken in pohištva, steklarstvo 9. ostale gospodarske dejavnosti: cvetličarstvo in vrtnarstvo, popravilo in proizvodnja kmetijske mehanizacije, vulkanizacija, akumulatorstvo, zbiranje odpadnih surovin, vozno in ostalo ličarstvo, popravilo dežnikov, urarstvo, fototehnika, fotokopiranje, razmnoževanje, trgovina na drobno, domača obrt, žaganje drv 10. umetna obrt, opravljanje poslovnih storitev in računalništvo 11. mlečna restavracij a.V II Z dnem, kb prične veljati ta sklep, preneha veljati sklep o dopolnitvi sklepa o ugotovitvi gospodarskih dejavnosti, ki se v občirii štejejo ža deficitarne (Uradni list SRS, št 17/83). III Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in še uporablja od 1. januarja 1985 dalje. St. 313-10/85-2 Šentjur pri Celju, dne 17. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Škupščihe občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. 187. Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju jfe skladno z dogovorom o šktitihih izhodiščih ža določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 in na osnovi 28. člena poslovnika Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju na seji dne 17. januarja 1985 Sprejel SKLEP o povišanju stanarin 1 Stanarine še' pdvišajo ža 38 0/6. 2 Sklep začne veljati 1. februarja 1985. Št. 38-2/85-2 Šentjur tiri Celja, dtie 17. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občihe Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 138. Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah je skladno z dogovorom o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) in na podlagi 5. člena poslovnika o delu Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah na svoji seji dne 22. januarja 1985 sprejel ODREDBO o povečanju cen stanarin in nekaterih komunalnih storitev v občini Šmarje pri Jelšah 1. člen Stanarine se v občini Šmarje pri Jelšah povečajo za 38 odstotkov na sedanjo ceno stanarin. Nove cene za stanarine veljajo od 1. februarja 1985 dalje. 2. člen V občini Šmarje pri Jelšah se določijo tele cene za nekatere komunalne storitve: din 1. vodarina za m3 vode 30,00 2. kanalščina za m3 vode 5,40 3. odvoz smeti za m2" a) za gospodinjstvo, šole in vrtce 2,90 b) za OZD in druge koristnike 4,20 c) ža deponiranje odpadkov po m3 152,00 Nove cene za navedene komunalne storitve veljajo od 1. februarja 1985 dalje. 3. člen Ta odredba velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 38-2/85-2 Šmarje pri Jelšah, dne 22. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Marjan Babič, dipl. occ. 1. r. VELENJE 189. Na podlagi 12. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na bodfocju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/81) je Skupščina Občinske raziskovalne skupnosti Velenje dne 9. januarja 1985 sprejela SKLEP o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka Občinske raziskovalne Skuplldšti za leto 1984 Podpisniki samOUpt-aVriggii sporazuma d temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Velenje za ob- dobje 1981—1985 so dolžni plačati razliko nastalo med obračunano obveznostjo po predpisani prispevni stopnji 0,03 °/o iz dohodka zavezancev in vplačano akontacijsko vrednostjo za leto 1984. Predsednik skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje Venčeslav Svoljšak 1. r. ' VRHNIKA 190. Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 210. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 A. člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1934 (Uradni list SRS, št. 12/84) tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 znašajo 119,824.000 od tega din — za razporeditev v posebnem delu proračuna 118,306.000 — zmanjšanje zaradi manj kot 95 %> izterjatve 1,518.000 2. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. 8t. 3/11-010-03/81 Vrhnika, dne 31. decembra 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1984 Skup. kontov Prihodki 72 Prihodki od davkov od osebnih dohodkov 73 Prihodki od davka od prometa proizvodov in storitev ter od davka prometa nepremičnin in pravic 74 Prihodki od davka na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter od drugih davkov 75 Prihodki od taks 77 Prihodki po posebnih predpisih, prihodki upravnih organov DPS in drugi prihodki Skupaj prihodki Skupaj Skup. din kontov Razporeditev ^ihodkov 40 63,825.483 41 42 32,147.000 43 9,471.517 44 5,220.000 45 46 7,642.000 47 48 118,306.000 Sredstva za delo upravnih organov Sredstva za posebne in druge namene za delo upravnih organov Sredstva za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Sredstva za intervencije v gospodarstvo Sredstva, prenesena drugim DPS in SIS Sredstva za družbene dejavnosti Sredstva za druge splošne družbene potrebe Izločanje sredstev rezerv Drugi odhodki Skupaj razporejeni prihodki Skupaj din 55.193.000 14.100.000 500.000 2,100.000 23,261.490 2,437.520 18,279.279 1,165.400 1,269.311 118,306.000 191. Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 201. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 3/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 27. decembra 1984 sprejela ODLOK o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečju 1985 1. člen Do sprejetja proračuna občine Vrhnika za leto 1985 se potrebe občinskih upravnih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna za I. trimesečje 1985 začasno financirajo na podlagi proračuna občine Vrhnika za leto 1984. 2. člen Razporeditev prihodkov proračuna iz 1. člena tega odloka ne sme presegati 25 % vseh sredstev, razporejenih z odlokom o proračunu za leto 1984. 3. člen Bilančni pregled prihodkov in razporeditev prihodkov iz tega odloka je sestavni del proračuna občine Vrhnika za leto 1985 in se mora izkazati tudi v zaključnem računu proračuna za leto 1985. 4. člen Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je pooblaščen, da lahko v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih sredstev najame posojilo iz sredstev rezerv proračuna .Skupščine občine Vrhnika, ki ga je treba vrniti najkasneje do konca tekočega leta. 5. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1935 dalje. St. 3/11-400-01/84 Vrhnika, dne 31. decembra 1984. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. njen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevka za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Čt. 3/4-010-02/85 Vrhnika, dne 4. januarja 1985. 192. Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) in v skladu z 201. členom statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 27. decembra 1984 sprejela ODLOK o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 1. člen V občini Vrhnika se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1935 in sicer po stopnji 0,15 °/o za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvajanje programa blagovnih rezerv v letu 1985. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih: — za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in — za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov. I 3. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnika in se sprotno preusmerijo na poseben račun blagovnih rezerv občine Vrhnika. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne blagovne rezerve občine, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv in kritje manipulativnih stroškov. 4. člen Namensko uporabo teh sredstev za izvajanje srednjeročnega in letnega programa stalnih občinskih blagovnih rezerv spremlja in kontrolira Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika. 5. člen Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, name- Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 193. Na podlagi določila zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in v skladu z dogovorom o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 25. januarja 1985 sprejel SKLEP o določitvi cen komunalnih storitev * 1 Cene komunalnih storitev v občini Vrhnika znašajo: din/m* 24,50 32.00 25,20 6,40 11.00 din/m* C. Odvoz smeti — gospodinjstva 2,70 2 Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se ga od 1. februarja 1985. It. 1/6-9/85 Vrhnika, dne 25. januarja 1985. A. Vodarina — gospodinjstva — industrija — »Fenolit« Borovnica B. Kanalščina — gospodinjstva — industrija Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž. 1. r. 194. 196. Na podlagi določil zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ, št. 64/84) in v skladu z dogovorom ■ o izhodiščih za določanje stanarin, komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 3/85) je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 25. januarja 1985 sprejel SKLEP o povečanju cen stanarin 1 Cene stanarin v občini Vrhnika se povečajo 38 %>. 2 za Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se ga od 1. februarja 1985. Izvršni svet 'Skupščine občine Žalec je na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9-80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 15. januarja 1985 sprejel SKLEP o povišanju stanarin in najemnin 1. člen Stanarine in najemnine se na območju občine Žalec s 1. februarjem 1985 povečajo za 38 °/o. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. gt. 1/6-10/85 Vrhnika, dne 25. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika Herman Bola, inž. 1, r. gt. 38-6/84-3 Žalec, dne 15. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipl, oec. 1. r. ŽALEC 195. Izvršni svet Skupščine občine Žalec je na podlagi dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v ietu 1985 in 236. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9 80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji dne 15. januarja 1985 sprejet SKLEP o cenah komunalnih storitev 1. člen A. Cena vode z vsemi prispevki je za: — gospodinjstva — 28 din/m3 — za druge potrošnike — 41 din/m3 B. Cena kanalščine je — 5 din/ms. 2. člen Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o cenah komunalnih storitev (Uradni list SRS, št. 1/85). 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1985 dalje. gt. 38-6/64-3 Žalec, dne 15. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Žalec Ervin Janežič, dipL oec. 1. r. POPRAVEK V odloku o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve, objavljenem v Uradnem listu SRS, št 36-1734.81 z dne 7. 12. 1984 se v tretji vrsti uvoda popravi: »v letu 1984« v letnico: »1985«; pred zaklepajem se popravi številka v: »in 40/84«; v tretji vrsti 1. člena pa črta besedilo: »v letu 1984«. St. 402-13/84-3 Žalec, dne 10. januarja 1925. Sekretar Skupščine občine Žalec Jože Golič, dipl. prav. 1. r. VSEBINA IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE Stran 137. Dogovor o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985 125 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 138. Odredba o vplačilni stopnji za vplačilo dodatnega prispevka solidarnosti v mesecih februarju, marcu in aprilu 1985 126 139, Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o n r. činu obračunavanja in evidenci sredstev, ki se obvezno zagotavljajo v SR Sloveniji za posploševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo 126 HO. Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 m USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 141. Odločba o razveljavitvi 7. točke 11. člena pravilni- ka o reševanju stanovanjskih potreb delavcev v samoupravni delovni skupnosti skupnih služb »Itas«, Kočevje ter 7. točke 20. člena in 7. točke 21. člena samoupravnega sporazuma o enotnih osnovah in merilih pri dodeljevanju družbenih stanovanj in stanovanjskih posojil v občini Kočevje 127 142. Odločba o razveljavitvi določbe 50. člena samouprav- nega sporazuma o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke ter za skupno porabo delovne organizacije Inženirski biro Elektroprojekt, Ljtlbljana 128 143. Odločba o ugotovitvi, da določba tretjega odstavka 76. člena statuta TOZD Hotel Kranjska gora ni v nasprotju z zakonom o združenem delu 129 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 144. Poročilo o stopnji rasti poprečnih mesečnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SR Slovenije za obdobje januar-november 1984 130 145. Znesek poprečnih stroškov za četrto trimesečje leta 1984 130 146. Sklep o ugotovitvi stopnje rasti izplačanih akonta- cij čistih osebnih dohodkov na delavca v gospodarstvu SR Slovenije za obdobje od 1. januarja do 30. septembra 1984 v primerjavi z enakim obdobjem leta 1983 131 147. Elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana Zdravstvene skupnosti Slovenije za ( 3bje 1986—1990 131 148. Sklep o enotnem oblikovanju elementov za pripravo samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji za obdobje 1986—1990 132 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 149. Sklep o uskladitvi višine povračil od posameznih os- nov v letu 1985 za izvajanje programa vodnogospodarske dejavnosti (Ljubijanica-Sava) 131 134 135 135 150. Sklep o tarifi povračil za leto 1985 (Dolenjska) 151. Sklep o uskladitvi tarif — povračil za vodnogospo-\ carske storitve za leto 198* (Soča) 152. Sklep o višini tarife — povračila (Soča) 153. Sklep o določitvi obveznosti za zavezance iz 6. člcna-zakonz- o sistemu obrambe pred točo za leto 1985 za osrednjo Slovenijo 135 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 154. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v območju k. o. Artiče, k. o. Brežina, k. o. Bukošek, k. o. Črne, k. o. Dečno selo in k. o. Mali vrh (Brežice) 136 155. Odredba o oblikovanju cen stanarin v občini Brc- * žice 137 156. Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veteri- narsko-higienske službe v občini Cerknica 137 157. Sklep o povečanju cen vodarine, smetarine in kanalščine v občini Cerknica 138 158. Sklep o povečanju stanarin v občini Grosuplje 138 15S. Sklep e razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Sp. Slivnica (Grosuplje) i3g 168. Odredba o oblikovanju cen stanarin v občini Idrija 139 161. Odredba o najvišjih cenah vodarine, kanalSčln« tn odvoza smeti v občini Idrija 140 162. Sklep o povišanju stanarin in cen komunalnih storitev (Kamnik) 140 163. Odlok o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini na območju občine Kočevje 140 164. Odlok o ureditvi določenih vprašanj s področja obrti (Kočevje) 145 165. Sklep o določitvi cen stanarin in komunalnih storitev (Kočevje) 447 166. Odlok o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetijskih zasebnih gospodarstev — kmetij (Laško) 147 167. Odredba o določitvi stanarin v občini Laško 152 168. Sklep o cenah kanalščine, odvoza smeti ter stanarin v občini Lenart 152 169. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Litija 153 170. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Litija 154 171. Odlck o sprejetju zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BP 10 — Brod (Ljubljana Bežigrad) 155 172. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o spre- jetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CO-1V17 (Moša Pijade) (Ljubljana Center) 156 173. Sklep s katerim se odreja javno razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za območje krajevne skupnosti Velike Lašče (Ljubljana Vič-Rudnik) 156 174. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 157 175. Statut občinske zdravstvene skupnosti (Ljubljana Vič-Rudnik) ici 176. Sklep o spremembi cen stanarin, najemnin in ko- , munalnih storitev v občini Ljutomer 168 177. Sklep o povišanju stanarin in cen komunalnih storitev (Logatec) 168 178. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta individualne stanovanjske zazidave Varpolje-Nizka (Mozirje) 168 179. Sklep o povečanju cen vode in odvoza smeti ter stanarin v občini Mozirje 169 ISO. Sklep o povišanju stanarin in cen komunalnih storitev (Sevhica) i69 181. Sklep o povišanju cen stanarin v občini Slovenska Bistrica 169 182. Sklep o povišanju cen odvoza komunalnih odpadkov .v občini Slovenska Bistrica 170 183. Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Slovenske Konjice 170 184. Odredba o cenah osnovnih komunalnih storitev in stanarin v občini Slovenske Konjice 174 185. Odredba o javni razgrnitvi ureditvenega načrta Grobelno (Šentjur pri Celju) 174 186. Sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o ugo- tovitvi gospodarskih dejavnosti, ki se v občini štejejo za deficitarne (Šentjur pri Celju) 174 187. Sklep o povišanju stanarin (Šentjur pri Celju) 175 188. Odredba o povečanju cen stanarin in nekaterih komunalnih storitev v občini Šmarje pri Jelšah 175 189. Sklep o vplačilu razlike med obračunano in plačano obveznostjo prispevka iz dohodka občinske raziskovalne skupnosti za leto 1984 (Velenje) 175 190. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 m. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. trimesečja im m 192. Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 (Vrhnika) 177 193. Sklep o določitvi cen komunalnih storitev (Vrhnika) 177 194. Sklep o povečanju cen stanarin (Vrhnika) 178 195. Sklep o cenah komunalnih storitev (Žalec) 178 196. Sklep o povišanju stanarin in najemnin (Žalec) 178 — Popravek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve (Žalec) m SAMOUPRAVNA UREDITEV SOCIALNE POLITIKE NA SLOVENSKEM (1984) Skupina avtorjev je v tem priročniku skušala podati čimpopolnejši pregled uresničevanja socialne varnosti delavcev, delovnih ljudi in občanov. Vendar je treba takoj poudariti, da še tako dobro zamišljena socialna politika v naši republiki ne bo zadovoljila vseh pričakovanj pri uresničevanju socialnovarstvenih pravic, če se ne bo vsestransko razvilo oziroma izpopolnilo samoupravno planiranje socialne politike v organizacijah združenega dela in v temeljnih družbenopolitičnih skupnostih. Brez planiranja ni svobodne menjave niti ne sarhoupravnega usklajevanja socialnega varstva in socialnovarstvenih pravic. To pa je tudi glavni namen priročnika, ki v uvodnih poglavjih obravnava socialno politiko v razmerah gospodarske stabilizacije, dokumente in pomembnejše podatke o socialni politiki in socialnem varstvu ter o vlogi in organiziranosti skupnosti socialnega varstva pri določanju in uresničevanju socialne politike. Posebno poglavje je posvečeno samoupravnemu sporazumu o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, katerega določbe spremljajo obširni komentarji, na koncu pa so dodani še obrazci za uresničevanje socialnovarstvenih pravic. V nadaljnjih poglavjih so obdelani še: pokojninsko in invalidsko zavarovanje; družbeno varstvo matere, otroka in družine ter duševno in telesno prizadetih otrok; politika zaposlovanja; stanovanjska politika; štipendijska politika; socialna varnost v zvezi z zdravstvenim varstvom. Cena: broš. 1000 din (012424) vez. 1250 din (012432) SAMOUPRAVNA UREDITEV ZDRAVSTVENEGA VARSTVA NA SLOVENSKEM (1983) Cena: broš. 610 din 012025 vez. 740 din . 012033 STATUT SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V SR SLOVENIJI In drugi predpisi (1984) Cena: 500 din 012017 ZAKON O TEMELJNIH PRAVICAH IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA — z uvodnimi pojasnili Cena: 145 din 011126 ZAKON O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU — s pojasnili (1983) Cena: 380 din 012009 Izdaja časopisni zavod Uradni list SRŠ — Direktor in odgovorni urednik Peter Jur en — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din, inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VTI — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211 814 — 2 ir o račun 50100-G03-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72