SLOVENSKI GLASNIK Izhaja 1. m 15. , dne v mescu. Lepoznansko-podučen list. Velja za celo leto 3 gld. Vreduje in na svillo daje: Anton Janežič. St. 24. V Celovcu 15. novembra 1861. VII zv. Sonet. (Zložil J. Zupan.) Od vzhoda sliši tiho se germenje, Na nebu cerne megle vsem vise, Ko zver pred lovcom pa se razkropé, IH Ko vstane vetra močnega šumenje. r»! Zvečer, ko vtihne vetrovo bucenje, J. • , Po nebu drobne megle se pode, Večernega pa svita se žare, V zahodu vidi se gora plamenje. Tako ti, revež, tuga v sercu dre In revščina po vratih ti razbija; Pa gori tamno se oko ozre, Kjer Njemu tisuc zvezd noge ovija. Ki jih prememb nobena ne razspé: In z dna serca prisveti poezija. Kralj Dečanski. (Poleg Suboticeve junaške pesmi „Kralj Decanski.") (Dalje.) Pojdimo za nekoliko časa v Ozrojevo. Pred gradom sedi stari Greboslrek in kraj njega lepa Angelija. Starec je pobesil glavo, dekle pa je obernila oči proti Skadru. Starec začne govoriti in pravi : „Povej mi, milo moje dete, kdo ti je povedal, da pride danes kralj? Tebe tvoje mlado serce vkanjuje, kralj je še v Prizrenu, ker nama Dean nikogar ni posla!." „Meni nikdo glasu ni donesel" — odgovori Angelija — „ali nocoj sem imela čudne sanje: za gotovo vem, da danes pride. Ko sem legla, se mi dolgo ni dalo zaspati; ko so petelini v drugo odpeli, poleže se mi še le nemir v persih : stisnem oči in zaspim. Zazdi se mi, da v sobi sedim in ravno premišljam, kdaj pride Dušan. Kar se vrata odpro in kralj sam v sobo stopi. Jaz se mu vzdignem naproti, ali on reče: „jutri", pa odide. Nato se zganem in vidim, da sem v postelji. Vidil boš, mili dedek, da kralj danes pride."—Kmalo se zasliši konjsko cepetanje in prikaže se konjik. Ko ga A ngelija ugleda, zaigra jej serce in sklikne : „Lej ga kralja !" in hiti mu v naročje. Dušan stopi k staremu, rekoč: »Bog te sprejmi, knez Greboslrek, kako si kaj? kako si zdrav, od kar srno se lani ločili?" »Bog s tabo, knez Žiglovski" — reče Grebostrek — ,mi smo tukaj, kakor hoče volja božja; ali kako je bilo tebi v Prizrenu? za te smo v skerbeh živeli, oplazila nas je tale dekle.* „Pa s čim vas je dete oplašilo?" po[>raša Dušan. »Naj ti sama pove", — odgovori Grebostrek — .ko se nemalo odpočiješ; ali pojmo v grad, da kaj za-vžijemo in čašo vinca izpijemo, stari ljudje se radi pogovarjajo in ne morejo biti brez obeda." Gredo v grad in pri obedu začne Dušan govorili : »Mislil sem, da vaju nenadama razveselim ali vidva sla me, kakor vidim, pričakovala nadajoč se me. Rekel sem knezu Žarkoviču, da vama nič za me ne pove, ali me ni poslušal pa mi je poderi veselje." ,Ne krivi kneza Žarkoviča" — reče Grebostrek — „on ni nič zadolžil; ako le moraš pokarati tistega, ki nam je povedal, da danes prideš, lej ga, tu zraven tebe stoji. Angelija je meni to jutro povedala, da doj-deš danes v Zorzevo, na njene besede smo te pričakovali. Angelija je dobila glase^ da si šel iz Prizrena in se približuješ Skadru, ona je glas dobila, da prideš danes v Zerzevo, zdaj vidim, da se ni prevarila. Ako je tudi še tretje resnica, kar je od ravno tam zvedela, potlej se jej moraš pa prikloniti kakor prerokinji. Povej mi, jeli si bil v četertek teden v ječi?" .Bil sem, knez!" — odgovori Dušan—„ne pred in ne potlej : kdor koli vam je to povedal, resnico je govoril." Starec se od čuda prekriža in tako dalje beseduje : ,V četertek teden smo sedeli takole pri večerji jaz, Dean in Angelija. Pogovarjali smo se o marsičem in na zadnje pridemo na Prizren in govorili smo o obeh kraljih. Zdaj mi reče Dean, da se ne more dalje zder-ževati. da čaka samo drugov, pa pojde v Prizren, da zve, kaj ti tam delaš. V petek jutro Angelija zgodaj vstane in hiti k Deanu pa mu pripoveduje, kaj je v sanjah vidila in piosi ga, naj gre hitro v Prizren, ker so mladega kralja v ječo deh. Dean prec odide v Skader, čet in drugov zbirat in hiti v Prizren, tebi, ako bi bila sila, na pomoč Ali, mila Angelija, daj, povej kralju, kaj se ti je sanjalo, ker pravi, da je tako bilo; vredno je slišati pripovedovanje." .Bodem, mili dedek,« — reče Angelija — „ker ti velevaš. Se dokler je Dean govoril, me je težek spanec napadal. Kakor pridem v spavnico, nisem se mogla le toliko na nogah obderžati, da bi si lase razpletla, padla sem kakor mertva na stol. Ta hip postane čudna svetloba, veča od solnčne, milejša od zorine.. Začutila sem v sebi čudno moč, zaželi se mi odleteli k zvezdam in med zvezde me volja odnese: zahoče mi se po zraku leteti, in po zraku me nosi silna volja ; telo se mi samo nosi brez peroti in brez tuje roke, ali mi lelo ni bilo, kakor tole, bilo je tanko kakor rozin duh in lahko kakor mehurček na vodi, rekla bi iji^ 128 - solnčnih ali luninih žarkov. Zdaj me želja obide iti v Prizren, jeli bi ne vedila tamkaj kralja in ta hip sera bila v Prizrenu. Vidiin kralja v neki sobi otožnega in ne veselega, imel je na roko glavo naslonjeno in oči v tla pobešene, ozrem se, gledam po sobi in vidim, da je ječa. ,,Pri živem Bogu* — seže Dušan Angeliji v besedo — ,to je čudo, kakor se redko sliši. Ravno taj čas, o klerem pripoveduješ, vidil sem jaz tebe v ječi,. Mislil sem takrat, da se mi je koj tako vidilo; ali zdaj vidim, resnica je bila. Bog je premogočen, more na^ rediti, kar še ni bilo; samo dalje pripoveduj" i Angelija nadaljuje pripovest : „Dotle sem vam že, povedala, poslušajte dalje. Iz Prizrena pridem v Zerzova in tn najdem svojo milo mater. Žalostna sedi in solzeč toči. Ovijem se jej okoli vrata, poljubim jej roke in lica, pa jo prašam, kaj joče. Mati me prime za roko in me odvede k odpertemu oknu. Pogledam skozenj in vidim tu pod hrastom na kamni klopi, kjer je z menoj večkrat kralj sedel, podobo kralja Dušana in podobo meni popolnoma enako, obolčeno v sukno iz bele svile in kavadič iz novega škerlata, imajočo na glavi krono iz biserja. Kralj je podobo deržal z roko objeto in je govoril, ona je pa poslušala. Na strani za germom pa je stal človek z napetim lokom in kraj njega peklenska pošast. Kralj ne vidi, da ga hočejo vstreliti, v meni je pa živo serce umiralo. Človek strelico na lok deae, lok vzdigne, z očesom pomeri na kralja in sproži. Zavpijem, omedlim, ali še vidim kakor skozi meglo, da strela ni Dušana zadela, ampak mojo podobo kraj njega. Prebudim se iz strašnih sanj, ali v meni je serce omerlo od strahu.'' Angelija umolkne in Grebostrek v solzah govori : ,,Nejplaši se, milo moje dete, Bog ravna, sanje ne ravnajo. Ali če bi tudi morala umreti, naj ti ne bode žal, ničesa lepšega bi si ne mogla želeti, kakor rešiti s svojim življenjem njegovo. „Od kar sem te sanje imela" — reče Angelija — „mi je jače v persih serce, duša -se mi k zvezdam vzdiguje, zdi se mi, da me je usoda izbrala Dušanu za odkupo, pa me ta misel povzdigava, da se ž njo ponašam." Dušan nič ne govori, čudno mu je pri sercu. Karkoli se je Angelji sanjalo, vse se je skazalo za golo resnico, pa ga je počelo malo strah obhajati. Dolgo molči, potem pa reče: „Kaj pomaga ljudem modrovanje? naslonimo se na višnjega Boga in ako bode treba varovati glave, pred bode padla moja kakor Angelijna." Vsemogočni Bog je modro vredil, da se menjajo misli v človeku kakor dnevi v letu. Eni dnevi so mračni in žalostni, drugi vedri in veseli ; ene misli so tožne in žalostne, druge bistre in vesele. Tudi družlvo v Zer-zevu prejde z žalostnih misli na vesele in Dušanu se duša razvedri, ko posluša modrih pogovorov in gleda krasne device. Ko Baldovin v Skader pride, najde šotore, kjer jo bila zbrana silna vojska iz vseh pokrajin ; sami gosposki junaški mladenci. Njih poglavarji pa so bili nad Ska-drom na potoku Drimcu v belem Dušanovem dvoru. Kakor Dean Baldovina spazi, skoči pred njega, poda mu desnico in po njegovem izgledu se ravnajo vsi in ga prijazno pozdravljajo. Dušana ravno ni bilo doma, ni se še povernil iz Zerzeva, ali pričakovali so ga vsak čas. Res, komaj so Baldovina vsi pozdravili. že poči glas, da je kralj prišel. V sobo stopivši pozdravi vsakega in ugledavši Baldovina reče : ,,Lej mi tudi kneza Baldovina! od kod? jeli z dobrim glasom od Prizrena od milega očeta ? jeli je zdrav Serbski kralj Stepan? jeli je v Prizrenu tudi tako veselo, kakor pri nas na Bojani?" Svetli kralj" — odgovori Baldovin - »ravno pridem od kralja Stepana in kraljice Marije. Nosim ti lep pozdrav od vseh in verh tega krasne darove od kraljice. Samo zapovej, kdaj te je volja darove sprejeti/' „Danes" — reče Dušan — ,si nemalo odpočij in spoznaj s temile prijatelji in jutri te prejmem kakor poslanca kraljice Marije. Jutri to bode Dean k meni spremil, ki bode danes za le skerbel * Drugi dan okoli poldne spremi Dean Baldovina v kraljeve dvore in Baldovin prinese kraljičine krasne darove. Izročevaje jih govori: »Svetli kralj, Zeški gospodar, pozdravlja te kraljica in te prosi, da darove lepo prejmeš in jih imaš za znamnje, da te ljubi in spoštuje in ceni tvoje prijateljstvo. Se te prosi, da izbrišeš iz spomina, kar se je zgodilo in ti ni milo bilo, ker tudi ona se bode samo tega spominjala, kar si jej dobrega storil." „Hvala, Baldovin" reče Dušan in pravi: „hvala kraljici zi sporočilo in lepe darove. Darove prejemam ali dolžnik ostanem, pa bom gledal, da se jej zahvalim, kakor se spodobi za me in za.njo. Ti pa knez, ko se nazaj poverneš, povej kraljici, kar od mene slišiš. Kar se je zgodilo, ne da se pozabiti; rana se more zarasti, ali krasta dolgo ostane in sled se vselej pozna. Ali pozdravi kraljico in jo zagotovi, da jej s hudim ne bodem nikoli vračal, ako zavolj česa, že zavolj očeta." „Eno sporočbo, svetli kralj" — nadaljuje Baldovin govor — „sem izveršil, zdaj mi dovoli, da ti-še drugo oznanim. Kralju Stepanu so glasove prinesli, da se na Bojani vojska zbira, da se je Zeta orožila in se Arbanasi puntajo, pa te te toraj oče pozdravlja, da spustiš vojsko z Bojane, ker se boji, da se v zemlji nesreča ne porodi." ,Sam si vidil" — reče Dušan — ,da mene ni bilo na Bojani, ko so mi ti gostje prišli. Všeč mi je, 4a so se me spomnili, ali jih nisem klical ne čakal. Zakaj so prišli, zato jih, knez, prašati ne morem, ali da niso iz hudega namena, zato je porok mesto, na ktero so j prišli in gospodar, h kteremu so prišli. Od več strani more Serbiji in kralju Stepanu nesreča priti, nikoli ne od Dušana. Da se je Zeta oborožila, da se Arbanasi puntajo, to, knez,'od tebe danes slišim. Ali če so ti glasovi resnični, če zemlji kaka nesreča preti, za svojega očeta in za svojo Serbijo bode Dušan svojo kri prelil. Kar pa želi*Serbski kralj Stepan, da razpustim drugove z Bojane, ta volja bi se mu spolnila, tudi če bi ne bil poslal zapovedi. Niso se ti drugovi zbrali, da ostanejo črez leto na Bojani, prišli so le za dva tri dni, pa pojdejo spet vsak na svoj dom. Poterpite nekoliko dni, pa zginejo oni šotori pod Skadrom. Zdaj pojdi, pa se veseli kakor naj bolje veš in znaš, in kedar mine dva tri dni, potlej ti da odporočbe za Prizren.' Baldovin se prikloni in z Deanom odide. Ko pride čas za obed, sede vsa gospoda za mizo in ko pride do napivanja zdravic, vstane Dean in na-točivši si kupo vina kralju nazdravlja: »Bog živi našega mladega kralja in hišnega gospodarja! hvala Bogu, da - 129 — smo-ga med se dobili, več ga od sebe ne damo in če po njega pride vsa silna vojska Serbskega kralja Ste-pana." Vsi skočijo na noge, vzdignejo sreberne čaše in vpijejo iz vsega serca: „Bog ga živi! in vsak terkne z vsakim, da glasno zvenkeče in pesem : mnoga ljeta, na mnogaja ljeta, se razlega, da vse germi. Ko se to nekoliko poleže, Dušan Deanu takole odzdravi : „Hvala tebi, knez in vitez, za zdravico in prijateljstvo: ako bode z nami dobra sreča, ne bodemo se tako berž ločili. Zdaj pa, bratje, natočite in se vzdignite. Ta čaša naj se popije na zdravje Serbskemu kralju Stepami in kraljici Mariji ; „mnoga ljeta, na mno-t^aja ljeta." Pesem se glasi, ali ne iz serca, ampak poje se, kar se peti mora. Drugo čašo Dušan natoči in nazdravlja : „Bog živi kneza Baldovina, od kterega v vsi Stepanovi vojski ni boljega konjika. Prinesel nam je od očeta pozdrav in od matere prekrasne darove. „Mnoga ljeta, na mnogaja ljeta! Vsi vzdignejo čaše in z Baldovinom terkajo. Po tem ga ogovori Dean in reče : „Ni mnogo manjkalo, knez, da se nismo nemalo poskusili s sabljo in z bojnim kopjem, zares brez šale. Ako bi ne bil jaz Dušana na poti srečal, ampak bi bil prišel v Prizren, bili bi se ravsnili in to ti pravim, rajše bi se s tebo poskusil kakor pa zadobil kraljevsko krono. Daj, knez, pogodiva se, daj roko, da, če kdaj sreča nanese, da ne pojdemo eden nad drugega junaka, dokler se midva ne skusiva s sabljo, kopjem ali pa če bode treba s pestmi." „Poskusiti se" — odgovori Baldovin — „z unukom slavnega Grebostreka bi za me slava bila. Tu ti je roka, knez Žarkovič. To se more kmal kmal zgoditi;! samo ne slušajte kraljeve zapovedi, ne razidite se na dom, ampak ostanite tako na Bojani pod šatri v orožju, pa bomo imeli ravs." „Poslušaj" — reče Dean — kar kralj misli, to ti sam pove, jaz ti pa tole pravim: „Dokler bode stala pod Prizrenom vojska, tako dolgo se z Bojane ne maknemo, in kolikor več ljudi se bode tam zbiralo, toliko v*eč nas bode tukaj. Jeli misliš, da ne vedo ljudje, da v Prizrenu Dušana sovražijo? jeli misliš, da svet ni zvedel, da ste kralju po življenju segli ? Ti sam, Baldovin, si Dušanov sovražnik; povedal ti bodem, knez, resnico, da oba veva, pri čem da smo. Kralj Stepan bode za sina umeri, za njega bode dušo dal, ali Stepan ni Bog, ki vidi človeško serce, da bi se ne mogel nikoli zmotiti. Vi ste, lej, že priče našli, da se misli kralj izneveriti. Sam Bog nam je kralja rešil iz Prizrena, več vam ga Ije ne damo, dokler nosimo na ramah glave. Kaj vas moti Skaderska družba, da nas hočete razgnali? Jeli vam je kdo ktero hudo rekel? Jeli vam je kdaj kralj zlo namerjal? Jeli je kje najti pokornejši sin? Jeli je kdo boljši prijatelj? kdo je dal kraljevi kroni svetlost? kdo vam je ime po svetu razglasil, kdo kri preliva, da se vi slavite? pa mu še ne dovolite, da sprejme svoje prijatelje, kakor bi rad in jih zaderži, dokler hoče, ampak lej vas precej z zapovedjo, da razžene iz Skadra drugove. Jelite, on naj razpusti prijatelje, vi pa tam sovražnike zbirate! za to ti pa pravim, knez Baldovin, in kar ti pravim, tako vsi drugi mislijo: mi od tod ne pojdemo domu, dokler stoji pod' Prizrenom vojska." „Lahko je tebi, knez, govoriti v sredi toHko drugov, ki tako mislijo kakor ti govoriš, ali je meni težko besediti, kjer me vsak za sovražnika ima. Ker pa hočeš pravo, dovoli tudi meni, da povem, kar vem. Kralju, to je res, se ne more v ničemur zameriti, ali vi drugi niste kakor bi morali biti, vi segate po kroni kralja Stepana. Sam ti, knez Žarkovič, si njegov sovražnik. Ker si tak prijatel resnice, tu si jo imaš, pa se nikar ne serdi. Sam si rekel in vsi smo te slišali, da si z vojsko nad Prizren šel. Veseliš se zdražbi med kraljema. Kar ti jaz pravim, to vsi drugi mislijo. Kralj Dušan bode za očeta umeri, to vsak ima usta; ali Dušan ni Bog, ki vidi v serce človeku, pa se more tudi rm vkaniti. Kdarkoli in odkodar koli gre in pride, vsi vpijete, vsi mu govorite, da ga v Prizrenu sovražijo, da mu tam po življenju strežejo, da za njega brez vas ni varnosti. Tako ga hočete z očetom spreti in vreči prepir med očeta in sina, pa hočete da vas tu pusti, da sinu serce ostrupite. Zato ti pravim, knez Žarkovič, kralj Stepan bi ne bil tako moder, kakor se s pravičnostjo hvaliti more, ako bi »vas tu pri sinu ter-pel in ne domu razgnal. Ali hočete z Bojane iti ali v Skadru ostati, to vam je vaša glava vaš svet. Mene niso v Skader poslali prosit vas, da so razidete domu, jaz sem vam samo zapoved prinesel, da se razidete z Bojane, vi pa storite, kakor vas je volja. Ako idete, to bode za vas bolje, ako ostanete, drugi za mano pridejo, ki vas bodo s silo razgnali. Pod Prizren se je silna vojska zbrala, gorje kraju, kamor se pomakne, gorje vojski, na ktero vdari. Mnogoteri izmed vas se bode premislil, ali tu ostane in čaka, volk bode oblekel ovčjo kožo in se smejal tistemu, ki mu bode jokati. Zato pa pravim, razidite se, ker bode prišel serbski kralj Stepan in požgal Skader, porušil kraljeve dvore in kaznil ne-zvestnike nektere z mečem, nektere pa z ječo. Že zdavno se je bilo vzdignilo mermranje, zdaj pa se premeni v krik. Skočijo na noge, izdero meče in zaerjove kot levi; naj le pride kralj od Prizrena, ako se je krone naveličal! drugi vpijejo: primite za orožje sedite na bojne konje, treba nam je na pi-oli iti. Spet drugi kriče: Povej ti kralju, da le eden noge ne bode prestavil, dokler kdo diše in nosi glavo na rami. Nas, mislite ločili od kralja , da bi ga po volji obsojevali ! Tega mi ne damo. —" Dušan jih miri, ali se mu ne dajo. Baldovin skoči na mizo, izleče kraljev perstan, in vpije na vse gerlo: V imenu Serbskega kralja Stepana! Kjer se taka o kralju govofi, tam" ne more njegov poslanec molčati. Kjer se tako misli in govori, tam so samo kraljevi nezvestniki. Kdor je svfljcmu kralju zvest, ne sme poslušati takih pogovorov. Z močjo kraljeve meni dane oblasti vam zapovedujem, da se razidete in še danes domu greste. Kogar jutri zora tukaj najde, nezvest je kralju Stepanu in zapade meču . . . ''Dalje mu ne dajo govoriti, potegnejo ga na tla in gorje bi mu bilo, če bi ga ne bil Dušan ohranil, on ga potegne k dve»im in odvede iz hiše. Baldovin se ni mudil nič na Bojani, odhitel je v Prizren, ko je dosegel svojo namero, vojsko napraviti med očetom in sinom in tako Dušana pogubiti. (Dalje in konec prihodnjič.) — 130 Mlađomašnik v Dobrinju na Kerku. (Dalje.) Več su V cerkvi ; mladoniašnik izpjevao molitve a sad uprav čita knigu (apustol). Pred njim na oltaru je njekakov sreberni tanjir; svati jedan za drugim ljube mladomašnikovu desnicu, koja leži na desnom rubu misala. Uz cmokanje svakog poljubca cmoka takodjer na sreberni tanjir kakov pliesniv srebernjak, a kad-kada i pokoji svietal zlatac. Subdiakon mora onaj dan dotle raztezati t. j. na „velu notu" apustol pjivati in ne smije prestati, dokle god ne poljube svi pircvljani ruku mladomašniku. V to isto vrieme njegove dvie sestre, ako neima šestar, to onda druge dvie mladjahne djevojke, svaka svojom kilom lusmarina liepo Jabukami, srebrom, zlatom i vtičicami (iz testa) nakit-jenom v bevici, a v desnici krasnom mošnjom , pobi-raju med inim svietom milostinju; koja je sva za mla-domašnika a i mOra da bude, kad one prose: „pomo-zite mladoga popa.„ Maša je svršena: malo puka izadje na polje, da bude mladomašniku in ostalim pirovljanom njeslo više prostora, kuda da se provuku iz crkve. Mladomašnik ide naj prvi noseč v svakoj ruci kitu lusmarina i mošnju s novci, što mu sestre ponudile in darovale. Na cerkvenem pragu se sustavi, ostali popovi mimo njega izadju, v to dodju četiri svali, uhvate prijazno mladomašnika i podignu ga tako visoko, da vdari tjemenom V gornji prag in to redom trikrat; drueije doseči mogu jer to nisu vrata s. Petra v Rimu. — Vpitaj jih, što bi to značilo, odgovorit će ti, da je to prvo zato, što je takva stara več navada, drugo zato, da se mladomašnik spomene, kad je prvi put takovom svečanosfjn iz cerkvi izašul in kakovu je čast stekal, s' koje mora crkvi — svojoj zaručnici — na vieke ostati vieran. Sopci sa zastavnikom stupaju napred, zvonovi na zvlBiniku opet ozvanjaju a možari jim se odzivlju in tako trie^kaju, da se sva okolica trese. Svi pirovljani pošli su redomice k objedu. Neču da vam opisujem ni jila ni pitja, ta većom stranom znate, što i kako može težačka ruka pripravili, koja ne umie ni čitati, a kamo da se kuharskom knjigom posluži ; vina neću da hvalim, jer svaki znade, da ga je boljega u seljaka, što ga sam pripravlja, nego li u gradjanina, koji sam ne znade, što imade v podrumu, jer je možda deset gospodarov pro-mienilo i u svakoga bilo krstjeno, prvo nego njemu V podrum došlo. Objed je na svršetku, dosta je pjevanja ibučenja; pozorno, zapoćet će zadnju napitnicu. Sojfci slažu svoje instrumente a djevojke i mladtči pokašljuju, valj da hoće da slože svoja grla. Sopci zasopu a množina glasov udari u pjevanje. Svi pitaju za mladomašnika (jer on mora na objedu drugih služiti a ne smije ni sjesti, nego uviek paziti, da odličnijim osobam štogod ne pofali) pa eto ga gdje je priskočil do prvoga stola. NajprvJf glava ponudila mu čašu, oplivajuću kipećm vinom. Pjevanje uz glazbu opet zaorilo; on očekiie čašom v ruci a vika jošte uviek traje, nu čim su zagrnijeli oni redci »pij ga muže kako druže" mladomašnik nagnu čašu do ust le izpija a oni ponavljaju rečeni redak, dok pijalica čašu Ijepo ne posuši. Zatim krenuli napojnicom dalje i tako napijali, dokle ^vih ne zapal red. Ljudi se već dobro pogostili a bolje ponapili. Doba je, da se iz kuće poberu a nije jim ni zal, osobito cvatućoj mladosti, jer je sad putovati do plokate (piazza) ; tu će se zakružiti narodni ples. Sada već ne smiju prednjačiti sopci ni zastavnik, neg ide najprvi svat košarom na glavi a v košari gori rilom okostnica volje glave, iz gerla joj raste kila lovorike, nakićena naran-čami, jabukami i osugami. Sopci stupajuć uz zastavnika njekakav tih i umieran marš. Za ovom četvoricom idu! ostali pirovljani sve dva na dva, i to: najprvi mladomašnik svojom majkom (ako nije, onda svnjom najstarijom i najbližom rodjakinjom). Odmah za njim ponosno koracaju sve veće glave, zatim svatovi a za njimi svi ostali pirovljani svaki svojim plesalicom pri boku. Tu nije iznimke; bil pop, bil svetovnjak; bil on izučen gospodin ili prosti težak.....svi moradu propratili mladomašnika do plokate. (Konec prih.) Besednik. V LJubljani đne 6. novembra. Rođoljub. —Vsak narod, bolj ali inanj ouiikan, ima može, koji so mu na Čast zavolj neumerlih zaslng, ki so si jih pridobili v blago vitem svojem življenju. Oni so mu v dragem, hvaležnem spominu, in čem več jih ima, tem bolj sme ponašati se. Brez tacih verlib mož tudi Slovenci nismo. Ima jih tudi nas narod, in oni so mu zlate svetinje, dika in ponos. A kdo je med njimi najdragoceneji biser, kdo svitla juteruica v okrožju druzih bliščcčih zvezd, tega ni težko uganiti. Vodnik, oČa pesnikov naŠib, je tista zvezda predhodnica,-tisti neprecenljivi biser. On je ona blagodiČna cvetka, koja je scer zaperla krončico svojo uže pred mnogo leti, pa nježni nje duh vender vedno dlje, odkar se je razlil po domačih pokrajnah, in bo tudi dihal neprestano med narodom slovenskim. Njemu naj se poje slava po dolinah in višinah, — povsod po Slovenskem naj mu odmevajo na čast in slavo slavilni glasi zvestih sinov slovenskih. To je sveta dolžnost; zakaj on je podal narodu slovenskemu ključ do omike, pokazal mu pravo, edinopravo pot do nje. Podal mu je tudi kermilo Čez kernice, Čez plitvice, in za terdno naročil, da naj krepko in neustrašljivo jadra naprej po'va-lovitem morju ter vedno možato nasprotuje mnogostran-skim nevihtam. Njemu so letos verli narodoljubni ovdašnji dijaci in neka domolj. gospa prekrasno oklnČali grob, tako da je krasota gomilina marsikoga privabila premišljevat zaslug pesnikovih in osode blažene matere Slave. Marsikteri zvesti Slovenec je obstal pred grobom in se vtopil v misli tako, da se mu je globoka zamiŠljenost brala na obličju. Tudi mene in spremljevavca mojega, verlega Slovenca, so nenavadni občutljejl navdali, dimili v serce in nama dušo prevzeli tolikanj, da sva dalj časa stermela v okrašeni grob : vsa zamišljena. Mila pa je nama storila se, da se poleg I Vodnika poČivajočega Čopa skor živa duša spomnila ni. j Ves kinč grobu njegovemu bil je majhen venec; toda nič ne de, mu je pa prihodnji dan zato narava poskušala vstreČi z belo zimsko haljino. — Kolikor sem zvedil, bo „Slovenski Zabavnik" kraalo zagledal beli dan. Prišel bo spod gosp, Milicovega tiska. Nadjati se je, da mu bo tisk prav lep, pa tudi scer oblika. Marsikdo ga uže željno pričakuje. Priložena je 14. (poslednja) pola Marije Stuartove. Natisnil Janez Leon v Celovcu.