I. lejtnik 1923. julius 20. 8. numera. Podgfovorni reditel: LUTHAR ADAM v Piiconci. Pom. reditela : Fiiszar Janos 3 Kovats Stevan v M. Soboti. Lasztnik i vodavnik: Prejkmurszka evang-. sinyorija. Cejna na leto 20 din., edna numera 2 din. * Rokopiszt sze v Piiconce majo posilati. Naprejplacsilo g-orivzeme vszaki ev. diihovnik i vucsitel. KUZMITS STEPAN j 1723—1923. Prejkmurszka evangelicsanszka sinvo-rija {e juninsa 29. prevecs znameniti szve- | tek scvetila v Sztriikovci. Te den sze je zahvalno szpominala z-szvojega najprvoga velikoga piszatela; Kiizmits Stevana, ki j sze pred 200 iejtmi v Sztriikovci narodo. I Sztriikovszka obcsina nerna szamo i dobre, razmete verte, nego vecs dobroga ! imena trzcov i zevcseni itidi je tiidi dala narn. Med tejmi szlejdnyimi lejko imenii- ; jemo nej szamo Kiizmits Stevana. z-koga sze zdaj szpominamo, nego f Vajda tabla-birova, Stftar diihovnika, Vertes, Bacz vu-csitele, Siftar orsz. poszlanca, dr. Vucsak ; vracsa i- nei naszlejdnye Bako Karola, ¦ nasega Lfszta siritela, eminentnoga muzsi-kanta i agilnoga vezdasnyega Sztrii-kovszkoga vucsitela, ki sze je prejk mej- szec dni trduo z Sztrukuvszkov mladez-nov navkiip,.naj pri tiasem szvetejnyi vsze vugodno i vu lejpom redi tecse Ka je tudi tak bilou, za tou escse na etom meszti nyemi mamo praviti nase presti-manye i hvalo! Zviin nasega Liszta hej szamo vszi Prejkmurszki liszti,, kak Morszka Krajina, -Nas Dom, :jzabadsag i Novine, nego tiidi orszacski dnevniki, kak Jutro, SJovenec, Agramer Tagblatt^ itv. Szo prineszli iejpo szpominanye .k nasemi szvetki. Na presztori szv^tka je vsze vu naj-jaksem redi pripravleno; z-cvetjem osz-najzseno, z-gyalicsovim i brezovim vejem opleteno. Tam sztoji Puzsavcsarov hčresen prilicsni oltar, steroga vnougi z-obcsiidi-vanyem preglednejo. Jeszte predganca, za Sztran 88 DUSEVNI LISZT ¦ julius 20. peszmarszki ino igre khorus tribtin, na > poszliihsavcov racsun z^deszek zgotovlene sztolice, za cerkevne i szvetszke goszte z-vejom pregrajeno zouszebno meszto ogvii- j sano. Precimbna okiincsana vrata csakajo j szvetecsi publikum. Na vrataj szmo ete lejpe govore csteli: »Blagoszlovleni je, ki | prihaja vu imeni Goszpodnovom- Ki za j brate zsive, naveke zsive; Dela *ajem je | vekivecsnoszt; Hodmo, dicsmo Bouga"! ' Na narodjenya hizse sztejno posztavlena mramorna szpomenka tabla z-etim napisž-kom: ,,V etoj hi'zi sze narodo Kiizmits Stevan 1723." Pod tem napiszkom vidimo obrazko v kamen vrejzano Biblie. Obri table cstemo etivi rejcsi: ,;Dika nyemi!" Tou lejpo mramorno tablo szo Sztrukov-csarje szpravili szvojemi velikomi szinouvi na szpoumenek. Szrdcsna hvala nyim! Tabla je odkrfta med szvetesnyim govo-rom Siftar Karoly diihovnika. Po poldnevi po ednoj vori gibni kejp vidimo okoulik Sztriikovec. Autobus za autobusorn drndra, fiakerje sze tirajo; z-biciklimi, z-kouli i peski sze nezracsunana vnozsina vala proti Sztrukovcom. Vu naj-veksem racsuni sze je Szobota pokazala vo. Zasztopane szo bile vsze porgarszke i szoldacske oblaszti, sole, tam je bila vesz prvejsa i novejsa inteligencia, trzci, gosz-tilnicsarje i driigi sztancsarje. Ali ttidi z-cejloga Prejkinurja brez razlocska vadlti-vanya szo prihajali ludje vu veliki seregaj. Tam szmo vidli escse z Stejera, predvszem z Radgonye na cseli z diihovnikom, vnouge gouszte. Red szo Sztrlikovszki og^ngaszilci drzsali gori. Po poldnevi ob driigoj vori. sztoupi na meszto szvoje pod vodsztvom Bako Karolya Sztrukovszki—Puzsavszki mejsani khorus z Sztrukovszkim igre khorusom i zacsne sze szvetek pouleg naszleduvajou-csega redoveka: 1. ,,Dika, cseszt i hvala", popeva mejsani khorus z-szprevajanyem igre khorusa. 2. Kovats Stevan sinyour szledecsi. odpretni govor i molitev pravijo : Milosztsa vam i mir od Boga Ocse nasegai od Goszpodna nasega Jezusa Krisztusa! Prejkmurszka evangelicsanszka sinyo-rija je dokoncsala, da vo pokazse zahval-noszt szvojega szrdca proti nasemi naj-prvejsemi piszateli, Kiizmics Stevani, bivsemi surdanszkomi duhovniki, ki sze je na etom meszti pred dvejszto lej!mi naroudo. Z-poniznim szrdcom szmo prihajali eszi, naj szvoje postenye i cseszt vo pokazsemo i nyegov szpoumenek ponouvimo. K-etomi ouszvetki proszimo visnyega Boga po-moucs etak sze molecsi: Molitev na Kiizmics Stevana 200 iejtni szpoumenek. Szvetek szvetit szmo sze szpravili vkiip eszi, z blizsanyi i dalesnyi krajin — vekivecsen nas Ocsa nebeszki! Szpoumenka szvetek szveti nasa sinyoria. tvojemi vernomi,. indasnyerni szlugi, steroga szi tl pouzvao z-etoga meszta za pasztera k szvete matere cerkvi. -- Ti szi ga pouzvao z-postene ete sztriikovszke veszi krila na veliki •' presztor delavnoszti. da naj od tebe vzetim obilniin diihovnim poszvejtom szvejti ynougim naszlednikom tvojim. Z-pobozsnim obcsutejnyem sze z-glednemo nazaj vu ta preminoucsa, i na eto pred evangelicsanmi tak szveto meszto, gde je Kiizmics Stevana zibel zibaia i gde je vu detinsztva i mladoszti szvoje blajzseno vrejmen troso. — Dobro znamo — oh Goszpodne —, ka sze je nyegov prah zse davno vjedinao z prahom materne zemle, — ali dfih nyegov, steri je tebi szliizso, steri je nam evangelicsanszkim vernikom pesz-mene knige szpravo, i na nasmaterni jezik julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 89. dojobrno tvojega szvetoga Szina navuk: Nouvi zakon; ki je nasega maloga naroda jezik v pjszmeni jezik posztavo: — Dtih nyegov je nej prejsao z-preminou-csima sztotinoma; — on zsivč, i escse dendenesnyi szvejti nam, vcsi, batrivi, varje i brani nasz vu zsitka vderjajoucsi viheraj! Oh Goszpodne! dopiiszti nam, da sze na tvoji veliki apostolov Petra i Pavla imena den, szpomenemo ete nase krajine najveksega szina, ki je nam apostol bio, ar je na nas jezik preszado te najbole szvete knige. Tebe dicsimo za vsze tou oh zmozsen Boug — ar szi ti vcsino nyega za velikoga, na szpoumenek vrejdnoga. Ti szi sztvouro vu liidi taksa szrdca, da z-reda nasega szhajajoucse velike szini, naj — nej szamo vu zsitki nyihovom čsesztimo, i postiijemo ; — nego je escse po szmrti vu szpoumenki obdrzsimo. Vekivecsen veliki Boug! Vsze je preminoucse na etoj zemli. Prejde ed-nouk — kak tou tvoja szveta rejcs vcsi: neba i eta zemla, zevszov dikov szvojov. edno pokolejnye odide, i driigo pride; toga ednoga grobi sze na toga drtigoga zvrsijo. — Ali tvoji odebrani szpoumenek goriosztane i prezsive pre-minoucse sztotine! Li szamo oni szpou-menek prejde prvle, liki sze nyihovi grobi zglihajo z-zemlouv, ki szo szamo tejli zsiveli. Ali ki tebi zsivejo, nyih szpoumenek sze ponouvi i voke bodo zsiveli, od pokolejnya do pokolejnya, do nedokoncsani sztotin odvejtkov. Szve-dousztvo je na tou denesnyi den, steroga po dvema sztotinoma dnesz szvetimo tvojemi vernomi szlugi, ki je eti zagledno najprvle szunca poszvejt, ki je cejli szvoj zsitek Tebi i tvojoj szvetoj materi cerkvi gorialdiivao. Oh Goszpodne! opominaj nasz csesztoukrat na eto pravico. Sto duhi zsive, z-diiha bode zseo zsitek veki-vecsni! Prejde ete szvejt, zevszov szvo-jov dikov, ali ki tebe liibijo, osztanejo na veke! — Opoumeni nasz den ete, da nej bogasztvo, preczimba i prejd- nyoszt vcsinijo csloveka veiikoga, nego znanoszt i moudroszt, ta diihovna veli-koszt, stere poszvejt sze szvejti i vidi prejk preminoucsi sztotin temnoga mra-ka. — Opoumeni nasz na tou, ka nej z-ti pozlacseni zibel mehki posztel zidejo cslovecsansztva najveksi dobrocsinitelje, nego obri gyaszel, obri ti nisziki hiit, je szvejtila najvecskrat ona zvejzda, stera je szvejtila i szvejti vnozsinam; i na-rode pripeiala k-nebeszkomi zvelicsanyi. Preveliki Boug, dober ocsa nas ne-beszki! Blagoszlovi efe nas szpoumenka szvetek, z-sterim tvojo veliko dobrouto zvisavamo. Blagoszlovi. eti vkiipszpravleno vnozsino, stera dokecs z edne sztrani zahvalnosztjov dfcsi; z-druge sztrani z-pobozsnosztjov ponavla tvojega vernoga szlugo Kiizmics Stevana dragi szpou-menek, ki sze je pred dvejsztolejtmi na etom fundusi naroudo. Blagoszlovi eto obcsino, nye verne szini ino cseri, vsze male i velke kotrige. Daj, da nej vu ti nesztalni preidoucsi, zemelzski dobroutaj iscsejo veszelje szvoje, nego vu tom, da vrejdni pohod-niki bodejo vu verevrejloszti, vu aldii-vanyavoinosztf toga nemrtelnoga diiha velikoga szina, veszi ete postene. — Blagoszlovi liibleno naso szvčto mater cerkev, naso sinyorjio, da sze po teli-kom hiidom sorsi i tezskom trplejnyi, zse ednouk bougsi dnevov vcsakamo; ednouk pa vu toj odicsenoj domovini, z-nasimi Itiblenimi navkup vzsivamo on blagoszlov i neduzsno nebeszko radoszt, stero dobijo vszi pobozsno zsivoucsi, za vrejdnoszt tvojega szvetoga szina Jezusa Krisztusa Amen. 3. »Visziki Boug, szvčti Ocsaa, po-peva mejsani khorus z-prevžjanyem igre khorusa. 4. Siftar Karoly bodonszki dahovnik szledčcsi szvčtesnyi govor drzsijo: Sztran 90 DUSEVNl LISZT juiius 20 Na Kuzmics Slevana rodsztva 200 iejtni szpoumenek. Pred XII !l.. »I predvszem, prah zemla bode, kak je predtem biloti ; diisa sze pa povrnc k-Huogi ki je nyou dao " L. K. Nigdasnya isztina je: Nigdar ne povej zacsetek, Kaksi bode dokoncsetek! I kak vnogokrat szmo zse szpoznali tej rejcsi isztino! Nas Zvelicsitel sze je vu sziromaskoj sztavi naroudo, prva zibel nyegova szo nevolne jaszli bile. Sto bi miszlo pri nyegovom rodsztvi na nyego- ! voga zsitka velikoszt, na tiszti blagoszlov, steri de j zsnyega na narod cslovecsi szhajao ? On nasz : je pelao na szpoznanye Boga, on nam je vo-oznano bozso szveto volo, i on nam je pre- i szveto vu szvojem vcsenyej, vu nouvom zakoni I tiszto pout, stera na zsitek i zvelicsanye pela. j Dvej jezero lejt je zse, ka ]e ete navuk na ! szvejt prineseni: keliko cslovecsega vcsenya je zse minoulo vu tom csaszi, ka je edno poko- j lejnye vozbrodilo, tiszto je to driigo zavrglo, ali j Krisztusov evangeliom escse denesnyi den sztoji, ! niscse nemre k nyemi prikapcsiti ali vkraj vzeti ! ni edno litero. — Kak prouszto, szirmasko je bilou Jezusa rodsztvo i donok on escse denesnyi dčn kak visziko sztoji, millio i millio diis ga j dicsi i zvisava. Keliko zemelszki poglavnikov, keliko zmozsni kralov i vojov je bilou, nad steri zmozsnosztjov vu nyihovom vrejmeni sze je vesz szvejt csiidiivao i dnesz den je zse pozableno imč nyihovo; ali Jezus zsive vu szvojoj diki i na veke zsivo bode. Ali tam jeszte Luther nas zmozsen refor-m&tor, kak prouszto je bilou nyegovo rodsztvo! Sto bi miszlo, ka toga nevolnoga, szirmaskoga bajcara szinii de vesz szvejt poznao i milli-onje dicsili i blagoszlavlali bodo prah nyegov, escse na sztotine po szmrti nyegovoj/ Nigdar nepovej zacsetek, Kaksi bode dokoncsčtek! Te rejcsi isztino moremo szpoznati mi tfldi, gda szmo sze eti pod bozsov nčbov v-kupeszpravili, — naj dnesz, gda krsztsanov vno-zsina dva najveksiva apostola, kakti Peter i Pavla szpoumenek ponavla: mi tiidi edno kratko voro poszvetimo onomi mouzsi, ki je nasej krvi krv, apostol prekmurszkoga naroda, apostol prekmurszki evangelicsancov i to je bio Kiizmics Stevan, steroga rodsztva dvejsztoulejtni szpou-menek dnesz zahvalnim szrdcom szvetimo. Eti na etom meszti sze je v szirmaskoj sztavi naroudo, eti je tekla ednouk nyegova zib-el. I gda je nyegova draga mati eti pri nyegovoj zibeiki lejpe szlovenszke peszmi szpejvala, z sterimi je kak vszaka mati szvojega szinka vu szen szpravlala; sto bi miszlo escse teda, ka on bode nasega prejkmurszkoga evang. szlovenszkoga liidsztva najveksi szin, steroga szpoumenek do nyegovi vniiki, nyegov narod blagoszlavalao escse teda, gda nyegove kouszti zse davno szprhnejo vu toga kmicsnoga groba mrzlom krili. ? ! Nevrejdni osztanki bi bili nasi ocsakov, csi bi sze z szvoji dobrocsinitelov, z szvoji diihovni vojov szpozabili i na nyihov szpoumenek ni edno kratko voro nej aldiivali! Bojdite zato pozdravleni! bojdite blago-szlovleni vszi prekmurszki szinouvje, i cseri, nasi dragi gosztje i priatelje, ki szte sze vu etoj vori eti vkiipeszpravili, gde sze je na-roudo Kiizmics Stevan, gde je tapotroso szvojega detinsztva neduzsna -lejta, naj nyemi prineszete vase ltibezni eden disecsi czvejt, nai na nyegov szpoumenek poszvetite edno kratko voro. Vrejden je te dike, vrejden te dobroute Kuz-mics Stevan, ar mi escse dnesz vzsivamo nye-gove triide i blagoszlov nyegovoga zsitka. On je dao vrouke nasemi szlir enszkomi liidsztvi na maternom jeziki biblio i peszmene knige i on je napravo z szvojim delom. nasega liidsztva piszmeni jezik, steroga escse dneszden gucsimo. Nase krajine najveksi szin je Kiizmics Stevan! I csi ravno ga je sors od szvojega rodsztnoga kraja dalecs odpeiao, donok szi je vszigdar na szvoj mali narod miszlo, za nyega sze triidio i ztem ka ]e nouvi zakon na nas jezik doliobrno, je nas apostol gratao. wMilo mi je to liidsztvo ar szo liki ovce brezi pasztčra!" Tak sze je ednok gorizdehno Jezus nas Zvelicsitel, gda sze je na to nevolno, od farizeusov zapelano,blodecse liidsztvo zgledno. »Milo mi ]e to liidsztvo, arszo liki ovcč brezi pasztera!« Tou obcsiitejnye sze je pobii-dilo vu szrdci Kiizmics Stevana tiidi, gda sze je na szvoje nevolno, odpaszterov odtrgnyeno evan-gelicsanszko szlovenszko liidsztvo zgledno. Ar vu zsalosztnoj sztdvi je bilou vu tora vrejmeni nase evang. szlovenszko liidsztvo, ober steroga julius 20 DUSEVNI LISZT Szfran 91. je divjao grozen viher verszkoga preganyanya. Sole, cerkvi szo nyim vzeli, vucsitele, diihov-nike odegnali i vu temnico vrgli; csi szo bozso rejcs poszluhsati steli, vu driige krajine szo vandrati mogli, 3—4 dni dalecs potuvati, naj szvoj duhovni glad i zsij otavijo. Doma, hizsne bozse szliizsbe szo drzsati nej mogli, ar szo nej meli na szvojem szlovenszkom jeziki ni biblie, ni knig peszmeni. ,,Milo mi je to ludsztvo!« tak szi je gori-zdehno, gda je vido, kaj kak jelen k hladnoj vodi, tak prihaja k nyemi nyegov narod, z velike dalecsine. Liibezen szvojega naročfa ga je nagi-bavala, naj doli obrne biblio na nas szlovenszki jezik. Sto bi nam znao povedati, keliko dnevov, keliko kmicsni noucsi je on vu zsmetnom triidi tapotroso, dokecs je to veliko delo dokoncsao, i te naj dragsi kincs: biblio na szlovenszkom jeziki nam vrouke dao ? ! Ka je bibJia? Nej driigo, kak pout zveli-csanya, vretina nasega mera i blajzsensztva; zsilka vucsitel i pravi obeszelitel. \ - ,,Liibi goszpodnoga Boga tvojega, z cejloga szrdca, z cejle diise, z cejle pameti i moucsi tvoje, blizsnyega tvojega pa kak szamoga szebe." Touje nakratci summa cejle biblie. I sto bi mogao od toga kaj lepsega, bougsega i blajzse-nejsega vcsiti ? Liibi Goszpodnoga Boga tvojega ki je tebe sztvouro, ki szkrb ma na tebe i tebe blagoszlavla vu etom i prisesztnom zsitki, — i liibi bjizsnyega tvojega, ar je on brat tebi, gde ste zsive, steri ste jezik gucsi i v steroj ste cerkvi moli Boga szvojega. Ali biblia je vretina trosta, mera i viipazni. Gda me neszrecsa doszegne i priatelje me osz-tavijo, kak vjeszeni liszt drejvo, ali gda zgiibim vsze tiszto, ka szam liibo, ka je drago bilou pred menom: blajzseni szam csi v rokaj mam biblio, ar je to vretina vere, z sterov escse vu tom najveksem trplejnyi znam etak veleti : ,,Vadliivanye oh ti bozsi dar, • Ti, ti szi mi angel mera, rl - V tvojem krili nevcagam nigdar, Vu noucsi kakste vihera; Ka bi bio jasz brezi tebe, * ¦;.. Naj dragsi blagoszlov nebe". " • '' . Ali csi obtriidim i opesam, csi mine za mene vsze tiszto, komi szem sze ednouk radti-vao; — pokoj vu biblii najdem, zsnye csiijem eto lejpo rejcs Zvelicsitela mojega: ,,hodte k meni ki sze triidite ino szte oklajeni i primeni za szebe mer i pocsinek najdete. Ali csi zabloudim i pregrehsim, csi doli sztoupim z te prave pouti, csi sze gori zbiidi moja grejhsna diihsna vejszt, stera me szoudi, kastigai szkvarjiije tom odznoutra; troust vu biblii najdem; odnut csiijem: ,,Viipaj sze, grejhi tvoji szo ti odpiiscseni, vera tvoja je tebe zdrzsala. Ali csi sze mojega zsitka szunce zse k | vecseri nagne { vidim, ka je zse bliizi vora, | gda sze odpre predmenom kmicsna noucs groba; — moucs k-tomi szlejdnyemi boji z biblie dobim, ar zsnye cstijem: ,,Neboj sze, iasz szem gorisztanejnye i zsi-tek, ki verje vu meni i csi merje zsivo bode." Oh dragi, dragi kincs nam je biblia i nezra-csunanoga blagoszlova vretina. Bojdi blagoszlovleni zato Kiizmics Stevan, ki szi szvojemi liidsztvi na maternom jeziki vroukedaote dragi kincs i tak pred nyim odpro vretino mera, trousta i blajzsenstva! Ali nej szamo vu cerkevnom, nego vu na-rodnom dugovanyi sze je tiidi vekivecsne hvale vrejdnoga vcsino, gda je biblio i peszmene knige na maternom jeziki dao vrouke szvojemi narodi, ar z-tem je sztvouro nas piszmeni szlovenszki jezik. — Ka ma hvaliti nemska lileratura Lutheri; ka z onkraj Mone zsivoucsi szlovenje Trubari, tou mamo hvaliti mi nasemi Kiizmics Stevani. Nyegov jezik szo gucsali nasi ocsacci i te jezik drzsimo escse dnesz mi nyihovi vniiki, Velike, velike hvale je szebe vrejdnoga vcsino! I ka je najetn i lon za te vnougi triid nyegov ? Nikaj driigo, liki szpoumenek steroga mi nyemi posztavimo! Kiizmics nam je dao vrouke biblio, zsnye znamo, ka te pobozsen, te veren, steri za ob-csinszka dobra dela, nemerje na veke; — i tak Kiizmics nasega maloga naroda najveksi dobrocsinitel tiidi na veke zsiveti more. »I predevszem prah naj zemla bode« ali diih sze pa povrne i zsivo bode. Kiizmics Stevana rartve kouszti dalecs od szvojega douma vu tiihini pocsivajo, ali nyegov diih, nyegovo ime i szpoumenek je med nami, ar te pobozsen, steri je za vecs jezero liidi gorialdiivao blagoszlov zsitka szvojega, zse eti na zemli na veke zsiveti more. )• Sztran 92. DUSEVNI LISZT julius 20. Kiizmics Stevan z szvojim delom je szam j szebi vekivecsen szpoumenek szpravo, ali szpou-menek szo nyemi posztavili ete veszi mesztan- ; csarje tiidi, steri sze naj zdaj odkrije ino glaszi ' tomi prisesztnomi pokolejnyi ime i delo onoga velikoga mouzsa, steri sze v nyihovoj veszi na- ; rodo. | Ali posztavimo mi tiidi nyemi szpoumenek, ! nej szamo z trdoga i mrzloga kamna, ar po ' vrejmeni escse kamen zna na nikoj pridti; — nego posztavimo nyemi szpoumenek vu zsitki vu dobrom zsivlejnyi, st.roga dobrouto i blagoszlov 'naj vzsiva i zsnyega sze szpomina to prisesztno pokolejnye; z tem pokazsemo, ka mi postujemo I nasega naroda najvekse dobrocsinitele, z tem i pokazsemo, ka Kiizmics Stevan zsive i zsivo j bode. Amen. ¦ ^ , .'; | I 5. ,,Goszpoud je moj paszter", po- , pejva mejsani khorus z-szprevajanyem igre j khorusa. 6. Vucsak Lajos, Sztriikovszki mla-denec, navdiiseno naprejda po Fliszar Janosi, nasem neobtrudnom, mogoucsnom peszniki na tou priliko piszano szledecso peszem: , Kiizmics Stevana szpoumenek. Piszao : FHszLr Janos. Navdiiseno tii sztojimo, N Kuzmicsa szvetek szvetimo: Na' etom predragom meszii, Ode je on pred dvejsztou lejti Zagledno szunca poszvejt, Poroudo sze na ete szvejt; - » - Ode ga je mati zdajala Ino ga zibel zibala; Gde sze je, kak dobro dejte Osznavlao, raszao, gorjemao. — Nej je znao te escse niscse, Ka je szkrito v-nyega szrdce? Li szamo te visnyi Boug szam, Ki je nyega dariivao nam! . . Neprebrodjene szo poti, Stere te sztvoritel csini, ^ ' Stere on nam podeljava I narode blagoszlavla. Voprebere prouszte szinf, 1 zsnyfh apostole zbiidi, Kf z-gorecs' szvejcsov vodijo, Narodov szrecso brodijo. Ki neobtrudno delajo, Blajzsensztvo ludi szpravlajo, Noucs-den szq vrejlo szkrbijo Za obcsinszka sze triidijo. Ka je bio Mozes Izr'eli, Ka Luther Marton Nemcsii, - Ka Arany Janos Vgrscsini Ino Trubar Szlovenii: Tou je bio nam Kuzmics etl, '. Nasemi maTomi narodi! ' Szejao szemen blagoszlova, Nej je milijvao aldova: Szkrbo sze je za odvejtek, „ • Za szlovenov dragi cvejtek Nyeg'vo liibeznivo szrdce Je ete kraj obfnolo I kak nebe toplo szunce, Nyega narodi szijalo. On sze je vesz za nye trdfo, Za nye delati gotov bio: Da szluzsi sztotin odvejtki, Dffsi i jezika cvejtki. On je szadio tiszto drejvo, • ;. Steroga szad mi zdaj jejmo, Vu steroga hladnoj szenci Sze po dneva vroucsem szunci, Kak truden vandrar hladimo V-dusi, v-zsivoti rnladimo. Vu szedemsztoutrfdvajszetom, Pred vezdasnyim z-dvej sztotinom V-onom netrplfvom hfpi, - :, Oda szo vderjali ti szlapi; Oda je ona velka divjoszt Ino gnuszna netrplivoszt: Vero, mfszel, preganyala, V-kmice robsztvo pograz'dzsala. Oda je v-etom cejiom kraji, . ; Racsun nas bio preganyani; '-Gda je nejbilou szlobodno Vuszta odprejti na tozsbo. julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 93. Gda dusa zaman zselejla I kmfcsnoszt nej dopiisztfla Z-csiszti szrdc aldov prineszti Bougi szluzsiti, moliti. Gda nam je sziia besznoucse Vsze vkraj vzela hizse bozse Diisne pasztere pregnala, Od ovec vkraj odegnala. V-onom zsalosztnom vrejmeni, Gda nam je zse grob szkopani: Je Kuzmics Stevan rodjeni, K-nam, kak Messias posziani, Pouieg zravnanya bozsega Osznovlen za diihovnika. Ali da szo prinasz eti Vernfki vszi raztepeni Je tii sztana nej meo naidti V-drugi kraj je mogao idti V-Nemes-Csoo za vucsitela, Szledi v-Surd za diihovnika Gde je, kak diihovnik doszta Pretrpeti mogao tuzsna, Kak tou szam pfse od szebe Neduzsno trpo temnice. Pouleg szkrbi szvoje gmajne Je szkrb meo. na nasz szlovene, Poszkrbo sze za dus hrano Nouvizakon doj obrno. Naj zsnyega csfszte vretine, Bozse nebeszke pitvine: Pobozsnoszt potrdjavamo, Vekivecsnoszt szi szpravlamo! Z-en' rokouv je vero brano, Z-drugov pa jezik osznavlo, Steromi je grtint polozso; V-Literaturo posztavo. Szvet' piszma, i knig piszmeni, Tej dragi kincsi diisevni, Glaszijo nvegovo diko, Dicseno delo veliko! Tejlo nyegvo dalecs od nasz, Ali duh je vszigdar prinasz; Povszedik je on tam doma, Sto te knige pri hizsi ma. Nas lejpi jezik szlovenszki Je v nyih polozsen' zakonszki, Kak naroda orocsina, Sztoji nyegva sziovenscsina ! I mi odvejtek zahvalni, ^Bojdmo v-nyegvom dtihi sztalni! Nezavrzsmo nigdar te Jdncs, Sreroga nam je dao Kuzraics ! Obanno nyegov szpoumenek, Nyegov duh nasz naj vodi prejk Sztotin odvejtka kesznoga, Liidsztva toga szlovenszkoga. Mejmo ga vszigdar vu szrdci, I prejk dajmo szvojoj deci.: Da szinouvje ino vniiki, : _ Keszni porodov odvejtki — Nepiisztijo on dragi kincs, Steroga je szpravo Kuzmics! Naj bou, kak mocsna pecsina, Nyegva draga szlovenscsina, Naj zsive tii nyegov szpomin! Dokecs eti bode szlovin! Tu pa szlovin bode vszigdar. Nyega duh nepreide nigdar! Bojdikaj nevolen narod, Steri nepostiije szvoj rod, — . Steri szvoje velke szini Szpoumenek zavrzse, piiszti. Escse bole je bojdikaj,. Ki nepostiije jezik szvoj, V-sterom ga je mati rnila Giicsati, moliti, vcsila. Diih Kiizmicsa vrejlo dela-Eti v-krajini Preikmurja: Z-deszet hizs bozsi sze glaszi Kralevsztvo orszag, nebeszki. V-deszet gmajn ev'gelicsanszki Cvete navuk liitaranszki; Vrejlo tecse vu nyih krili Diisevni zsitek veszell, Blajzfena eta obcsina, Stera je nam nyega dala I z-stere vrejli sztancsarov Je rodjeni tč blagoszlov; Sztran 94. DUSEVNI LISZT juiius 20. Z-stere je zse vecs zevcseni Mouzsov szhajalo krajini. — '; , 1 ; — Raszte duzse v- dobrom duhi, . ; Nebojdite nigdar tiihi K-veri i szvojmi jeziki: ; >s. Kuzmicsa duh vasz naj zsivi! ^ : 7. ,,Boug je nasa obramba", popeva mejsani khorus z-szprevajanyem igre kho-rusa. 8. Luthar Adam puconszki duhovnik naprejda Kuzmits Stevana zsitka szpisz v szledecsem: . ..... ...... Kiizmits Stevana zsitek i delo. Prevecs postiivana obcsina! Gda moje goricstenye obdrzsim, ne csakajte od mene kakse szisztematicsno popolno delo — vejm nas vozmerjeni cajt bi tudi kratek bio na tou — nego dopiisztite mi, da szamo nistSrne liszte vtrgnem vo z Kiizmitsa zsitka knig, na steri liszti mo vidli, sto je bio Kuzmits? Ka nyemi ma hvaliti prejkmurszko liidsztvo i nasa cerkev ? i na koj nasz opomina nyegovoga zsitka delo? Moja prva rejcs pa bojdi zahvalnoszti i postiivanya rejcs. Bojdi pozdravlena davno od-szeljena plemenita, pozdignyena diisa, ki szi nej pozabo niti vu zsmetni cajti, ka veszneliidsztvo, stero je brez znanoszti. — Prisli szmo, naj na tvojem rodsztnom meszti mi tiidi nouvo moucs zadobimo i nouvo navdiisenoszt zajmlemo na boj za evangeliomszke isztine. Sztriikovszkim vernikom tiidi toplo zahval-noszt pravimo, ka szo nam priliko dali na etaksi lejpi szvetek, na naprepozvanye davni szpou-menkov; pri davnoj szvetloszti na vuzsiganye nouvoga poszvejta i tak na poveksavanye vu veri i szveti obcsiitenyaj. Tuzsni, viherhi cajti szo bili vu 18. sztotini obri evangelicsanske cčrkvi. Dokecs szo vu 17. sztotini eti v-Szobotskom kraji vsze vezdasnye r. katholicsanszke cerkvi evangelicsanszke bile, tecsasz szo vu 18. sztotini zse vsze od nasz z-szilov vkrajzpojemane. Vu tom zsalosztnom cajti, 1723. leta na etom meszti sze je naroudo Kuzmits Stevan. Mejszeca i dneva nyegovoga rodsztva nevejmo, ar szo materszke knige vu cajti rekatolizacije vesznole. Ocsa nyegov szo bili Kuzmits Gyorgy, matere nyegove ime tiidi nevejmo. Zsnyegovoga detinsztva je prevecs malo pridatkov osztalo na nasz. Kak szploj niali solar je v Ivanovci hodo v-soulo. 1733. leta v Sopronszko evang. visiso soulo pride, odtec 1739-tom v Gyori nadaljava szvoje vcsenye i tou 1744. v Pozsouni zvrsi. Zgoraj imeniivane zsalosztne razmere szo | zrokiivale, ka je Kiizmits po dokoncsanyi szvo-jega vcsenya vu tuhinszkom mogao v szliizsbo sztoupiti. 1751. leti ga tam najdemo vu hires-i nyoj artikulariskoj fari, v Nemescsoi, kak solsz-; koga rektora. Tii nej szamo szvojo vucsitelszko szliizsbo opravla vrejlo, nego zacsne zse litera-turszko delo tiidi. 1752. leta voda ,,Szlovenszki mali katekizmus", steroga stampne sztroske je obri szvoji 39 forintosov Serpilius Vilmos po-zsonszki diihovnik znasao. Pilgrandova vdovica je pa ny$"ni na vodavanye szlovenszki knig 30 forintosov podpore dala. Zato je zse 1753. leta vodao ,,Szlovenszke abeceszke knige i racsunszke knige". Z-toga tiidi vidimo, ka je on zse kak vucsitel pascslivo delao. Ali vu toj szliizsbi je nej osztao dugo. Surdanszka fara ga je szebi za diihovnika pozvala. Na szvoj nouvi dela presz-tor je 1755. leta juniusa 6. sztoupo. Zsmetno delo, pravi boj ga je csakao tii. Ali on sze je nej zbojao. Z-krepkov volouv je zacsno z-ednovrokouv zidati Bozsi Sion, z ovov ga pa braniti. Z-navdehnyimi viisztami glaszi rejcs Bozso. Gmajno szvojo vu diisevnom i telovnom dugo-vanyi vred szpravi. Z-postiivanyem i lubeznoszt-jov ga vzemejo okouli nyegovi vernici. Ali k-tem veksi protivnici szo nyemi szouszedni pleba-nosje. Krive tozsbe zdigavajo prouti nyemi i doszta neprilike nyemi delajo vu szpunyavanyi nyegove diisevne cseszti. Kak dober vert i sparaven cslovek szi je lasztivno hizso tudi kiipo. Ali ta hizsa je nyemi zgorejla i vu nyej po nyem piszani abeceszki knig eden tretji tao je tiidi porob plamenov posztao. Pri szvojoj familiji je jako neszrecsen bio Kiizmits. 1761. leta je edno deklico doubo, ali vu tretjem leti sztaroszti nyene jo je zse zgubo. 1763. je pa nyegva tiivarisica edno deklo poro-dila, ali tou nyima je zse za 10 dni vkraj vzeo angel szmrti. 1764. maj. 5. sze je pa szkazao angel szmrti vu farofi i zdaj je odneszao Gosz-podnovoga toga vernoga szlugo diise dejszni julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 95. tao, to dobro fararco, sztaroszti nyene 39. leti. j Szam je osztao Kuzmits vu Surdanszkom farofi z-szvojim ocsom, koga je z-detinszke zahval- i noszti pri szebi drzsao i z-liibeznosztjov hrano. ; 1768. nov. 25. je znouvics vu zakon sztoupo ! z-vdovicov Bosnyak Tereziov. Ali na driigo leto | sze je pa nyegov ocsa odszelo po pouti vsza- ; koga tejla. | Med telkim zviinejsnyim i znotrejsnyim | trple|nyem sze je itak odloucso nas Kuzmits k- i ednomi zsmetnomi, zdrznomi, ali zaisztino ple- j menitomi i dicsnomi deli! Nase cerkvi edno i kardinalszko zahtevanye je, naj nyeni vernici , Biblio cstejo i razmijo, naj sze Bozse isztine po | vernikov maternom jeziki glaszijo. — Togapre- j videjnya i zseleinya blagoszlov sze vokazse po ; cejloj Europi vu tom, ka sze mrtev deacski | jezik nazajtiszka, narodni jeziki sze pa goripri- I raajo i narodne kulture sze osznavlajo. Z-liibez- j noszti do szvoje rojdsztne krajine verebratov i do \ rodnoga jezika je delao nepresztanoma Kiizmits. j Z-te gorecse lubeznoszti je vrso szvoje nL\- i ..smetnejse delo : doli obracsanye Nouvoga za- ! kona na nas jezik. Oh pa kakse zsmecsave szo j sze tormile tii pred nyega. Vejm je prednyim ! vekse delo escse niscse nej piszao po nasem ' jeziki. Na viisztaj liidsztva ]e szamo zsivo do tega mao nas jezik z-vnougimi falingami, ne- i csisztoucsov i braszklavmi. Kiizmits je te jezik | tecsasz popravlao, csiszto, glado, ka ga je j szpodobnoga napravo za kulturszki jezik i z-tem je pravo pout klacsarszko delo odpravo. Biblie doliobracsahya delo nyegovo meriti i zadoszta prestimati niti neznarno. Kakso literaturszko \ diisnovejszt, najszvetejso szkrb |e nalozsilo tou na nyega. Z-nezaszlihsanim podanyem, z-preveli- | kov znanosztjov, z-nevkleknyenov verov, z-go-recsov liibeznosztjov je rhogao tou csiniti. — Kak ; velika je tveja vera i tvoja lubčzen, stera je Tebe na tou plemenito, zsmetno, szveto delo gnala! \ Ali tou delo z-szvojimi boji i pozdignyenimi I lepotami je tiidi zsitka potrejbcsina bila Tebi vu oni zsalosztni cajti, gda te je hudi sors tak j neszmileno orano. — Obracsao je po Bozsem ! szv. Diihi napiszane papere dčn i noucs. Obra-«sao je, kak je piszano najsao, k-c6j nej djavsi, vkraj nej vzevsi niti edno piknyico. Bozse rejcsi tumacs je pousztao, je i bode nam naveke; na-sega jezika pr^cimba i glavna gizdoszt! Prednyim v originalnom grcskom jeziki pi-szani Nouvi Zakon, nadale po Luther Martoni na nemski, po Trubari, Dalmatini i Franzel Mi-hali na szlovenszki jezik obrnyeni i Diacski Nouvi Zakonje. Vu nyem velika znanoszt tej jezikov. Obri nyega Bozsa pomoucs! Cejlo nyegovo doliobracsanye szem nej mogao revidialivati, v-analizacijo textusa nemo-rem notri idti, szamo poprejsno mnejnye pravim vo v-etom: k-originalnomi textusi sze verno drzsi, vu jeziki i stilusi je tak popolen po Kiiz-mitsi nam dani obprvim 1771. leta v Halle stampani szlovenszki Nouvi Zakon, ka ga escse dneszden nepremenyeno mamo vu rokaj, bar je szledkar trikrat znouvics stampani. Zamerkam donok eti, ka je prvo i driigo vodanye bole presztranno, kak tretje i strto. Najdemo najmre tam eden znameniti predgovor od Torkos J6-zsefa, Sopronszkoga farara. Najdemo poszebno pred vszakov knigov Nouvoga Zakona tiidi kratek predgovor, sted gucsi od szpravitela one knige i od cila nyegove knige. Najdemo zamer-kanye, zezavanye pri vszakom versusi na szi-nonimna mejszta. Poszebno szo zamerkani vsze-povszedik vozrendeliivani szvetesnyi evange-liomszki i epistolszki textusi. Najdemo tej evan-geliomov i epistol kazacsa. Najdemo nistere z-Sztaroga Zakona vovzčte epistole i naszlejdnye: Molitvi na vszako nedelo i szvetek. Kuzmitsov Nouvi Zakon prejk 150 lejt nam je zse dragi nas veliki kincs, steri je zse pet pokolejny hrano z-pitvinov mlejka i notriodisao vu krv vnougo jezero liidem. Prejk telko lejt nam je dariivao Bozse rejcsi glasenya, nasi cerkevni pejszem i molitvam fundalszki tonus; na steroga szpoznamo z-vszake nyegove rejcsi. Jezero i jezero \i je gratalo i gratajo bougsi, plemenitejsi po cstenyej, vcsenyej i poszluhsanyi te vecsne Rejcsi, stere edna velika isztina nam eto kricsi vu viiha: ,,Zdrzsi, ka mas"! Naj ti niscse nevzeme korouno tvojo. Kiizmitsa dojobrnyeni Nouvi Zakon je ocsivecsno evangelicsanov imanye, kak szlavszka Biblia je pa univerzalnoga naroda. Kuzmits je szlovenszke peszmene knige tiidi zselo dati vu roke nasi vernikov. K-tem je prilozso placsne peszmi, vrejle molitvi. Ali te| vostampanya sze je zse nej vcsakao. Piszao je escse od razlocsni vadliivanyszki pitany i napiszao szi je groba napiszek vu deacskom jeziki. Veliko, nepretrgnveno delo, zsmetni boji, vnougi vdarci szo predcajtom pocerali zsitka Sztran 96. DUSEVNI LISZT julius 20. mocsi nasega Kiizmitsa i sztaroszti nyegove v 56. leti po dugom betegi v 1779. okt. 20. szo ga vu grob polozsili. Obri nyegove skrinye sze ]e joukala nyegova vdovica i cejli sereg vernikov. Dosz-tojno szo sze lehko plakali: »Doj je szpadnola korouna nase glave, na jocs szte je obrnoula nasa radoszt". Odisao je on ta, gde sziszrdce pocsine po tezskoj zemelszkoj sztezi, kama nasi priate-lov szkuze neszegnejo, gde nasz nasi prolivni-kov vdarci vecs nebantiijejo. Tejlo nyegovo da-lecs vu Surdanszkom briitivi pocsiva, pozableni, nepoznani je zse nyegov grob, ali nej nyegov szpoumenek. Nyegov veliki, plemeniti diih je z-cejla nas, za ke sze je trdio i trpo, na ke je raszipavao szvojega idealnoga, bogatoga zsitka kincse! Escse po nyegovoj szmrti zsive i dela. Med one sze racsuna, steti nemerjejo nigdar. Zsive z-nasov Bibliov nyegovo ime! Bojdi na nyem dika, bojdi na nvegovom szpoumenki blagoszlov! Kiizmits Stevana ime pa dicsno bode med nami, csi bomo mi ono delo nadaljavali, stero je on zacsno. Kelko bojov, trplejnya, triidov, ospotavanya, preganyartya je presztao, ali nye-gov diih je nevk]eknyeni osztao! Donok kelko je delao, kak je obracsao diihovno rozsje v tom ogviisanyi, ka tou nyegovoj szirmaskoj obtezsenoj cerkvi na dobro ma sžliizsiti! I ovo mi sze szamo zdaj zacsnemo biiditi, protestantizmusa prvo najzmozsnejso razsirjavanya moucs, stero | |e stamp, niicati. Z-pozdignyenov glavouv lehko j pravim, ka toumi nasemi poniznomi i prousztomi \ stampi, nasemi kalendariji i Dusevnomi Liszti mamo zahvaliti, ka szmo zvedili, ka mi mamo ednoga Kuzmits Stevana, koga nam je pred 200 leti Vszamogoucsi Boug za apostola, za peldo dariivao! Podperajmo te nase stampe, da bodo mogoucsi nadaljavati Kuzmitsa delo! Kuzmits Stevana szpoumenek tak bode blagoszlovleni med nami, csi rni omogoucsimo, olehsamo nasim szinom i cseram vcsenye. Nigda szmo sze v Soproni z-tuhinszkov podporov vcsili, zdaj lasztiven ,,Diacski dom" szi szpou-vajmo gori v Murszkoj Szoboti! Vu taksi zsmetni cajti, kaksi szo vezdasnyi, poduploma potrebujemo preminoucsi cajtov vcse-nye, da szi lehko zsnyih moudroszt, vero, moucs, navdiisenoszt zajimlemo. Nasi ocsaci szo znalt trpeti, znasati, ali znali szo delati, bojiivati sze i aldiivati tudi za velikedle.I mi porod szamo te bodemo vrejdni nyih, csi z-priszpodobnov batrivnosztjov i nesze-bicsnosztjov naszledujemo nyihov podpiszek. Dneszden v materialisztJcsnom cajti zsivemo. Szvejt sze ta pascsi, gde sze imanye, szvetloscsa i zmozsnoszt ponuja nyemi. Ogviisanye, pravica, vadliivanye, z-recsjouv, diisevni kincsi szo zgii-bili szvojo vrejdnoszt Ali kolou cajta sze ob-racsa. Zlatoga teleta molitvarov louger sze grszti szam od szebe. Prfdejo escse k-vrszti Kiizmits Stevana vrejdni nouvi cajti tiidi, gda de pali cveo kul;usz plemeniti idealov, i od pejnez, zemelszke dobroute visise kincsej-tiidi szpozna szvejt. Protestantizmusa obladnoszt tou bougse i blaj-zsenejse vrejmen prinesze nam. Neobtriidno zato delati i moliti sze za tou bougse vrejmen. Stamp i vcsenye nase dece posztavmo v-szliizsbo za te cil! Goszpoud, nasi ocsakov Boug, ki je do tega mao eti znami bio vu tezski cajtaj, neosztavi nadale tiidi nej szvoje liidsztvo. ,,Bratje moji, verosztiijte, sztojte vu veri, mozsje bojdte i mocsni bojdte" (I. kor. 16, 13.) 9. Peszem z-hčberszke opere Sulamith, z-szprevajanyem igre je solo popejvala z-rejtko prijetnim glaszom Szelessy Olga goszpodicsina. 10. Peszmi, piszane po Kiizmits Ste-vani; a) Siftar Sandor lepou i tocsno d»klamaliva: ,,Zsive Krisztus, ka sze bo-jim?" b) Siftar Pavel precizno i prav dobro deklamaliva szledecso peszem, stero zse nemamo vu Kardosovi knigaj, zato jo eti notripokazemo: Cur mundus militat? Zakaj sze zvisava szvejt vdilce marnoszti, Steroga szrecsa je nigdar nej v sztalnoszti: Tak hitro premine czvejt nyegve ztnozsnoszti, Kak poszouda zeml^, Kak poszouda zemle, Stera je v szlaboszti. 2. Vori na lčdi, vecs, piszmi bodoucsemi Kak szvejti jalnomi i preminoucsemi, Pod ob-razofli lejpim vkani te vnajemi: Vu niksetn vrei-meni, Au niksem vrejmeni. Ne vdri tak nyemi. 3. Bole je vcirvati kamcseczi vu szrecsi, Kako szvejta jalnoj, i nesztalnoj szrecsi, Nye-govoj precimbi, stero je nezrecsti, Krivomi na-vuki, Krivomi narodi V koga te scsč szmecsi.. julius 20. DUSEVNI LISZT Sztran 97. 4. Gde je znas, Salamon nigda odicseni ? Ali gde je Samsom voi neobladani ? 1 gde je Absalon lejpi osznajz'eni ? Ali pa Jonathan, Ali pa Jonathan, Velike liibezni? 5. Kama je Julius szprezmoz'nirn ladanyem ? Kama je bogatecz z-szvetlim gosztsavanyem ? Povej, gde je Tullius zlejpim zgucsavanyem ? I Arisztoteles, I Aristoteles, Z-moudrim zmislava-nyem. j 6. Teliko vladnikov pleminia tdela, Teliko vuszt stera szo zinoudrosztjom czvela, Teliko goszpode, i ka te szvejt pela, vu ocsriom rneg- | nenyi, Vu ocsnom megnenyi, Vs.ze szo pre- '. minoula. , ¦ 7. oh kako je kratka eta szvecka dika! j Nyegova radoszt je, kak teinya csloveka: Kotera nam jernle vszigdar ta nebeszka, I vu hiido pela I vu hiido pela Zblodjenye csloveka. 8. Oh! jeiszztvma csrvouv, zakai sze tak mecses V Oh! prah cs'rna zemla zakaj sze zvi-savas? Geto neznas, jeli viitro 'zivo bodes: Vcsini z-vszakim dobro, Vcsini z-vszakim dobro, Doklan escse mores. 9. Eta szveczka dika za veliko vsze ma: Vu szvetorn piszmi sze pa, kak czvejt pred nasz da; Kakti liszt od vetra sze vnesze hitro ta, Tak csloveka hitro Tak csloveka hitro 'Zitek szveczki niha. 10. Za tvoje ne dr'zi, ka sze lehko zgiibi: Ka ti je pa szvejt dao, scse nazaj naj dobi: Ta zgoranya iscsi: boj ti szrcze vnebi: Blaj'zen je on cslovek, Blajz'en je on cslovek, Ki sze szvejta znebi. 11. ,,Nebesza glaszijo diko Bozso", popejva mejsani khorus, z-szprevajanyem igre khorusa. 12. Siftar Irma goszpodicsina prilicsno i genlivo deklamaliva: ,,Cstite Bozsi evan-geliom"! 13. Romanc z-opere Sultan, sztranni roug solo naprejda Gyergyek Stevan, z-szprevajanyem igre. 14. Ouszvetek sze je z ,,Trdi grad je nas Boug zmozsrii" cerkevne peszmi po navdiisenom popejvanyi, stero je ta velika vnozsina vkupno z-dalardov, sztojecs z-odkritov glavouv, ^z-dusevnim veszeljom popejvala, — dokoncsao. Potom sze je ta vnozsina zdignola i vu szrdci i diisi pobiidjenim i nepozable-nim veszeljem odhajala k-szvojemi doumi. Miloscse Bougi bojdi hvala i dika zato, ka sze nam je vcsakati dopiiszto med vezdasnyimi tuzsnimi cajti etaksi szrdce-diiso nadigavajoucsi, k-toj velikoj priliki csi bar zviinesnye sztrani lehko prouszti, ali znotrejsnye i dtisevne sztrani dosztojni, pri vszej nasz sztalnoga szpou-menka szvetek. Visji Solszki Szvejt je pa vrlo delo doprineszao Prekmurszkim evan-geiicsancom. Tri odlicsne znaiiienite ev. vucsitele, ki szo kak pozvanya szvojega vrejli delavci, od ludi visziko postuvani i prestimani sztali, v-penzio pos/lao. Escse szmo lehko radi. ka nyim penzio da, za dttgo nyihovo neszebicsno trudavno delo, ar szmo do etiga mao k toini biii privaieni, ka szo je brezi vszega, z-koudiskov palicov sz.tirali. Tem trem pa kakli: Varga Andrasi peirovszkomi, Feny\es Ka'rolyi hodoskomi i Darvas Ferenci zsanavlaszkomi evang. vucsitelom pa escse penzio obejcsejo. Bole/en obcsutimo vu szrdci nasem, csi szi premiszlimo, ka prerejtsene redi nasega ev. vucsitelsztva je pa nenamesztseni zgiibicsek doszegno, ar na nyih mesz-to pa katholicsanszke prilisznejo v-nase evang. sole z-tem odpovedavanyem, ka evangelicsanszki vucsitelov nega. Csi \i nega, zakoj volo pa te od-poslejo one, ki jesztejo i ki szo escse zadoszta, pri moucsi, ka bi pozv^n^e szvoje szpunyava!i ? Ali szo pa drzsave financsna dugovanya tak szvek-la, ka sze escse delo ladajc^ucsim csesztnikov leh^ ko dava penzia. — Csi je tou tak, zakoj volo pa te raviio zdaj podigavajo griintno porcio, od prvej-se na sesztkratno viszikoszt? Ali je pa doszta mladi vucsitelov, sterim kruh trbej dati i zatoga volo posilajo te sztarejse v-pen-zio? Tou sze szamo tak vidi. Peldo denerr) eti v-Murszkoj Szoboti v-pet razrednoj souli, gde je v-prvejsem vrejmeni pet vucsitelov nalehci odpravilo drzsavne soule potrejbcsine, zdaj 12, z-recsjouv dvandjszet vucsitelov trosi zatnan ta" vrejmen, na spot redukcie csesztnikov namenyavanyi. Ali tou je li Potemkina vesz, szleparia. Tam zgoraj v-bregaj jesztejo zaprte sole, ar nega vu-csitelov. Jesztejo sole, v-steri nisterni razred gim-ndziuma szkoncsani vucsenicke, od poste prejk vzete dekline, ki szo sze pedagogie nigddr nej vcsili, brezi vucsitelszke diplome, vu sola'] vadlarijo i kak tak odpra^vlajo dece vucsenye. Zakaj tak posilajo Sztran 98. DUSEVNI LISZT julius 20. v-penzio odlicsne, diplomo majouc.se itakse vucsi-tele, steri szo zse z-drzsa*vnoga jezika doli djali ekzajmen, da nye nemajo z-pripravnimi namesztiti? Tak pravijo, ka jeVuqsenya Minister tak zrendeliivao, naj vszaki, ki je 36-ti lejt szliizso, duzse neszmi vcsiti. Tak mis/limo, ka je on Miniszter, gda je tou zrendeliivao, je zagvusno nej poznao Prejkmurszke Krajine sztana. Zakai ga nepreszvejli Visji Solszki Szvejt ? Ka bi ga preszvejto, da tou zrende!iivanye ravno na nyegov mlin zsene vodou ! Nevermo tou, ka bi V. S. Szvejt vsze povszedik z-taksov trdnosztjouv namejno tou zrende!iivanye vu zsitek posztaviti, kak ravno eti v-Prejkmurji pri evangelicsanszki vucsitelaj ! ^ V-preminoucsem ieti szem sze najsao v-Soboti z-ednim sztarim, vise 70 lejt szta'rim, prijaznivoga obra'za ocsekom, steri je do tega mao v-ecs lejl v-penzii bio, ali zdaj ga je pa Visji Solszki Szvejt pa za vucsitela imeniivao vo i zdaj ide ravno v-Trikovo. . No viste, taksi . je Visji Sojszkki Szvejt ! Krajnszke penziotnantne vucsitele znouva v-soulo poszfcfvla, Prejkmurszke evang. deioladajoucse pa v-penzio tiszka. Tak sze zvrsuje nesztrankno Mi-nisztra zrendeliivanye ! Idonok nescse sižpoznati, ka mi evange!icsanye doszta zameta'vanya i nepravics-noszti Irpimo — nase szrdce je z-britkbsztjov napunveno za volo tezsenya vadliivanya nasega. Csj. sze touzsimo te szmo : rebellisje, magaronye. Tou zselejo od nasz naj bi sze szmejali i roke kiisiivali onim, ki nasz nesztanoma za vuha Iouszkajo. Zse szmo ta prisli, ka niti touzsiti, niti szkuziti sze nemo szmeli. Zsalosztno, jako prezsalosztno je bogme ! Gda de zse ednouk nacsi ? Razlocsni mali glaszi. Plemenita fundacica. Fartek Ferenc, Gornye Szlavecske gmajne prevecs vrejli inspektor, ki szo lajnszko leto z Obal Jenojom navkup eden zvon kiipili tof nasoj najmlijsoj gmajni, szo znouvics ne-parno iiibeznoszt szkazaii vo do szvoje | gmajne. Za fundus,' gde de c^rkev sztala i farof gorizidani, szo eden i pou pluga zemle dariivali. Taksa cerkev, stere kot-rige za zsivlejnye szvoje gmajne etaksi prikaznialdovznajo prineszti, zsiveti, cveszti i raszti more! Bojdi tiidi taksi blagoszlov na toj fundacii, stera prejk vecsni cajtov nia glasziti onoga szpoumenek, ki je z-tak veiikim dobrocsinejnyem poszvedocso, na-keliko lubi szvojo cerkev! Kancsavci i Kukecs obcsini -szta szl ttidi zrendeluvaie dva zvona v Soproni. Eden bode 190 kg zsmeten ,,Cis" glasza, drugi 100 kg zsmeten BE~ glasza. Po kratkom tak na bokanszkorn briitivi znou-vics trije zvonovje bodo. Edno^a szo zse najinre Panovcsarje szpravili ta naznj. Vescsicsji evangeiicsanov nouvi zvon je tudi zse domou szpravleni Tej szo prvi, vu krili Szobotske evanp;. grnajne, ki szo szi 180 kgramov zsmetsave nouvi zvoit szpravili. V-nedelo juiiusa 15-toga popoldnevi bode poszvetsiivani i z-Boga pomocsjouv na szvoje sztaSno lneszfo po-sztavieni i prejkdani szvojemi pozvanyi. V- Prisesztnoni Dusevnom iiszli bodo doj szpiszaii ouszv^etka^tekaj t kak tiidi od Hodoskoga zvona poszvetstivanya, stero sze je jul. 1-ga godi!ovv:u prevecs lejpoj doubi. . 4 Szamovoini dari na gondrzsanye i razsirjavanye ,,Dusevnoga Liszla.* Godina Stevan duhovnik G.ornyi Petrovci 100 D; N. N. Mlajtinci 20 D; Savel Janos Vanecsa 2 D; Czipott Janos Polana 2.50 D; Norcsics Ivan Kupsinci 29 D; Flegar Stevan Brezovci 7.50 D; Persa Mihalv Milwanke 1 dolar; Luthar Juiiska Murska Sobota 10 D; Szinic Jozef Nemsavci 2 D; Czigtith Istvanne Csernalovci 2 D. Szrdcsna hvala! - * Posta. Szmodis Stevan theologus Bethle-hem. Vase piszmo i ' naprejpiacsilo od Horvath Stevana i Farkas Stevana szmo z- velikov zahvainosztjov vzeii. Poszlali szmo nyima 1—8 nutuere. Vszaka evangellcsanszka famijija naj cste i podpera Dusevni liszt! Stampano v ,,Prekmurski Tiskarni" v M. Soboti.