V- C. postale. — Esce ogni giovedì mattina. / Z j i v /V Posamezna Številka 30 stot., stara 50 stot. »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra* va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te« lefon št. 39=08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Naročnina za celo leto 15 L„ za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 20. V MHiCS, ČETRTEK 15. MAJA 1930. LETO II. Tedenski koledarček. 16. maja, petek: Janez Nepomuk; Ubald, škof. — 17. sobota: Pashal Baj* Ionski; Bruno, škof. — 18., nedelja. 4. povelikonočna. Erik, kralj ; Aleksan* dra, g. — 19., ponedeljek: Peter Cele6 stin, papež; Pudencija, devica. — 20., torek: Bernardin Seneški; Bazila — 21., sreda: Feliks Kantal, spoznavavec. ■— 22., četrtek: Emil (Milan); Marga* rita; Roman, opat. V torek dne 20. maja je zadnji kra* j ec; lepo. __________ Movlce. Govor prvega ministra. V nedeljo dne 11. maja je Mussolini obiskal mesto Livorno, ki leži ob TL renskeml morju. Pred 100 tisoč poslu* Salci je imel govor, kjer je med drugim rekel: »Po obisku vaših ladjedelnic, kjer gradijo hitri delavci bodoče vojne enote, izjavljam vpričo tega vašega in našega morja vam, toda ne samo vam, temveč tudi vsemu italijanskemu ljud* stvu in narodom onkraj meje, da mi ne hlepimo za prenagljenimi pustolovščin nami. Toda če bi kdo ogrozili našo ne* odvisnost in našo bodočnost, ta ne ve še, do kakšne stopinje bi jaz znal raz* greti italijansko ljudstvo. Tedaj bi bil ves narod: starci, otroci, kmetje, de* lavci, oboroženi in neoboroženi, ena sama človeška množica in še več kakor človeška množica, bil bi meteor (goreč odlomek zvezde, ur.) ki bi ga pognali kamorkoli in proti komurkoli. Na morju, Livornci, je vaša sreča in vaše bogastvo! Komu p ri tiče slava morja? (»Nam!« burno vzklikne mno* žica.) »Tako bodi v imenu mučenikov naše revolucije.« Govor so poslušalci viharno po* zdravljali. Grandi=Marinkovič. Te dni so se pričele v Ženevi seje odbora Zveze narodov. Razpravam predseduje topot jugoslovanski zu* nanji minister Voja Marinkovič. V Ponedeljek je Marinkovič obiskal zu* nanj ega ministra Grandi j a in imčl z njim razgovor, ki je trajal eno uro in pol. Evharistični kongres. V Kartagini v Tunisu v francoski severni Afriki se je obhajal te dni tri* deseti mednarodni evharistični kon* gres. Pri velikanskih slovesnostih, ki se jih je udeležilo 20.000 romarjev, je za* stopal sv. očeta kardinal Lepicier. Častni predsednik kongresa je bil tu* niški bej (tuniški vladar pod franco* sko nadvlado), ki je po veri moha* medanec. Znamenje časa. Pred kratkim se je vršil občni zbor čeških to varen Skoda, ki izdelujejo veeipoma orožje. Tz poročil je raz* vidno, da je delo podjetja naraslo v le* \ tu 1929. za 40 od sto v primeri z letom j 1928., za 89 od sto v primeri z letom 1927, za 123 od sto v primeri z letom 1926. Naročila do 30. aprila tega leta so šestkrat večja, nego so bila lani v isti dobi. Kako čudno se glase poleg teh šte* vdlk govori o miru med narodi, ki jih slišimo na diplomatskih zborovanjih! Kraški vodovod. Minister za javna dela Crollalanza je povedal na seji zbornice, da je vlada že pripravila obsežen načrt za kraški vodovod in izrazil upanje, da bi se čim prej uresničil. Za kraški vodovod bo ljudstvo vladi zelo hvaležno. Pri Mussoliniju. Glavni urednik dnevnika »Berliner Tagblatt« Teodor Wolf je obiskal v Rimu načelnika vlade in priobčil nato razgovor. Menila sta se o najrazličnej* ših vprašanjih. Ka sta se dotaknila de* mokracije, je Mussolini rekel : »Saj sem jaz tudi demokrat, čeprav avktori* tativen demokrat. Mi ustvarjamo mo* ralen in ne policijski red. Vladati s policijo in strojnimi puškami ne po* meni mnogo.« — Kaj pa je s svobodo tiska, s svobodo kritike? — je vpra* šal Wolf »Ni res,« — je odvrnil Mus* solini — »da pri nas kritike ne sme bi* ti. Vem prav dobro, da ima kritika svojo vrednost in da je večkrat po* trebna. Kritike seveda, ki je naperje* na proti obstoju fašistovske države in fašistovskemu režimu, ne dovoljujem in jo breobzirno zatiram. S tem pri* držkom kritiko posebno na gospodar* skem polju dopuščamo. V gospodar* skih vprašanjih je kritika prosta. Iz* raža se v časnikih in razpravah, ki se vrše tukaj pri meni. Spremenili smo ravnokar vinski davek, ker se nam je zdela kritika proti temu zakonu opra* vičena. Pri otvoritvi državnega sveta korporacij sem rekel: Mi hočemo, da se delajo zakoni in ne da se vihte ka* dilnice.« — Teodor Wolf pripominja ob koncu članka, kako so mu tudi dru* gi; potrdili, da se je nadzorstvo nad časniki nekoliko omililo in da se zdi Mussoliniju v nekaterih stvareh zmer* na opozicija koristna. Smrt velikega moža. V torek je umrl v Berlinu po vsem svetu sloviti tečajni raziskovalec Nor* vežan Friedtjof Nansen, star 69 let. Nansen, ki se je rodil v Kristijaniji, norveški prestolnici, je bil profesor živalstva, pozneje se je lotil pohodov na severni tečaj. Tudi v politiki je bil doma, ker je bil par let norveški po* slanik v Londonu. Slavno ime pa mu niso prinesla le znanstvena odkritja, j marveč tudi njegovo človekoljubno | delovanje v prilog ruskim sestradan* | cem, armenskim beguncem in vojnim ujetnikom. Zato ’"e tudi premi No* blovo mirovno nagrado. Za prihodnje leto se je sivi mož pripravljal za nov polet na tečaj, pa ga je smrt iztrgala znanstvu in človeštvu. Kralj in socialisti. V torek 6. maja je praznoval angle* ški kralj Jurij dvajsetletnico svoje* ga vladanja. Na vseh vojnih ladjah in v vseh vojašnicah države je zagrmelo opoldne 21 topovskih strelov. Zanimi* vo je, da proslavljajo kralja najbolj listi delavske stranke! V drugih drža* vah so namreč socialisti, republikanci in zato nasprotniki kraljev in ce* sarjev. Angleži so tudi v tem ljudje posebne vrste. Po 15 letih. Francoski vojak Viktor Martin je bil septembra 1915. v bitki težko ra* njen, nakar so ga Nemci ujeli. Pri tej priliki ga je nemški vojak iz Branden* burga okradel in mu vzel listnico. Te dni je pa dobil Martin po pošti svojo listnico in zraven naslov pošiljatelja: Franc Piter, Soran, Viljemova ulica 46, Brandenburg. Piter j a je po 15 letih za* čela grizti vest in je vrnil oivšemu so* vražniku njegovo lastnino. Indijci za svobodo. Šele zdaj, en teden po dogodkih piše* jo angleški listi o bitki v Delhih, kjer je sedež angleškega podkralja. Uporni Indijci, razdraženi, ker so Gandija za* prli, so 6. t. m. demonstrirali pred pod* kraljevo palačo. Policija jih je skušala potisniti nazaj, pri tem je prišlo do hu* dih spopadov med vstaši in vojaštvom. Razvila se je prava bitka. Število padlih in ranjenih je baje 1000. Nevarna služba. Evropsko časopisje poroča, da je moskovska vlada obsodila na smrt 20 uradnikov iz diplomatske službe. Ve* činoma pripadajo londonskemu in štokholmskemu sovjetskemu poslani6 štvu. Obsodili so jih, ker niso hoteli iti v Moskvo na opravičevanje zaradi svojega premalo boljševiškega zadr* žanja. Ljudska obsodba. V ameriški državi Teksas se je neki zamorec pregrešil nad belo žen* sko. Zamorca so brž prepeljali v ječo. Ljudstvo je pa bilo tako ogorčeno, da je hotelo ječo napasti in črnca lastno* ročno raztrgati. Policija je morala ra* biti plinske bombe in gasilci curke v o* de, da so razgnali nmožico izpred pos* lop j a. Že med napadi so jetnišničarji dali črncu na prosto, da pobegne ali pa ga skrijejo v železno blagajno. Tre* petajoči nesrečnež je izbral poslednje. Ponoči so pa ječo zažgali, da je popol* noma zgorela. Jetniki so se razbežali, zamorca je pa našla razdivjana mno* žica mrtvega v blagajni. Pobesneli ljudje so truplo privezali na avto in je vlačili po ulicah. Nato so je zažgali na grmadi iz pohištva, uplenjenega po hišah zamorskih meščanov. Štev. 20. Kotolišlco knj Smrt. 10. maja je v Ljubljani umrl naš rojak dr. Franc Vodopivec, bivši veli* ki župan v Ljubljani. Star je bil ko* maj 51 let. Doma je bil iz Kamenj na Vipavskem. Pokoj njegovi duši! Občni zbor Zadružne zveze. Na vnebohod dne 29. t. m. ob 10. uri zjutraj se bo vršil občni zbor Za* družne zveze v Gorici, in sicer v pro* štorih nekdanjega Trgovskega doma. Na dnevnem redu je bilančno poro* čilo o delovanju zveze v letu 1929., sprememba pravil, združitev Furlan* ske zadružne zveze z Zadružno zvezo v Gorici in volitev dveh načelnikov in dveh nadzornikov. Častniške poroke. Izšel je nov odlok, ki določuje, ko* liko premoženja mora imeti častnik, oziroma njegova zaročenka, ako se hoče poročiti. Podporočnik mora ime* ti 7000 lir, poročnik 4500, stotnik 3000, major pa 1500 lir zagotovljenih letnih dohodkov. Obisk nemških ladij. Danes je prispelo 7 nemških vojnih ladij v Split, kjer jih je v imenu jugo* slovanske mornarice pozdravil admi* ral Stankovič. To so tiste ladje, ki so na potu po Sredozemskem morju ohi* skale tudi Sicilijo. Odbor sirotišča razpuščen. Uradni list priobčuje nastopni od* lok: »Uprava dobrodelnega zavoda »Slovensko sirotišče sv. Družine« v Gorici je razpuščena. Začasno vod* stvo dobrodelnega zavoda je pover* j eno v smislu kr. odloka od 26. aprila 1923., št. 976 vitezu drju L. Liceniju, prefekturnemu svetniku, z nalogom, da v teku 6 mesecev predlaga spre* membe, ki se mu zde za dobrodelni zavod sam prikladne, da spravi delo* vanje zavoda v sklad s sedanjimi in trajnimi koristmi krajevne dobrodel* nosti in zniža upravne stroške. Go* riškemu prefektu je naložena izvrši* tev pričujočega odloka.« Dr. Liceni je že prevzel vodstvo si* rotišča. Umaknjena interpelacija. Naši bravci nas vprašujejo, kaj je z interpelacijo, ki jo je vložil poslanec Caccese proti »Novemu listu.« V po* jasnilo povemo, da je bila najprej na predlog notranjega podministra Arpi* nati j a razprava o njej preložena, v sredo 7. maja je pa predsednik parla* menta javil zbornici, da je poslanec Caccese interpelacijo umaknil. V zapor s takimi! Šofer Lojze del Tutto je v torek vo* zil s tovornim avtom skozi predor sv. Vida v Trstu proti Skednju. Vozil je s tako naglico, da je nakrat zavozil na pločnik in podrl na tla delavca Greva* tina. Ves zmešan je šofer obrnil kr* milo na desno stran, a je priletel zo= pet na pločnik ter stisnil s kolesi ob zid dve delavki družinski materi, ki sta se vračali zdela. Eni je polomil obe nogi, drugo pa je težko poškodo* val. Nevarnega šoferja so mestni v Gorici stražniki zgrabili. Mož se je pa izgo* varjal, da se je nekaj pokvarilo pri zavori. Ko so avto pregledali, so do* gnali, da se je šofer zlagal. Stražniki so ga pa tudi videli, da je z veliko silo dirjal. Nove vrelce nafte (petroleja) so pred kratkim od* krili v planini Majevici v Bosni. Nafta je izborna za pridobivanje bencina. Pesniku v čast. Letos obhaja ves nemški svet 700* letnico smrti pesnika Walterja von der Vogehveide. Da proslave njegov spomin, bodo v Avstriji in Neinčiji kovali celo novce z njegovo podobo. Največji lopovi. Argentinski časnik »La Razon« je odkril veliko družbo trgovcev z de* kleti. V družbi, kateri je načeloval neki Samuel Korn, je bilo 400 udov, med njimi dosti uglednih oseb in žensk. Ta trgovska družba lopovov je spravila vsako leto do 200 deklet in mladih žen iz Evrope, največ iz Rusije in Poljske, v južnoameriške javne hiše. Ta organizacija je bila največja svoje vrste na svetu. Proda* la je v grozno suženjstvo okoli 2500 deklet. Iz greha v greh. V soboto popoldne je stopila mia* da gospa v mitnico v Ključu na Kati* nari in vprašala po uradniku Bernardi* nellu. Pokazali so ji njegovo sobo. Go* sp a se je nekaj časa z njim razgovar* j ala, nakar je počil strel. Uslužbenci so planili v sobo, a Dante Bernardinelli je že ležal mrtev na tleh. Tujka je po* leg njega ihtela. Morilko so takoj za* prli. Imenuje se Marija Weissberg, roj. Rohregger, stara je 24 let in iz Trsta. Povedala je, da je imela z Bernardi* nellom nedovoljeno razmerje, čeprav sta bila oba poročena. Ustrelila ga je, ker je hotela napraviti konec grehu in iz strahu pred možem, medtem ko lju* bimec ni hotel prekiniti razmerja. Kubanski kozaki. Zbor kubanskih kozakov, ki se je proslavil po vsem svetu in je zadnje čase z velikim uspehom koncertiral po glavnih italijanskih mestih, pride v Gorico. Dne 15., 16., 17. in 18. t. m. priredi koncerte v veliki dvorani Vit* tori a na Travniku. Srečen skok. Na letališču v Sarajevu je v višini 80 metrov začelo goreti in padati letalo. Krmar je v obupnem položaju napravil drzovit skok in se srečno rešil. Letalo je za njim padlo na zemljo in se raz* treščilo. Nova imena ulic. Goriško županstvo je na svoji zad* nji seji prekrstilo več ulic, tako se po* kopališka ulica (Camposanto) imenuje sedaj ulica Sv. Gabrijela, Solkanska cesta je postala ulica Sv. gore, Šempe* terska je sedaj ulica Vittorio Veneto, via Ponte Isonzo je ulica don Bosco, via Alvarez ulica Armando Diaz, Ko* pališka (via Bagni) je ulica Luigi Ca< doma in tako dalje. se je preselila na Travnik, Piazaa Vittoria št. 11, tel. 335 (zraven škofijske kapele). Kitajski roparji. Ameriško časopisje objavlja prav strahotne novice o kitajskih roparjih. Med vednimi državljanskimi vojnami raznih generalov cvete roparska obrt. Roparji so danes pravi gospodarji Ki* tajske. To so pokazali zadnji teden, ko se je 4000 mož močna tolpa vrgla kar na celo pokrajino v Honanu in jo do mozga izropala. Tri dni in tri noči so razbojniki morili in plenili po vaseh in mestih. Požgali so kakih 10.000 hiš, po* davili pa 15.000 ljudi. Zopet potres. Zadnjič smo pisali, da se je tresla zemlja v Indiji. Zdaj pa prihajajo ve* «ti, da je danes teden potres razrušil mesto Solmast v severnozapadni Per* zi ji. Mrtvih je 2000 ljudi. Potres so ču* tili tudi v Kalabriji. Premeteni tihotapci. Tržaška policija je zaprla šest tiho* tapcev, ki so nosili kavo iz tržaške pro* ste luke in iz redkega svobodnega pasu. Bili so v zvezi z dvajseterico drugih ti* čev, katerim je bila dana naloga, da so blago razprodajali v mestu in na deže* H. Tihotapci so bili razdeljeni v dve skupini. Prva je vozila kavo iz prista* nišča z avtomobilom, ki je imel dvojno dno, druga je »furala« blago iz proste luke po rovu, koder teče rojanski po* tok v morje. Potok žubori proti morju prav pod enim izmed skladišč za kavo. Skozi rov so tihotapci speljali pravo žično vzpenjačo in po njej vlekli vreče v Rojan. Sprejemna postaja se je na* ha j ala v kolibi na stavbišču neke nove zgradbe v Rojanu. Človek bi bil mislil, da je to shramba za orodje. Policija je zalotila tihotapce prav, ko so drago* ceno zrnje nalagali na avtomobil. Velika »frtalja«. V Neapolju je prodajalka zelenja* ve peljala blago na trg, ko' trči vanjo tovorni avtomobil. Na tla je treščilo 3000 jajc in se razbilo. Mestni pome* tači so rabili precej časa, preden so ulico očistili. Preko Sahare. Francoski finančniki se že par let ba* vijo z mislijo, da bi zgradili železnico preko Sahare, največje puščave na sve* tu. S tem bi bila dosežena najkrajša zveza med evropsko celino in južno Afriko. Dete v tramvaju. Rimljanka Clorinda Di Lorenzo se je peljala v tramvaju po opravkih. Nenadoma so jo prijele slabosti in je povila krepka detece. Čudak. V mestu Aleksandria v Pijemontu je pred kratkim umrl bogat zasebnik Pro* vera. Vse imetje je zapustil mestni ob* čini pod pogojem, da ga pokopljejo tako, kot ga doteče smrt. Umrl je v naslonjaču s knjigo v roki. Mestna ob* čina je zato dala stesati poseben na* slanjač, na katerega so mrliča posadili in ga spustili v grobnico, kjer bo bral iz knjige do sodnega dne. Kako je s DELO POSLANSKE ZBORNICE. Pretekli teden se je vršila v parla« mentii razprava o proračunu zunanje« ga ministrstva. Pri tej priliki so po« slanci razložili svoje nazore o zu« nanjem političnem položaju Italije in govorili posebno o pomorskem zboro* vanju v Londonu. Poslanec Orano je rekel, da je Ita« lija nastopila v Londonu kot velesila in gospa, ki se zaveda, da je drugim evropskim državam enakovredna. Mi« nister Grandi je prepričal tudi na« sprotnike, da je italijanski fašizem ja* sna in močna ideja in Italija država, brez katere ne bo več mogoče delati sklepov o zunanji politiki Evrope. Poslanec iz Julijske Krajine Cosel« schi (Kozelski) je poudaril, da je Grandi potrdil v Londonu rimsko in latinsko pravico. Tudi naša politika na Balkanu — je rekel — je politika pravičnosti, miru in civilizacije. Italija je uresničila veliko načelo: Balkan balkanskim narodom. Jugoslavija je pa odgovorila na to našo politiko s tem, da je prvič širila lažnive vesti o naših namenih in načrtih, drugič s tem, da se je začela mrzlično priprav« ljati na vojno. Za proračun vojnega ministrstva trosi vse svoje dohodke. V letu 1929.—1930. je določila za voj« sko 2430 milijonov dinarjev, a to je le polovica resničnih stroškov. Prave iz« datke skriva, da bi ji inozemstvo ne delalo očitkov. Tretjič je Jugoslavija organizirala v naših mejah oborožene napade. Podli napad proti »Popdlu di Trie« ste,« pri katerem je podlegel junaški novinar Neri, je vzbudil povsod opra« vičeno ogorčenje. Nisem se motil, ko sem trdil, da je napad na »Popolo di Trieste« organizirala Orjuna. Res je sicer, da so pred kratkim v Beogradu zatrobili, da je Orjuna raz« puščena, toda takim vestem verjame« jo lahko samo neve dne ži. Tudi če bi jo bili razpustili, bi to ne imelo velike« ga pomena, dokler obstoji »Narodna Obrana,« ki je duh in desna roka tero« rističnega in militarističnega srbskega gibanja. »Narodna obrana«. »Narodna Obrana« dobiva podpo« ro od vlade in ima seje, na katerih ne govore o drugem nego o Italiji. Zdi se, da so leta 1926. na eni seji sprejeli na« ^elo, da je treba v zunanji politiki go« jiti dobre odnošaje, dokler se medtem (v 5 ali 6 letih) ne dovrši vojaška or« ganizacija. Ne smemo zabiti, da Or« juna obstoji še vedno v okviru »Na« rodne obrane«, da ima trdno in de« lavno središče v Ljubljani in tero« ristična gnezda v Julijski Krajini. Naj le zahteva omikani svet v Beo« gradu razpust »Narodne obrane«! Ves trud bi bil brezuspešen. Srbi so že dokazali, da imajo raje svetovno voj« no, nego da razpuste to organizacijo, io je bilo takrat, ko je zahtevala raz« pust avstro«ogrska država. Nekateri poslanci so govorili o ita« hjanskih šolah v inozemstvu in zah te« vali, naj vlada pomnoži izdatke, da bi imela vsaka italijanska naselbina v tujini svojo šolo. Drugi so napadali italijanske ubežnike in njihovo proti« fašistovsko delovanje. Zelo zanimiv je bil govor slepega pohabljenca Del Croix (Del Kroà.) Najprej je pohvalil zunanjega mini« stra Grandija, ki je nastopal v L ondo« nu z odločnostjo, s potrpežljivostjo in, če je bilo treba, tudi s smelostjo. Odbijati je moral zvite poskuse naših nasprotnikov, posebno ko je Francija hotela skleniti z Anglijo pravo zvezo, ki bi bila naperjena v praksi proti nam. Toda zunanji minister je z bli« skovito naglico ta poskus uničil. Mi čutimo vsi, da je sporazum potreben, a od naših zahtev ne moremo odsto« piti, ker gre pri nas za življenje in smrt. Italija bi bila brez svobodne po« ti po morju obsojena na lakot. Razen tega ima Italija eno petino svojih si« nov onkraj morja in jih mora ščititi. Sicer nam je pa bila enakost s Franci« jo priznana že na pomorskem zboro« vanju v VVashingtonu (leta 1922.). V Londonu nam so rekli, da nam danes ne morejo več priznati tega, kar so prej, ker so se medtem spremenile naše državne naprave in naša dušev« nost. Možem, ki so v Ver sa ju zapra« vili uspehe naše zmage, bi torej popu« scali! (Zbornica ploska.) Če Francija — je rekel Del Croix — težko prenaša naša načela, ji moramo odgovoriti, da sta fašizem in italijanski narod ena in ista stvar. Kdor hoče naše prijatelj« stvo, se mora tega zavedati. Usoda močnih. Francija je dobila od zmage vse, mi nič. (Dolgotrajno ploskanje.) Brez ita« lijanske nevtralnosti, bi Francija ne bila ustavila svojega umika in prešla ob Marni k protinapadu. Gospod Clemenceau (Klemansó) je pa rekel, da prijatelji Francije nismo mi, tem« več tisti, ki smo jih zbite in sestrada« ne rešili na naše ladje. Ž njimi so rav« nalii kakor z zmagovalci, z nami kakor s premaganci. V Franciji se danes razburjajo, ker smo sprejeli nemške vojne ladje v na« ših lukah; toda naše ljudstvo se spo« min j a pri tej priliki obiska francoskih ladij v Šibeniku. Mi sprejemamo! z ve« sel jem nemške ladje, vendar ne bomo sklepali zvez proti nikomur, dočiim je Francija zaveznica kraljevine treh na« rodov in sedmih jezikov. Francija naj se zaveda, da pomeni Brenner zaprta vrata, medtem ko so reka Ren odprte duri. (Ploskanje.) Pomisli naj tudi, da utegne ravno ona ustvariti vza« jemnost med nami in njenimi so« vražniki. Mi se hočemo kljub temu neutrudljivo pogajati, ker želimo pri« ti do sporazuma in ustvariti trajen mir. Mi trosimo za vojsko manj ko vsi, dočim se drugi brez pre« Stanka mogočno oborožujejo. Naše nove vojne ladje ne smejo nikogar presenetiti, zakaj mi gradimo že 7. le« to ravno toliko kolikor naši sosedje. Č0 bi pa moralo priti do prave tekme v oboroževanju, bi se zanesli na iz« najdljivost našega uma, ki velja več ko jeklo in zlato. Ko brani italijansko ljudstvo svoje življenje, tedaj ne po« znajo njegove sposobnosti in njegove žrtve nobenih mej. Italija se tudi ne sme bati grozeče osamljenosti. Usoda močnih je, da se bore proti nerazume« vanju in sumničenju. Mi ne grozimo nikomur in smo pripravljeni dati naše prijateljstvo. Da bi naš odkritosrčni glas slišali v Franciji! Če bi pa bilo vse zaman, bomo ostali sami z Rimom. (Konec govora je zbornica sprejela z dolgotrajnim in splošnim odobrit« vanjem, poslanci so vzklikali fašizmu in Mussoliniju.) Govor zunanjega ministra. V soboto je govoril med napeto po« zorno st j o zbornice in občinstva zu« nanji minister Dino Grandi. Najprej je podal poročilo o zborovanju v Haa« gu, kjer se je uredila vojna odškodni« na. Poudaril je, da je Italija na konfe« renči nesebično podpirala Ogrsko, Avstrijo in Bolgarijo. Ko da fašistov« ska Italija — je rekel — kakemu naro« du prijateljstvo, je temu prijateljstvu v vsakemu slučaju zvesta. Nato je prešel na pomorsko zboro« vanje v Londonu, opisal izčrpno zgo« do vino pogajanj ter povedal razloge, zakaj je Italija zahtevala enakost z Francijo. Če bi si hotela Italija žago« toviti z lastnimi silami in brez ozira na druge popolno vojaško varnost, — je rekel — bi ji ne zadostovalo, da je enako oborožena kakor najmočnejša država v Evropi, zakaj Italija je med vsemi pomorskimi velesilami zemlje« pisno, gospodarsko in strategično naj« bolj ranljiva država. (Živahno plo« skanje.) To je pred leti priznal tudi angleški državnik lord Balfour, ko je rekel, da je bilo med svetovno vojno za antanto skrajno težavno dovažati v Italijo živila in jo zalagati tudi s tisto trohico premoga, ki je bil potre* ben za vzdrževanje njemh tovaren. Če bi jo odrezali od morja, — je pisal — dvomim, da bi se mogla prehranje« vati in nadaljevati z uspehom vojno. To je vzrok, da ne more Italija po« pustiti od enakosti s Francijo. Na po« morskem zborovanju v Washingtonu leta 1922. je bil Briand pripravljen pri« znati enakost. Kaj se je medtem zgo« dillo, da je Francija danes nasprotnega mnenja? Medtem se je sklenila — pravi Grandi — pogodba v Locarmi, kjer sta se Italija in, Anglija obvezali, da bosta branili tudi z orožjem fran« coske meje proti Nemčiji. Da se sedaj Francija upira, da bi si njena sopo« godbenica oskrbela potrebna sredstva tudi v obrambo Francije, je dokaz, kako malo' vere ima svet v vse te po« godbe o medsebojnih jamstvih in medsebojni varnosti. Mesto da bi pomnožile zaupanje med narodi, jih ženejo k oboroževanju. Italija in Zveza narodov. Na zborovanju v Londonu so se po« kazale dve skupini držav : preko* oceanske države Amerika, Japonska in Anglija in evropske države Fran* cija, Anglija in Italija. Anglija spada radi svojih prekomorskih posestev v Ameriki in Aziji k obema skupinama. Oceanske države so dosegle v Londo* MeitoMsico knjigarna v Gorici se je preselila na Travnik, Piazza Vittoria št. 11, tel. 335 (zraven škofijske kapele) nu sporazum, kar Italijo le veseli. Glede ostalih dežel je pa bilo sklenjen no, da se pogajanja nadaljujejo po* zneje. Italija izjavlja že danes, da je voljna pretrgane razgovore obnoviti, ker si ne more misliti, da bi bil pomor* ski dogovor nemogoč. Enake pravice, enake dolžnosti, to je podlaga trajne* ga sporazuma. Nekdo je rekel, da je bilo po mirov* ni konferenci v Versa ju pomorsko zborovanje v Londonu najvažnejše, kar jih je bilo po vojni. To je točno. V Londonu se je predstavila faši* stovska Italija z novim obrazom in novo dušo. Po 3 mesecih je zavest sveta nakazala Italiji mesto, ki ji pri* tiče. V London nismo šli, da branimo samo svoje koristi, temveč tudi koristi človeštva. Kar se tiče osamljenosti, želim, da bi ta beseda zginila iz ust fa* šistov. Boljše je, da smo sami, kakor da bi bili prikrajšani. Raje sami, ka* kor da bi nas vlačili drugi za seboj. Za državo je važno, da je močna in ne ali je osamljena. Z vprašanjem razoroževanja se bo pečala v bodoče Zveza narodov. Fa* šistovska Italija sicer ne misli, da dela zveza lahko čudeže!, storila pa je kljub temu v desetletju svojega obstanka človeštvu že mnogo dobrega. Zveza narodov ne sme biti društvo zmago* valcev proti premagancem. Saj so zrna* govalci prevzeli nasproti premagan* cem tudi obveznosti (n. pr., da se raz* orožijo), ki jih je treba izpolniti. To* da nekatere države se iz dneva v dan bolj oborožujejo in ustvarjajo razpo* loženje za vojno. To mora nehati. Sa* mo vsestranska razorožitev ustvari lahko zaupanje in mir med državami. Samo taki narodi nekaj pomenijo, ki se poredkoma navdušujejo in ne zgube nikoli poguma. To so narodi, ki imajo par velikih idej in dve preprosti čednosti: vztrajnost in potrpežljivost. To je zapoved, ki nam jo je dal Mussolini. Konec govora so pozdravili poslan* ci, načelnik vlade, ministri in občin* stvo z navdušenim ploskanjem. POLITIČNE BORBE NA MALTI. Mali otok Malta, ki leži južno od Sicilije, je že dolgo časa torišče ostrih političnih bojev. O deželici, nekoliko manjši ko Vipavska dolina, smo pisali že lansko leto v avgustu, ko se je Pij XI. zavzel za tamkajšnjo itali jan* sko narodno manjšino. Malta šteje 225 tisoč duš in tvori del angleškega car* stva. Otok je važen, ker se zbirajo v njegovih pristaniščih angleške vojne ladje in ker nadzirajo z njega Angleži velik del Sredozemskega morja. Po vojni je dala Velika Britanija doma* čemu prebivalstvu avtonomijo, tako da si ljudstvo voli poslance in sena* torje in si izbira lastno vlado. Prve vo* litve so se vršile v juniju 1921., in tedaj je prevzela upravo dežele prva narod* na vlada, sestoječa iz 7 ministrov. Maltežani so dobili pravico, da si na* lagajo isami davke, da imenujejo last* ne uradnike in sodnike, vzdržujejo lastno policijo, ustanavljajo ljudske, srednje in visoke šole, sploh vladajo v deželi po svoji volji. Angleži so si pri* držali samo nadoblast. Na otoku so nastale tri struje: tako zvana »Narod* na stranka,« ki pravi, da so Maltežani Italijani, in goji italijansko narodno zavest; druga stranka je delavska in tretja Angležem prijazna »Ustavna stranka.« Pri prvih volitvah je zmaga* la narodna stranka in dobila skoro vse sedeže v poslanski zbornici in senatu. Iz njenih vrst je izšla vlada, ki je osta* la na krmilu 6 let, dokler se niso v av* gustu 1927. vršile nove volitve. Narod* na stranka je ostala v manjšini in na krmilo so prišli njeni nasprotniki. Na* čelnik vlade je postal lord Strickland, vodja Ustavne stranke, bogat Malte* žan, ki je od materine strani itali jan* ske krvi. Da si zagotovi večino v po* slanski zbornici in senatu, se je zvezal z delavsko stranko, s katere pomočjo vlada v deželi že tretje leto. Lord Strickland trdi, da so Maltežani po* seben narod feničanskega izvora, ki se razlikuje od Italijanov, kar izpričuje tudi lastni maltežanski jezik. Strick* land si je postavil program, da vzbudi maltežansko narodno zavest in uvede krajevno govorico v javno življenje. Njegova vlada je ukazala na primer, da morajo biti vse uradne listine se* stavljene mesto v italijanščini v mal* teščini, ravnotako je odredila, da se italijanščina umakne pri sodnih raz* pravah krajevnemu narečju. Posebno ogorčenje je nastalo v Italiji, ko so oblastva odstranila v glavnem mestu Malte La Valetta skoro vse italijanske ulične napise in jih nadomestila z an* gleškimi. Voditelja te protiitalijanske politike sta lord Strickland in minister prosvete Bartolo, ki je po rodu Sicili* janec. V to borbo med italijansko na* rodno strujo in malteško vlado je po* segel tudi Vatikan. Povod je bil na* stopen: predstojnik nekega samosta* na na Malti je premestil dva meniha v Sicilijo. Strickland je izjavil, da se je to zgodilo iz političnih vzrokov, in je odrekel obema potni list. Meniha sta držala namreč z vladajočo stranko in oče gvardijan, Italijan iz Sardinije, se je hotel — tako je trdil Strickland — nad njiju maščevati. Pij XI. je obsodil nato v posebnem pismu malteško via* do, češ da se v tiku j e v cerkvene zade* ve in ovira versko svobodo. Zanimivo pastirsko pismo. To se je zgodilo lansko poletje. Škofje in duhovniki so pismo iz Vati* kana prebrali s prižnic in ga nalepili na cerkvena vrata, kar je bilo ostro orožje v rokah Narodne stranke. Po hudih, skoro 9 mesečnih političnih borbah, kjer so se skoro vsi duhovniki obrnili proti Stricklandu, se je ta odio* čil, da razpiše nove volitve. Prej je pa želel, da se poravna z Vatikanom. Londonska vlada je skozi usta svojega poslanika pri sv. stolici zahtevala, naj Vatikan prepove duhovnikom na Malti, da nastopijo pri volitvah kot V. J. Križanov ska: KRALJICA MATASU. Roman iz življenja starih Egipčanov. j »Po tvojem bi moral čakati, dokler mi je oni, pre* ziranja vredni asirski suženj ne vzame izpred nosa!« je govoril Hartatef skozi zobe. »Hvala ti za svet! Pot skozi ta tajna vrata je torej kratka in zmanjša nevar* nost napol. Sreča, da si shranil ta ključ.« »Koristne reči hranim vedno. Oh, če bi ničvredni Kvagabu vedel, čemu mi bo ključ, ki mi ga je dal, dom* nevajoč, da hočem v resnici ukrasti le nekaj gnoja po* svečene živali! S pomočjo tega ključa sem zate ukradel lepo pevko, njegovo nevesto! Hahaha! Dobro, da Kva* gabu ničesar ne ve, sicer bi nama utegnil zaigrati prijet* no pesem.« »Če nič ne ve, ni treba, da si radi tega glave lomi* mo,« je rekel Hartatef in vstal. »Grem počivat, da bom nocoj čil.« ___ »Na svidenje,« je rekel Smenkara, spremljajoč ga do vrat. »Še poslednji svet: če ti poskus ne uspe in zbežiš, pridi sem. Imam tajno skrivališče, kjer te nihče ne najde.« * * * Nastala je noč, ena izmed tistih temnih, brezme* sečnih noči, ko ne vidiš dva koraka pred seboj. Velika prestolica je spala. Nihče ni opazil, kako je Hartatef, ogrnjen s temnim plaščem in s kapuco na glavi zapustil svojo palačo skozi majhna stranska vratca ter usmeril korak k Amonovemu tempeljnu. V prazni ulici, ki se je vlekla ob tempeljskem zi* dovju, je Hartatef obstal. Odprl je s ključem majhna vratca in izginil. V tem trenutku je neki mož stopil iz sence in se postavil k majhnim vratom. Bil je Kenia* mun, ki je čakal že dve uri Hartatefa. Začel je pozor* no poslušati, toda do tedaj je bilo vse tiho in mirno. Prešlo je malo časa, ki se je njemu zdel cela večnost, ko se je nenadoma razleglo glasno vpitje, zamolkel hrušč in nagli koraki. V tem hipu so se vratca odprla in neki moški je skočil na ulico ter bežal kakor pre* ganjan jelen. Toda Keniamun ni spal. Prehitel je Hartatefa, mu podstavil nogo in se vrgel nanj. Med njima se je vnel obupen boj, toda smrtna nevarnost je podvojila Har* tatefove moči. Že se je bližal šum glasov in rdeča svet* kandidati za parlament in da se sploh vtikujejo v politično bofbo. Pri tem se je angleška vlada sklicevala na dolo; čila konkordata od 11. februarja 1929. Istočasno je predlagala, naj se začnejo Pogajanja za konkordat med Malto in sv. stolico. Toda razgovori med Vati« kanom in Anglijo so se razbili, zakaj Vatikan je izjavil, da se ne mara raz» govarjati o nobenem predlogu, dokler ostane lord Strickland na vladi. Kar se tiče duhovnikov in njihove udeležbe pri političnih borbah, je Vatikan izja; vil, da prepušča malteškim škofom svobodo, da odločijo po svoji vesti in določilih cerkvenega prava. Sličen od» govor je dal meseca aprila tega leta tudi novi državni tajnik kardinal Pacelli. Dne 1. maja sta pa nadškof na Mal» ti monsignor Caruana in škof na bliž» njem otoku Gozo monsignor Gonzi naslovila na vernike pastirsko pismo, kjer jim prepovedujeta voliti za Ustavno stranko lorda Stricklanda. Kdor bo volil tako stranko, zagreši »smrtni greh« in se izpostavi cerkve» nim kaznim. V pastirskem pismu je rečeno, da se ni Cerkev nikoli vtiko» vala v strogo politične zadeve, ki spa» dajo v področje države; toda »kadar nastane potreba braniti verske in mo» ralne dobrine ljudstva, kadar se za» tira avktoriteta cerkvenih oblastev, skratka, kadar se politikanti silijo k oltarjem, tedaj ima Cerkev ne samo Pravico, ampak tudi dolžnost, da po» Rcže vmes in pokaže vsem pot resni» ce.« Škofa — nadaljuje pismo — se doslej nista vtikovala v politiko, sedaj gye pa za verske zadeve. »Volilna pra» vica je postala v tem trcnotku sveta dolžnost, in vi verniki ne morete biti brezbrižni gledalci. Kdor glasuje za osebe, od katerih ne more trdno upati, da bodo odločno branile naše verske koristi, ne ravna kot dober katoličan. Vedite torej, da ne morete glasovati brez smrtnega greha za lorda Strick» landa in njegove kandidate ali za k a» terokoli drugo osebo ali stranko, ki je v preteklosti podpirala njegov boj Proti pravicam in disciplini Cerkve.« »Duhovnikom obeh škofij strogo prepovedujemo deliti zakramente ose» barn, ki ne bodo hotele poslušati naših navodil.« To pastirsko pismo je bilo prečita» no v vseh cerkvah Malte in nabito na vrata cerkvenih poslopij. 350 letnica lipicanca. Lipicanec je konj, ki izvira iz kobi» lame v Lipici, lepi zelenici, na našem pustem in skalnatem Krasu. Lipica je blizu vasi Bazovice in leži 415 metrov nad morjem, 13 km od Trsta. Posestvo Lipica (310 hektarjev) je bilo prvotno last tržaških škofov, dne 19. maja 1580. pa je bilo prodano Habsburžanu nadvojvodu Karlu. Še istega leta je ustanovil v Lipici kobi» larno, ki je ostala dvoma posest vse do konca svetovne vojne. Kobilarna je stala velikanske svotc denarja. Prvotno je bil svet gol in pust, le tu pa tam je bilo kakšno drevo in kakšna redka dolinica z dobro zcm» ljo. Polagoma so širili površino z do» vozom zemlje iz okoliških dolinic in zasadili mnogo dreves. Sezidali so hle» ve, poskrbeli za vodo, zgradili pošlo» pja za upravo in shrambe. Habsburški dvor si je vse take stvari prav lahko privoščil, saj je bilo mnogo davkopla» čevalcev. Pozneje so kupili še premo» ženje v Prestranku, kamor so pošiljali odstavljena žrebeta iz Lipice v odrejo. S Prestranka so oddajali nato štiri» letne žrebce na Dunaj v tako imeno» vano špansko dvorno jahalnico, pet» letne kobile in skopljence pa v dvorno konjušnico kot vprežne in jahalne konje za habsburške prince in prince» zinje. V kobilarno so oddajali predvsem domače kraške konje, ki so bili po svoji dobroti znam) že v starih časih, in so jih celo rimski cesarji uporablja» H pri vojnih pohodih in na slavnostih v starem Rimu. Kraški konj, edina prava slovenska konjska pasma, se je odlikoval predvsem po odličnem V deželi se je pričela sedaj ljuta in strastna volilna borba. Na strani Na» rodne stranke stoje duhovniki, škofa in Vatikan, na strani Stricklanda in njegovih zaveznikov angleška vlada. Ker sta oba tabora enako močna, je izid negotov. zdravju in veliki odpornosti proti bo» leznim. Poleg tega ni bil izbirčen pri hrani, katero je izvrstno izrabil. Um» ljivo je tudi, da je bila kraška pasma zdravih nog, posebno pa trdih kopit. Vse te dobre lastnosti so prešle tudi na lipicanca. Kraške kobile so takoj začetkoma križali z žrebci arabsko » španske pasme, ki so jih uvažali iz Španije in Arabije. Večkrat so dokupili tudi či» stokrvne špansko»arabske kobile. V teku 300 let so se razvili razni rodovi lipicanca in danes so najbolj znani Pluto, Conversano, Siglavv in Tu» lipan. Do leta 1914. jc bilo središče lipi» cancev v Lipici in na Prestranku, med svetovno vojno so pa postali tudi ti Primorci begunci. Kobilarna Lipica je bila takrat preložena v Laxenburg pri Dunaju, mnogo živali pa je bilo poraz» deljenih na druge kobilarne, predvsem v Kladrub in Mal. Topolčane v Češko» Slovaški in v Piber pri Koflachu na avstr. Štajerskem, kjer se nahajajo tudi še danes. Po svetovni vojni jc Ita» lija obnovila kobilarno v Lipici; z ve» likim trudom se je posrečilo dvigniti jo skoraj na predvojno višino. Lipi» canee uporabljajo danes za križanje v sosedni Furlaniji in v vseh novih po» krajinah, prijatelji lipicanca pa se vedno bolj množe tudi v ostalih po» krajinah Italije. V sosedni Jugoslaviji je tudi zelo mnogo lipicancev, največ jih imajo konj c vin c grofa Jankoviča v Teregovcu in Cabuni ter grofa Eltza iv Vukovaru. Lipicanec je predvsem belec; rjavci, vranci in r m enei (falki) so bolj redki. Visokost konja dosega 160 do 166 cm. Žlahtni konji - zlata svila. loba plamenic je razsvetljevala ulice, ko se je mladi mož z nadčloveško silo iztrgal iz dušečega objema. Pustil je sovražniku plašč, katerega je bil ta pograbil, skočil na noge in kakor senca izginil v stranski ulici. Skoro v istem hipu se je ulica napolnila z ljudmi, ki so imeli v rokah bakle. Bili so žreci in služabniki tempeljna. Obkolili so Keniamuna, ki jq ves zasopel od borbe pripovedoval, kako je slučajno zaslišal vpitje, Videl je človeka, bežečega od tempeljna, in se vrgel nanj- Ko so bakle razsvetile ulico, je v svoje začudenje Prepoznal v tistem človeku Hartatefa, ki se mu je pa iz» Ugal inj pustil v njegovih rokah svoj plašč. Jezno vzklikanje je sledilo tem besedam. Tem» Peljski služabniki so hiteli v mesto, da dvignejo ljudstvo m primejo zločince. Drugi so si ogledali kraj borbe in našli okrvavljeni nož z dragocenim ročajem. Mladi žrec Jc pripovedoval, da se je v tempeljnu izvršil zločin, ter pozval Keniamuna, naj gre k velikemu žrecu, kjer bo Podal svoje poročilo. Ko je mladi vojščak stopil z ostalimi v veliko dvo» !U10’ kjer so imeli posvečenega Amonovega ovna, je i a ta natrpana z ljudmi. Veliki žrec je z vedeževalci in modrijani stal poleg živali, ki je ležala na kamenitem aicu z razparanimi prsi in iztrganim srcem. V bolest» nem razburjenju so vsi poslušali pripovedanje Kvaga» bujevo, ki je bil eden izmed čuvajev posvečenega ovna. Bil je v spremstvu starega služabnika na nočnem ob» hodu. Oba sta razločno videla bežečega Hartatefa, pa ga nista mogla ujeti. Keniamunovo poročilo in Kvaga» bujevo pripovedovanje je pisar takoj vzel na zapisnik. Ko je mladi vojščak odhajal iz tempeljna, mu je igral na ustnah zadovoljen nasmeh. Obsovraženi tekmec je bil popolnoma uničen. Ni je bilo ovire, ki bi mu zapirala pot do Nej te in sreče. — S hitrostjo jelena, bežega pred psi, je Hartatcf pri» bežal do Smenkarove hiše. Po znanem hodniku je udrl v hišo in ves uničen padel na prvo stolico. Oderuh in njegova žena še nista spala. Pričkala sta se. Njihova razpaljena in razpraskama obraza sta pričala, da sta se pravkar stepla. Pri pogledu na onemoglega prijatelja sta se hitro umirila. Smenkara je z enim pogledom spoznal, da je vse izgubljeno. Prijel je Hartatefa za roko in rekel mračno: »Hitro pojdi z menoj. Moram te skriti na varno mesto.« Podpiral je opotekajočega se moža in ga v sprem» stvu žene Ganofere, ki jima. je svetila, odvedel v veliko, temno sobo. Ta soba je služila za skladišče pohištva; Koža je tesno ležeča, oči ognjevite, vrat je visoko in lepo zakrivljen (la» bodji vrat). Značilna je hoja lipican* cev, ki visoko dvigajo noge, posebno sprednje. Temperament lipicanca se ponaša z vztrajnostjo, s ponosom, ži* vahnostjo in neustrašenostjo, vendar pa se da lahko voditi in obvladati. Lipicanec je žlahten in naš Kras je lahko ponosen, da je dal svetu tako cenjeno pasmo. Ob 35(Metnici lipicanca bo rodoljub dvignil čašo kraškega terana in vzklik* nil: Crescat, floreat (naj raste in cvete.) Iz zgodovine svile. Če hočemo verjeti Konfuciju, kitaj* skemu modrijanu in verskemu refor* matorju, je bila neka kitajska kraljica tista, ki je naučila ljudi pridobivati svilo od črva, katerega danes imenu* jemo sviloprejko. Po Konfuciju, ki je živel 500 let pred Kristusom, se je to zgodilo že 2600 let pred Kristuso* vim rojstvom. Kitajci so v protiuslugo proglasili dotično kraljico za boginjo. Kitajski narod je vedno visoko cenil sviloprejke in pridobivanje svile ter ni dovolil, da bi nepoklicani tujci do* bili vpogleda v to obrt. Ljubosumno so čuvali skrivnost skozi dolga sto« letja in dolgo so imeli nad svilo mo» nopol. Grki in Rimljanli so v dobi okoli Kristusovega rojstva sicer rabili svilo, a niso vedeli,, od kod izhaja. Kupovali so jo od kitajskih trgovcev in jo pia* čevali z enako težo zlata. Rimski ce* sar Mark Aurei je okoli 1. 160. po Kri* s tušu organiziral posebne pohode na vzhod, samo da bi zvedel, kako se svila pridobiva, a vsi njegovi pohodi so bili brezuspešni. Prvič je prestopilo seme sviloprejk meje kitajskega zidu v 4. stoletju po Kristusu, ko se je neka kitajska prin* cezinja poročila na dvor ' v Khotanu (današnji Turkestan). Ker se ni ho* tela odpovedati svilnatim oblekam, je skrila nekaj dragocenih sviloprej* kinih jajčec v lase. Sviloprejka se je začela širiti po Khotanu in kmalu po* r^MMiier-;ncmiMiiflwr*nwDWxn*fleeBieoQ«QQO®g><3®®s>®e® Zelo važno za skrbne gospodinje in krčmarice! Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg. Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno? vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine. Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.) Vliorejci ! Veliko zalogo trtnih škropilnic lastnega izdelka, nahrbtnik žve? plalnikov, razpršilnikov kakor tudi vsakovrstnih kotlov 'dobite pri F. R U Š T U, trgovina z železnino, kleparstvo in kotlarstvo, Šturije — Ajdovščina. ^ ZDRAVNICA | 4 sprejema > <3 od 10.-12. in 15.-16. ure . , GORICA, , ti ulica Corso Vittorio Emanuele III. številka 59. ^ Posebnost: zdravljenje z ultravijoletnlml žarki. ^ 4. ffff Če je bilo vino kuhano na tropinah, mu.dodaš na hi 3 do 5 gramov eresio* vine neposredno pred pretakanjem. Listne uši. Takoj ko: se prične prijetna pomlad in se priroda zbudi iz zimskega spa* n ja ter zrastejo na sadnem drevju pr* vi poganjki, se pojavijo na mladicah listne uši. Treh barv so: rjave, zelene in rdečkaste. Uši čepe navadno pod listi ali na poganjkih sadnega drevja, posebno breskev. Najdeš jih tudi na cvetličnih grmih, predvsem na vrtnicah. Tam črpa zalega sok iz mlade rasti, ki peša in peša, dokler ne ovene in se posuši v veliko škodo drevesca in sadjarja. Proti ušem se moraš borriti takoj, čim si jih opazil. Le če umoriš prve samice onemogočiš hitri razvoj na* slednjih trum. Borba mora trajati od pomladi do poletja. Proti listnim ušem pomaga več sredstev, najcenejši in najuspešnejši pa je izvleček iz kvasjevih trščic (le* gno quassia), katerega lahko pripra* virrno na dva načina, in sicer: 1. na 100 litrov vode vzamemo 3 kg kvasijevih trščic (na manjšo količino vode sorazmerno manj. Trščice moči* mo v vodi skozi 48 ur, potem tekoči* no odcedimo in malo segrejemo in raztopimo v nji 1 kg mazavega, žele* nega mila (sapone molle). S tekočino poškropimo napadene vrhe. 2. isto količino trščic kot zgoraj ku* hamo skozi 2 uri, nato precedimo sko* zi platno ter dolijemo do 100 litrov vode, da dobimo 3% raztopino. Teko* črno segrejemo in raztopimo v njej 1 kg mazavega mila; nato ohladimo in škropimo. Večkrat se dobi že pripravljeni iz* vleček iz kvasijevih trščic; v takem slučaju je treba vprašati za navodila, zakaj izvleček ni vedno enako močan. Na navedena načina pripravljeno sredstvo je prikladno za uničevanje zelenih listnih uši, je pa prešibko za pokončevanje rjavih. Kdor hoče te u* ničiti, naj doda pripravljeni tekočini še 1% tobačnega! izvlečka, kot ga pro* daja monopolna uprava. Kdor hoče vzgajati mlado sadno drevje, — in takih je v naši deželi vedno več — naj ne zamudi uniče* vanja listnih uši. Nove postave. SPREMEMBE. ZAPUŠČINSKE PRISTOJBINE. V 15. številki smo pojasnili zakon o zapuščinski pristojbini. Medtem je izšel nov kr. odlok (30. aprila 1930., št. 431), ki je marsikaj izpremenil. Nova tarifa. Ko gre za zapuščino na korist: a) staršev in drugih dedov v ravni vrsti; b) edinega otroka ali pa njegovih potomcev; ZDRAVNIK I g Or. G. OMECIOMlli za notranje bolezni sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3. - 4. ure « BORIE! Viale XXIV- Ma8g- (Prei via ' Tre Re) štev. 9. v pritličju. Civilno inženirska pisarna dr. ing. flaberščlk Oskar, TOLMIN, izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako* vrstne projekte; napravlja načrte in vse po* trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde* luje zemljiške skice za kupnoprodajnc pogod* be; razne cenitve za privilegirana posojila itd. Gostilna „Alle CORRIERE" (tik Caffè Fabbris) v TRSTU — via Romagna št. 4. Domača kuhinja, vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. - Postajališče potniških avtomobilov in ljudi, z dežele. LASTIM ZALOBA VIHA v Trstu Viale XX Se». 94 Vljudno se priporoča ____________lastnik F. STRANCAR. JBolsozdravnlSIcI ambulatori] TBST - - Via delle Sette Fontane 6. Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno ! — Odprto od 9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12. Zobni sdravnik dr. Robert Mlaoaty sprejemna od 9. do 13. in od 16. do 19. ure w TRSTU via S. Lazzaro št. 23-11. tih sredah in sobotah ordinlra v POSTOJNI HB3THBHB1ŠE POHIŠTVO IM ZAJAMČENO PO NAJNIŽJIH CENAH dobi» o tonemi O. BIECHE» TRST — Via deli’Istria 27. Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi. Veliki popustil Zaloga moških oblek, pri tvrdki „ALLE 6RANDI FABBRICHE" Trst, Corso Garibaldi IO, .... l "■-!-!■ Tel. 79-35. ■ '""bb Za pomlad in poletje 1930 so prispele velike pošiljatve narejenih oblek za moške in mladeniče ter moško sukno.vseh vrst, barv in vzorcev za vse kose oblačila po meri. PRVOVRSTNI! RROJHČIHCH d prvem nadstropju z vhodom iz trgovine. nekdanje nizke cene smo še močno znižali. BORIS V. SIMANDL IMAM V ZALOGI RADIJSKE APARATE, ni stroji za urade in potovanje. GORICA, Corso G. Verdi 1. najboljših domačih in tujih znamk, na izmeničen in stalen tok, pritikline, zvočnike, pripravne za kino, gostilne in plesne dvorane ter gramofone. Prodajam za takojšnje plačilo pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Pišite še danes po cenik in proračun, ki Vam ga takoj pošljemo. Naj večjo in najrazličnejšo izbero vsakovrstne svile, volne in drugega manufakturnega blaga, dobite vedno pri tvrdki I Najboljše blago. Najnižje cene. l/zliHa izbzra blaga za moške obleke itd. ^ F. FURLAN AJDOVŠČINA c) zakonskih drugov, ki nimajo otrok ali če imajo le enega otroka; d) bratov in sester; e) stricev in nečakov ; fj drugih sorodnikov do četrtega člena; g) svaštva in h) nesorodnikov, velja nastopna ta# rifa v odstotkih: Stopnja sorodstva med dediči in zapustniki. 1. na korist staršev in dru» g ih prednikov in ko gre za zapuščino, ki so jo pustili starši edinemu otroku in njegovim potomcem : do 10.000 lir 1%, od 10.000 do 25.000 lir 1.50%, do 50.000 lir 1.50%, do 100.000 lir 2%, do 250.000 lir 2.50%. 2. Ko gre za zapuščino med zakon# skimi drugi, ki nimajo otrok ali že imajo le enega otroka: do 10.000 lir 1.50%, od 10.000 do 25.000 lir 2%, do 50.000 lir 3% , do 100.000 lir 4%, do 250.000 6%. 3. Pri zapuščinah med brati in se# strami do 10.000 lir 4.50%, od 10.000 do 25.000 lir 5%, do 50.000 lir 6%, do 1000.000 lir 7.50% , do 250.000 lir 9%. 4. Med strici in nečaki: do 10.000 lir 5.50%, od 10.000 do 25.000 5%, do 50.000 lir 6%, do 100.000 lir 7.50%, do 250.000 lir 10.50%. 5. Med bratranci in drugimi sorod# niki po četrtem členu, ljudmi, ki so v svaštvu, in nesorodniki: do 10.000 lir 12%, od 10.000 do 25.000 lir 15% , do 50.000 lir 18%, do 100.000 lir 22%, do 250.000 lir 26%. Če gre za večje zapuščine nego 250 tisoč lir, je odstotek sorazmerno večji. Isto pristojbino morajo plačati ose# be, ki so kaj podedovale po posinov# ljencih; posinovljenci pa plačajo le polovico zgornje pristojbine od za# puščine, ki so jo dobili od oseb, kate# re so jih posinovile. Katere zapuščine so proste pristojbine? Zapuščinske pristojbine so proste dediščine, ki jih dobijo. a) otrpel in njihovi potomci po star# ših, — toda starši so morali imeti najmanj dva otroka; pri tem so vpo# števani tudi nezakonski otroci, ki so bili na postaven način priznani; b) Proste so dediščine, ki jih dobi zakonski drug po drugem zakonskem drugu, ako sta imela dva ali več °trok. Vpoštevati je treba pri tem za# konske, pozakonjene, na postaven na# čin priznane in tudi že umrle otroke. c) Proste so zapuščinske pristojbi# ne tudi dediščine in volila do 3000 lir, ki jih dobijo vsi sorodniki v ravni vr# sti in zakonski drugi. Zapuščina in darovanja. Pristojbina se odmeri od zapuščine in tudi od darovanj, ki sta jih dedič in volilojemnik dobila,od pokojnega že Pred smrtjo. Za katere zapuščine je veljavna nova tarifa? Nove določbe o zapuščinski pri# stoj bini so veljavne za zapuščine in darovanja po 10. maju 1930. F. BUDA — TRST, Corso Garibaldi 35, via Roma 16. MOŠKE OBLEKE. CAVALIEEO, TRST, CORSO GARIBALDI 5, Tel. 79-32. Največja izbera oblek, površnikov, nepremočljivih plaščev, trench coatov, hlač, krojev, pisanih hlač; posebnost: PLAVE IN ČRNE OBLEKE. Domače in tuje sultno za moške obleke. L9STHH KUHICA Bil ŠTEV. l/l. NIZKE CENE. GOVORIMO SLOVENSKI. flvtomobilna šola Mambrlni Trst, Piazza Dalmazia, št. 2., tel. 31#00. Posamezni motorji so prerezani, da se vidi delovanje. — Posebni tečaji za vodstvo avtomobilov. — Zagotovljen državni patent. CENE SO ZELO NIZKE. KABINET ROENTGEN^ Primarij Dr. DE FIORI AUG. BOBIČI, Corso Viti. Eman.III.it. 11-11 od 9. — 12. in od 2. — 4. JI buon mercato" TRST — VIA ARCATA 16 — TRST. Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo» dernih flanelastih in suknenih hlač v razno» vrstnih barvah. Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa» meznih hlač in jopičev. Govorimo slovenski. Zelo znižane cene. Rezilna ploščica „0CEAN“ izdelana iz najboljšega švedskega jekla stane 60 stotink. — Prodajamo strojčke za striženje brade in las, škarje, nože, BRITVE »SOLIN» GEN«. — Vsaka britev se proda z JAMSTVU» N IM LISTOM. — Imamo orodje za vse obrti in za vrtanje, pile za žage, brusilne kamne itd. po zelo nizkih cenah. LAMA TRIESTE, CORSO GARIBALDI 19 M. BIOS. [OMEL, specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) Ne kupna cena, marveč vzdrževalni stroški intrajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil sa- ^ r , ,r . " 1 -C». e:-r.=M<=e?. " 'V*' -mt mo pristni posnemajniki in pinje ..DIABOLO**. KMETJE! Ne izbirajte kar je poceni, marveč kar je dobro ! ! ! •■/;i pojasnila se obrnite na Vittorio Jonson — GORICA, Via Contavalle 4=11, (Casella 25). Vprašanja in odgovori. Vprašanje št. 345: Kakšen škodljivec je ta, ki Vam ga pošiljam na priloženem kosu trtne* ga lesa? Kako ga uničim? — Odgovor: Škod* ljivec je trsni kapar (Rebenschildlaus, Coccus vi tis). Navadno napada kapar trte ob zidih in na latnikih, kjer se prisesa na les in črpa sok iz trte. Napadene rastline polagoma umirajo. V tem letnem času jih uničujemo z mešanico iz ene četrti kreolina in treh četrti. Mešanico namaži s čopičem po kaparjih. Če bi pa ka* parji napadli vinograde, moraš pozimi poškro* piti trte z antiparasitom. Vprašanje št. 346: Koliko moči mora imeti motorno kolo, da se lahko vozim brez p oseb* nega izpita? — Odgovor: Cilinder ne sme ime* ti večje prostornine nego 175 cm3, motorno ko* lo mora biti zadaj brez tablice. Vprašanje št. 347: Pajki mi delajo škodo na čepih. Četudi jih terem, jih ne morem uničiti. Kaj mi je storiti? — Odgovor: Pajek Vam ne dela škode na čepih, ker je mesojeda žival. Hrani se le od muh in drugega takega mrčesa in je zato koristen. Poglejte in ugotovili bo* ste, da dela škodo druga žival in ne pajek. Vprašanje št. 348: Kako uničim bolhe, ki so mi napadle peso? —• Odgovor: Uničevanje poljskih bolh je zelo težavno. Preženete jih pa lahko s tem, da pobrizgate polje z polodstotno raztopino karbolineja. Vprašanje št. 349: Vsako leto opažam na bekah sline (pljuncc), v katerih se valijo neke muhe. Kako jih uničim? — Odgovor: To je zalega muhe pljunkarice. Uničite jih, če po* škropite beke z enoodstotno raztopino svinče* nega arzenata v obliki paste ali z poldrugood* stotno v obliki prahu. Vprašanje št. 350: Kdaj se rabi karbolinej za škropljenje sadnega drevja in kako se up o* rablja? — Odgovor: Čisti karbolinej se ne ra* bi nikdar, temveč vedno le tako imenovani drevesni karbolinej (Arborin, Dendrin, Anti* parasit, itd.), in sicer stalno le v zimskem ča* su. Navadno ga rabimo v 10 do 15*odstotm raztopini z vodo. Mešanico škropimo. Vprašanje št. 351: V kuhinji imam zelo mnogo mravljic, pa ne vem, kako bi jih uni* čila? — Odgovor: Kupite si gobo (kot so šol* ske) in namočite jo v sladkorni vodi. Mravlje bodo zlezle nanjo in srkale tekočino. Takrat poberite gobo in jo vrzite v vročo vodo. Nato namočite gobo zopet v sladki tekočini in pono* vite kot zgoraj, dokler vseh ne uničite. Vprašanje št. 352: Rad bi šel k zdravniku specijalistu v Avstrijo. Ali dobim potni list? — Odgovor: Skozi županstvo vložite prošnjo na kvesturo. Če priložite prošnji zdravniško izjavo, da bi bilo dobro, a ko obiščete specija* lista, boste potni list skoraj gotovo dobili. Vprašanje št. 353: Ali je res, da lahko nado* mestim za škropljenje proti peronospori mo* dro galico s prahom »Caffaro«? Kako se rabi? — Odgovor: Prah »Caffaro«, izdelek električ* ne družbe »Caffaro«, je posebna mešanica apna in modre galice. Vzemite eden ali poldrugi kg tega prahu, raztopite ga v vodi in poškropite trte. Uporabite pri tem navadno škropilnico. Uspeh je zelo dober, ker je med prahom rav* no prava količina apna in se ni bati, da bi bila raztopina prekisla ali prelužnata. Trt ne mo« rete osmoditi, kot se lahko zgodi s slabo pri* pravljeno raztopino modre galice. V zadnjem času škropijo vinogradniki vedno bolj s »Caf* faro« in opuščajo raztopino modre galice. Vprašanje št. 354: Sosed ima ob mejniku hraste, ki niso oddaljeni niti tri metre od mo* Priporoča se J. Zirmann, fotograf, gSP**’ Postojna, '“^jj Viale Oberdan, zadnja hiša na levo naprej od trg. Zv/olf. Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene. I I N ZDRAVNIK dr. Orešič Adalberto, starejši sin, sprejema vedno v svojem ambuiatoriju v O©MICI, aa Traunibu (Piazza Vittoria) št. M. nad lekarno Cristofoletti. § § S fi fi fi Tvornica tehtnic, uteži in mer (toppe Fiorane k G.o TRST, via Vidali 9, tel. 84~03 z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic. Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno. TOL Zdmnik - kirurs - zobni zdravnik dr. P. Ugo Netzbandt, Izvežban na klinikah naDonajuln v Monakovem (na Bavarskem) sprejema v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju), jk V Borici druge dneve v tednu (via Dante 10).^| | Timi te* Te® d. Hribar - Sorica | li CORSO G. VERDI št. 32 © priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh {gj gH vrst, posebno veliko izbetfo črnega sukna za čast. duhovščino in msj, platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. SE Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse gS potrebno za njihovo popolno opremo. H BLAGO SOLIDNO. CENE ZMERNE, fg aeiSfflE^BmsssB^siseagaBeisieMBeaeaBiia Josip Kierševanš, Gorica, Pisavam Cavour štev. ©. Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren „MUNDLOS“ in ..PFAFF", dvokoles originalnih BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov. Mehanična delavnica: GORICA — Piazza Cavour štev. 5 Bencin „LMP0“ Bencin „LAMP0“ Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandier & Grafi". Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju. Telefon it. 4IS, Bncojstke: KESSEVAM, OORIZIA. CICLI Za obuvalo rabite SAMO SIDOL COMPANY TRST — ¥ia S. Zaccaria štev. 4 Telefon N.ro 72-73. jega zemljišča, kjer mi delajo škodo. Ali ga lahko prisilim, da jih poseče? — Odgovor: Ne! Vprašanje št. 355: Ali more zahtevati davč« na izterjevalnica več kot tri leta zastareli davek? — Odgovor: Po zakonu ne bi smela. Vprašanje št. 356: Ali ima izterjevalnica predpravico do plačila pred vknjiženim dol= gom? —■ Oc/govor: Izterjevalnica je zastopni» ca države, zato ima predpravico tudi pred vknjiženimi dolgovi. Vprašanje št. 357: Kupil sem za svojo rabo in za delavce od kmeta v Istri 20 hi vina, užit« ninski urad pa zahteva skoraj 1000 lir užitnine. Ali sem dolžan plačati? — Odgovor: Čc ste kupili, oziroma pripeljali vino po I. aprilu, morate plačati, zakaj užitnine prosto je le vi» no, katerega vinogradnik sam pridela in sam z družino ali delavci popije. Vprašanje št. 358: Kdaj bo nabor letnika 1911.? — Odgovor: Če ne bo ministrstvo dru« gače odločilo, jeseni. Vprašanje št. 359: Koliko more biti gnojišče dolgo, široko in globoko? — Odgovor: Gno» j išče mra obsegati za vsako žival v hlevu po 4 štiri jaške metre (dva dolgo, dva široko). Globokost ni predpisana, pač pa mora biti priključena gnojišču posebna greznica z vsaj ; 3 hi prostornine za vsako žival. (Na vprašanje j o nogi ne moremo odgovoriti.) ; Vprašan je št. 360: Ali zadostuje sejmska iz« \ kaznica, če hočem obiskati ljubljanski velesejm j ali pot e ujem tudi potni list? — Odgovor: j Izkaznica služi le za znižanje železniške voz« j ninc (30 odstotkov v Italiji, 50 odstot. v Jugo» j slavi ji) in za vstop na velesejm. Za prekora« | čcnjc meje potrebujete pa potni list. Prošnjo Ì vložite skozi županstvo na kvesturo. Vprašanje š.'. 361: Imam hišo in hlev v enem j poslopju, pa nič zemljišča okoli. Kako naj za« ' dosti m zakonitim predpisom o gnojiščni ja« , mi? — Odgovor: Za take slučaje, kot je Vaš, j ni v zakonu ničesar predvidevanega; je pa v j zakonu neka določba, da bodo morale občine ; v posebnih slučajih urediti skupna gnojišča ! daleč od vasi. Tam se boste morali zadovoljiti ; s kotičkom, če si nočete kupiti koščka zemlje in si sam urediti gnojiščno jamo. Vprašanje št. 362: Brat je v Jugoslaviji, tukaj Pa ima obleko in pohištvo. Kako naj mu to pošljem? — Odgovor: Zabijte v zaboje, napre« zite konja, osla, vola ali kravo, odpeljite na kolodvor, pokličite carinika in oddajte zaboje. Če hočete imeti teh sitnosti, pogodite se s špediterjem; seveda Vas bo več stalo. Vprašanje št. 363: Koliko užitninskega davka bomo morali plačati tržaški okoličani od pra« šiča, ki ga hočemo zaklati za domačo rabo in ne za trg? — Odgovor: Trst spada glede užit« n>ne v I. razred občin, torej je treba plačati za do 30 kg težkega prašiča 15, od težjega pa 55 br. Ker smejo občine tudi zvišati užitnino za 50 od sto in se je tržaška občina te pravice tudi poslužila, boste plačali za do 30 kg težko žival najbrž 22.50, za težjo pa 82.50 lir. Vprašanje št. 364: Moj travnik je močno po« ruščen s šavjem. Kako bi se dalo najtemelji« teje odpraviti? — Odgovor: Kaj je »šavje«, ne vemo, ker nismo našli besede v nobenem slo» varju. Bo pa gotovo »ščavje«, oziroma sloven« ska »kislica«, nemški »Sauerampfer« in latinski »rumex«. Kislico odpravite le tako, da jo s ko« \ renino vred skopljete. Samo s košnjo se ščavje ; ne odpravi, ker ima globoko korenino. I prašanje št. 365: Ali lahko izročim premo« ženje sinu, ki se imenuje ravnotako kot jaz, brez prepisavanja? — Odgovor: Nc! Poljedelci - Gostilničarji. Naznanjam, da sem otvoril v lastni hiši v Postojni štev. 139. veliko zalogo izbra» nih vipavskih in istrskih vin, katera razprodajam po zmernih cenah. — Pri» poroča se JANKO SEVER, POSTOJNA 78. ZDRAVNIK dr. L. SIMONITI, bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u Gorici, Piazza VITTORIA (na Tratniku) (nasproti gostilni „Fiegl“) odi O. - 13. In 3. - 4. Ob sredah pa četrti uri na lastnem domu a Biljani v Brdih »ALFA LAVA!" Vam kaže na sliki PMEIALNIK M grm\jg !||j§ im g,m, /Hi UL 5SE38BI hhuh (tip 1930) z bobničem, M ne porjavi. Družba ALFA LAVAL 5. Via Farnsti - MILAH 119 - Via Fernet! 5. Hapepšz blago! najboljši izdelali! Hajnižje cene! AL C ALMIERE ) zaloga sukna En izdelanih oblek, TRIESTE —- Ponte della Fabra, vogal via Carducci. EiASTMA KMOJACMICA izdeluje prav natančno OBLEKE in —- POVRŠNIKE « po Lit. 250, 275, 300, 325 in 350. Obleke po zadnjem kroju iz zajamčenega blaga stanejo za odrasle : . OBLEKE po Lit. 75, 115, 180. 215 in več, POVRŠNIKI po Lit. 98, 145, 165, 245 in več, za mladeniče: OBLEKE po Lit. 98, 133, 155, 180 in več, POVRŠNIKI po Lit. 90, 110, 130, 145 in več, za otroke : OBLEKCE po Lit. 45, 55, 70, 90 in več, MORNARIŠKE OBLEKCE po Lit. 22, 35, 50, 90 in več, Hlače zadnje novosti - delavne obleke -potniški plašči. Bogata izbera OKRASKOV za ženske plašče in pomladne jopiče. —«---———. Takih cen so tak® blago ne najdete nikjer E mali oglasi. Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 Uro, najmanj 5 Ur. — Na vpraèanja brez znamke ne odgovarjamo. Če je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, ua katerem je navedeno geslo Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65, tel. 83—34. Valuta — tuji denar. ; Dne 14. maja si dal ali dobil za 1 dolar 19.05 1 ang. funt 92.665 100 dinarjev 33.725 100 šilingov (avstr.) 269.10 100 čeških kron 56.54 100 nemških mark 455.20 100 švic. frankov 396.10 100 franc, frankov 74.81 100 belga 266.20 Beneške obveznice 75.25; obveznice »Consolidato« 84.10. Loterijske številke dne 10. maja 1930. Bari 90 76 66 59 52 Florenca 22 31 51 1 21 Milan 84 40 19 72 83 Neapelj 41 18 80 28 89 Palermo 78 41 42 8 65 Rim 63 44 46 38 11 Turin 36 22 3 8 83 Benetke 53 43 81 45 36 Semnji v prihodnjem tednu. Torek, 20. maja: Vipava, Bazovica. Sreda 21.: Štanjel. Četrtek 22.: Sežana. Sobota 24. Boljunec. TOLMIN. Preizkušeni zobni zdravnik ROBERT BERKA SPREJEMA kot doslej vsako nedeljo pri drju Serjunu v Tolminu, ostale dni pa v GORICI, Corso Verdi 36. Krojači, šiviljo in nošivilje iz Julijske Krajine! Krojno učilišče v Ljubljani, Stari trg 19, bo priredilo ob mednarodnem velesejmu v Lju« bljani poseben prikrojevalni tečaj. Honorar jc znatno znižan. Prijavite sc takoj. Učencem pri« skrbimo službe. Imam na prodaj mlatilnico in gepelj. — Jakob Gorup, Salog 4 p. Postumia —- Grotte. Učenca (vajenca) za sobno slikarstvo in pleskarsko obrt sprejmem takoj. —. Miro Vi« čič, Postojna 7. Kmečka posojilnica v Pliskovici vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil dne 25. maja ob 3. pop. v vikarišču s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo načelstva in nad« zorstva, 2. odobritev računa za 1. 1929., 3. izvolitev načelstva in nadzorstva, 4. slučaj« nosti. NAČELSTVO. Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici, Riva Piazzutta štev. 18. Ker Se razdere apnenica, je na prodaj od 23. t. m. dalje večja množina apna od 12 do 13 lir za q, v Kazljah pri apnenici blizu ceste. Pohištvo riU(i* širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu jc velika izbera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike! Dekle zmožno za »buffet«, pridno in po« steno sprejmem takoj. Plača po dogovoru. — Anton Ličan, Villa del Nevoso (Carnaro). Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila. — Alojz Leban, kotlarski moj» ster v Gorici, via Morelli 15. Na prodaj Jc bik švicarske pasme, potr« jen, 23 mesecev star. Jožef Cej, Ravnica pri Grgarju. Zlatnino in srebrnino, staro- kupujem vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarna, Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zelenjadnemu trgu). Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. Eman. III. štev. 7. Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’ Istria 7, tel. 64—85. Posojila na vknjižbo na amortizacijo za 10 do 25 let s 6°/o obrestmi, agrarna posojila po 5*/4°/o, navadna posojila po 61/«0/» na vknjiž» bo plačljiva v več letih, menična posojila po 63/i°/o s poroki ter rešitev vojne škode in re= kvizicije preskrbi najhitreje g. Anton Tram« puš, sod ofie. v pok. — Gorica, via Gari« baldi 20/1. Na prodaj sta dva dobro ohranjena čev; ijarska šivalna stroja in vse čevljarsko orodje. — Naslov jci pri upravi. Zamenja se velika hiša v baški dolini s kako manjšo drugje. Pripravna je za obrt in stoji blizu postaje. Več pove uredništvo. Iščem službo mesarja. Sem že 6 let v tej obrti. Naslov je pri upravi. Tolminska zaloga pohištva naznanja, da ima v zalogi v Tolminu veliko izbero spalnih sob, priprostih in finejših. Hotel Šapla, Šturje, toči domača vina iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi sledečih vrst: namizno I. in II. vrste, sortirano: pinola, rizling, burgundec, medicinalni silvanec, zelen in črni burgundec. Ljubitelje izbrane vipav« ske kapljice opozarjamo nanje. Učenka, Li je dovršila 4«letno učno dobo v trgovini jestvin, želi dobiti mesto v trgovini mešanega ali manufaktumega blaga proti majhnemu plačilu, -v- Več se poizve v trg. F. Furlan —- Ajdovščina. Na prodaj je hiša, ki ima zelo lepe pro« store za trgovino. Hiša je ob državni cesti v zgornjem delu Solkana, Kdor jo želi kupiti, naj se zglasi pri upravi. Kapljice Minerva za želodec, (česni« kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu« hi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Tr» stu. Piazza S. Francesco. Kovaško orodje, decimalno tehtnico, ročno sesalko, vrtalne stroje za železo, škripca za 1 in 3 tone ter večjo množino Samotne ope» ke proda Posojilnica za il.«bistriški okraj (Torrenova di Bisterza). Izredno priložnost za nakup nudi svojim odjemalcem tvrdka G. CORETTI, nasi. tvrdke G. STRUCHEL Via Mazzini 36 — TRST — Via S. Caterina 7., s SPLOŠNO RAZPRODAJO VSEGA BLAGA, ki je zaradi odpovedi prostorov prodajamo s 30°|0 popustom od naznačenih cen to se pravi pod tovarniško ceno. Razen tega imamo bogato izbero vseh vrst blaga zadnje nooosti, zlasti SHtena, volnenine, pajčolanov in cvetlic za birmo. Izrabite « soojo Korist to redko priložnost.