Anketa šolskih upraviteljev poverjeništva UJU iz maribofske oblasti. Kritika nedostatkov v sedanji šolski upravi. — Predlogi šolskih upraviteljev za izboljšanje šolske uprave. — Nujne pravne in materijalne zadeve učiteljstva. (Dne 7. januarja 1928. na III. deški osnovni šoli v Mariboru.) (Dalje.) Glede udeležbe moraimo korigirati zadnje poročilo v toliko, da je bilo navzočih kakih 250 šolskih upraviteljev in upraviteljic Vzroki slabih šolskih razmer. Pred prehodom k predlogom oipozarja tovariš Grčar Viktor v daljših izvajanjih, ki jih navzoči često glasno odobravajo, na ponovne napade javnih funkcionarjev na učiteljstvo Ln današnjo šolo. Mesto, da bi učiteljstvo in šolo ščitili ter po>iskali prave vzroke morebitnih neusrpehov, se godi ravno nasprotno. Zbor je na to sprejel sledcčo resolucijo: »Spričo ponovnih napadov od strani javnih funkcdonarjev, češ, da je uoiteljstvo krivo, ako današnja šola ne daje narodu onega, kar zahteva čas in poitreba, ugotavlja anketa šolskih upraviteljev, prepušoajoč ukrepe glede napadov samih poverjeni&tvu, da je, ako se hoče v tem pogledu izboljšanja, nujno: 1. da se preneha oblastveno od ufčiteljstva zahtevati vsega mogočega izvenšolskega dela; 2. da se da uateijstvu mir pri njegavem šolskem delu, t. j. da se postavi že enkrait ncko stabilno stanje, da ne bo upiteljstvo vznemirjeno vsakega pol leta z novimi naorti i« odredbami. Anketa izraža kOTtfino pričakovanje, da bodo oblastni šolski predstojniki vršili svojo dolžnost in učiteljstvo čuvali pred takimi pavšalnimi napadi celega stanu.« Posebno je bil liznešen .povdarek, da je učiteljstvo treba vrniti zope.t šoli. Na to so bili stavljeni predlogi, pri katerih so živo sodelovali vsi navzoči ter ponovno posegalii v debato. Predlogi za šolsko-upravni odsek pov. UJU. Ureditev šolstva v Prekmurju: Tov. Ho^evar — Krog. Prevzetje državmh osnovnih šol v Prekmurju. Krajevni šolski odbori na. državnih in verskih šolali. —• Vprašanje prekniurskega šolstva. Nagrade tajnikom krajevnih šolskih odborov v teh krajih. Tov. Peternel: Poverjeništvo UJU naj poskrbi, da se doloci v predlogu budže.ta za proračunsko leto 1928.-29. navedeni kredit 250.000 Din pri razpravi v plenumu za Prekmurje in ne, kakor je napačno doloičeao za Medjimurie. Tov. Peterael: Za ziidavo in prenavljanje šol v Medjimurju jc v predlogu za leto 1928.-29. določena vsota 500.000 Din. Od te vsote se naj nakaže najmanj polovica za razpadajooe šoiske stavbe v Prekmurju. (Tema dvema predlogoma se je priznala nujnost ter se šolsko-upravnemu odscku naroča, da> ju obravnava in izdela predloge na prvi seji.) Nujne zahteve za obmejno šolstvo: Tov. Doberšek: Obmejnim šolskim postojankam in oddaljenim šolam naj se priznajo učiteljstvu krajevne doklade. Tov. Jakopec Karel: 1. odisek za obmejno šolstvo UJU naj se ožtvi: 2. na obmeine šole naj se nameščajo uone osebe zelo previdno; 3. upravitelji obmejnih šol z manjšinskimi vzporednicami naj pri določevanju narodnosti otrok — enako postopajo; 4. država naj ob meji ne vzdržuje čisto nemških razredov, ampak, če iiii drugače. samo slovensko-nemške — mišljeno isamo za nemško deco. Za preureditev šolške uprave: Tov. Žolnir: Vse šolske tiskovine se naj revidirajo tcr prirede nove — enotne! Tov. Šijanec — Razvanje: Statistična taibela za glavno letno poročilo naj se dokotično redigira in poenostavi. Tov. Žclnir: Izdela se naj pravilnik, da pridemo čimpreie do dabrih in enotnih šolskih zvezkov. Pov. Skulj: Uradni odloki, posebno okrožnice, naj se razmnožc v tolikem številu, kolikor ie šol v oblasti in pošljejo pristoginim nadzotrnikom (sr. pogl.) v nadaljnjo dostavo. To je potrcbno radi hitrega poslovanja, razbremenitve nadzornikov in točnega besedila odloka odnosno okrožnice. Z večkratnim prepisavanjem se smisel odloka ddstikrat skvari. Odločno zavračamo radi štedenja vpeljain poizkus, da se pošiljajo razni odlaki ad cirkulandum, ki naj jih upravitelji prepisujeio. Tov. Šerbec: Nujno! Prvo polletje naj se sklene na os.novnih šolah vsako leto 31. januarja. Ako je ta dan nedelja, se izvede sklep dan poprei. Drugo polletje se prione 3. februarja vsakega leta. Proti taksam za osnovno šolanje: Tov. Klemenčič — Pobrežje: Naj se odpravi kolkovanie »Izkazov« za osnovno šolo aii pa naj vsaj velja en kolek za vsa leta. Tov. Hren — Studenci: Nameravano obdačenje šolske dece s finančnim zakonom po Din 10 za zdravstvene institucije — nai se prepreči! Moderno beračenje po šolah: Tov. Doberšek: 1. Naj se prepove vsako zbiranje denarja po šolah! 2. Šolska oblast nai ne pošiija nikakršnih knjig v razprodajo med šolsko mladino. Poverj. Skulj: Priporočanje, nakupovanje raznih publikacij in del, o katerih ni znano, da so prvovrstna in za naše raz-mere primerna, naj oblasti popolnoma opuste. Priporoče naj samo taka dela, ki imajo trajno umetniško, literarno, vzgojno ali poučno vrednost in ki morejo služiti pouku ali nadaljnji izobrazbi učiteljstva, mladine in naroda. Vse direktne ponudbe od raznih nepoznanih tvrdk, na katerih je vidna le gola trgovska špekulacija, naj šolski nadzorniki in upravitelji odločno zavrnejo. Predpisi za šolske sluge: Tov. Žolnir: Izda se naj okvirni red za šolske sluge. Tov. Mejovšek: Šolski upravitelj mora imeti zakonito ingerenco za nastavljanje in odpust šoliskih slug. Vzpostavitev instančne uradne poti: Pov. Skulj: Sprejemanje učiteljcv po funkcionarjih višjih «olskih oblasti je omejiti na minimum. Na vsak način pa je potretao, da je o takem obi- sku informiran šolski upravitelj in sreski nadzornik. Vsak organiziran član pa naj išče v potrebi — če uradno ne pride do svoiiih pravic — v prvi vrsti pomoči pri organtzaciji, ki se bo vsikdar zavzela zanj na pristojnem mestu, ako je njegova zahteva upravičena in če ji je sploh mogoče ustreoi. Nameščanja in premešianja: Tov. Peček: Razpisana mesta naj se ne preklicujejo. Premestitve po § 71. naj prenehajo. Tov. Hočevar: Po členu 71. naj se zasedajo le tista mesta, za katera ni prosilcev. K uredbi o kraj. in obl. šol. odborih: Tov. Peček — Piuj: Krajevni šolski odbori naj preskrbe za vse upravitelje in upraviteljice naturalna stanovanja, oziroma .naj plačajo razliko med stanarino, ki jo dobimb in stanarino, lci jo plačamo. Tov. Gosak — Teharje: V proračunu krajevnih šolskih odborov naj se vnesejo postavke za: 1. šolski vrt; 2. maiterijal za rokotvorni pouk; 3. Prosvetni Glasnik in Uradni list; 4. za razredne potrebščine, ločeino od potrebščin za šolsko upravo; 5. naj se v tem smislu preurede tiskovine in izdajo navodila. Tov. V. Zaherl: Tajnikom krajevnih šolskih odborov naj se brezpogojinn tudi na enorazrednicah prizna nagrada 50 Din. Istotako se naj prizna pravica učiteljstva" do kuriva in sicer vsaj v izmeri, kakor jo predvMeva prva stilizacija uredbe o ot>lastnih in krajevnih šolskih odborih. Tov. Žolnir — Ptuj, okol.: Kako bi se lahko najkrajšim po-tom in najuspešnejše obravnavale šolske zamude? Tov. Cvetko: 1. Rksekutiva pri izterjavanju šolskih glob oziroma pri izvršitvi kazni z zaporom, naj se prenese na politično oblast 1. stopnje. Krajevni šolski odbori in šolski upravitelji si pri tem nakopavajo sarmo mržnjo i-n sovraštvo. Tov. M. Vauda: 1. Šo'ske prispevke naj plačujejo občine četrtlatno ne mesačno. 2. Blagajniško upravljanje naj se ne komplicira; v ostalem ljubljanski predlogi. Tov. Zdolšek: Seje krajevinih šolskih odborov naj se vrše po potrebi, a ne otovezno enkrat na mesec. Tov. Kramar — Sv. Peter: Oblastni šolski odbor naj razpiše volitve v krajevni šolski odbor v onih občinah, kjer -so se občimski odbori pa oblasti že ipotrdi-li, ker dosedanji krajevlni šolski odbori niso več kompetentni. Tov. Stuhec Jakob: Naj se vse potrcbno ukrene, da se bodo upoštcvale odredbe oblastnega šolskega odbora s strani krajevnega šolskega odbora, ki še predlagateliju do danes ni izročil ne pečata ne dopisov. Tov. Vauda — Šmarjeta: Delujmo na sestavo krajevnega šolskega cdbora v tem smishi, da dobe bolj zna-čaij roditeljskih sosvetov. Šolski gradbeni fondi: Pov. Skulj: Šolske zgradbe so na mnogih krajih take. da v nobenem oziru ne ustrezajo najprimitivinejšim vzgojnim in učnim, kaj še le higijenskim zahtevam. Nujno je, da posvetijo dblastni šolski odbori vso skrb temu vprašanju in skrbe za prirnerno rešitev zidanja in razširjevanja šol. Isto skrb naj posvečajo ureditvi Soiskih vrtov. V ta namen naj se osnujejo po oblaštih šolski gradbeni fondi, za katere naj poišče oblastna skupščina posebne kredite, da se ompgoči zidanje in razširjanje šol tudi revnim cboinam in tako pospeši izobrazba med najpotrebnejšimi. Nujna potreba uradnih konferenc: Tov. Lešnik Mirko: Vpeljeijo se naj uradne sreske učiteljske konference. Stroške naj nosijo krajevini šolski odbori. Sreske konference naj izvolijo delegate za oblastne uradne učiteljske konference, katerih stroške naj krijejo oblastni šolski odbciri. Zahteva ije utemeljena v določilih-; uredbe o krajevnih in oblastnih- šol. odborih. Pravne in materijalne zahteve šol. upraviteljev: Šolski upravni odsek naj se zavzame za upraviteljske doklade. 2. Prosto naturalno stanovanje ne sme biti obdavčeno, takisto naj se šolskemu upravitelju ne od¦teguje od stanartne kak znesek. To -je neopravičeno poseganje finaričine oblasti v pravice krajevnih šolskih odborov.1 Tov. Žolnir: Glede ocenitve upraviteljskih stanovanj naj se sestavi neko merilo, po katerem se bodo stanovanja ocenila kolikortoliko enakomerno po viseh srezih. Tov. Peček: Odpravijo naj se prošnae šolskih upraviteljev za dopust v počitnicah. Pov. Skulj: V največ primerih ocenjevalne komisije ne polagajo dovolj pažnje na ooeno, ki jo dajejo šolski upravitelji, dasi je ta ocena po logični sodbi, ker upravitelj najbolj pozna svoje učne osebe, go'tovo upoštevanja vredna, Ako da nadzornik in ocenievafcia komisija drugo oceno, je to za upravitelja silno mučmo, in se to dostikrat smatra kot sekaturo. Na vsak način se pa mora upoštevati ocena šolskega upraviteija glede marljivosti, vestr.asti |n vedenja. Uvede naj se opisna ocena, ne z goliimi številkami, ker je prva bolj jasna ter izključuje pavšalnost. Tov. M. Vauda: Šolski upravitelji naj ne bodo odigavorni za povišice osnovme plače svojih učiteljev, ampak naj zadevne prijave sami izroče šolskemu upravitelju v nadaljnje uradovanje. Zaščita učiteljstva v pravnem in materijalnem oziru: V slučaju Zamostje, naj poverjeništvo pripomore navedenemu do zadoščenja, da ne bo trpel mladi tovariš, njegovo napredovanje ctc. vsled disoiplinskega postopka, ki je uveden napram njemu na ovadbo moža učiteljice B., dočim se ni oziraLa višja šolska oblast na njegova uradna poročila in uradno zahtevo po disciplinskem postopanju v zgoraj imanovani zadevi. Tov. Peček: Nagrade in event. diete zdravstveni kornisijj ob priliki pregledovanja bolnega učiteljstva naj plača država. Tov. Žolnir — Ptui. okol.: Odsek nai razmišljuje, kateri koraki bi bili najuspešnejši, da pridejo kronski upokojenci čimpreje do dinarskc pokojnine. Tov. Wudler: Glede stanarine in kuriva se izdajajo od oblasti nezakoniti odloki. Poverjeništvo UJU naj na stroške organizacije sodnijskim potom doseže končnoveljaven odilok zadnue instance. Tov. Peček: Odpade naj kvalifikacija učiteljev, ki govori, pri katerih društvih učitelj sodeluje. Tov. E. Tiran: Doseže naj se, da znana naredba državnega saveta, da namreč tečejo povišice plač od dneva podpisa dekreta, velja tudi v slučajih, ko se je slučaano za 24 ur prej podpisalo dekret, kakor pa bi ismela povišica teči in ne samo, če se podpiše dekret še le par mesecev prepozno, kar je daleko pogostejše, in potneni vačtkrat občutno materijalno škodo. Tov. Firm: Vloge — želj — predlogov in pritožb tcvarišev na šolske oblasti naj bodo stvarne in konkretne, da ne smešimo posameznikov, odnosno svojega stanu. Tov. Peček —¦ Ptuj: Kdo ima pravico do s.tanovanja, ako je stalen šolski upravitelj dodeljen kaki šolski oblasti ali ako zavzaane kako drugo upraviteljsko mesto in ne uipravlja upraviiteljskih poslov ? Tov. 2olnlr: Odsek naj razpravlja, kaj je podvzeti, da bo učiteJju, ki je upokojen, brez presledka nakazana pokojniTia. Zaščlta ušiteljstva s stran! oblasti: Tov. Gačnik: V tateresu vzgoje, posebno še nacijonalne vzgoje, je nujna poitreba, da oblasti čuvajo ugled učiteljstva med narodom, posebno še v r.aciijonaltno ogroženih obTnejnih kraljih. (Konec prihodnjič.)