Zentralblatt für Bibliothekswesen.
Leipzig. XXVIII/1964, 12 št., 768 + XXVI str. 8°.
Zentralblatt je začel izhajati leta 1884 kot osrednja nemška revija, namenjena znanstvenim knjižnicam in teoretičnim vprašanjem bibliotekar-stva. Revija si je pridobila v mednarodnem svetu velik ugled, saj so bili člani uredniškega odbora vedno strokovnjaki svetovnega slovesa, npr. njen ustanovitelj Otto Hartwig, Georg Leyh, Joris Vorstius, Horst Kunze idr. Leta 1960 je revija razširila uredniški odbor in povabila k sodelovanju tudi strokovnjake vzhodnoevropskih dežel. Novi uredniški odbor si je zadal kot glavno nalogo uvajati dialektični in zgodovinski materializem na vsa področja bibliotekarske vede, pomagati ustvarjati nove metode v socialističnem bibliotekarstvu in seznanjati
nemške bibliotekarje z bibliotekar-stvom drugih, predvsem socialističnih dežel.
Leta 1964 je ustanovitvena letnica društva bibliotekarjev v DDR. Zato je v letniku 78. vrsta člankov posvečenih temu dogodku. Dr. Horst Kunze piše o nacionalnem pomenu in nalogah nemškega bibliotekarskega društva, Gotthard Rückl o njegovi organizaciji in poslovanju, Erwin Marks pa poroča o ustanovnem kongresu. O knjižnicah v socialističnih deželah pišejo inozemski sodelavci: Witold Stankiewicz o nalogah in dejavnostih Biblioteke Na-rodowe, I. F. Grigor’evna o državni knjižnici M. J. Saltikova-Ščedrina. Gerhard Pomassl poroča o informaciji v sovjetskih bibliotekah in izčrpno popisuje organizacijo vseh centrov, ki izdajajo bibliografska pomagala za uspešno informativno službo.
Kot gost je objavil Jiri Cejpek razpravo o možnosti mednarodne koordinacije pri nakupu knjig med knjižnicami socialističnih dežel. Problem koordinacije pri nakupu literature je vedno znova predmet razprav v vseh mednarodnih bibliotekarskih revijah. Kajti danes si niti največje knjižnice na svetu ne morejo kupiti in obdelati vse potrebne literature. Zaradi tega nastajajo razni načrti za sodelovanje med bibliotekami na zelo široki ravni, npr. severno-amerikanski Farmington Plan, severnoevropski Scandia Plan in drugi. Avtor obdela vse probleme, ki nastajajo pri taki povezavi med bibliotekami, in predlaga za realizacijo sodelovanja na tem področju med socialističnimi deželami »Plan S«. O mehanizaciji v sodobni knjižnici piše izčrpno Werner Dux. Poleg nekaj teoretičnih člankov o vlogi knjižnic v socialistični družbi najdemo še vrsto tehtnih razprav o organizacijskih vprašanjih v bibliotekah in o zgodovini knjižnic. Vsaka številka prinaša tudi recenzije bibliotekarske literature, kratke notice o dogodkih v bibliotekarskem svetu in seznam novih knjig in važnejših člankov z našega področja.
Ne smemo pa pozabiti dveh poročil, ki sta za nas Jugoslovane posebno
zanimivi. Prvi je članek Ivanke Vese-linove, ki na štirih straneh poroča ob 125-letnici biblioteke Matice Srpske v Novem Sadu o njeni zgodovini in nalogah biblioteke v sedanjosti. Drugo poročilo pa opisuje spominsko razstavo Vuka Stefanoviča Karadžiča ob 100-letnici njegove smrti v državni biblioteki v Berlinu. Razstavili so dragocene prvotiske in druge redke primerke iz fondov Nemške državne biblioteke, Narodne knjižnice iz Sarajeva, Univerzitetne biblioteke v Berlinu, Jugoslovanske biblioteke Humboltove univerze in knjižnice nemške akademije znanosti. Prikazali so Vukovo življenje in njegovo delo na področju jezikoslovja, etnografije, folklore in zgodovine. Pokazali so na Vukove zveze z znanstveniki Vilhelmom in Aleksandrom Humboltom, Leopoldom Ran-kejem, predvsem pa podčrtali njegovo prijateljstvo z Jernejem Kopitarjem in z bratoma Grimm. Posebne vitrine so posvečene temam Karadžič in Goethe, Karadžičeva šola in Karadžič v sedanji Jugoslaviji. Vrsta publikacij, ki so izšle po letu 1945 v Jugoslaviji, prikazuje veliki pomen njegovega dela za jugoslovanske narode v sedanjosti.
Zentralblatt je ostal revija na mednarodni ravni kljub spremenjeni orientaciji, kajti prispevki so znanstveno obdelani in zajemajo bistvo problemov.
Breda Filo