V kmetovo obrambo. S samim zabavljaojem se ne pride uikjer ttftprej, uajmanj pa v gospodarskib vprašan]ih» Ko gotovi ijudj« v mestih iu industrijskih krajih očitaj& kmetu oderuštvo, češ, da izrablja vojsko za to, da zvišuje oene, se s tem niti za vinar oene ue znižajov marveč rodi se le jeza, ki seveda odgovarja po sv©» je, prijazno pa pač gotovo ne. Kmet cen svojim prSdelkom ni delal pred vojsko, ob vojnem času pa fi» manj. Vsled tega nereda je prej silho mnogo trpel to velikokrat prodajal pod ceno; sedlaj ob vojnem čas«. ko ljudje, ki imajo denar, gredo za živili brez ozira na ceno, so cene vlšje, toda velik del teh oen pa gre> drugam nego v kmetov mošnjiček. Da prodaja in nftkup kmetskib pridelkov in potrebščin nista urejepa, boli kmeta samega zelo občufno. Ne moremo nezadovoljnežev dovolj glasno in ponovno povabSKi, naj povedo, kaj naj reče kmet, ko zdravo koruzo ia zdra^r ječmen prodaja pod 30 K, skvrarjeno kJoruzo in ^imen (otrobe) pa plačuje uad 30 K. Težko jc spraviti plevel iz njive, Se težje razttf zmote, napafinc misli in predsodke odpraviti \t jarnosti. Tekom sedanje vojske se je že veliko govorilo in pisalo, kako neizmerno mnogo ima sedaj kmei dobodkov, koliko dienarja dobi, kako rastejo hra;iilno vloge pri hraaiilnieah itd. Clovek bi mislil, da je /«¦ res zdaj napočil zlati vek za kmeta. Zlasti neknuMslri stanovi vsled tega silno zavidajo kmeta,; ga ima jo za oderuha in glavnega povzročitelja sedaa]e dr^ginje, menda se še zato nikdar ni kmeta tako sramotilo, tako sovražilo in zavidalo, natolcevalo in ob:rekovalo kot zdaj. Seveda se tupatam bero ali sliši kako lepo donečo besedo o pomenu kmetskega stanu z;. državo, to so slučaji, splogno med nekmetskim ljudmi prevladuje sovraštvo in zaničevanje kmetskcp stanu, Toda ali je res, da kmetov&nje zrdaj tol.ko nese, ali si res kmet dela sedaj ogromne dobičke? Ako ni bil od hišp nihče vrokjioan k vojakom in so potrebiie dela.vske moči pri hiši, jih ni treba najemati, ter ni dolga in je zemlja dobra, fei res lailiko tako gospoda,rstvo sedaj nekaj več pripravi zaradi višjih cen nek&terih pridelkov. Toda koliko |e sedaj takih biš? Glede drugih gospodarstev, kjer je gospodar ali so odrasli sinovi vpoklioani, kjer je celo dolg ali boLezen, tam pa je velik dobiček nemogoč. Toda, bo mi kdo ugovarjal, resnica pa je vendar, d-a kmetje imai<> veliko denarja, plačujejo ddlgove. vlagajo v lir»fiilnice. Toda poglejmo, ali je ta denar res pravi prihranek, resniCni dobiček? Za kaj pa je dobil kmet ta d«rtar? To je skoro izključno denar za prodano živino, ker od polja (njiv) se ne dobi nobenega ,dobiftka. Splošno ni bilo pri nas odvi&ne živine, ki bi jo kmet lahko pogrešal, ampak moral je prodati živioo, ker ni nikogar, ki bi jo oskrbovaJ, ali pa, ker jo je oblast zaktevaJa, rekvirirala. Ce bodo zopet redno razmere, fie bo hotel kmet zopet nortnalno redno po spodariti, bo moral zonet si živino kupiti. Zdaj ima sioer demi<r, toda živine ne, ki bi jo inoral imeti. In tako so konjerejci z:>. rek^irirane konjp ria Stajers*kem gotovo dobili krog 20 railijonov K, za ostalo retvirirano živino š« menda več, Toda ali je to dobiftek, prihranek, kakor delajo razni tovarnarji, lileranti, mesarji sedaj milijonske dobičke? Nikaikor ne, Ta denar, ki ga je kmet dobil, jedenarzap r od a n i invenlar, za prodajie potrebne stvari. In a&o bo hotel zopel normalno gositodariti, si. bo moral potrebno živino nat&aj kupiti. A takrat, ko jo bo on kupoval, bo dražja, kakor je zdaj, ko jo on prodaja. Ce jaz proidain obleko in j ohištvo, 6e obrtnik proda svojfi stroje in orodje, ima sicer deriar, toda ali jo. ta d«nar — dobiček? Gotovo ne, l&r je to samo skii,piček za prodani inventar! Tudi kmet mora sedaj polrebne stvari proclajati, ki pa jib za redno gospodarstvo potrebuje in jih bo moral naza] kupiti. Tii di se sedaj ni6 ne kupuje, nlč ne popravlja, ne si;: vi, se ne ženijo in n« prodajajo posest\ra, za kar se v rednib razmerah potrebujejo in izdajejo velike c!<» narne svote, ki zdaj čakajo na te priložnosti. Nji >¦ pa, kakor že om«njGno, ne prinašajo doblftka. V iv.išem okoligu n. pr. bode malo kmetov, ker je letin slaba, ki bodto imeli za prodajo čez 1000 kg zrnja. Toda 6e vzamerao povpreftno za posestnika 1000 do 2000 kg zrnja, bi za to dobil krog 300 do 600 K. Oe «p napra^i natančen ra^un pridelovalnih stroškov. bo t e h 3 0 0 ii o 6 0 0 K pomenilu p r e j z g u[i o k o I dobiftek! N -a c e 1 e m s v e t u n e b o m o g e 1 kmcl dobiti n ikogsi r, ki bi niu b o t e I z a 3 0 0 d o 6 0 0 K o b d o 1 a ti v s e p o !je, setolikotruditi, kjosejemoral « n 8 s v o j i m p o 1 j e rn c e 1 o 1 e t ol Svota, ki jo dobi za zrnje, ne z;idostuje niti za plačo ležakom, b k]e so davki, obleka itd.? In kako drago rnora uI>ogi kmet plačati to, kar rnora kupiti. Za to. fcar on prodaja, so določene najvišje cene. zn to p.a, kar on kupuj«. jih večinoma ni! Ce hofie n. pr. obleči in obuti 6otrok. potrebuje najmanj 800 do 1000 K! Pa prirtrerjaj s tom. kar dobi za svoje pridolke iz njiv! Na.j se torej ne zavida in ne preldinja kmeta! Nabojišftu in doraa on naj\-e^ trpi, največ žrtvuje. Dobi<>ek od njegovih žrtev Imajo in bodo imeli sajpo drugi. Ce bi jioznali kmetskc razmere v sedanjem 6asu, ta mu ne očitali tolikokrat prevelikib dobti^kov, naSli bi jih drugod!