LISTEK. Politično razmerje med avstrijskimi deželami in Ogrsko v 17. stoletju. (Ob dvestoletnid Krncev predaval v Loutomern dne 27. nov. 1904. Fr. Kovatič.) (DaJje.) V tem času je med Štajersko in Hrvaško nastalo preporno pravno - politično vprašanje /aradi deželnih mej. Štajerska dežela si je z ene strani skušala priklopiti celi varaždinski generalat, z druge strani je pa nastal bnd prepir z dolgotrajnimi piavdami zaradi nekaterih vasi v ljutomerski okoliei, katere je grof Nikolaj Zrinjski hotel na vsak način pridružiti Medjimurju. Dne Ž9.avgusta 1659 so se štajerski dež. stanovi, zbrani v deželnem zboru v Gradcu, obrnili v obširni pritožbi do eesarja ter ga, prosili, naj s svojo besedo odpravi nepostavnosti in krivice, ki se tu in tam godijo. Med dru gim omenijo, da si je grof Nikolaj Ziinjski Ž8 pred leti prilastil devet vasi, spadajočih od nekdaj k ljutomerski grajščini, namreč: Mota, Cvea, Pristava, Podgradje, Stročja ves, Krištanci, Grlova, Banovci in Eadomerje ter jih neče postavnim lastnikom Trniti. Že pred 5 leti 80 bili deželai stanovi od njega zahterali, aaj dokaže, da ima pravieo do imenovanih vasi, ia on je s prva obljubil, češ, da hoče to zade?o predložiti v razsodbo ogrski vladi, ki aaj stvar preišče in natanko doioči. Toda to se do zdaj še ni zgodilo, pač pa sili 8 huzarji in hajduki dotičae vaščaae k robQti ia ako se kdo le količkaj protivi, ga da,z živinnj vred odpeljati v čakovec, kjer je neusmiljeno tepen in zaprt. Vsled te pritožbe je cesar nkazal posebni komisiji, naj vso zadevo preišče. A kjer je šlo za piostega kmeta, se ni mudilo. Preteklo je 12 let, predea je komisija začela svoje de lovaaje. Novembra 1671 je prišel t tej zadevt v Ljutomer svetovalec deželne kamore, Viljem Calucei, ki je dne 5. novembra t. 1. ypričo 300 do 400 Ijudi pregledal stare mejnike ia zaslišal najstarejše Ijndi. Vsi so mu enoglasno izporedali, da si je grof Nikolaj Zrinjski leta 1652 ravBO pred žetvijo z oboroženo roko prisvojil zemljišča 5000—6000 težakov. K temu ga je bil bojda aašnatai nek meaih Franc Kosmi, ki je pri njem bival. Takoj potem je prišla sicer komisija tje, a morala je zopet oditi, ker se je Zrinjski zagrozil, da pride tje tudi on s 400 huzarji, kar ai nič prijetnega obetalo. Do tega prepira pa je prišlo tako le: Ljutomersko grajščiao je takrat posedal grof Gašpar Draškoyič, ki je stojo edino hčer Evzebijo dal za ženo Nikolaju Zrinjskerau, ki je bil laetnik čakovca Za doto ji je dal gradova Trakoščan iB Klenovaik na HiTaškem, Zrinjski pa mu je zato položil 30.000 gld. Ko je pa Evzebija že leta 1651. umrla brez otrok, je oče zahteval gradova nazaj. Zrinjski pa gradov ai hote) prej izročiti, dokler mu Draškovič ne vrae svote 30 000 gld Draškovič je pa grad Trakoščaa siloma vzel, toda Zrinjski mu gtt je kmalu s brvaško in neinško vojsko aazaj vzel in vrnil še-le takrat, ko mu je izplafal 30 000 gld. Iz maščevanja je Zrinjski leta 1652. planil na, Draškovičeva posestva aa Murskem polju. i ji, Vsled dvornega dokreta 10. jan. 1672 je imefa zadevo preiskati še eua komiuija in potem razsoditi. Udjete k^iuisije so bili: zagrebški škof Martia Borkovid, višji davkar harmice v Nedeljišču in oskrbuik fiskalnih zemljišč Peter Prasin8ky, svetovalec dvorne kamore Calucci, zastopnikii Zrinjskih in l.i.^tnikov Ijutomerske grajščine in Mihael Weilaher, zastopnik štaj. dež, staaov. Ta komisija je pričela svoje delo 12. marea 1672. s pregledovaajera mej pri Razkrižju. Izuied 123 povabljeaih pri^jebilo zaslišaaih 63, ki so jasno dokazale, da si je Zrinjski te vasi krivično prilastil Dne 19. roarca je bila zaslišaiia tudi vdova med tem umrlega Nikolaja Zriujskega, ki pa ai vedela kaj posebaega povednti. Zastopniki Zrinjskega ia hrvaške kraljevine pokazali 80 sieer Beko listiBO,, 8 katero je stolni kapitol v Pečuhu še 1. 1355. pričal, da je mejo Bied Ogrsko jb Štajersko že kralj Bela tako določil, kakor je trdil Zrinjski, a komisija je vkljub temu razsodila v prid ljutomerski grajščiai, ai pa izrekla, spadajo li te vasi pod Ogrsko ali Štajersko.1 • Glej »MittheiluDgen des histor. Vereineg fiir Steienn , XXXXIX", str. 121—123, pa »Casopis za cgodovioo in narcdopisje", 1. 1904, gtr. 176. (Dajje.)