-----    15    ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. O^erski dnarni listki po 10 kr. (papirnate desetice) veljajo samo še do poslednjega te^a mesca; pozneje se bo vsakemu, in sicer le do 1. maja t 1. pri c. k. dnarstvenem ministerstvu oglasiti s posebno prošnjo, da privoli, te desetice zmenjati. Ko bo pa mesec april pretekel, ne bo dnarstveno miuisterstvo nič vec dovolilo zmenjanja.
—  Grof Radecki je  umeri  v Milanu   5.  t. m.  zjutraj ob osmih   za pljučnim  prisadom.   Umeri je   eden  največjih mož vsih časov,  junak,   kterega   ime  bo  v  zgodovinskih bukvah na veke živelo, in  kterega bodo avstrianski narodi ponosno imenovali svojega junaka;  s slavo venčani, blago-dušni,  veliki vojak Radecki je sklenil v  92. letu svojega življenja.   Zlasti pa cesarska armada bo objokovala rajnega kot svojega največjega  vodja, kot  pravega  očeta vojakov. Koj ko   so presvitli Cesar  to   žalostno poročilo   zvedli,   so zaukazali s posebnim armadnim  poveljem,   da ima peti regiment  huzarjev   za  vselej   ime Radecki  obderžati,   da se njegovo junaško  ime   za  vselej   ohrani  armadi   v spominu. Dalje 80 zapovedali,   da se imajo v vsakem mestu, kjer je vojaška posadka, brati slovesne bile in da ima cela armada na suhem in na morji 14 dni nositi znamnja žalovanja. Na vse bandera in štandarte je ta čas černe flore navezati. Ob enem so presvitli  cesar sinu  rajnega,   generalu  Bogdanu Radecki-tu   s pismom   svoje   pomilovanje   skazali.    Truplo rajnega maršala  bodo   odpeljali   14. t. m. iz Milana v Be-nedke, od todi po  morji  v Terst in iz Tersta po železnici skozi Ljubljano na Dunaj,   od kodar   pride truplo  v Wetz-dorf v doljni Avstrii,   kjer bo po lastni volji umerlega pokopano. Tudi rusovski car je zapovedal svoji armadi, ktere maršal je tudi bil Radecki,   skozi tri dni žalovati po njem. Presvitli cesar   so veleli   3 nadvojvodom  in  mnogim generalom, se v Milan podati k pogrebu slavnega moža.   Rajni maršal je bil z 38 raznimi redi poslavljen.
—  „Militar-Ztg." piše: Ker se je v deželah ob meji Dalmacie na Turškem nepokojev bati, je bilo za ugodno spoznano, več vojakov v to kronovino poslati.
—  Ces. akademia znanost je bibliotekarju ministerstva notranjih zadev, gosp. dr. Konstantinu Wurzbachu privolila, 300 fl. posebne podpore za vsak zvezek njegovega živ-Ijenjopisnega slovnika, ktercga ji izroči za natis gotovega.
— Udje znanstvenega odbora na c. k. fregati „Novara" so z vojaki vred vsi zdravi in še ni nihče umeri. Samo v Rio de Janeiri so pustili tri bolne, pa so v dobrih rokah.
—  „Oesterr. Corr.*' piše: Še preden so bile naredbe vsled Najvišjega patenta od 19. sept. 1857 zastran rabe nove deželne veljave dnarjev dane, so bili že, se ve da iz dobrega namena, na svitlo dani navodi in poduki, kako stare dnarje v nove prerajtovati. Da se vsem pomotam v okom pride, se naznanja, da vsi taki navodi in poduki izvirajo samo Iz dozdevanja in jim ni kar nič istosti pripisovati.
—  Nov način, cestnino in mostnino pobirati, je c. k. ministerstvu v pretres podan. Plačevati bo neki za vsako miljo Y2 kr. od konja in voznik bo zamogel naenkrat kar pri pervi miti fšrangi) plačati in za plačilo bo prejel toliko boletov, skozi kolikor mit bo šel in čakati mu ne bo nikjer treba.
—  Slavno znani potnik v izhodni Indii in srednji Azii, gosp. Schlagintweit, je zdaj  na Dunaji.    Pokazal je tudi
nekoliko slovnika ciganskega jezika;   od nekega   cigana ga je zapisal.
—   „Pre8se" pretresa v nekem sostavku razmere med raznimi vladami in misli, da se bo vez prijaznosti med fran-cozko in angležko skorej popolnoma razrahlala. ,,Presse^' piše: V zadevah Moldove in Valahije in suežkega vodovoda ste si bile angležka in francozka politika poslednje mesce preveč nasprotne. Francozka je hotla zedinjenje. angležka ne, francozka se poteguje za suežki vodovod (kanal), angležki je že sama misel tern v peti. Iz tega je lahko viditi, da ena do druge vlade bolj in bolj mlačna prihaja, in da, če se tudi vladi prijazno pogledujete, tu druženje svoje korenine bolj v volji vlad ima, kakor pa v sercih in enovoljnosti narodov. Poslednji čas se je pokazalo to merzenje med francozko in angležko vlado še bolj v napolitanskih zadevah. Angležka se pripravlja, napolitanski vladi zopet diplomatično roko podati, ktero ji je s francozko vred pretočeno leto odtegnila, in sicer sama, ne maraje za to, kaj je francozka še dalje namenila. Pa tudi to bi še ne bilo toliko važno, če bi francozki časnik „Spectateur" ne oznanoval, da sta angležki poslanec in avstrianski minister Buol na Dunaji pogodbo podpisala, v kteri se vladi zavežete, si, če bi se ktere koli kak sovražnik lotil, vzajemno pomagati. To razodenje „Specta-teu-ra" je v Parizu nekako nevoljo zbudilo, in zapovedano mu je bilo, razglasiti, da je le izmišljeno, kar je zastran omenjene pogodbe pisal. Kmalo se bo pokazalo, kdo je imel prav, in angležki deržavni zbor bo menda to važno reč v pretres vzel, koj ko se zopet snide. Tudi angležki časnik „Tiines'' ne govori nič kaj pregorko o prijaznosti s Francozi, rekoč: Vstajo v Indii bomo sami zadušili in če gredo Francozi z nami nad Kitajce, še nihče ne more reči, da so z nami združeni.
—   Iz spiska, ki ga je c. kr. poštno vodstvo razglasilo , se previdi, da izhaja to leto v našem cesarstvu političnih in štempeljnu podverženih časnikov: 58 nemških, 10 slovanskih, 19 italijanskih, 8 ogerskih, 2 rumunska, 1 grešk, skupej 97 političnih časnikov. Nepolitičnih izhaja 257, in sicer: 125 nemških, 22 slovanskih, 89 italijanskih, 20 ogerskih, 1 francozk; med slovanskimi je en rusovsk.
Iz Prage 6. jan. „Bohemia" dobiva iz južno-zapadnih krajev češke dežele žalostne dopise zastran hudih bolezen po deželi. Cele vasi so bolnišnice in mnogo hiš je dostikrat v eni vasi, kjer več bolnikov leži, in ko eden ozdravi, se vleže drugi; malokdo odide bolezni. Zdravniki so noč in dan na nogah. Sreča, da bolezni niso tako nevarne in tudi ljudi ne umerje veliko. Bolezni, ktere ljudi napadajo, so: gripa, unetje gerla, ošpice in šarlah.
Iz Milana 10. jan. Slovesni pogreb maršala Radeckita bo v prihodnji četertek. Umaziljeno truplo bo položeno v prekrasno trugo. Več kot 30 tavžent vojakov in neštevilna množica ljudi ga bo spremila v stolno cerkev, kjer bodo bile peli.
Od černogorske meje. „Agr. Ztg." piše: Vstaja v Ercegovini se ne vnema samo v vaseh in med kristjani, tudi v mesta in med Turke že sega. Namen imajo, se od Turčije odtergati. Da se kristjani vzdigujejo, ni čuda; Turkom gre pa to po glavi, da bodo po novi uredbi dežele ob vso svojo oblast. Zavoljo tega hočejo rajši biti podlož-niki černogorskega kneza, kakor turškega cesarja.
Iz rusovskega Poljskega. Zlo se govori o tem, da ima rusovska vlada namen, čisto poljske regimente 8 poljskim poveljstvom na rusovskem Poljskem napraviti, kakor so bili do leta 1830, pa regimentje ne bodo na Poljskem stali temuč v Rusii.
Iz Italije. Sardinski poslanec v Napoli se pripravlja, to mesto zapustiti, kakor je brati, iz političnih vzrokov.
—  Potresi na Napolitanskem še niso nehali. Tako se je 28. in 29. dec. zopet zemlja močno tresla v tistih krajih,
kjer so 16. potresi toliko nesreče vzrokovali. Na novega leta dan je bil dvakrat potres. Ljudje so v strahu in trepetu. Vsi vodnjaki blizo Vezuva so se posušili, kar se vselej zg;odi, preden začne ta g-ora ogenj bljuvati. Potresi so veliko več nesreče napravili, kakor se je doslej mislilo. Mertvih in ranjenih je kakih 20,000. Samo v mestu Pola so 2000 trupel iz razvlin skopali. Padula in San Pietro ste popolnoma poderte.
Iz IVeniškega. Ker po izrečenji zdravnikov zdravje pruskega kralja se ni toliko uterjeno, da bi mogel' zopet vladarske opravila prevzeti, je izročil kralj s posebnim pismom te opravila svojemu bratu še za druge tri mesce.
—  Blizo Manhajma so zajca vstrelili, kteri je imel dva rožička po mazincu dolga.
Iz Turškega. Rešid paša, veliki vezir, je nagle smerti umeri. Bil je veliki vesir petkrat. Ta prigodek je eden tistih, kteri zaničevaje vsako prevdarjanje bliskoma premene vsakratni politični stan. Težka zguba je zadela ne samo Turčije, temuč tudi tisti del Evrope, kteri je z Rešidom resno pomagal turško deržavo učverstiti in predelati. On je bil pervi turški diplomat v evropejski pomeni te besede. Evropejsko izobražen se je izuril v Parizu in Londonu v diplomatičnih umetnostih. Bil je vodja tistim, ki žele Turčii pravo evropejsko obliko dati in jo v red djati. Da je ravno ta čas umeri, je za razvitje in napredovanje njegove domovine velika nesreča. Pa tudi Evropi se zamo-rejo po njegovi smerti važni nasledki izsnovati. Krepko je peljal moldo-valahijske zadeve do ondi, kjer so današnji dan in ravno je imel svojemu zoperniku, francozkemu poslancu roko podati in se ž njim spraviti. Ali se bodo po njegovi smerti stare razpertije zopet začele?
—   Nekaj mescov sem je znani general Klapka v Carigradu, kakor pravijo, kot pooblastenec svajcarskih in francozkih kapitalistov, kteri imajo namen, se z železnicami v Turčii pečati.
—  Lesepsu malo upanja sije, da bo svoj namen za-stran suežkega vodovoda dosegel, ker je Lord Redkliffe pred svojim odhodom Sultanu rekel, da ne bo nikdar in nikakor v to dovolil. Iz Dunaja pa je brati v „Deutsche allg. Ztg.", da sta grof Buol in Redkliffe se na Dunaji o tem menila, in sicer tako, da se da misliti, da je an-gležka vlada odjenjala in da bo Leseps skoraj dobil privoljenje za vodovod.
—  Poljak Bystrzanovi^sky (Arslan paša), turški general, je poslan od turške vlade na Francozko, Angležko in Belgio, vojaške naprave teh dežel spoznavat. 6000 pia-strov ima na mesec do smerti.
Iz izhodne Indije. Angleži imajo malo sreče s svojimi generali. Zopet so enega zgubili. | Hrabri Havelok je umeri za grižo.
------    16   —