iFoštnina plačana t gotovim Leto IX.. št 43 (,,jutro" xix., št. 247 a> Ljubljana, ponedeljek 24. oktobra 1938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva & — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska ce3ta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. nedeljska izdaja »življenje In svet" Uredništvo: LJubljana, Knafljeva uL 5. Telefon št 3122, 3123 3124, 3125 in 3120. Ponedeljska Izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejemana Din 4.-. po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor. Grajski trg št. 7. Telefon št. 2455. Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. 55. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. VIS, KNEZA ARSENA V navzočnosti Nje TeL kralja, kraljevih namestnikov, zastopnikov tssjlli vladarjev, najvišjih ©dličnikov in velike množice ljudstva so včeraj pokopali na Oplencu pokojnega kneza Arsena Earadjordjevica Na ©plensu Ljubljana. 23. oktobra, m. Snoči malo po polnoči je skozi Ljubljano poslednjikrat potoval pokojni knez Arsen. čigar truplo so v kr.sti iz Pariza prepeljali v domovino. Na kolodvoru so se k sprejemu mrtvega kneza zbrali predstavniki naših civilnih in vojaških oblasti. Ob 23.40 je dospei gorenjski brzovlak, ki mu je bil prikiopljen salonski voz, s katerim sta se pripeljala Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis kneginja Oiga. Do prihoda tržaškega brzovlaka sta Visočanstvi počakali v svojem vozu. Vlak 6 krsto kneza Arsena je prispel na postajo oh 0.07. Visočanstvi sta tedaj izstopili, da še v globoki žaiosti poklonita mrtvemu knezu. Nato sta se Visočanstvi umaknili v svoj salonski voz m počakali, da je bil voz b krsto prikiopljen garnituri dvornega vlaka. Z njim sta se ob 0.27 Odpeljala tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga. Iz Becgfada Oplenac Beograd, 23. oktobra. AA. Truplo blagopokojnega Nj. Vis. kneza Arsena, očeta kr. namestnika Nj. Vis. kneza Pavla so danes pokopali v prisotno« sti Nj. Vel. kralja Petra II., Nj. Vis. kneginje Olge, Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, zastopnikov vlade in diplomatskega zbora v kripti zaohljubljene cerkve dinastije Karadjordjevičev na Oplencu. Dvorni vlak, s katerim so pripeljali truplo kneza Arsena, je odpeljal s top-ciderske postaje ob 10.15 v Mladeno-vac. Z istim vlakom so prišli v Mlade-novac spremljajoč pokojnikovo truplo Nj. Vel. kralj Peter II.. Nj. Vis. knez namestnik Pavle, kraljeva namestnika Radenko Stankovič in dr. Perovič, minister dvora Antič, prvi adjutant Nj. Vel. kralja Hristič, guverner kraljevskega doma Jeremija Živanovič, dvorne dame gospe Iladžič, Lozanič, Grujič, Srskič in Djundjerska ter člani civilne in vojaške kraljevske hiše. V Mladenovac je dvorni vlak prispel •ob 11.15. Velika množica je pozdravila ob izstopu Nj. Vel. kralja, Nj. Vis. kneza namestnika in Nj. Vis. kneginjo Olgo. Nato so vojni tovariši pokojnika iz let 1912-13, in sicer bivši komandant timočke divizije Dragotin Milutinovič, komandant šumadinske divizije Milu-tin Marinovič, komandant 2. polka konjeniške divizije Vojin Čolak-Antie ter komandanta 3. in 4. konjeniškega polka Jevrem Lazič in Savakič prenesli iz vagona truplo pokojnika v okrašeno ča« kalnico Pred odhodom tužneea sprevoda je dvorni prota Mihajlo Popovič, izvršil ob asistenci dveh duhovnov in enega diakona kratko snorninsko cerkveno svečanost. Ob tei priliki je častna četa oddala častno salvo. talni sprevod v Mlačen©vcu Skozi Mladenovac, ki je bil okrašen z žalnimi zastavami, je sprevod krenil dalje v Oplenac. Na čelu sprevoda so podoficirji nosili križ in kolivo. nato so sledili vozovi z venci in z odlikovanji kneza Arsena, tovariši iz l^t 1912-13, nato voz z duhovniki, potem pa vozovi Nj. Vel. kralja Pct^a H., Nj. kr. Vis. kneginje Olge in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Sledili so vozovi s kraljevimi namestniki, dvornimi^ damami, in člani civilnega in voiaškega doma kr?lia. Za niimi se je zvrstila dolga vrsta Beograjčanov in domačinov iz okolice, posebno iz Šumadije, z dijaki srednjih šol. Na vsej poti od Mlade-novca do Oplenca je tvorilo ljudstvo gost špalir. Ob 12.15 so zvonovi s cerkve na Oplencu oznanili prihod pogrebnega sprevoda. Pred cerkvijo je tvorila špa-lir vojaška četa z zastavo in godbo, en eskadron in ena konjeniška baterija kraljeve garde, trije eskadroni 5. konjeniškega polka kraljice Marije in drugi oddelki vojske. Prisoten je bil tudi občinski odbor iz Topole z večjim številom tamkajšnjih meščanov. Dva gardna podnarednika sta nesla v cerkev križ in koljivo, vojni tovariši blagopokojnega kneza Arsena pa so spremljali prenos krste, katero so pod* oficirji kraljeve garde postavili v cerkvi na katafalk. Na krsto je bila položena državna zastava s kraljevskim grbom in z vojaškimi znaki pokojnika, s sabljo, čapko in ikono. Tovariši iz vojnih let so se razmestili okoli krste kot častna straža. Za krsto so stopili v cerkev Ni Vel kralj Peter II.. Nj. Vis. knez namestnik Pavle, Nj. Vis. kneginja Olga, za njimi pa ostala dva kraljeva namestnika, dvorne dame, in osobje civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja. Zastopniki tulili, vladarjev in vlad Ob krsti so se zbrali tudi člani vlade z ministrskim predsednikom dr. Stoja-dinovičem, predsednik senata Mažura-nič, predsednik narodne skupščine Či-rič z obema podpredsednikoma in drugi. Diplomatski zbor je zavzel mesto ob levi strani oltarja. Bolgarskega kralja in bolgarsko vlado je zastopal bolgarski poslanik na našem dvoru Popov, grškega kralja in grško vlado je zastopal poslanik Bibica^Roseti, italijanskega kralja in cesarja in italijansko vla- do je zastopal poslanik Mario Indelli, rumunskega kralja in vlado odpravnik poslov rumunskega poslaništva Geple-scu, predsednika Zedinjenih ameriških držav poslanik Brice Levn. predsednika turške republike poslanik Hajdar Aktaj. Dalje so se zvrstili ostali člani diplomatskega zbora, zastopniki senata in skupščine, generaliteta na čelu z načelnikom generalnega štaba armad-nim generalom Simonovičem, delegati mest Štipa. Prilepa in Kumanova, v katera je po zmagi vkorakal pokojni knez na čelu naše vojske kot komandant konjeniške divizije. Opclo je opravil Nj- Sv. patriarh Gavrilo ob asistenci drugih visokih svečenikov. V krslfevl zadužbini Po končanem opelu je v globoki tišini imel patrijarh Gavrilo govor, v katerem je obnovil spomine na težke dni iz dobe osvobojenja, v katerih je pokojnik kot komandant konjeniške divizije igral tako značilno vlogo. Fo končanem govoru patriarha so zvonovi naznanili konec tužnega opravila, oficirji in podoficirji pa so pre* nesli krsto v kripto. V kripti je patriarh opravil kratko spominsko cerkveno opravilo Zatem so v kripti ostali samo Nj. Vel. kralj Peter II., Nj Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga. da so se poslovili od blagega pokojnika. Ko so sc vrnili iz kripte, so jim ponudili koljivo. Nato pa so položili krsto v kripto, vojaška četa pa je oddala častno salvo, dočim je topništvo oddalo 21 častnih strelov. Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vis. kneginja Olga in Nj. Vis. knez namestnik Pavle so se nato z avtomobili vrnili v Mladenovac, odkoder so se z dvornim vlakom odpeljali v Beograd. žarska odklanja vse predloge ČSR Tsidi najnovejše predloge češkoslovaške vlade proglašajo v Budimpešti za nesprejemljive Praga, 23. oktobra. Praška vlada je izročila včeraj madžarskemu opolnomočene-mu ministru v Pragi načrt o rešitvi če-škoslovaško-madžarskih vprašanj s priloženimi zemljevidi. Novi načrt praške vlade je bil takoj poslan v Budimpešto, kamor je dospel okrog polnoči. Budimpešta, 23. oktobra AA. MTI. Ponoči so došli novi češkoslovaški predlogi. Imredyi je takoj začel proučevati nove češkoslovaške predloge, obenem z ministroma Kanyo in Telekyjem. Dopoldne je bila seja madžarske vlade, na kateri so pretresali te češkoslovaške protipredloge. Po končani seji je Horthv sprejel lmre-dyija in Kanyo, ki sta mu poročala o seji vlade. Kanya je zatem sestavil madžarske protipredloge, katere so po ponovni konferenci med Irnredyijem in Kanyo poslali v Prago. Diplomatski sotrudnik MTI doznava, da novi češkoslovaški predlogi pomenijo napredek nasproti prejšnjim predlogom v toliko, da upoštevajo etnične meje. Ker pa tega pricipa ne uporabljajo za gotova mesta z znatnim madžarskim prebivalstvom, se smatra, da so tudi ti predlogi nesprejemljivi. Madžarski protipredlogi konstati-rajo, da praška vlada ne želi priznati teh načel, ki so služili kot podlaga sporazuma v Monakovu. Madžarska vlada smatra, da ima pravico zahtevati realiziran je tega načela. novo notranjo politiko Obljube in tolažbe češkoslovaškim Madžarom, ki bi jih rad pridobil za Madžarsko Budimpešta, 23. oktobra AA. Oficiozno glasilo vlade »Fuget Lenczeg« prinaša uvodni članek izpod peresa ministrskega predsednika Imredyija. Članek naglaša, da so v sedanjih trenutkih tri velesile pokazale svoja prijateljska čustva nasproti Madžarski. Madžarska jim mora že zaradi starih in močnih zvez in interesov ter čustev pokazati hvaležnost tudi za ceno žrtev. Treba pa je poiskati pota sodelovanja z vsemi miroljubnimi sredstvi. Večji del uvodnika posveča Imredyi madžarski notranji politiki. Madžarska država se mora od znotraj obnoviti, zaradi česar je brezpogojno potrebno, da se čimprej izvedejo globoke socialne reforme. Pri tem se Madžarska ne sme posluževati sredstev, kakršna so znana v inozemstvu, temveč mora uporabljati one metode, ki odgovarjajo duhu madžarskega naroda. Posebno poudarja Imredyi, da je treba doprinesti vse žrtve za močno madžarsko vojsko, da mora v javnem in privatnem življenju trium-firati krščanska morala, da mora prenehati nasprotstvo med socialnimi razredi in da se mora v javnem življenju vzpostaviti ena hierarhija, izključno na realnih zaslugah in brezpogojno na socialnih mislih. Treba je zemljo dati onim,, ki jo obdelujejo, in ki so v času zgodovinskih izkušenj pokazali svojo vdanost domovini, da bi mogli vsi posamezniki na Madžarskem nemoteno delati in priti do blagostanja. Treba je izvesti gotove korake, s katerimi naj se prepreči taka zloraba, ker na Madžarskem tvorijo kristjani veliko večino, posebno kot kmeti in je treba te sloje podpreti z vsemi sredstvi. Madžarska se mora osvoboditi tujcev, kolikor so samo paraziti. To je edina pravična pot, po kateri morajo iti Madžari, združeni v vdanosti okoli poglavarja države regenta Horthyja. Madžari morajo vedeti, da so oni majhen narod med velikimi narodi, ze-dinjeni po enaki volji, pa vendar lahko Madžari zavzemajo odlično mesto v zgodovini narodov. Za to pa je predpogoj disciplina, red, spoštovanje o lasti in prava krščanska politika, inspirirana z narodnim duhom in močno vojsko. Kemal Ata Turk na poti okrevanja Ankara, 23. oktobra. AA. DNB: Po današnjem zdravniškem bullct, kdo jih danes upravlja Berlin, 23. oktobra. A A. DNB: Nemška diplomatska politična korespondenca piše danes o poskusih gotovih angleških krogov, da bi napravili zmedo v razpravljanju o vseh vprašanjih, kolonij v vseh delih angleškega imperija. S tem očividno in-scenirajo po gotovem načrtu manifestacije, dasi s strani Nemčije ni bil dan noben povod, s katerim bi se hotel sprožiti kompleks vprašanj kolonij, na ta način, da bi se nemškim željam postavili nasproti čim najbolj nemogoča sredstva in argumenti. Na drugi strani pa se vidi tendenca, da bi se Nemčiji vsilil rok. kdaj naj se to vprašanje razpravlja, če mogoče z negativnim uspehom za Nemčijo Umevno je, da tak manever nikakor ne more vplivati na Nem čijo, niti na njer.e akcije, bodisi da ta manever izhaja z merodajne ali s privatne strani. Nemčija za sebe ne zahteva ničesar, kar po pravici pripada komu drugemu. Toda nemški ra.jh zahteva za sebe ono posest, ki ji je bila nekdaj odvzeta na podlagi lažnivih trditev. Pri tem ne igra nobene vloge dejstvo, kateri državi je bil tedaj poverjen mandat za upravljanje nemških kolonij. Zdravi smisel pravice potrjuje. kolikor kasneje, toliko nujneje, da mora biti končno odstranjena krivica in da tisti, komur je bilo upravljanje kolonij poverjeno, vrne to onemu, komur je bilo odvzeto z napačnimi argumenti. Tako poi-movanje rajha izključuje vsako potvoro in krivo tolmačenje dejstev. Inicijativa za reševanje ni v rokah Nemčije, temveč v lokah vseh onih, ki nosijo odgovornost. ska in Anglija Proglas japonskih nacionalistov odklanja vsak kompromis z Anglijo Tokio, 23. oktobra. AA Havas: Nacionalistična organizacija za propagando »Siun-ko« objavlja manifest, v katerem se ostro protivi vsakemu sporazumu med Anglijo in Japonsko Proglas je objavil veliki japonski dnevnik »Šimbum« na celi strani, vendar pa v svojem komentarju podčrtava, da tako stališče tako zvanih zmernih elementov ograža sadove zmage, ki so jo dosegli tisoč: lojalnih oficirjev in vojakov, žrtvujoč svoje življenje. Japonska razpolaga danes z veliko moralno močjo složnega naroda, morda najsložnejšega na vsem svetu, razen tega pa ima zelo zmožno vojsko in mornarico, kensolidiran gospodarski položaj in neizčrpne možnosti zalaganja življenjskih potrebščin Anglija ie pa nasprotno pokazala, da ne more braniti svojih pravic in interesov v južnem delu Tihega morja brez pomoči Japoncev. Zato so Japonci odločno proti vsakemu kompromisu z Anglijo. Hongkong. 23. oktobra. AA Reuter: Angleški veleposlanik Clprker. ki je včeraj potoval iz Hankova v Čing-King. je kategorično demantiral vesti, po katerih bi Anglija in Nemčija nameravali posredovati med Kitajsko in Japonsko. Položaj v Hankovu Hankov, 23. oktobra. AA. Havas: Zaradi evakuacije velikega dela civilnega prebivalstva je življenje v Hankovu popolnoma zamrlo. Vse trgovine so zaprte, prometa pa ni skoro nobenega. Kitajska električna centrala je ustavila obratovanje. Francoska in angleška koncesija dobivata tok od angleške električne centrale. Vsak trenutek se pričakuje, da bo prenehal delovati tudi vodovod. Tuje koncesije so odredile vse potrebne korake opreznosti, da se zagotovi voda in električni tok mestu. Vlaki ne vozijo. Škoda radi včerajšnjega bombardiranja ni velika. Tokio, 23. oktobra. AA. Havas: Kitajske čete se na vsej fronti ob Jangeeju umikajo proti jugu ob železniški progi Hankov -Kanton in po cestah, ki vodijo iz Vusanga v Juso. Japonci 49 milj pred Hankovom Sanghai, 23. oktobra. AA DNB: Japonske čete. ki operirajo ob Jangeeju. se nahajajo 40 milj od Hankova. Severne čete so prekorač:le mejo med provincama Ho nan in Hopej. „ Odslej sem samo navaden državljan" Bivši prezident dr. Beneš o svojih načrtih London, 23. oktobra. AA. »Sunday Chro-nicle« prinaša sledečo izjavo bivšega predsednika Češkoslovaške dr. beneša: Odslej sem samo navaden državljan in se zaradi teaa trudim samo. da uredim svojo lastno bodočnost. Razen tega mi je sedaj nemogoče govorit' o nedavnih dogodkih. Bodočnost in usoda Češkoslovaške je sedaj v rokah vlade, torej v najkompetent- nejših rokah. Samo kaki »nadpreroki« bi mogli prerokovati, kaj bi se v bodočnosti moglo zgoditi. Svoje osebne stvari na Če-škoslovaš. sem uredil tako da morem bivati t inozemstvu, kolikor časa bom smatral to za potrebno Ponavljam, da nočem dati ni-kakih političnih izjav niti intervjujev, niti v Angliji, niti v Ameriki. Preiskava o sofijskem atentatu Sofija, 23. oktobra. AA. (BTAl Po uradnem poročilu, ki je bilo izdano zvečer, sodna preiskava o umoru načelnika glavnega generalnega štaba generala Pejeva in majorja Stojanova še ni končana. Po dosedaj zbranih podatkih se domneva, da ie ta zločin osebno delo atenlatorja Vaseva Kirova, neuravnovešenega človeka komunističnega tipa, ki je že od svoje otroške dobe kazal nagnjenost h kriminalnim činom. 2e pred par leti je Kirov ubil župana iz svoje vasi, zaradi česar je bil obsojen. Zapustil je pismo državnemu tožilcu, iz katerega se vidi, da mu je bilo mnogo do svoje osebne reklame in da je iz teh razlogov izvršil zločin. potem pa ubil samega sebe. Preiskava se nadaljuje. w Kongres Zveze planinskih društev Za predsednika je izvoljen dr. Tominšek iz Ljubljane, za tajnika pa dr. Ivan Pretnar, predsednik SPD Beograd, 23. oktobra p. Tu je bil danes 13. kongres Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije. Kongres je zasedal v dvorani Inženjerskega doma, kjer je bila danes otverjena tudi posebna razstava, ki prikazuje razvoj našega planinarstva od osvobojenja do danes. Že včeraj so bila na delovni seji kongresa rešena vsa vprašanja, danes pa je bilo v navzočnosti delegatov vseh planinskih društev v državi in številnih odličnikov slavnostno zborovanje. Po objavi predlogov včerajšnje delovne seje, ki so bili soglasno odobreni, so sledili referati in poročila. Obširno poročilo o delovanju Zveze je podal njen generalni tajnik dr. Pretnar iz Ljubljane, ki je v svojem poročilu orisal prizadevanja Zveze za rešitev raznih važnih tujsko-prometniU problemov. Blagajniško poročilo je podal g. Vilhar iz Ljubljane, o reševalni službi v planinah pa je poročal dr. Bogdan Bre-celj iz Ljubljane. Za organizacijo vodnikov je poročal dr. Miha Potočnik. Za predsednika Zveze je bil izvoljen dr. Fran Tominšek iz Ljubljane, za podpredsednika pa Alfonz Heinz iz Zagreba ln inž. Stanoje Nedeljkovič iz Beograda. Glavno tajništvo je zopet poverjeno dr. Pretnarju. V resoluciji, ki je bila sprejeta ob koncu, predlagajo celo vrsto sprememb v uredbi za pospeševanje tujskega prometa. Posebna resolucija se zavzema tudi za olajšave članom planinskih društev pri potovanjih po morju. Volilno gibanje Beograd, 23. okt. p. Iz vseh krajev države prihajajo poročila o živahnem volilnem gibanju. Sporazum, ki je do-vedel do osnovanja bloka opozicijskih skupin, je naletel po vsej državi na silno ugoden odmev. Iz vseh krajev prihajajo poročila, s kakim zadovoljstvom so povsod sprejeli ta sporazum, v katerem vidijo velik korak na poti h konsolidaciji notranjih prilik. Po ureditvi načelnih vprašanj sc sedaj povsod sestavljajo kandidature, se izbirajo kan- didati ter se vrše vse priprave za od« ločilno volilno borbo. Danes so bile po vsej državi tudi številne konference zaupnikov JNS, na katerih so razpravljali o kandidaturah. Kljub umiku g. Demetroviča bo JNS nastopila tudi povsod na Hrvatskem, deloma skupno s KDK, deloma z lastnimi kandidaturami na listi dr. Mačka. Danes je odpotoval iz Beograda v Zagreb narodni poslanec Karlo Kovačevič, ki bo imel prihodnje dni celo vrsto konferenc in sestankov s somišljeniki JNS na Hrvatskem, . Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 23. oktobra Nedelja je Mia v splošnem precej mirna, ■M na policiji, ne na reševalni postaji, ne na sprejemnem uradu splošne bolnišnice do večera niso imeli razburljivih opravkov. Okrog 18. ure pa so morali reševalni avtomobili kar trikrat zapored na cesto. Na Cesti na Rožnik je nekaj minut pred 18. uro postal žrtev prometne nesreče upokojeni primarij dr. Fran Goestl, bivši dolgoletni vodja ljubljanske umobolnice, eden najuglednejših predstavn'kov naše psihiatrije in znani strokovni pisatelj. Ko se je v mraku vračal s sprehoda proti mestu, ga je podrl neki avtomobilist in mu prizadejal precejšnje rane na nogi, bati pa se je treba tudi kakšnih notranjih poškodb. Nekaj minut pozneje je na vogalu Kop tar-jeve ulice in Poljanske ceste žandarmerij-eki poročnik Janez Bregar, stanujoč na Cesti 29. oktobra, z motociklom zavozil ▼ avto, ki mu je privozil nasproti. Bregar si je pri padcu zlomil nogo. Na cesti so ga pobrali ljudje :n ga prenesli na reševalno postajo, od koder so ga prepeljali na kirurški oddelek. Kmalu nato so bili reševalci klicani še v Vošnjakovo ulico, kjer je 61-letni delavec Valentin Supan s Sto-žic tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. V soboto ponoči pa so morali reševalci pohJteti na Polšmk pri Litiji, da pripeljejo 17-letno Zoro žagarjevo in 30-l°tnega or- skorsf vse jesensko evetfc — Nisfcos sončna nedelja Za lepe sončne dni, ki jih preživljamo pf-edi jeseni, je narava izterjala davi precej strogo, kruto odkupnino. V jutrnjih urah je nad n.estom in ljubljanskim poljem pritisnil mraz, ki je njivam m vrtovom prinesel strupeno slano, da so vsi poljski pridelki m povrtnina, ki jih ljudje še niso spravili pod streho, utrpeli precej hudo škodo, žalosten je bil danes pogled ziadti na številne skrbno gojene vrtove na periferiji Ljubljane, kjer je sla.ia pokosila cele gredice pozno-jesenskega cvetja, zlasti krizantem. namenjenih okrasitvi grobov za praznik vseh mrtvih Temu -god-njemu mrazu pojde na rovaS, da bo ietos pred 1. novembrom primanjkovalo cvetja in da mu bodo cene narasle. A kljub vsemu smo tudi danes sreča vali po mestu vse polno ljudi, zlasti deklet in starih gospa ki so hiteli proti Sv Križu s kupi jesenskih rož v naročju, da je v zraku in prostoru že zaživel občutek, kakršen nas prevzema pred vsemi svetimi Množice Ljubljančanov pa so izkoristile izredno lep, čeprav malo hlader. dan. da so pohitele na ii.iete v okolico in proti Gorenjski. Tudi z dežele smo prejeli več poročil o u.iičujoči slani. Iz Zasavja so nam sporočili: V noči od sobote na nedeljo je slana pobelila vso dolino. Seveda pa je prva Danes zadnja prilika, da se nasmejete v komediji KINO MATICA 21-24 ob 16., 19., 21. letošnja slana pred tedni napravila veliko več š! ode. saj je v mnogih krajih v dolini pa tudi v višje ležečih krajih poparila ajdo. Sedanja slana je le še dopolnila, kar je po prvi ostalo, že v soboto zvečer je kazalo, da se bo čez noč zjasnilo. Skrbni gospodarji in gospodinje so se r.bali za jesenske cvetice ln so prekrili krizanteme, dalije in druge pozno jesenske cvetice s pokrivali ali »škrniclji«. Ti so si oteli rože, drugim pa je slana pomorila ves kras vrtov. Zjutraj je bilo neobičajno mrzlo ln so bili tudi travniki pod tankim srebrnim ledom. Čeprav je barometer znatno padel, smo Lmeii krasno sončno nedeljo. Pred dnevi je barometer napovedoval močan vremenski preobrat Deževalo pa Je le en dan. Niti toliko ni bilo dežja, da bi se za spoznanje avignila Sava. Malokdaj imamo tako nizko vodno stanje in tako čisto vodo kakor zadnje dni. Ribiči, ki so kanili današnjo nedeljo na ribolov, so morali načrte preložiti na kasneje, kajti ribarjenje v čisti vodi je brez blagoslova... Lepo jesensko nedeljo so spet izkoristili mnogi "of-onio-" v rv-,i->it«ii \r naše kostanjeve gor.dove ali pa na Izlete. Precej je bilo posetov na Sv. Gori, Sv. Pianini in drugih zasavskih hribih. Brzi turnir za prvenstvo LpMjane Prvak je Ljubljanski šahovski klub Odbor združenih ljubljanskih šahovskih klubov, ki mu predseduje arhitekt Zupan, je v soboto zvečer priredil na verandi gostilne spri Jerici * brzi turnir za prvenstvo Ljubljane, ki so se ga udeležil: vsi ljubljanski šahovski klubi. Zan manje za prvo prireditev v zimski sezoni ie bilo veliko in je turnir v vsakem pogledu odlično uspel. Nastopili so najboljš naši šahisti, zmagalo pa je seveda favorizirano moštvo Ljubljanskega šahovskega kluba, ki so ga razen priznanih prvorazrednih igralcev sestavljala tudi nacionalna mojstra Prein-falk in Furlani. Borba je bila izredno zanimiva od vsega začetka. V I. kolu je imelo prvo moštvo LŠK za nasprotnika drugo moštvo svojega kluba in čeprav so bili med to osme-rico prav dobri igralci, je rutinirana prva garnitura gladko zmagala in odstopila le pol točke, še večji uspeh pa je zabeležil Amater, ki je z 8 točkami dosegel celo 300% nasproti »Lovš nu«, ki je imel pač najšibkejše moštvo izmed vseh sodelujočih. Med Amaterjem m LŠK I. se je nato razvila dramatična borba za prvo mesto. V n. kolu je zmaga) LŠK zaradi večje rutine nasproti zelo dobremu Triglavu s Proslava Jugoslavije pri Sočanih Otvoritev sezone je privabila številno občinstvo ganista Lojzeta Papeža na kirurški oddelek. Polšniški župnik se pravkar seli. Pn selitvi sta mu pomagala Zagarjeva in organ i s t. Ko so odpeljali ballž, se je vozu, na katerem sta oba sedela, utrgala zavora da se je prevrn'1. žagarjeva in Papež sta dobila precei hude poškodbe po glavi. Oba imata vdrti lobanji. 30 sekund ljubezni Drama je v soboto polni hiši občinstva nudila izredno lep, vesel večer. Prvikrat so igrali Benedettijevo veseloigro »Trideset sekund ljubezni« v režiji prof. šesta in inscenaciji inž. arh. Franza ter z Danilovo, Jermanom, Kraljem v zanimivem, kočljivem ljubezenskem trikotu. Komedija obravnava težkih zapletov ln smeha polno zgodbo o mladi zdravnikovi gospe, ki se, nevešča volana, popelje nekaj metrov z avtomobilom, podre na cesti mladega moža, si nakoplje na glavo 150.000 lir odškodnine, a ae s ponesrečencem, ki jo na tihem obožuje, nazadnje poravna za ceno poljuba, dolgega 30 sekund. Tisto, kako do tega dragega poljuba ne pride, pač pa ao nekega drugega, ki je še mnogo dražj od njega, ker zahteva ljubezen samo — vse to daje od konca do kraja C-z mero prilike za zadrego in ameh. Bilo je mnogo navdušenega odobravanja, pa tudi mnogo cvetja Igralcem. Odlično uprizorjena in igi ma komedija bo po pravici še mnogokrat polnila hišo. 5.5 : 2.5, Amater pa je premagal šentpe-trane 5 : 3 in je bilo tako stanje izenačeno. Odločitev je padla že v naslednjem kolu, ko sta se srečala oba favorita. Državni prvak je to borbo sigurno odloč'1 v svojo korist s 5.5 : 2.5 in sc tako postavil na čelo lestvice, ki ga ni več oddal. Z vsakim naslednjim kolom je razliko še bolj povečal, premagal je po vrsti železničarja in šentpetra s 6.5 : 1.5, Lovšina pa celo s 7.5 : 0.5 in dosegel skupno 39 točk od 48 mogočih. Ko je bilo prvemu moštvu LŠK prvenstvo že zagotovljeno in je kazalo, da bo Amater s:gurno zasedel naslednje mesto, se je Triglav v silnem finišu priblžal Amaterju. Vse nade na 2. mesto je Amaterju prekrižalo šele drugo moštvo LŠK, ki ga je premagalo s 4.5 : 3.5. zaradi česar sta imela Amater in Triglav enako število točk. Končno stanje je bilo naslednje: 1. LŠK I 39 2. in 3. Amater in Triglav po 28, 4. šentpeter 24 5 LŠK n 23.5, 6. železničar 20 5 :n 7. Lovšm 5 točk. Po končanem turnirju, ki ga je v splošno zadovoljstvo vodil g. Erker, je sledila neprisiljena zabava. Salon pri »Levu« je v soboto zvečer do kraja napolnila živahna družba naših Primorcev in njihovih prijateljev. »Soča« je otvorila XIX. predavateljsko sezono. Otvoritev je :mela še posebno svečan značaj s predavanjem v počastitev dvajsetletnice | Jugoslavije. Dvorana je bila okrašena z zelenjem, na steni za predavateljskim odrom pa so med zelenjem m državnimi troboj-nicami visele slike kraljev: Osvoboditelja. Viteškega kralja in Petra n., a pod njim pa so bile zapisane letnice njih vladavine in narodne samostojnosti združenih Jugoslovanov: 1918—1938 Načelnik predavateljske in kulturne sekcije g. dr. Joahim Ražem je pozdravil zbrane, med njimi prav štev lne zastopnike raznih prijateljskih kulturnih organizacij in je povedal, da bodo bodoči predavateljski večeri v glavnem posvečeni informiranju občinstva o vseh tistih pereč h vprašanjih, ki jih načenja današnja razburkana doba. To predvsem zaradi tega. ker je občinstvo informacij zelo željno in ker je tudi neobhodno potrebno, da nas težke situacije ne najdejo nepripravljene K besedi se je nato oglasil predsednik »Soče« dr. D nko Puc, ki je v obširnih obrisih prikazal glavne in odločilne smernice, katere so privedle do ustanovitve samostojne nacionalne države Jugoslavije. Izhajal je iz vprašanja, če smo izpolmli vse dolžnosti, ki so nam bile v preteklosti in sedanjosti postavljene, da moremo danes samozavestno trditi da je naša mlada država povsem naravna zgodovinska tvorba, kateri nihče ne more ugovarjati. Predavatelj je posfgel v zgodovino in je preko vseh pojavov odtlej do danes prišel do pritrdilnega zaključka. Slovenci, Srbi in Hrvati so sicer dolga stoletja živeli v robstvu, pod gospostvom tujega, njim sovražnega tlačitelja. Bili so narod revežev in zatirancev, ki ni imel svoje države. Zgodaj so izgubljali svojo narodno samostojnost. Med njimi pa so se nastanjali mogočni in vplivni tujci, ki so ga lz mest in gradov gospodarsko izžemali in si prizadevali, da zatro vsakršen gospodarski in kulturni dvig. To je bila najbolj žalostna doba Jugoslovanov ko se med njimi še ni oglašala narodna zavest. Toda težnja po maščevanju nad izkoriščevalci, ki se je prvič vidnejše pojavljala v kmetskih uporih. s silo zatrtih, se je ohranjala od roda do roda. podedovana od zatiranega očeta na zatiranega sina. Ko je nekako v istem Času vzporedno prišlo do prvega umikanja Turkov z balkanskega ozemlja, so začeli za njimi slovanski narodi dvigati glave Vendar je ljudstvo živelo v tako težkih razmerah pod pritiskom sovražnega plemstva. da je poteklo še dolgo časa, preden so se začeli pojavljati prvi znaki solidarnost"' med zatiranimi narodi, ki nikjer niso imeli vplivnih prijateljev. Velik in nekako prvi pomembnejši napredek je tlačenim narodom prinesla Napoleonova Ilirija, pod katero so bili vsaj za kratko dobo združeni del1 Slovencev. Hrvatov in Srbov. Ljudje, ki so bili vzgojeni v jugoslovanskem in vseslevanskem duhu, so bili po tolikih vojnah ob izbruhu svetovne vojne že pripravljeni in tol'ko zreli, da so znal' tedanje dogodke obrniti v prid ideji skupnosti Jugoslovanov. Uporniško razpoloženje, ki je tlelo zatirano skozi stoletja je prišlo na plan ln razruS!lo države tlaCteljev. Danes lahko s ponosom ugotov'mo. da je Jugoslavija naravna, zgodovinska in ne le slučajna tvorba. S klicam »živela Jugoslavija!« je zaključil predavatelj izvajanja in njegovemu pozivu so se zbrani stoje odzvali s trikratnim »živela«. Pod vodstvom pevovodje g. Premelča pa je pevski odsek »Sloge« zapel državno himno. S prisrčnim odobravanjem je občinstvo nato sprejelo tudi S.Gregorčičevo »Mojim slavilcem*, ki jo je z cbčutkom deklamirala gdč. Gorki-čeva. Po zahvali g. Sanc na vsem sodelujočim je pevski zbor zapel še »Hej Slovani«, ki je med občinstvom tako vžgala, da so jo z zborom peli stoje tudi vsi drugi. Zastopnica TKD »Atene« ga. Marija Krofta je občinstvu napovedala, da se v okviru »Soče« že nekaj časa snuje ženski krožek, ker čutijo član ce prav v današnjem času močnejšo potrebo po tem, da ne bi bile le marljive m zveste pomočnice članov, temveč tudi Iniciativne delavke kot čuvarice domačega ognjišča. Zastopmk Zveze kmečkih fantov in deklet pa je v kratkh potezah pojasnil prizadevanja in cilje Zveze, ki gre za kulturnim, gospodarskim in nacionalnim preporodom slovenske in jugoslovanske vasi, pa pričakuje podpore in razumevanje širo1 'h krogov naše javnosti. Občmstvo se je nato še precej časa zadržalo v prijetmh pomenkih, ki so jih poživljale narodne pesmi. Smrt vojnega dobrovoljca Antona Kovača Ljubljana. 23. oktobra V sobeco jc umrl za ustvaritev Jugoslavije 7^1užni mož, vojni dobrovoljec g. Anton Kovač, pekovski mojster ir. posestnik iz Rožne doline. Pokojnik se je iz ruskega ujetništva javil v oktobru 1916 leta k dobrovoljcem v Odesi, kjer je bil dodeljen 7 pešpolku, H. dobrovoljske divizije. Po končani podoficirski šoli se je javil v 1. bataljon, ki je bil poslan iz Rusije po dolgi poti čez Ledeno morje, Anglijo in Francijo na solunsko bojišče, kamor je dospel aprila 1917 leta. V sestavi 8 pešpolka se ie udeleži) znamenitega probrja solunske fronte in borb pri Nišu ter je v zmagovitem pohodu dospel s polkom v Subotico. Dragega vojnega tovariša ohranimo vojni dobrovoljci v trajnem spominu. * Vojnim dobrovoljcem! Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani vabi vse svoje ljubljanske tovariše na pogreb pokojnega vojnega dobrovo'jca Antona Kovača. PogTeb bo danes ob 16 iz hiše žalosti Rožna dolina, cesta V, št. 15 na pokopališče na Viču. Novi Ifubljanski prota pride iz Saška Stsak 23. oktobra V kratkem bo zapustil Sisak pravoslavni prota g Bogdan Matkovic, ki ie imenovan za novega pravoslavnega protojereja v Ljubljani. V Sisku ]e prebival nekaj nad 17 !et. G. Bogdan Matkovic je po rodu iz Bosanskega Petrovca. Sest t-iiredov gimnazije je dovršil v Gospiču. ostala dva v Za grebu, nakar je dovrši! tudi pravno fakulteto Služboval je nekaj časa kot odvetniški pripravnik, potem pa je vstopil v pra voslavno bogoslovje v Sremsikih Kariovcih Svečeniško službo ie vršil v Pla^kem in v nekaterih krajih v Sreru. Ko ie prišel v Si-sak, je bilo tam komaj f>40 pravoslavnih vernikov, zdai pa jih je že 18S0 Za novo pravoslavno cerkev v Sisku je prota Bogdan Matkovic zbrai nad 750.000 din. a iz raznih razlogov doslej še n bilo mogoče pričeti z zidavo. S svojim sodelovanjem pri kulturnih društvih si je prota Bogdan Matko-vič pridobil v Sisku splošne simpatije. Za to mu prebivalci Siska pripravljajo za 30. t. m. prisrčno odhodnico. Požar v Pečovniku pri Celju Celje, 23. oktobra Danes okrog pol 1. je nastal na podstrešju stanovanjskega in gospodarskega poslopja posestnika Karla Kovača nad ribjim vališčem v Pečovniku pri Celju požar, ki se je kmalu razširil na vse ostrešje. Ob postanku ognja posestnika Kovača in njegove žene ni bilo doma. v hiši je bil samo Kovačev najemnik, ki je stanoval v podstrešni sebi in pa dva Kovačeva otroka. Vsi so se pravočasno rešili. Sosedje so takoj prihiteli na pomoč, znosili so skoraj vso opremo iz gorečega poslopja. Na pomoč so prihiteli tudi celjski gasilci z motorno brizgaino. Gasilci so ogenj kmalu pogasili, zgorelo pa je vse ostrešje in pri gašenju je bilo poškodovano tudi vse ostalo poslopje. Skoda znaša okrog 30.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. V tem poslopju je nastal že pred leti požar m tudi takrat je zgorelo ostrešje. Tokrat je ogenj najbrž zanetila iskra lz poškodovanega dimnika na podstrešju. f rajno goreča peč za drva Sreski odbor JNS v Ljubljani poziva vse svoje člane, somišljenike in prijatelje, ki še niso utegnili preveriti se, ali so vpisani v volilni imenik, da to store danes in jutri! Tajništvo JNS posluje v Kazini, IL nadstropje, danes neprekinjeno mm 8. do 20. ure, jutii pa od 8. do 18. Predsedstvo Šest let Doma in šole Zadovoljivi uspehi na gi-nnaziji za Bežigradom Ljubljana,. 23. oktobra. Dopoldne okrog enajste je predsednik g. prof. Stopar otvoril aa bežigrajski gimnaziji šesti redni letni občni zbor društva »Dom in šola«. Predsednik se je zahvalil za številni obisk Nato je dr Fajdira pre-čital zapisnik lanskega obči.čega zbora, ki nudi iepo sliko delovanja upravnega odbora Vse ieto so se revnim dijakom delile podpore bodisi v p -ilu, obutvi, obleki ali v gotovini, lepo število dijakov pa je dobivalo brezplačen zajtrk; na gimnaziji se je ustanovila kuhinja za najrevnejše učence. Zapisnik je bil odobren in poročila so podali še blagajnik g prof Sivec knjižničar g prof Pugelj in predsednik nadzornega odbora g ra. natelj Hočevar Posebno poročilo je podal predsednik g. Stopar. Poudaril je namen društva, ki je na eni strani vzdrževanje tesnih stikov med starši in profeserji na drugi strani pa blažitev socialne bede med dijaki Ni potrebno, da samo profesorji obveščajo starše o učenčevem uspehu ali neuspehu, prav tako naj bi tudi starši obveščali šolo o vsem kar bi moglo služiti vestnemu profesorju za orientacijo V preteklem poslovnem letu sta se vršila dva važna roditeljska sestanka, na katerih se je "-azpravljalo o perečih vprašanjih šole. Akademija ob materinskem dnevu je prinesla lepe rezultate tudi v vzgojnem oziru Društvo je vselej priskočilo na pomoč tam. kjer je bila pomoč najbolj potrebna Društvo ima podporno knjižnico za revne dijake, vendar je kljub temu. da so tudi v tekočem letu nabavili veliko število novih knjig teh še vedno premalo Težkoča je zlasti v tem. da so vsako leto potrebne nove knjige in tako odidejo lepe vsote v nič. Dijaška kuhinja posluje že dve leti in je 33 učencev dobivalo v njej brezplačen zajtrk. Nabavljalna zadruga državnih železničarjev je dajala dnevno 7 litrov mleka brezplačno in je društvu zelo pomagala. V bodočem poslovnem letu pa bo dajala 10 litrov mleka. Gospa podpredsednica Majcnova je intervenira.a pri direkciji dr:"' žr'eznic v korist onih dijakov, ki se norajo dnevno voziti z vlakom v šolo. Uvrščen je bil nov vlak zanje, tako da so lahko prihajali v šolo tik pred poukom. Število članov se je letos dvignilo na 459 Dohodki so bili razveseljivi, za kar gre posebna zahvala dobrotnikom, ki eo nrispevali naravnost kavalirske zneske. Tako bano- ia, mestna občina ljubljanska, Nabavljalna zadruga. Trooveljsk? Premogokopna družba n nekateri zasebniki so darovali po tisoč dinarjev. Bano-vinska zadruga šolskih knjig pa je darovala knjig za tisoč dinarjev Knjižničar g prof. Pugelj je ponovno izrazil željo, naj bi se končno že ukrenilo nekaj za -'e-čjo stalnost knjig, da bi ne bilo treba vsako leto nabavljati novih. Ker so vsi dosedanji člani upravnega odbora izredno delavni in požrtvovalni, je bil ponovno izvoljen stari odbor, izvršile so se le nekatere izpremembe. Ker prihaja v šolo 215 dijakov z vlakom in vsi ti nimajo nikjer prostora, kjer bi prebili čas po pouku do odhoda vlaka in E) bili tako prepuščeni cesti, je začelo društvo razmišljati o možnosti, kako bi tem preskrbelo zavetišče Društvu je priskočil na pomoč župnik Zakrajšek, ki je za manjšo odškodnino ponudil svoj prostor na razpolago za zgodnje popoldanske ure. Medtem je prišel tudi odgovor od banovine. da je v namen zavetišča že odobren kredit 4 tisoč din. Visoki milijoni za štajersko perutnino Zanimivosti s kongresa za rs|o štajerske kokoši OKUSNA CENENA Ogromen prihranek na kurivu Proizvod Osjeeke Ijevaonice že-Ijeza i tvornice strojeva d. d., Osijek ZNA SI POMAGATI »Zakaj pa vzamete vedno Janezka s seboj. kadar greste v klet po vino?« Hlapec »Ve.He. gospodar mi je naročil, da moram neprestano žvižgati, kadar grem v klet. No. zdaj Janezek žvižga, jaz pa pijem.« DOBLJENA STAVA Oče in mati sedita na verandi. V sobi naenkrat močno zažvenketh. M a*' prestrašena vzdihne: »Stavim, da je paglavec razbil dragocene vazo.« Tedaj pa pomoli skozi vrata glavo Joiek in pravi: »Mamica, stavo si dobila.« V ŠOLI Učitelj se je trudil, db bi neposlušnim učencem dopovedal, kaj je dolgočasnež. »Kako pravimo človeku, ki neprestano go vori in govori, četudi ga nihče ne mara poslušati?« »Učitelj,* se oglasi Nepotrebnikov Mih-l ie% Maribor. 23 oktobra. V gornji dvorani Uniona je bil. dopoldne II. kongres za rejo štajerske kokoši, ki ga je v imenu banske uprave otvoril inž. Janez Oblak iz Ljubljane Pozdravil je navzečne posebno zastopnika kmetijskega ministrstva inž Drecuna zastopnika savske banovine dr. Nemčamna ravnatelja Rodoška ko* zastopnika mestne občine mariborske, šefa mariborske policije dr. Trstenjaka. nadalje vse -re.-ke kmetijske referente, zastopnike banovin-skih kmetijskih zavodov dravske banovine. zastopnike kmetijske zbornice in OStcllG Nato je inž Oblak v kratkih obrisih poudarjal pomen kongresa Dejal je. da perutninstvu danes še ne posvečamo one pažnje. ki jo v zvezi s strukturo kmetijskega kakor tudi narodnega gospodarstva dravska banovina zasluži Perutninstvo. zlasti reja kokoši predstavlja kot del živinoreje vir odličnega, lahko prebavljivega in lahko pristopnega živila vseh slojev Dohodki perutn:n=tva v narodnem gospodarstvu so med dohodki drugih pimg kmetijstva na vidnem mestu Iz statističnih podatkov je razvidno, da smo 'ansko leto izvozili iz Jugoslavije jajc v vrednosti 123 milijonov din. žive in zaklane perutnine pa v vrednosti 174 milijonov din. Reja kokoši mora biti našim kmetijam vir dohodkov tudi takrat, ko nimajo drugih dohodkov Slabe izkušnje kokošj°rej-skih farm potrjujejo, da v Sloveniji ic in ostane temelj kokošjereje kmečko gospodarstvo Zato kokošjereje v Sloveniji ne smemo ločiti od kmečkega .iospodarstva in je ne smemo uvrščati med rejo malih živali ... Ko proslavljamo 25 letnico začetka smotrne reje štajerske kokoši, moremo iz rezultatov dosedanjega dela 7 zadovoljstvom ugotoviti, da zahtevam kmečke kokoši povsem ustreza naša domača. štajerska kokoš. Drugi perutninski kongres naj služi kot važen mejnik na polju pospeševanja perutninstva, predvsem poglobitvi smotrnega dela ln oro-učevanja gospodarski n lastnosti »taierske kokoši, ki je bila že p-e1 25 7et za naše razmere spoznana in priznaa kot najboljša kmečka kokoš. Sledilo je poročilo g Gosaka, ki je v imenu ocenjevalnega odbora poročal da je odbor ocenil rastavljalce in dn hodo nagrajenci dobili diplome in deiaine nagrade preko sreskih načelstev. Sledilo je poročilo sreskega referenta g. Martina Zupanca iz Maribora, ki je poročal o razvoju štajerske kokoši. — Inž. Boris Venko iz Gornjega grada je predaval o temi: Reja štajerske kokoši na kmetih, g Josip Gosak iz Teharja je poročal o razširjenju štajerske kokoši po Sloveniji s posebnim poudarkom: »Štajerska kokoš na šolskih dvoriščih«. G Lavosiav Gosar iz Ljubljane je nato predaval o pospeševanju reje in odbiri štajerske kokoši ter o smernicah za bedoče pospeševalno delo. Dejal je, da deluje danes v dravski banovini 33 rejskih središč Med temi je najstarejše pri Kuhn-Tauschu v Ra7.vanju in Twicklu v Krčevini pri Mariboru. Inž Jože Erpič iz Ljubljane je poročal o produktivni sposobnosti štajerske kokoši Dr S Zibert iz Ljubljane je referiral o ukrepih za dosego zdravja in odpornosti šta;°rskc kokoši Dr Jože Lav-rič iz Ljubljane je podal splošen pregled o trgovini s perutninskimi proizvodi o produkciji v Jugoslaviji in posebno v Sloveniji, o potrošnji jajc. o mednarodni trgovini jajc, o izvozu jajc in perutnine ir Jugoslavije. Naposled je bila soglasno sprejeta resolucija. v kateri so zbrani vsi predlogi posameznih referentov. Namen predlogov je kako rejo štajerske kokoši čim bolj razširiti med našimi kmetovalci. Postanek imena „Kanada" Ogromno ozemlje na severu Severne Amerike se imenuje Kanada. Bilo je nekoč francoska kolonija in je pozneje prešlo v last Anglije Postanek imena je zanimiv četudi preprost. Kmalu po odkritju Amerike so Novi svet preplavljali španski »conqulstadores«, ki so brskali po ogromnem kontinentu, da bi našli zlata ali drugačnega dragocenega plena Upi prvih se niso hoteli uresničiti. Namesto zlata so našli le divjo deže'o. tu ln tam pokrito z neprodirnlmi gozdovi, ledenimi jezeri in prekrižano z deročimi rekami. Vrhu vsega je bilo tudi podnebje nemilo. Nejevoljni in razočarani so negoste-ljubno deželo označevali z besedami »Aca Nada« (Aka nada). kar pomeni približno: »Ničesar ni«. Te besede so ostale v spominu kanadskim Indijancem, ki sc jih radi ponavljali, saj so spoznali, da z njimi še najbolj odženejo vsiljive tujce. Ko so se mnogo let pozneje naselili po ozemlju Francozi, so menili, da je Aca Nada krajevno ima, pa so se ga posluževali tudi sami. Pozneje sta se obe besedi zvezali in sčasoma izgubili začetnico. Nastalo je novo ime: »Kanada«. Rastline imajo oči Znanost je že d?vno potrdila, da ima rastlinsko kraljestvo, čeprav se tako zelo razlikuje od živalskega, vendarle svoje smotrno življenje, svojo posebno občutljivost in nekaj, kar do malega odgovarja čustvom. Dognano je, da se vrtnica in reseda smrtno sovražita. Ako denem<> vršičke obeh v skupno čašo, drug drugega ubijajo. Opazovalci celo trdijo, da se deli obeh rastlin drug drugemu bližajo in se ob dotiku medsebojno zapletejo kakor ob boju. Obče znano dejstvo je, kako rastline čutijo svetlobo, hrepene po njei, shirajo in umrejo, če je ni. Na podlagi teh dejstev so znanstveniki postavili domnevo, da imajo tudi t . line organe vida, seveda pa ne v taki sestavi, kakršne so živalske oči. Poslednja izkustva opazovalcev to potrjujejo. Odkrili so, da so svetločutni organi rastlin na vrhnji kožici listov. Zato se vsak list trudi, da bi se plosko obrnil proti viru svetlobe, da bi svetlobni žarki padali nanj pravokot. o. Nekemu profesorju se je po dolgotrajnem proučevanju z mikroskopom posrečilo določiti natančno sestavo organov, ki jih imenuje »rastlinske oči«. To so neke posebne celice v kožici listov, ki svetlobo direktno ln v trenutku občutijo. Razen tega nam pa profesor naenkrat ne ve več drugega povedati. Sladkorno drevo Evropa pozna sladkor raz leroma malo časa. domačinom mnogih krajev Severne Amerike pa je znan že tisočletja. Zahvaia za to gre posebnemu drevesu, ki mu pravijo sladkorno drevo. Ni nič v sorodu s sladkornim trsom, ki uspeva samo v toplem podnebju. Spada med iglavce in najdemo ga v britski Kolumb'ji ter po za-padnem predelu Kanade. Sladkor se izceja iz iglastih listov v pajčevinastih nitkah in se gromadi v male kosme, podobne ščepcem bombaževine. Sčasoma se sladkor tudi na vejah nalepi in drevo je videti, kakor če b sneg naletel nanj. Botanično spada drevo med jelke in njeeovo znanstveno ime je »Pseudotsuga Douglasii«. Druga njegova posebnost je, da izloča sladkor samo, kadar raste v svojem prvotnem kraju ln nikjer drugie ne, a tudi v svojem kraju la, če ni v gošči. INSERIRAJTE V „JUTRU"Z Sedmo kolo v Sigi Ljubljano je odneslo na XI. mesto Iz Shoplja so se belo-zeleni rešili s tesnim porazom — Senzacija dneva sta bili včeraj zmagi Hajduka in varaždinske Slavije Ljubljana, 23. oktobra. Sedmo kolo v ligi je za nami. Še štiri :nas čakajo letošnjo jesen, zadnjo novembrsko nedeljo bo konec teh skrbi in ugibanj za letos. Današnji spored je bil kompleten. Glavni dogodek je bil v Beogradu, kjer sta se ror-ila oba beograjska kandidata za naslov državnega prvaka, nas Ljubljančane posebej pa je skrbelo, kako bo ?lo belo-zelenim v daljnem Skopiju, Kjer se niti najboljšim iz te družbe ni godilo posebno dobro. Ljubljana se je rešila tujega igrišča v Juž i Srbiji z zelo častnim izidom, nič slabšim, s kakršnim se je mor^l tamkaj zadovoljiti sam BSK. Poroči3o pravi, da je enajstorica pri najtesnejšem porazu tudi sicer napravila dober vtis. Razlika golov se Ljubljani ni mm' jo poslabšala, toda v tabeli jo je odneslo še za eno mesto nižje, zdaj že na enajsto. Ta padec pa izvir^ danes c^tod, ker je varaždin-ska Siavija proti vsemu pričakovanju odnesla iz Sarajeva oje iočki — s prvo letošnjo zmago — in zlezla z boljšim količnikom na prejšnje mesto Ljubljane. V BeograJu sta se oba ,d:rbva' končala z t'blitvi jo točk. BSK in Jedinstvo sla gotovo s tem izidom bolj zadovoljna, kakor pa njuna rarprotnika, kajti BSK je kliub precej slabi igri obdržal svojo pozicijo na vrhu, Jedinstvo pa se je na tujem terenu poceni otreslo zelo nevarnega Baska. Državni prvak Hašk je šel po kostanj Skoplje, 23. oktobra. Ljubljana je šla danes na dolgo in tudi težko pot v Skoplje. Čeprav je skopljan-ski Gradjanski v zadnjih tekmah in sicer v ligaških in tudi prijateljskih pokazal precej slabo formo, se vendar niso Ljubljani dajali preveliki izgledi za zmago, zlasti zaradi tega, ker je igrala prvič na tujem terenu v Skopiju. Prebivalstvo Skoplja je zaradi dokaj slabe forme domačega moštva z veliko nestrpnostjo pričakovalo izid današnjega srečanja Pred približno 1500 gledalci sta moštvi nastopili v naslednjih postavah: Gradjanski: Demič, Jovanovič, Nikolič, Ristič, Simonovič II., Simcnovič I., Cvet-kovič. Bogojevič, Atanasijevič, Stanglje-vič, Čemerkič. Ljubljana: Pogačnik, Ceglar, Berton-celj, Vodišek, Pupo, Cebohin, Janežič, Sercer, Mrak, Gozdar, Erber. Gradjanski je danes zaigral mnogo bolje kakor v zadnjem času. Moštvo je bilo zelo odločno in je pokazalo tudi več smisla za skupno igro. kar velja posebno za drugi del igre. Njegova zmaga je bila povsem zaslužena. V precejšnjem delu igre so bili ...jmačini izrazito v premoči in, če bi bili imeli malo več sreče in spretnosti pred nasprotnikovim golom, bi bili to premoč lahko tudi izrazili v višjem rezultatu. V prvem polčasu se je mnogo igralo na terenu Ljubljane, ki je bila v glavnem le defenzivna. Toda domači so igrali precej neurejeno in brez pravega sistema, medtem ko se je Ljubljana predstavila z igro dolgih pasov. Njena hitra krila so z naglim prenašanjem žoge ponovno ogražala gol domačih Po odmoru se je slika močno spremenila, zlasti potem, ko je Gradjanski izenači. Skoplje je zdaj zaigralo z veliko večjim poletom in bolj preudarno in je igra sploh postala bolj razburljiva. Bolj ko se je bližal konec, bolj je publika verovala v domačo zmago Toda močna in solidna ljubljanska obramba je z veliko požrtvovalnostjo uspešno branila svoje svetišče. Oba branilca sta bila v izborni formi, posebno se je med njima odlikoval rutini-rani Bertoncelj Krilska vrsta je bila najslabši del enajstorice. V napadu je zlasti ugajal Erber na levem krilu, v celoti pa se mora reči. da je ljubljanska enajstorica zapustila v Skopiju najboljši vtis. Domači so bili do zadnjega vsj dobri, posebno pa je ugajal vratar Demič in branilec Jovanovič. pa tudi še nekateri drugi. V poteku igre je treba zabeležiti naslednje glavne dogodke: V 20. minuti dobi žogo levo krilo Erber, izvrstno uide več nasprotnikom ter iz neposredne bližine neubranljivo zabije vodilni gol za L. 1:0 za L. Do odmora ostane teko! Po odmoru izenači iz gneče Atana-sijevic v 21. min. Zmagoviti gol pade slednjič v 28. min. tega polčasa po Blago-jeviču. ki z glavo ujame krasen center Cemerkiča. Tekmo je dobro sodil g. Nenkovič iz Kragujevca. Bask : Jedinstvo 3 s 3 (2 s O) Beograd. 20 oktobra. V prestolnici sta bila danes dva »der-byja«, ki sta prinesla po napetih in razburljivih igrah dva neodločena rezultata. Kljub močnemu dežju se je zbralo na igrišču Jugoslavije okoli 6000 oseb. ki so hotele videtj nastop Haškovega zmagovalca Jedinstva proti Basku in pa borbo med BSK in Jugoslavijo. V prvi igri se je kar od začetka zdelo, da bo Jedinstvo hudo ioraženo zapustilo igrišče. V 7. min. je prosti strel proti J. Dimitriievič pošlje žogo v mrežo. 1:0 z* Bask. V 20. min. lepa kombinacija Tirna-mč—Lah. kj odda na levo krilo, odkoder Sarič iz bližine pošlje že drugič med drogove. 2:0 za Bask. V 23. min. mora Toma-ševič zaradi blezure zapustiti igrišče in Bask isra odslej do konca samo z 10 igralci. Lah preide na desno krilo, Tirnanič pa v sredino. Rezultat se do odmora ne spremeni V drugem polčasu morajo i-.askovci v težko obrambno bitko, ki pa je ne vzdržijo do konca. Jedinstvo se sedaj znaide, spretno izrabi Tomaševičevo odsotnost ter močno napada. Bask doseže sicer v 20. v vroči Split in je moral pustiti obe točki tamkaj. To je že drugi zaporedni poraz Haškovega moštva in težko bo še ta enajstorica imela kaj besede pri razdelitvi prvih treh iaest v tabeli. Gradjanski iz Zagreba je imel najlažje delo in ga je opravil kakor se spodobi, s štirimi goli in dvema točkama sebi v dobro. Ligaško tekmovanje se bo nadaljevalo že prihodnjo nedeljo, in sicer po naslednjem sporedu: v Beogradu BSK - Bask in Jedinstvo - Jugoslavija, v Zagrebu: Hašk - Gradjanski (S), v Sarajevu Siavija (S) - Gradjanski (Z), v Zemunu Sparta - Hajduk in v Varaždinu Siavija (V) - Ljubljana. Prvenstvena tabela danes ni doživela velikih sprememb in so potrebne le nekatere neznatne izmenjave v njeni sredini in pa glede Ljubljane in vamždin-ske Slavije. Do prihodnje nedelje je njena slika naslednja: BSK 7 6 1 0 19 :5 13 Jugoslavija 7 5 1 1 15 : 8 11 Gradjanski (Z) 7 5 0 2 22 : 6 10 Hašk 7 4 1 2 14 : 12 9 Hajduk 7 3 2 2 14 : 8 8 Bask 7 3 2 2 13 : 11 8 Jedinstvo 7 3 1 3 16 : 17 7 Gradjanski (S) 7 3 1 3 11 : 16 7 Siavija (S) 7 1 2 4 10 : 15 4 Slaviia (V) 7 1 1 5 11 : 17 3 Ljubljana 7 1 1 5 5 : 17 3 Sparta 7 0 1 6 O O : 21 1 V naslednjem naša poročila: min. iz Tirnaničeve solo-akcije še tretji uspeh (3:0) za Bask, toda sedaj se moštvo popolnoma sesuje. V 26 min. je kot proti Basku, ki ga strelja Zivkovič in že je 3:1 za Bask. V 36 min. je prosti strel proti Basku. Dimitrijevič hoče rešiti, toda zadene lastna vrata. 3:2 za Bask. V 38. min doseže Živkovič še tretji gol in rezultat je izenačen. Jedinstvo je igralo precej surovo. Napad je bil najboljši del moštva. Pri Basku so bili dobri zlasti Tirnanič, Lah in srednji krilec Čabric. Tekmo je sodil g Gligorijevič, ki je precej oškodoval Baska. BSK: Jugoslavija 1:1 (1:0) V drugi tekmi je BSK izgubil svojo prvo točko v letošnjem jesenskem tekmovanju v ligi. Po dolgem je danes v enajstorici nastopil spet popularni Moša Mar-janovič, ki pa to pot ni mogel posebno navdušiti občinstva Tudi v tej igri sta bila poteka obeh polčasov precej različna. Do odmora je BSK predvedel prav lepo igro ter se je nekaj časa kar igral z Jugoslavijo kakor mačka z mišjo. Bil je tehnično in taktično na višini, vendar je ves čas zabil en sam gol, in še tega, kakor nalašč, po bivšem igralcu Jugoslavije Zečeviču v 10. min. Velike zasluge za ta gol ima tudi desno krilo Glišovič, kj je bil sploh najboljši igralec v BSK-ovi enajstorici. V drugem polčasu se je slika precej iz-premenila. Jugoslavija je prešla v napad, vendar ni znala izkoristiti mnogih zrelih prilik. V 3 min. sodnik zaradi off-sida ne prizna gola, ki ga da Moša V 19. min pride lep center z leve strani Jugoslavije in Aca Petrovič izenači. Sedaj postane na igrišču bolj živahno. Jugoslavija je kar vidno v premoči, toda do številčnega uspeha ne pride. Za presojo sil obeh moštev je treba zabeležiti razmerje kotov, ki je bilo 10:1 v korist Jugoslavije. Kakor rečeno, je bil BSK v prvj polovici boljši, zlasti v napadu, dobro je delal v krilski vrsti Lechner. Jugoslavija je igrala po odmoru z velikim elanom ter je imela zlasti dobro obrambo. Sodnik g. Vasa Stefanovič je zagrešil nekaj napak, zlasti glede presoje f o ulov T. Z. Slavifa (V) : Siavija (S) 2:1 (o*l) Sarajevo, 23. oktobra. Današnja prvenstvena tekma med va-raždinsko in sarajevsko Slavijo se je na splošno presenečenje končala z zmago gostov v razmerju 2:1 (0:1) Za prvi nastop varaždinske Slavije je vladalo v Sarajevu izredno zanimanje in je bil na igrišču skoraj rekorden obisk Zmaga Varaždincev je bila popolnoma zaslužena, ker so pred-vedli izvrstno igro, v kateri je bil odločen zlasti napad. Prvi gol za domače je dal v prvem polčasu Vidovič, v drugem polčasu je pa Pavletič izenačil; kmalu nato pa je Bradaska. ki je bil vidno najboljši igralec, zabil zmagonosni gol. Va-raždinci so zadnjih 15 minut igrali samo z 10 možmi, ker si je njihov vratar pri nesrečnem padcu zlomil ključnico. Po tekmi je občinstvo Slavijo živahno aklami- ralo. ., , Sodil je dobro g. Mika Popovič iz Beograda. Hajduk : Hašk s : 1 (1: o) Split, 23. oktobra. Danes je bila v Splitu pred 3000 gledalci odigrana prvenstvena tekma med Hajdukom in Haškom. Hajduk je zmagal zasluženo. Domačini so že takoj v začetku začeli ostro napadati in pritisnili goste v kazenski prostor. Gol je že večkrat visel v zraku, toda Haška je spremljala sreča, ker se je žoga večkrat odbila od prečke, večkrat pa je tudi z uspehom posegel vmes vratar Zmara. Ze prvih 15 minut je bilo proti Hašku pet kotov in gostje se nikakor niso mogli znajti, zlasti zaradi dobre igre Hajdukove kril<=ke vrste Šele v drugem polčasu se je Hašk nekoliko osvobodil pritiska in uprizoril več napadov preko Medariča, toda ostali igralci niso bili na mestu. V 25. min. prvega polčasa je Matošit iz gneče zabil neubranljiv gol za Hajduka. V drugem polčasu je bil Hašk nekoliko boljši, a še zmerom slab za današnjega nasprotnika. V 10. min. je Muljačič zabil drugi gol, v 35. min. pa je Matošič iz 16 metrov daljave povišal že na 3:1. Hajduk je danes izvedel izvrstno igro, zlasti je bilo odlično desno krilo Muljačič, dobra pa sta bila tudi Lemešič in srednji krilec Rafaneli. Pri Hašku je bilo slabo vse mo-šivo razen vratarja Zmare, tako da ni zaslužilo niti častnega gola. Šibki so bili zlasti branilci in kiJci, predvsem Gajer. Tekmo je dobro sodil g. Rakič lz Sara- f jeva. Gradjanski (Z) : Sparta 4 t o (a: o) Zagreb, 23. oktobra. Pred 2.000 gledaloi je bila danes odigrana ligaška prvenstvena tekma med domačim Gradjanskim in novincem v ligi, zemunsko Sparto. Gradjanski je nastopil kot velik favorit in se v igri tudi ni posebno naprezal, ker so bili Zemunci pač 6amo povprečni nasprotniki. Zmago so si domači zasigurali že v prvem polčasu z dvema goloma Antolko-viča (v 16. min.) in Sipoša v 22. min. Po odmoru je bil spet Gradjanski popo^ gospodar na polju in je rezultat prvega polčasa podvojil še z dvema goloma Wolfla (v 9. in 40. min.). Tekmo je brez ugovora sodil g. Tončič. Ostale nogometne tekme Zagreb: Concordia : Sparta 10 : 0. Pod-savezna prvenstvena tekma z rekordno zmago bivšega zagrebškega ligaša. Amsterdam: Reprezentanca celine : Ho-landska B 2 : 0. Tekma za trening za reprezentančno tekmo med Anglijo in celino, ki bo v sredo 26. t. m. v Londonu. Nadomestne volitve v francoski senat Par«, 23. oktobra. AA. Havas: Danes so bile delne volitve za senat. Do dveh popoldne je bilo izvoljenih 14 neodvisnih republikancev (+2), 7 levičarskih republikancev (+ 1), 7 neodvisnih radikalov (+ 4), 25 radikalnih socialistov (+ 4). Ponovnih volitev bo še 30. Niso še znani rezultati iz 14 volilnih okrajev. Med izvoljenimi so: Pernot, dosedanji senator, bivši minister republikanske levice; Fabri, dosedanji senator in bivši minister republikanske levice; Lafonde, dosedanji senator radikalnih socialistov in bivši minister; Malarne, neodvisni radikal, narodni poslanec iz Al-žira; Sarraut, senator radikalnih socialistov in minister notranjih zadev; Palmade, senator radikalnih socialistov in bivši minister. Ulsfer nože k Irski London, 23. oktobra AA. Ministrski predsednik severne Irske je. izjavil sotrudniku »Sunday Dispatsh«, da je on de Valeii odgovoril, da ne more sprejeti njegovih predlogov o novih pogajanjih za zedinjcn.ie obeh delov Irske. Lord je obenem dostavil, da bi vsak poskus v tem smislu izzval državljansko vojno na Irskem. Noben politični šef IJlstra r.e bi mogel preprečiti vstaje lojalnih elementov, če bi Ulster pokazal slabost s tem, da bt se lotil takega načrta, kakršnega predlaga de Valera, ker bi to pomenilo, da se je začel proces razpadanja v srcu angleškega Imperija. Severna Irska ne j olaga nobene važnosti na obljube d3 Valere in na poroštva, ki jih nudi. Nasprotno je severna Irska prepričana, da je treba napraviti konec takim prizadevanjem. Svet!s£av Petrovič se še poročil Split, 23. okt. p. Tu ?e ie danes v popolni tajnosti poročil /nan> fi^m^ki igralec Sve-tislav Petrovič. Vzel je nemško operno pevko Friedl Schuster. Poročila sta se po sta-rokatoliškem obredu. Schusterjeva je po-rih sorojakov. ki so sicer v manjšini, a so delali Bogu silo s svojimi molitvami. (»Slovenec«, 22. X.) Prevod je, pravijo, umetnost zase, zlasti kadar gre za težke, kočljive reči. Bog pri-zanesi tistim, ki jim je bila vejna samo prihranjena, zakaj kar nam je prihran jeno, bo nekoč izplačano z glavnico in obrestmi. Eno samo upanje še obeta »Slovenec«: da lahko tudi manjšina s svojimi molitvami dela silo Bogu. PO PADCU KANTONA V trenutku, ko so Japonci zasedli južno-• kitajsko prestolnico Kanton, so dobili v svoje roke ves kitajski trg. Kanton je bilo zadnje veliko kitajsko pristanišče, skozi katero je Kitajska trgovala z Evropo in narobe. S ::.idcem Kantona pa se je zamajala tudi angleška postojanka Hongkong, ki leži ob vhodu v kantonsko pristanišče in je bila prav za prav ogromno trgovsko skladišče, ki je zalagalo ves južni Kitaj z blagom, zadnje mesece pa predvsem z orožjem... Japonci imajo sedaj lepo priliko za uresničevanje svojih načrtov. Zakaj jih ne bi izkoristili! (»Slovenec«, 23. X.) Čangkajšek o Kristusu: Lani na Veliki petek je bila moja prva beseda: Življenje, ki bodi človeka vredno, ne more biti brez vere. Letos sem izbral za temo: Zakaj moramo verovati v Jezusa? Jezus je bil začetnik družabnega preporoda. Napadel je z vsemi močmi vse zlobne sile v družbi in je izkoreninil napake. Njegov namen je bit, ustvariti nov rod. Jezus ie bil tudi začetnik verskega preporoda. Videi je versko korupcije svoje dobe. Mogotci so izkoriščali svoj narod in ga s praznoverjem varali. Kaj je osnova Kristusovega preporoda? Jaz jo najdem v Njegovem duhu ljubezni. V tem duhu je zatrl sistem neenakosti, da bi vsak mogel uživati človečanske pravice, svobodo in enakost. Mislil je, da so na zemlji vsi ljudje bratje, zato je hotel, da se drug drugega ljubijo, hotel je pospešiti mir in pravico med narodi. (»Slovenec«, 28. X.) preko nedelje Maribor, 23. oktobra di so se že pojavili zimski plašči, nekatere občutljivejše dame celo v kožuhih. Vče-itajšnje in današnje vreme je opozorilo Mariborčane, da se bližamo zimskemu času. Snoči je bil v Kazini spominski koncert ob SOletnici Cankarjeve smrti Priredila ga je tukajšnja poazveza delavskih pevskih, umetniških in glasbenih društev. O pomenu Cankarjevih del je govoril g. J. Petejan. Z ubranim petjem so nastopili pevci glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev pod vodstvom gospoda Maksa Schonherrja, dalje delavsko pevsko društvo pod vodstvom R. Glabučnika, pevsko društvo Grafika pod vodstvom V. živka, pevsko društvo Enakost pod vodstvom g. Plevanča in pevsko društvo pekovskih pomočnikov pod vodstvom g. A. Horvata. Parasto« za knezom Arsenom je bil dopoldne v pravoslavni kapeli v meljski vojašnici. Prisostvovali so mu številni mariborski odličniki, polnoštevilno se je zbral tudi mariborski častniški zbor. Ob osmi obletnici Gortanove smrti pa je bila danes ob 11. v stolnici maša zadušni-ca, med katero so peli naši vrli Jadranov-ci. Nezgoda prof. Gasperina Na križišču Aleksandrove ceste in Sodne ulice je vozila s precejšnjim tempom na motornem kolesu Frančiška Vaupotič iz Plinkove pri Zgornji Kungoti. Prehiteti je hotela neki tovorni avto, pa je pri tem podila prof. Filipa Gasperina. Motoristka in prof. Gasperin sta padla. Pri tem si je prof. Gasperin poškodoval koleno, dočim se ni motoristki nič hudega pripetilo. Pač pa je motorno vozilo precej poškodovano. Vlomilci in rokomavhi Ko se je snoči vračal Josip Nekrep domov po Smetanovi ulici, je slučajno opazil, da gori v posebni sobi očetove gostilne v Smetanovi ulici 54 luč. To se mu je zdelo čudno, zlasti, ker je slišal ropot in ker je bilo okno na ulico odprto. Postal je pozoren. Svojo ženo je postavil za stražo pri odprtem oknu, sam pa je vdrl v notranjost gostilniške sobe. Vlomilec je seveda ob bližajočih se korakih pobegnil skozi okno. Tukaj pa ga je že čakala Nekrepo-va žena, ki ga je zgrabila za rokav, tako da se je le z največjo težavo izmuznil in izginil v temno noč. Nekrepova žena je prepoznala v vlomilcu hlapca Gabrijela Zamudo od Sv. Marjete pri Ptuju, ki je bil že več let zaposlen pri Nekrepovih. V njegovi spalnici pa so našli razno drobnarijo, perilo, 100 din gotovine in druge predmete. Zdi se, da je imel Zamuda, ki ga sedaj išče policija, pri tem ponesrečenem vlomilskem podvigu tudi nekega pajdaša, ker sta Nekrepova slišala žvižg, ki je bil očividno znak Zamudi, da se bliža nevarnost. V Klopcah pri Slovenski Bistrici so vdrli še neizsledeni vlomilci v stanovanje po-sestnice Marije Pliberškove. Pretaknili so vse kote in odnesli razne predmete v skupni vrednosti okoli 600 din. Orožniki vršijo temeljite poizvedbe. Pekovskemu pomočniku Josipu Vrablu iz Jenkove ulice pa so odnesli iz spalnice moško srebrno uro, srebrno cigaretno dozo in druge predmete. Policija poizveduje za nekim osumljencem, ki je spal dalj časa z Vrablom v isti sobi. Obračunavanja V Cigleneih se je pojavil pri posestniku Vinku Pečarju njegov sosed 431etni posestnik Alojzij Toplak, ki je Pečarja terjal za dolžnih 100 din. Pečarja pa je ta terjatev tako razburila, da je segel po sekiri in zamahnil z njo proti Toplaku, da je slednji obležal v nezavesti. Zadeva bo končala pred sodniki. V neki gostilni na Pobrežju pa je nastal snoči ob napovedi policijske ure in odpravljanju gostov krvav obračun med nekim gostom in gostilničarjevim bratom Martinom Vinterjem. Ko je Vinter spravljal goste iz gostilne, je to nekega vročekrvneža in bojeviteža tako vznemirilo, da je z nožem navalil na Vinterja in mu prerezal žile na levici. Vinterja so prepeljali v bolnišnico, napadalca pa iščejo orožniki. Usodna eksplozija v kamnolomu 331etni Mirko Guštin iz Sežane je polagal mine za razstreljevanje kamenih plasti v svojem kamnolomu v Dravči pri Vuzenici. To delo opravlja že dolgo let in se mu ni doslej pripetila nobena nesreča. Tokrat pa se je iz še neugotovljenega vzroka smodnik predčasno vžgaL Silovitost eksplozivnega pritiska je vrgla Gušti-na več metrov stran. To je bila za Gušti-na sreča v nesreči, ker bi bila sicer katastrofa neizbežna. Pri tem je Guštinu zlomilo desnico, razen tega pa je dobil tudi težje poškodbe po glavi in obrazu. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo rešiti mu življenje. Tatvine koles brez konca in kraja V zadnjih mesecih si dan za dnem sledijo drzne tatvine koles. Danes ni v Mariboru nobeno kolo več varno pred kriminalnim »poslovanjem« raznih sumljivih ljubiteljev koles. Nedvomno je v ozadju organizirana tolpa spretnih tatov, ki prežijo na vsako priliko, aa bi komu odpeljali kolo. Grafiku Ignaciju Llpavicu iz Delavske ulice 13 so odpeljali moško kolo znamke »Sokol« ev. št. 2-2176, vredno 1600 din. Mizarskemu pomočniku Rudolfu Kranjcu iz Meljskega hriba 63 so odpeljali moško kolo ev. št. 136658-2 vredno 1600 din. Tretje kolo, ki je izginilo slugi Francu Peklarju s Pobrežja, Je znamke »Touring« in ima ev. št_ 131640-2. Četrto kolo (žensko), ki so ga odpeljali delavki Tereziji Erhatičevi iz Studencev, pa ima ev. št. 12.5113-2 in je vredno 1600 din. Kandidature JRZ Maribor desni breg Včeraj je bil »Pri zamorcu« sestanek delegatov JRZ za srez Maribor-desni breg. Na sestanku sta govorila senator dr. Schaubach in duhovnik Marko Kranjc. Prvotno je bilo čuti po Mariboru, da se potegujeta za kandidaturo tudi mariborski podžupan Fran žebot, ki je doslej vedno kandidiral v srezu Maribor levi breg, in odvetnik dr. Veble. Na včerajšnjem sestanku pa je bil določen za kandidata posestnik Kolman iz Slivnice pri Mariboru. Pri volitvi za namestnika sta bila predlagana mariborski podžupan žebot in višji železniški kontrolor Josip Ferk. Pri glasovanju je dobil Ferk 30 glasov, žebot pa 10, tako da je Ferk proti Zebotu prodrl. Poslanec bivše SLS v srezu Maribor desni bieg je bil, kakor znano svojčas posestnik Štefan Falež iz Orehove vasi pri Slivnici, ki pa sedaj ni več prišel v poštev kot kandidat. Zločinec Zavrl ni mogel pobegniti v Nemčijo Po zaslišanju v Litiji bo oddan sodišču v Novem mestu Litija, 23. oktobra. Dolenjska z Zasavjem vred se je oddahnila, ko so ljudje izvedeli iz nedeljskega »Jutra«, da je prišel pravici v roke dolgo iskani Polde Zavrl, znan pod domačim imenom Petjevčkov Polde iz Orešja pri Sv. Križu. Včeraj so ga zasliševali na orožniški postaji v St. V:du pri Stični. Tamkajšnji komandir g. Avgust Golob ga je po zaključeni preiskavi dal trdno ukle-niti, kajti je treba s takim ptičem, ki je že enkrat ušel iz varnih mariborskih ječ, ravnati še previdneje kakor prvič. V Litijo so prepeljali Zavrla z avtom fotografskega mojstra Erjavca iz Stične. Med potjo so se nekajkrat ustavili, da bi ugotovili kake podrobnosti glede vlomov, ki so bili zadnje čase izvršeni v Temeni.ški dolini in po drugih dolenjskih krajih. Polde Zavrl pa je postal še bolj zakrknjen, kakor ob prvem zaslišanju na šentviški orožniški postaji. Zdaj taji še tisto, kar je že bil priznal pri prvem zaslišanju. Vodstvo nadaljnje preiskave je prevzel litijski vodnik g. Juro Mavračič. ki je znan kot eden najbolj spretnih krinrvnalistov med orožniki. V teku prihodnjih dni bodo s patruljo odvedli Poldeta Zavrla v Renke, kjer je bilo vlomljeno v ribiško letovi-ščarsko hišico, dalje na Sv. Križ, kjer je Polde oplenil peka Šketa in gostilničarko Koprivnikarjevo na Pilu. Število prijavljenih vlomov in tatvin je zadnje dn: naraslo in vse so prisodili Poldetu Zavrlu. Fant pa taji tudi tiste grehe, ki so mu že dokazani. Po zaključenih preiskavah bo Polde Zavrl oddan okrožnemu sodišču v Novem mestu, na katerega območju je izvršil prve prijavljene grehe in bil naposled prijet. Saj je tudi razpisalo novomeško sodišče prvo tiralico za Petječkovim Polde-tom. Pred tedni se je zadrževal Polde Zavrl blizu nemške meje na Črni pri Prevaljah. Želel je pobeeniti čez mejo. Zaradi dogodkov v zadnjem času pa je bila meja dobro zastražena :'n tako tudi Polde ni mon Jožefi Zalarjevi z Viča. Kuhinjsko opravo je dobila Milena Klopčarjeva z Mirja, vrečo bele moke pa je zadela ga. Grudnova z Mirja, a jo je takoj darovala četi, da jo razdeli med družine najv.bož-| nejših gasilcev. Blago za moško obleko je usoda naklonila dijaku meščanske šole Jožetu Kuncu, blago za žensko obleka ge Suhadolnikovi. seženj drv pa je dobila Milena Vidmarjeva iz Rožne doline. B:la je to prva večja prireditev te vrste po vojni na Viču in uspeh je dal četi nobu-do, da še večkrat seže po tem popularnem sredstvu v prizadevanju za napredek gasilstva. Lepi dobitki pri refclh Nadvse razgibano je bilo vse popoldne do trde teme na restavracijskem vrtu pri »Levu«. Tombola Zveze rejcev malih živali« pa tudi ni bila od muh. Srečolovce so privabljala tri motorna kolesa. 20 koles, 2 šivalna stro.ia, 2 radijska aparata, komjiletni opremi za spalnico in za kuhinjo, pa še mnogo drugih dobrih koristnih reči. Zvočnik je razglašal številko za številko, a na stotine in stotine ljudi je potrpežljivo čakalo vse dolgo popoldne, v tihem upanju, da nazadnje morda le še pridejo na vrsto. Nekaj večjih nagrad so izvoljenci sreče kmalu razgrabili, a še tik pred 13. uro, ko je bilo žrebanje zaključeno, je prišel na vrsto lep. moderen radijski aparat, zadnji dobitek pa je bila plemenska koza, tako da je razglaševalec lahko prav po pravici za zaključek voščil zbrani množici: »Na dobro rejo!« Izmed srečnikov se jih je nocoj le manjše število zglasilo, da dvignejo večje dobitke. Med njimi so bili vodovodni instalater Matko Mihelčič iz Kranja (motor), trgovka Fanči Polakova s Črnuč (motor), tovarniški delavec Urban Bizovičar iz Ljubljane (kolo), N. Globočnčik iz Ljubljane (kolo) in smetar Ivan Kranjc, ki mu je usoca naklonila blago za moško obleko. Ljubljana, 23. oktobra Kar je današnjo nedeljo ostalo ljudi v mestu, so bili od blizu ali od daleč priče svojevrstne atrakcije. Doživeli smo nedeljo, ko so se v Ljubljani vršili kar trije širokopotezno organizirani srečolovi hkrati Na kazinskem vrtu so funkcionarji »Branibora« od jutra do večera razdeljevali dobitke — bilo jih je kakšnih 10.000 vsega skupaj. Popoldne je na vrtu restav- Ramon Gomez de la Serna: Teta Monika Na obešalniku tete Monike sta vedno viseli sabla in čepica — in vedno smo bili vsi prepričani, da je častnik, ka se je pravkar mudil tu na obisku, ali pa je še na obisku, nekaj trenutkov prej nasmehljan stal pred ogledalom. Tako je bila na popoln način pred vstopom v sobane naše drage prijateljice, ali bolje rečeno sorodnice naznačena gesta, da je tu vsakdo neustrašno in brez pridržka razorožen. Klobuka ali palice teta Monika ni marala obesiti na svoj obešalnik, to bi lahko zavajalo k napačnim tolmačenjem, zato je bila zelo vesela, da je premogla tako reprezentativen in viteški okras. V svoji najzgodnejši mladosti se je Gustav rad igral s sablo in si je na glavo.natikal čepico, da bi se malo ponorčeval iz gosta. Toda kmalu je dognal, da nikdar nikoli ni gosta v salonu in da tista reč sploh ne pripada oficirju, zaradi katerega se Gustav nikoli ni upal v salon. Gustav je skoraj sleherni dan obiskal ljubo teto Moniko, da je užival ob njeni uspavajoči konverzaciji. Da, zadremal je ob njenem pripovedovanju, ki je bilo podobno pletenju volnene nogavice z debelimi, počasnimi, pretikajočimi se iglami. Gustav je zahajal k teti Moniki, da bi se odpočil v tej tihotni hiši, kjer se nikoli ni ničesar zgodilo. »Tvoja sabla in tvoja čepica branita tudi mene, ljuba tetka«, je rekel nekoč. »Toda čuvaj se«, je ob drugi priliki posvaril tetko, »takšnih sabel in takšnih čepic dandanes ne nosijo več, ljuba tetka, to je lahko v škodo tvoji .varnosti.« »Pusti to — pusti to — nihče ne bo tega opazil, tat je mnogo bolj boječ kakor oni, kogar hoče okrasti«, je rekla tetka. In tako je prenehal pogovor o nesodobnosti obeh rešilnih predmetov. Teta Monika je še nadalje sleherno jutro lastnoročno čistila sablo in čepico in je svetlikala portepe z najboljšimi mažami. ki jih je v majcenih obrokih razdeljevala na koščke starih usnjenih rokavic, katere je premogla še iz časov, ko je bila abonirana pri raznih gledališčih. Ker se Gustavu pri teti Moniki ni nikoli zgodilo nič posebnega, je motril njeno hišo kot nekakšno oazo, tako rekoč kot negativen kraj. Ko pa je lepega dne spet stopil v predsobo, sta se mu sabla in čepica naenkrat zazdeli mnogo bolj živi kakor drugače. Res se mu je zdelo, kakor da je obre obesil tja častnik, ki vselej, kadar odloži pas s sablo, vzbuja vtis, ko da hoče obiskati gotov kraj. Familiiarna, ljubezniva. toda nekoliko brezstidna gesta. Ko je Gustav ta večer odložil klobuk in pogledal v ogledalo, se je kar zdrznil. Prvič v svojem življenju je razumel namestitev te čepice in hladnega orožja. Storil je ta večer, kar mu sicer nikoli ni padlo v glavo: potrkal je na vrata salona, čeprav je vedel, da ljuba teta navadno sprejema le v budoarju, kjer vselej ob njegovem vstopu odloži naočnike. Ta njena navada je bila še iz prvih časov, ko je sploh začela nositi naočnike in takrat ji koketnost še ni dovoljevala, da bi jih pred vsakomer obdržala na nosu. »Notri, notri«! se je odzvala teta. In zdajci se je Gustav znašel nasproti nekemu stotniku iz starih časov. Stotnik je vstal in stopil proti gostu. Gustav je najspoštlj'iveje pozdravil in je pri tem že iskal z očmi drugo čepico in drugo sablo, saj gospod stotnik vendar ni mogel toliko let živeti brez sable in brez pokrivala. Teta Monika je bila molčeča, nekam prestrašena. Stotnik je prebil pol ure na obisku, kakor je pač vedel in znal, in Gustav je zasledoval prizore v popolni zavesti, da so na svetu okolnosti, ko človek ne sme ničesar vprašati zgolj iz strahu, da se ne bi svet pogreznil v prepad, ki ga lahko odpre eno samo vprašanje. Čez čas se je stotnik priklonil in se priporočil. Gustav in tetka Monika sta čula, kako je sabla zazvenela ob obešalniku in sta si živo predstavljala, kako je sabla pri opasovanju udarila stotniku okoli nog. Takoj nato so se vrata zaprla. In zdaj je Gustav vprašal svojo tetko: »Kdo je bil to prav za prav--?« »Ne vprašuj me--ničesar ne vem — — tega ne bom nikoli razumela--pri- sezi mi. da boš to skrivnost obdržal zase in da nikoli o tem ne izpregovoriš besede!« »Prisež%(h!« je rekel Gustav. Pogledal je v predsobo, ali sta sabla in čepica res izginili. »Da«, je rekel, »ta falot ju je res vzel s seboj.« Nato je Gustav ostal pri svoji tetki in ji je pripovedoval kratkočasne zgodbice, da je pregnal njen strah. DELODAJALEC Sodnik: »Kaj je vaš posel?« Obtoženec: »Delodajalec!« Sodnik: »Kakšen delodajalec? Delodajalcev je več vrst.. .«r Obtoženec: »Jaz sem, gospod sodnik, vaš delodajalec! Če bi mene in meni podobnih ljudi ne bilo na svetu, bi vi ostali brez posla .. .« racije pri »Levu« Zveza rejcev malih živali privabila na svojo tombolo množico občinstva iz mesta in okolice, ob istem času pa so imeli še viški gasilci svoj srečolov na prostoru zraven doma, h kateremu se je zbralo čez 3000 ljudi. Naval na dobitke »Branibora" Srečolov Branibora je v naši javnosti vzbudil vsekakor izredno živahno zanimanje, i kar se tiče darov za dobitke, i kar se tiče nakupovanja srečk. Zadnje dni je tekmovala vsa Ljubljana, da se založi s čim večjo količino srečonosnih listkov, a ko so se ljudje po trgih in vogalih skoraj trgali za srečke, so razen na dobitke brez dvoma iskreno mislili tudi na tiste, ki jim je bil čisti prebitek namenjen. Vabljivo pa je učinkovala tudi raz-stavica v izložbenem oknu Tiskovne zadruge, ki je obetala nekaj prav zavidanja vrednih darov, med njimi predvsem krasno umetnino akademika Jame, oljnato sliko Bleda. Ko so davi ob 8. na kazinskem vrtu pričeli razdeljevati dobitke, se je od vsega kraja zbrala tolikšna množica dobitnikov, da je policija kar s težavo skrbela za red. Na vrtu je bilo improviziranih kakšnih 20 paviljonov, vsak izmed njih je moral odpraviti po 500 številk. Dobitki pri tolikšni množici kajpak niso mogli predstavljati samih dragocenosti, saj so vrhu vsega izvirali iz samih poklonov dobrih ljudi. Največ je bilo knjig in med njimi mnogo starejših broširanih izdaj, ki so ZELO PRIJAZNO »Gospod natakarv vaši gostilni sem izgubil siotaik. Če ga boste našli, prosim, da mi ga vrnite!« Natakar: »A če ga ne najdemo?« Gospod: »Potem ga pa obdržite sami.« FOTOGRAFIJA Jure se je dal za ženin god fotografirati in ji je kot dar slovesno izročil svojo sliko. »Toda, Jure«, pravi ženica, »na suknjiču imaš en gumb premalo.« »Hvala Bogu, naposled si to vendar opazila.« je mirno odgovoril Jure. Naše gledališče D R A M A Ponedeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25.: Veriga. Red B. Sreda, 26.: Trideset sekund ljubezni. Red Sreda. Četrtek, 27.: Potopljeni svet. Red Četrtek. OPERA Ponedeljek, 24.: Zaprto. Torek, 25.: Zaprto. Sreda, 26.: Gorenjski slavček. Premierski abonma. četrtek, 27.: Poljub. Premiera. Premierski abonma. Foersterjeva-PoJičeva opera »Gorenjski slavček« bo peta prvič v letošnji sezoni v sredo 26. t. m. Uprizoritev »Gorenjskega slavčka< spada v krog prireditev, ki jih prenaša ljubljanska radijska oddajna postaja v proslavo lOletnice svojega obstoja. Zasedba bo ista kakor v lanski sezoni. Predstava bo za premierski abonma. Prihodnja premiera v opernem gledališču bo v četrtek 27. t. m. Peli bodo Smetanovo opero »Poljub« za premierski abonma. Za danes napovedani Balokovičev violinski koncert je preložen. Neštevifne poklone za Vaš izredni izgled boste prejeli, ako se boste posluževali KHASA-NA rdečila za ustne in za lice. KHASANA daje obrazu lepoto in mladostno svežost, ne da bi se slutila njega uporaba. Obe sta odporni proti slabemu vremenu, vodi in poljubom. Za diskreten ton: Superb, za živali« nejše učinkovanje: Corail ali Car-min, za zagoreli izgled: Khasana-Soleil. KHASANA Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra* Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — ys| s Ljubljani,