Ste v. is LETO II LENART, 11. oktobra 1962 IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL LENART SKUPNA SEJA OBČINSKEGA ODBORA SZDL IN OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA DEVETI PRAZNIK OBČINE LENART Izvrševanje plana je Proslave po krajevnih centrih potrebno SPROTI OBRAVNAVATI 25. septembra je bila skupna seja občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Na seji so razpravljali o izvršitvi družbenega plana v prvem polletju in o problematiki socialnega zavarovanja. Poročilo o izvršitvi družbenega plana je podala tova-rišica Vida Brumen. O analizi izvršitve družbenega plana smo že poročali ter bi zaradi tega bralcem posredovali le najvažnejše misli iz razprave skupne seje. Iz analize, katero je podala to-varišica Vida Brumen, je razvidna vrsta pomanjkljivosti poslovanja naših delovnih organizacij, prav tako pa tudi nekatere objektivne težave s katerimi so se srečevale delovne organizacije v prvem polletju. Ze v prvem četrtletju je bila po vprašanju izvrševanja družbenega plana vrsta posvetovanj, sprejetih je bilo tudi mnogo sklepov, vendar pa smo bili premalo dosledni, da bi se ti sklepi izvršili. Ugotovljeno je, da je precejšnja slabost tudi v tem, da se vse preveč razpravlja na občinskih forumih, tako na občinskem odboru SZDL, občinskem sindikalnem svetu itd., vse premalo pa imamo povezave z državljani in z delovnimi organizacijami, kjer bi bilo potrebno reševati probleme konkretno. Razprava je pokazala, da so pred objektivnimi težavami prednjaoile subjektivne. Subjektivne sile v naših delovnih organizacijah so vse premalo storile, da se odpravijo pomanjkljivosti in dosežejo boljši rezultati poslovanja. V posameznih delovnih organizacijah so zelo skopo ohravnavali izvrševanje plana proizvodnje. Dejstvo je, da našim delovnim organizacijam primanjkuje ekonomskega kadra. V nekaterih primerih kadri v delovnih organizacijah niso sposobni redno zasledovati gibanje proizvodnje, potem je jasno, da kolektiv nima točnega pregleda ali dela z izgubo ali z dobičkom. Morali bomo doseči to, da bo kader v upravi sposoben vsak čas postreči kolektivu s točnimi podatki, kakšno je stanje proizvodnje, analizirati negativne pojave v proizvodnji ter tako omogočiti vsakemu članu kolektiva, da bo s svojim konkretnim delom in z razpravami doprinesel čimveč k boljšemu poslovanju podjetja. Sindikalne organizacije bodo morale smeleje pristopati k reševanju vseh problemov, ki se v podjetju pojavljajo. Sindikalna vodstva pa bo potrebno zato usposobiti. Po daljši razpravi so bili sprejeti tudi nekateri zaključki. Krajevne organizacije SZDL naj bi sklicale razprave po vprašanju izvrševanja družbenega plana v prvem polletju in sicer o tistem delu družbenega plana, ki se nanaša na njihovo področje. Za te razprave bi bilo potrebno analizo izvršitve družbenega plana še dopolniti in sicer dodati izvršitev gospodarskih in negospodarskih investicij, izvršitev proračuna in krajevnega samoprispevka. Vprašanje krajevnega samoprispevka je posebej potrebno obravnavati v tistih področjih, ki so bili prizadeti po toči. Sindikalne podružnice naj bi vsake tri mesece razpravljale o izvršitvi proizvodnega plana in o proizvodnem planu za naslednje obdobje. Med drugim je bil sprejet tudi sklep, da naj Delavska univerza pripravi program seminarjev za delavske svete in upravne odbore. M. K. Občina Lenart je tudi letos slavila svoj praznik v znamenju večjih uspehov v kmetijstvu in na drugih področjih. Letos so bile slovesnosti zlasti po krajevnih centrih, kjer so se z izjemo ob drugih praznikih lepo izkazali. Proslave so bile skoraj povsod na visoki izvajalski ravni. Poleg pri- reditev kulturnega značaja je lenarški Partizan še pripravil II. pohod po poteh partizanskih postojank, katerega so se udeležile ekipe iz Maribora, Dornave in Lenarta. V počastitev občinskega praznika je tudi Občinski strelski odbor skupaj s strelskimi druži-(Nadaljevanje na 5. strani) doma in |io 5vc Za ves sedanji in svetovni razvoj, predvsem pa za stike med Vzhodom in Zahodom je značilno prizadevanje, da bi dosegli sporazum in pomiritev. Na drugi strani se obe stranki prizadevata, da pridobita na moči, da bi pri sporazumevanju izvlekli čimveč ugodnosti. Zato lahko vedno znova beremo v časopisih zaostritev odnosov bodisi v Berlinu, ali nekje v Afriki, ali Aziji. Najzanimivejši dogodki so se te dni odigrali v zvezi z Evropskim skupnim tržiščem. Francija in Nemčija sta že dvigovali čaše zmagovalk, toda v zadnjem trenutku je vse navdušenje kaže splahnelo Nemci so izjavili, da so proti takojšnjemu političnemu združevanju zahodne Evrope, de Gaulle pa je moral zaradi močne opozicije razpustiti parlament in razpisati nove volitve. Tako je Anglija pridobila čas za ureditev njenih odnosov do skupnega trga. Hiter tempo političnega in go-skodarskega združevanja na Zahodu je trenutno zaustavljen. Iz teaa bodo imele koristi predvsem napredne sile, ker bodo pridobile na času, da bodo svet ponovno opozorile na nevarnost blokovskega združevanja in zapiranja tržišča na škodo nerazvitih narodov. Pri nas se je po zasedanju skupščine in po sprejetju osnutka ustave že začela razprava. Na množičnih sestankih in na številnih razpravah se ljudje z zani- manjem seznanjajo z naprednimi stališči naše nove ustave. V prihodnjih tednih lahko pričakujemo še živahnejše pretresanje tega najnovejšega dokumenta. Akcija za ureditev notranjega stanja se nadaljuje. V vrsto ukrepov za zboljšanje položaja sodi vsekakor tudi povišanje cen moki in kruhu. S tem bomo odstranili majhno razliko v odkupni ceni pšenice, obenem pa bomo s smotrnim gospodarjenjem preprečili pomanjkanje, vplivali na zmanjšanje uvoza pšenice in tako pripomogli k zmanjšanju plačilne bilance. Ukrep je v našem gospodarstvu dalekosežen in ne trenuten. Le z ureditvijo cen bomo spodbudili kmetovalce k zvišanju proizvodnje, tako da bo narasla njegova kupna moč, kar bo ponovno vplivalo na oživljanje proizvodnje v industriji, na povečan izvoz in obratno zopet na zvišanje življenjskega standarda. Na zaključku moramo omeniti še vrsto obiskov iz tujine v Jugoslaviji, predvsem pa obisk predsednika prezidija vrhovnega sov-jeta ZSSR Leonida Brežnjeva. Obisk bo pozitivno vplival predvsem na naše medsebojne odnose in na odnose v svetovni zunanji politiki. Na drugi strani pa smo priča diskriminatorskega postopka s strani Amerike, ki nam je po več letih odvzela prednosti pooblašče- ne nacije. S terh bomo imeli pri trgovinskih odnosih nekaj težav, končno pa se bo to maščevalo tudi Američanom, ker so izgubili ugled in si sami nadeli legitimacijo izkoriščevalcev. Volitve v skupščino komunalne skupnosti socialnega zavarovanja Na sestanku predstavnikov gospodarskih organizacij in ustanov ter sindikalnih podružnic je bil izvoljen za člana skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja tovariš PAVLE LESNIK, šef odseka za socialno varstvo na občini. Volitve so bile 28. septembra in so ob tej priliki razpravljali tudi o bodoči organizaciji socialnega zavarovanja. Skupščino in komunalno skupnost socialnega zavarovanja bodo sestavljale občine Lenart, Slovenska Bistrica in vse tri mariborske občine. O novi organizacijski obliki socialnega zavarovanja je govoril podpredsednik Občinskega ljudskega odbora Lenart, Davorin Polič. -ec PRED KONFERENCAMI KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL Vso pozornost kmetijstvu Po sklepu Izvršnega odbora Občinskega odbora SZDL bodo v le-narški občini letne konference krajevnih organizacij Socialistične zveze od 10. oktobra do 15. novembra. Konference naj bi bile preokretnica v vsebini dela krajevnih organizacij. Zato smo zaprosili tovariša Franca MURŠE-CA, predsednika Občinskega odbora SZDL, da bi za naše bralce povedal nekaj o dosedanjem delu in prihodnjih nalogah Socialistične zveze. Kaj so doslej storile krajevne organizacije SZDL na področju kmetijstva in katere naloge jih še čakajo? Kmetijstvo je v naši občini panoga, kateri moramo posvetiti največjo pozornost. Občinski odbor SZDL je večkrat razpravljal o kmetijstvu, o nadaljnji krepitvi socialističnih odnosov na vasi in o delu organov delavskega upravljanja v kmetijskih organizacijah. Skupaj s krajevnimi organizacijami SZDL smo razpravljali o spomladanski in jesenski setvi, o kmetijskem sodelovanju, o kooperaciji v gozdarstvu in podobnem. Sestanki članov SZDL oziroma kmetijskih proizvajalcev, katerih so se udeležili zastopniki kmetijskih zadrug, so nakazali vrsto pozitivnih teženj za višje oblike pogodbenega sodelovanja: delitev po vloženih sredstvih in delu. SZDL je tolmačila in politično obdelovala vsebino proizvodnega sodelovanja. Opozarjala je, da mora biti kooperacija kompleksna, proizvajalca mora za daljšo dobo vezati na organizirano proizvodnjo in zagotoviti zadrugi pridelke. Sklenjene pogodbe naj usmerjajo kmetovalce in obojestransko vežejo za izpolnjevanje pogodb. Obojestransko in enakopravno izpolnjevanje dogovorov v organizirani proizvodnji je eden zelo važnih činiteljev zaradi utrjevanja višjih oblik kmetijske kooperacije. Kmetijski strokovnjaki morajo kooperacijo spremljati do zaključka proizvodnega procesa. Kmetijske organizacije v naši občini imajo vse pogoje tako v strokovnem kadru kakor tudi v opremljenosti s kmetijsko mehanizacijo, da z raznimi oblikami pogodbenega sodelovanja postanejo organizator in nosilec napredne kmetijske proizvodnje. Razprave na sestankih SZDL so pokazale slabosti v kmetijstvu, ki se kažejo tudi v tem, da so zadruge slabo povezane z zadružniki. To prihaja tembolj do izraza sedaj, ko združena zadruga Lenart zajema teritorialno večji obseg. Ni vzrok slabe povezanosti v večji kmetijski zadrugi, kajti analize in izkušnje kažejo, da bo potrebno še združevati kmetijske organizacije in da bo potrebno izboljšati tudi notranjo organizacijo. KO SZDL Voličina ni edina, kjer ugotavljajo, da bi bilo potrebno vsaj enkrat letno sklicati zadružnike po obratih in z njimi obravnavati naloge zadruge in podati poročilo o delu v zadrugi. Na terenu se občuti velika vrzel, ker obratni zadružni sveti ne delajo, ko bi lahko mnogo doprinesli k hitrejšemu razvoju kmetijstva. Kljub mnogim razpravam, ki so jih imele KO SZDL, z njihovim delom še ne moremo biti zadovoljni. Čutiti je premalo povezave s kmetijskimi zadrugami, katerim bo kazalo nuditi v bodoče več konkretne pomoči. Volilni sestanki po vaseh in krajevne konference SZDL bodo morale kritično oceniti svoje delo tudi v kmetijstvu. Po združitvi krajevnih odborov beležimo določen napredek v njihovem delu. Koliko ima za to zaslug SZDL in katere najvažnejše naloge so pred to organizacijo glede formiranja nove oblike krajevne samouprave — krajevnih skupnosti? Ena seja Občinskega odbora SZDL je bila posvečena problemom in delu krajevnih odborov. Na tej seji je bilo enoglasno ugotovljeno, da razdrobljeni krajevni odbori nimajo bodočnosti. Občinski odbor SZDL je v povezavi s KO SZDL predlagal zborom volivcev, da formirajo krajevne odbore za večja območja. Tako se je od 45 prejšnjih krajevnih odborov na novo formiralo 13. Mislim, da imajo krajevni odbori razen na območjih Gradišča, Voličine in Lenarta tudi trdno osnovo za uspešno delo tako na področju komunale, šolstva, prosvete, kulture itd. Praksa je pokazala, da mali krajevni odbori niso primerna oblika za uspešno delo, ker se vse preveč zapirajo sami vase in ne vidijo vseh družbenih potreb širše okolice, kaj šele širše družbene skupnosti. Sodim, da je območje krajevnega urada edino primerno za formiranje krajevnega odbora oziroma bodoče krajevne skupnosti. Da je temu tako, dovolj jasno narekujejo potrebe glede na nove in širše pristojnosti krajevnih skupnosti, ki se bodo formirale. Mali krajevni odbori vidijo le ceste in mostove, vse ostalo pa, kakor so šole, trgovine, pokopališča, Franc Muršec, preds. ObLO SZDL Lenart mostne tehtnice, vzdrževanje spomenikov NOB, telesna vzgoja, kulturna dejavnost, otroška zavetišča, servisna dejavnost in druge naloge, so zanemarjali. Krajevne organizacije SZDL so tudi že ob-ravnale, da bi se naj tudi same prilagodile novim območjem krajevnih skupnosti. Kakor je znano, je predosnutek ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije že dan v javno razpravo, ki se bo končala 10. decembra. Bralce gotovo zanima, kako se bo vršila razprava o ustavi in občinskem statutu. V teh dneh bomo začeli tudi v naši občini z javno razpravo o novi ustavi. Pri Občinskem odboru SZDL je formirana komisija za razlago ustave in statuta občine Lenart. Dobro se zavedamo važnosti te razprave in se pridružujemo mislim tovariša Tita, ki je na skupnem zasedanju Zvezne ljudske skupščine in Zveznega odbora SZDL ob razpravi o pred-osnutku ustave dejal: »Naj sprejmemo po našem mneju še tako popolno ustavo, sama po sebi ne bi mogla delovati v vseh porah družbenega življenja in ne bi mogla imeti potrebnega učinka, če bi ne bila do podrobnosti znana vsem našim državljanom, če ne bi prodrla v zavest vsakega našega človeka. Pri tem naj bo aktivna vsa naša družba, kajti, kjer ne bi poznali določb ustave, bi utegnilo priti do določenih deformacij in anomalij.« Mislim, da besede tovariša Tita veljajo tudi za razpravo o statutu občine. Ob razpravi ni najpomembnejše, da seznanimo z določbami nove ustave in občinskega statuta čim več občanov, ampak, da vsi občani aktivno sodelujejo v razpravah in dajejo koristne pripombe in predloge. Pričakujemo, da ne bo občana, ki se ne bi udeležil sestanka, na katerem bomo razpravljali o ustavi in občinskem statutu. Izdatki za socialno zavarovanje gredo v milijarde O problemih socialnega zavarovanja smo že poročali v zadnji številki. S tem člankom želimo bralcem posredovati še nekaj zanimivih podatkov s tega področja. Sredstev socialnega zavarovanja se je doslej trošilo kolikor se je zdelo potrebno. Zaradi tega so izdatki za socialno zavarovanje stalno naraščali, saj so naraščali celo hitreje kot je naraščal narodni dohodek. V zveznem merilu so izdali za socialno zavarovanje 1956 leta 88.200 milijonov dinarjev ali 6,1% narodnega dohodka, v letu 1961 pa že 287.800 milijonov dinarjev ali 9,3 % narodnega dohodka ali 31 % splošne potrošnje. Stanje v republiki in okraju ni mnogo boljše. Od leta 1953 do 1961 so v republiškem merilu po-rastli izdatki za socialno zavarovanje za približno 3 in pol krat. V okraju Maribor so znašali skupni izdatki za enega zavarovanca leta 1959 32.688 dinarjev, leta 1961 pa 48.701 dinarjev. Na tako hiter porast izdatkov socialnega zavarovanja je v prvi vrsti vplivala pomanjkljiva tehnično-higienska zaščita pri delu, slaba preventivna služba pri preprečevanju ostalih bolezni in do neke mere tudi brezbrižen odnos zdrav- niškega kadra do tistih, ki so se javljali na zdravniške preglede. Delovne organizacije bodo morale voditi večjo pozornost s tistimi, ki so v bolniškem staležu. Razumljivo je, da ne bomo štedili v primeru, kjer gre zares za bolnega človeka, štediti je pa potrebno v tistih primerih, kjer gre za več ali manj zdrave ljudi, ki želijo v času staleža opraviti dela doma na svojem posestvu. Ce se zavedamo, da gredo sredstva za socialno zavarovanje na račun dohodka in na kraju na račun standarda, potem nam ne more biti vseeno, ■ kako se ta sredstva trošijo. Pri obrtno gradbenem podjetju Lenart je bilo od skupnega števila zaposlenih v prvem polletju 1961. leta 2,7% v bolniškem staležu, v prvem polletju letošnjega leta pa 10,75%. To je vsekakor ogromen porast ter je zaradi tega zavod za socialno zavarovanje temu podjetju že dvignil prispevek. Največ izostankov v tem podjetju je v mesecih: maj, junij in julij, se pravi takrat, ko je v kmetijstvu največ dela. Sindikalne organizacije v vseh delovnih organizacijah še posebej pa v obrtno-grad-benem podjetju Lenart bodo mo- rale pričeti proučevati te stvari ter vplivati na tiste, ki želijo te možnosti izkoriščati. Delovne organizacije bodo morale sprejeti pravilnike o higienskotehnični zaščiti. Tiste, ki pa te že imajo, jih bodo morale temeljito izpopolniti. V pravilnikih, ki obstajajo, se opaža, da je zelo slabo obdelano vprašanje zaščite, tako npr. pri trošenju umetnih gnojil, pri škropljenju sadnega drevja in poljskih kultur itd. Doslej nadzora nad tistimi, ki so bili v staležu, ni bilo pravega niti s strani socialnega zavarovanja, še manj pa s strani delovne organizacije. Po novih predpisih bodo z novim letom morale delovne organizacije plačevati stroške socialnega zavarovanja do 30 dni, medtem ko sedaj plačujejo samo do 7 dni. Že ta sprememba nam da misliti. Ce bo število obolelih isto kot je sedaj, bodo stroški za delovno organizacijo štirikrat in še nekaj večji kot so dosedaj. Za zboljšanje stanja na tem področju bodo morali sindikati odigrati pomembnejšo vlogo kot najširša politična organizacija v delovnih organizacijah. M. K. Zakaj naj bi se združile nekatere organizacije SZDL Pretekle dni smo imeli nekaj razgovorov o združevanju krajevnih organizacij Socialistične zveze na območju Voličine, Lenarta in Zg. Ščavnice. Ponekod so funkcionarji SZDL pa tudi člani bili proti združitvi in to zagovarjali s svojimi lokalnimi problemi in s tem, da se ljudje ne strinjajo, da bi formirali večje organizacije oziroma, da bi se manjše priključile večjim. Razlogov za združevanje krajevnih organizacij SZDL je nedvomno več. V našem sestavku želimo osvetliti samo nekatera vprašanja, ki dovolj zgovorno govorijo o tem, da so nam v bodoče potrebne večje organizacije Socialistične zveze. Osnutek občinskega statuta predvideva, da bi se krajevne skupnosti ustanovile za sedanja območja krajevnih uradov v Lenartu, Gradišču, Cerkvenjaku, Benediktu, Zg. Ščavnici, Jurovskem dolu in Voličini. Krajevne skupnosti bodo imele nedvomno večje naloge od krajevnih odborov, kajti pri svojem delu se bodo usmerile na različna komunalna vprašanja, kulturno prosvetna in druga, ki bodo deloma zagotavljale pomoč družini in gospodinjstvu. Ti organi lokalne samouprave, kakor imenujemo krajevne skupnosti, bodo razpolagali tudi z znatno večjimi materialnimi sredstvi kakor doslej, da bodo lahko krili vse storitve. Ob takem konceptu dela ne moremo krajevnih skupnosti ustanavljati v posameznih vaseh, ker enostavno, ne bi imele vsebine dela. V neki vasi ne potrebujejo servisov, niti nimajo šole. v večini primerov tudi ne kulturnih domov, torej nimajo osnove za krajevno skupnost, četudi bodo v tem kraju še naprej popravljali ceste in gradili mostove, kar pa bo morala zagotoviti krajevna skupnost poleg ostalih nalog, ki jih bo imela. Iz vsega izhaja, da se krajevne skupnosti lahko ustanovijo le v takih centrih, ki imajo šolo, kulturni dom, trgovino, zadružni obrat in druge ustanove, ki neposredno vplivajo na družbeni standard občanov. Navsezadnje je krajevni urad, za katero območje naj bi se ustanovila krajevna skupnost, najbolj zaokrožena gospodarska in teritorialna celota. Vsi prebivalci so vezani na navedene ustanove in organizacije neglede kje stanujejo. Da bi pa Socialistična zveza kot najbolj množična politična organizacija lahko uspešno vplivala na delo krajevnih skupnosti, je nujno, da se jim približa tudi po organizacijski strukturi. Predvidoma naj bi se za to tudi organizacije SZDL ustanovile za območje krajevnih uradov oziroma bodočih krajevnih skupnosti. Imeli bi, kot je že zgoraj našteto, le 7 krajevnih organizacij SZDL. Po predlogu naj bi se KO SZDL v Selcih in Zavrhu priključila Voličini, organizacija v Zamarkovi bi se priključila Lenartu, medtem ko naj bi se KO SZDL Lokavec priključil Zg. Ščavnici. Na sedežih sedanjih organizacij SZDL, ki bi se priključili večjim organizacijam, naj bi se ustanovile podružnice, ki bi imele približno enake naloge kot organizacije SZDL. Podružnice bodo prav tako vodile samostojno politiko o vprašanjih, ki bodo važna za njihovo območ- je, zato ni bojazni, da se člani SZDL ne bi mogli aktivno vključevati v delo svoje organizacije. Tone Štefanec POTEK AKCIJE ZA POMOČ PRIZADETIM PO TOCl Prevzem kmetijskih pridelkov poteka prepočasi Krajevne organizacije SZDL so bile skupaj s kmetijskimi zadrugami zadolžene za prevzem kmetijskih pridelkov, ki so jih kmetovalci neprizadetih območij namenili za prizadete kraje. Po ugotovitvah poteka prevzem kmetijskih pridelkov po zadrugah precej počasi ,čeprav bodo kmetijski pridelki v glavnem pospravljeni. Zlasti slabo se glede tega uveljavljajo krajevne organizacije, ki skorajda ne organizirajo zbiranja pridelkov, kakor je bilo dogovorjeno. Na drugi strani pa denarni prispevki še vedno prihajajo iz vse Slovenije, kar priča, da so delovni ljudje širom naše ožje domovine pravilno razumeli akcijo, ki jo je začel naš občinski odbor SZDL. Doslej se je na tekočem računu za prizadete po toči zbralo 2,171.932 dinarjev. Od tega je bilo plačano trgovskem podjetju »Izbira« Cerkvenjak za kupljena živila, ki so bila razdeljena prizade- tim 567.540 din in trgovskem podjetju »Izbira« Cerkvenjak 229.080 dinarjev. Trenutno je na tekočem računu še 1,375.312 dinarjev. V času od 17. septembra do 6. oktobra, ko smo poslali članek v tiskarno, so prispevali Elektroinsti-tut Ljubljana 10 tisoč din, Kmetijska zadruga Preserje 10 tisoč din, Tovarna kartona in papirja Sladki vrh 56.460 din, Mestna hranilnica Maribor 4.200 din, Pošta Slovenska Bistrica 5.500 din, Mariborska tekstilna tovarna 100 tisoč din, Tesarstvo Ljubljana 3.370 din, Gradiš Maribor 15.000 din, Zoološki vrt Ljubljana 2.450 din, Merdaus Josip Benedikt 710 din, Fakulteta za naravoslovje Ljubljana 97.149 din in Inštitut za gozdarstvo in lesno industrijo Ljubljana 5.900 dinarjev. O delitvi sredstev, ki so na tekočem računu in ki se bodo še stekla, bomo še obravnavali in poročali, kako so se potrošila, -tt Drugi pohod po poteh partizanskih postojank 2e tradicionalno slabo vreme z dežjem spremljalo odločne tekmovalce na tekmovanju po poteh slovenjegoriške čete. Žal je sloves in tekmovalna rutina lenarških tekačev spravila vodstvo tekmovanja v neprijeten položaj, ko večina prijavljenih ekip ni prišla na start. Samo v pionirski konkurenci sta nastopili dve ekipi. Tako so lenarške ekipe razen pri tekmovanju pionirk osvojili vse pokale. Nevredno tradicij parti-canskega duha je nezanimanje množičnih organizacij za pohod na 15 kilometrov, kjer ni prišla na start nobena ekipa. Vsemu navkljub je v članski konkurenci ekipa lenarškega »Partizana« dosegla na 25 km dolgi progi s časom 1 ura 34 minut nesporen najboljši čas. Tehnični rezultati — pionirji: prvi Partizan Lenart, drugi Partizan Maribor Studenci; pionirke: prvi Partizan Maribor Studenci, druge Partizan Lenart; mladinci: prvi Partizan Lenart; članice: Partizan Dornava; člani: Partizan Lenart. V lenarški občini bodo konference krajevnih organizacij SZDL od 10. oktobra do 15. novembra. Krajevne organizacije bodo predvsem vso skrb posvetile obravnavanju problemov s področja kmetijstva, ker je to najvažnejša gospodarska panoga v naši občini. Poleg tega bodo na konferencah govorili tudi o članstvu SZDL, članarini, kadrovskih problemih, o sodelovanju z družbenimi organizacijami in društvi, kakor tudi o krajevnem samoprispevku, krajevnih odborih in krajevnih skupnostih. Pred krajevnimi konferencami bodo po vaseh volilni sestanki, na katerih bodo govorili o svojih problemih in volili delegate za krajevno konferenco SZDL. Predvidoma bodo za konferenco izvolili od 100 do 120 delega- 20 letnica pienirske organizacije Med mnogimi jubileji slavimo letos tudi 20-letnico obstoja pionirske organizacije. Pionirji so s sodelovanjem med NOB dokazali, da se jim lahko zaupajo važne naloge. Po osvoboditvi so se pionirske organizacije začele snovati po šolah. Idejni voditelj pionirjev v tem času je bila mladinska organizacija, medtem ko so vsakodnevno skrb pionirjem posvečali prosvetni delavci. S tem so tudi bistveno vplivali na spremembe znotraj šole. Konference krajevnih organizacij SZDL tov. Na krajevnih konferencah bodo volili tudi nova vodstva. V tej zvezi so organizacije SZDL že dosedaj posvetile posebno pozornost izboru kadra za odbore, nadzorne odbore podružnice in sekcije. Na konferencah bodo volili največ 17 članske odbore, ki bodo bolj operativni organi in bodo lažje sproti reševali nastale probleme. Ker bo novembra ali decembra občinska konferenca SZDL, bodo na krajevnih konferencah volili tudi delegate za občinsko konferenco in sicer po ključu: 1 delegat na 40 članov SZDL. Izvršni odbor Občinskega odbora SZDL je predlagal vsem KO SZDL, da sprejmejo na konferencah programe dela, ki naj bodo konkretni in akcijski. -Št Pred nama je bodočnost Izvenšolsko delo dobiva preveč šolski značaj, zato so že pri večini pionirskih odredov ustanovljeni pionirski starešinski sveti, ki naj bi vsestransko pomagali pionirski organizaciji. Starešinski sveti bi morali predvsem skrbeti za izvenšolsko dejavnost otrok. Za organiziranje različnih praznikov, akcij, pomagali pa naj bi tudi pri ustvarjanju materialne baze. Kjer ni društev prijateljev mladine, bi morali biti prav starešinski sveti tisti, ki bi prevzeli nase naloge teh društev. Da bi bilo delo pionirskih organizacij čimboljše, je potrebno vso skrb posvečati delom obstoječih društev prijateljev mladine in ustanavljanju novih. Čeprav so najboljši pogoji za DPM v Voličini, Benediktu in Zg. Ščavnici, kjer že tako dolgo govorijo o ustanovitvi, da je že čas, da pristopijo k ustanovitvi društva. Letošnje slavje ob 20-letnici pionirske organizacije je bilo v vsej Sloveniji lepo pripravljeno. Tudi v občini so se pionirji v raznih oblikah spomnili tega dne. Iz občine je med drugim sodelovalo v Ljubljani na centralni proslavi 8 pionirjev (iz vsake šole po eden). V Ljubljani so jih ljubljanski pionirji nadvse prisrčno sprejeli in jim nudili prenočišče. Z osrednjo proslavo v Ljubljani so bile v glavnem zaključene slavnosti v počastitev 20-letnice pionirske organizacije. Marija Vidrih Dela na cesti Črni les - Lenart hitro napredujejo Delo na cesti zelo hitro napreduje, saj bodo do konca oktobra končana vsa zemeljska dela od Črnega lesji do Lenarta. Doslej je izkopanih in prepeljanih okoli 2 tisoč kubikov zemlje. K ureditvi te ceste bo doprinesla tudi precejšnji delež mladina. Doslej je v tej akciji sodelovalo 92 mladincev, ki so izkopali 400 kubikov in naložili 500 kubikov zemlje. Poleg mladincev dela na cesti še 73 delavcev tako, da je delovne sile zaenkrat dovolj. Na cestnem podjetju pravijo, da bodo v mesecu novembru izvršili tudi vsa zemeljska dela v trgu, razumljivo, če vreme ne bo delalo posebnih preglavic. Zaradi ureditve ceste bo potrebno odstraniti tudi nekatere objekte ob cesti. Pri rušenju teh objektov in urejevanju pločnikov bodo sodelovale tudi sindikalne podružnice. Tako je sindikalna podružnica Zdravstvenega doma Lenart že sprejela sklep, da bo vsak član sindikata opravil 8 prostovoljnih ur. Upamo, da bodo tudi druge sindikalne podružnice sledile temu. Prav gotovo pa bo v to akcije pritegnila tudi krajevna organizacija SZDL svoje članstvo. Z asfaltiranjem ceste bodo pričeli spomladi. Pravijo, da bodo razpoložljiva sredstva zadoščala za asfaltiranje ptujske ceste le do šole, na ostalih Klanec ob Črnem lesu bodo nekoliko znižali in cesto v tem delu napravili bolj pregledno. Na sliki: odkop zemlje v Črnem lesu (Foto M. Brumen) NA VELESEJMU Te vrstice so sicer nekoliko zakasnile, so pa še vedno zanimive. Pred kratkim so zaprli letošnji zagrebški velesejem. Nič koliko obiskovalcev si ga je ogledalo, kar je lepo in kaže na zanimanje naših ljudi za tovrstne prireditve. Na velesejem se je poleg drugih občanov odpravila tudi skupina iz »Potrošnika« pri Lenartu. Čeprav so se sprva dogovorili, da si bodo sejem v Zagrebu ogledali vsi poslovodje, kar bi bilo koristno, so nazadnje odšli direktor, en poslovodja in dve uslužbenki iz pisarne, seveda z avtomobilom iz podjetja in verjetno tudi na račun podjetja. Pametneje bi bilo, če bi šli poslovodje, ali ne? ČRNA KLAVNICA V Voličini se je dalj časa šuš-ljalo, da Marija KMETIČ iz Zg. Voličine odkupuje teleta in prašiče, ki jih doma kolje, meso pa vozi v Maribor, kjer ga prodaja po 400 din kg. Temu nedovoljenemu početju je napravila konec Ljudska milica, katere organi so imenovano zalotili nekega dne v septembru, ko je peljala 25 kg telečjega mesa v Maribor. Meso ji je bilo seveda zaplenjeno in uničeno. Marija Kmetič je po ugotovitvah pristojnih organov v tem letu odkupila v Zg. Voličini šest telet in štiri prašiče. Imenovano se je predlagalo v kaznovanje, kakor tudi tiste kmete, ki so Kmetičevi prodajali živino. Verjetno bo izrečena kazen vplivala na njo in tudi ostale, ki so kaj takega že poizkušali. ODGOVOR NA SESTAVEK: MOJSTER MOČNIK IN NJEGOV VAJENEC V »Domačih novicah« 13. septembra je bil objavljen članek pod naslovom: »Mojster Močnik in njegov vajenec«. Ugotavljam, da vsebuje neresnične navedbe: »o postopanju s svojim vajencem«, »da bi ga po navedbah članka pretepal«, »zaposloval pri delu na polju« in, »da še ni obiskoval strokovnega tečaja« itd. Učni postopek do vajenca je skladen s potrebami za vzgojo kadra bodočih obrtnikov in se trudim prenesti na njega potrebno strokovno znanje. Teoretično znanje si bo pridobil na bodočih tečajih, saj je pri meni v uku od cestah pa se bodo napravili le odcepi. Zato bi bilo prav, da k ureditvi trga pomagamo kolikor je mogoče s prostovoljnim delom, da bo z razpoložljimi sredstvi mogoče čimveč asfaltirati. M. K. Razprava o novi ustavi V četrek. 4 oktobra je bil v Lenartu razgovor o novi ustavi in občinskem statutu. Razgovora so se udeležili nekateri vidnejši predstavniki občinskega in političnega vodstva, vodil pa ga je predsednik Občinskega ljudskega odbora Lenart. Razprava okrog ustave je bila bolj pičla, medtem ko so se navzoči ustavili zlasti ob občinskem statutu. V zvezi z razpravo o ustavi so sklenili, da bodo sklicali ponovno posvetovanje za petek, 12. oktobra. Na posvetovanje bodo povabili Občinski odbor SZDL, občinski komite ZKS, LMS, občinski sindikalni svet, poleg tega pa še predsednike in sekretarje KO SZDL ter sekretarje osnovnih organizacij Zveze komunistov. St 15. 7. 1961 in ne dve leti, kot to člankar netočno navaja. Moj vajenec od pristojnega organa še ni bil pozvan na tečaj, a čim prej-raera takšno obvestilo, ga bom poslal. Netočna je tudi navedba »o delu izven kovačnice«, saj posedujem le 2 ha skupne zemlje ter je vajenec izjemno delal izven rednega delovnega časa pri spravljanju sena, za kar pa prejema pri meni vso oskrbo v prehrani in tudi v obleki. v Mihael Močnik MLEKO IN CENA Dokler je bila odkupovalnica mleka v Lenartu, se je mleko kmetom plačevalo po odstotku maščobe. Cena se je sicer gibala različno, vendar ne pretirano. Ker ni več odkupovalnice mleka, si potrošniki sami iščejo mleko pri kmetih. Cene so zelo različne, čeprav kvaliteta mleka vedno ni najboljša. Ponekod se mleko še dobi liter po 35 din, medtem ko ga drugod prodajajo po 40 in 45 din. Ta cena je nekaterim kmetom še prenizka, sicer se ne bi zgodilo, da je neki kmet iz Lenarta obiskoval kmetovalce in jih nagovarjal, naj dvignejo ceno litru mleka na 50 din, kar so nekateri že storili. Tako početje bo kazalo preprečiti ter naraščanje cen nekoliko zajeziti. ALI ZASLUŽI ZNAČKO VZORNEGA ŠOFERJA? 27. septembra sem se ob 14.30 peljal iz Maribora z avtobusom, ki ga upravlja Vinko ČEH iz Lenarta in ki pripelje v Lenart ob 15. Na cesti iz Pernice proti Lenartu smo prehiteli Šenekar Karla, traktorista pri KZ Lenart, ki je imel pokvarjeno zračnico. Prosil je imenovanega šoferja, če bi mu posodil dvigalo. Na to je Čeh ironično odgovoril: »Imam dvigalo, samo nerodno je posoditi«, ter je nadaljeval vožnjo, ne da bi dvigalo posodil. Potem se je v avtobusu izgovarjal, da posojenega ne dobiš nazaj, čeprav so vsi v avtobusu vedeli, da imenovani tovariša Senekarja zelo dobro pozna. Vinko Čeh je prejel značko vzornega šoferja in je tudi član komisije za polaganje šoferskih izpitov. Ob tem dogodku lahko upravičeno zastavimo vprašanje: »Ali zasluži tak šofer značko vzornega šoferja?« NEŠPORTNO OBČINSTVO Preteklo nedeljo sta se v Lenartu sestali enajstorici Malečm-ka in domačega Partizana. Vzdušje v katerem sta moštvi igrali, je bilo za lenarške razmere nenavadno in nepričakovano. Nekateri »ljubtielji« nogometa so pozabili, da so samo gledalci, ne pa tudi igralci in sodniki obenem. Sicer se ne bi primerilo, da so kar med tekmo vdrli na igrišče in da je malo manjkalo, pa bi prišlo še do fizičnega obračuna med gledalci in sodnikom. Res je, da sojenje ni bilo na primerni ravni, res pa je tudi, da so druga pota za reševanje takih zadev, ne pa z brutalnostjo, ki kaže samo pomanjkljivo vzgojo domače nogometne publike. (Seveda ne vse.) Še slabše stanje v našem nogometu pa so pokazali nekateri vodilni ljudje nogometne sekcije, ki tudi sicer zavzemajo visoke položaje v službi. Vprašujemo se, kaj so hoteli pokazati s tem, da so zasledovali sodnika po tekmi, ali svoje športno obnašanje, ali pa skrajno nizko kulturno raven? TEDEN BORBE PROTI TBC NA PAPIRJU Kolikor vemo, je bil letošnji Teden borbe proti TBC izredno slabo pripravljen. Po informacijah se ni sestal niti Občinski odbor RK, kar bi bilo primerno, saj gre za bolezen, ki ima globoke korenine prav v naši občini. Da bi vsaj do neke mere zadostili Tednu, je Občinski odbor SZDL naročil vsem KO SZDL, naj skupaj z organizacijami RK skličejo sestanke tuberkuloznih bolnikov. Na teh sestankih naj bi se pogovarjali o njihovih življenjskih problemih. V Jurovskem dolu so sklicali sestanek bolnikov TBC, ki se ga je udeležilo 30 ljudi. Povabili so tudi Zdravstveni dom, katerega predstavnik bi se naj udeležil sestanka, ker bi z njimi lažje razpravljali, kakor pa s predstavniki SZDL. Zal ni bilo nikogar. dolu se obetajo Jurovski dol spada med kraje, kjer je vsa leta nazaj čutiti izredno pomanjkanje učiteljskih stanovanj. O tem je bilo že večkrat govora na različnih sestan- kih. Vendar se stvar ni premaknila na bolje vse do nedavnega, ko so prišli strokovnjaki v Jurovski dol in si ogledali šolo, v kateri naj bi uredili stanovanja za uči- Proslave po krajevnih centrih (Nadaljevanje s 1. strani) nami izvedel tekmovanja v streljanju z zračno puško. Najboljši strelci — posamezniki in ekipe pa so se pomerili za naslov ekipnega prvaka občine in za najboljšega strelca v občini. Ekipa iz Voličine je dosegla prvo mesto in dobila v trajno last malokalibrsko puško, ker je bila to že njena tretja zmaga. Med posamezniki se je najbolje izkazal mladi delavec Milan Lešnik, ki je prejel občinsko zlato puščico, kot najboljši strelec v občini. Med dobro organiziranimi krajevnimi proslavami naj zlasti omenimo Zg. Sčavnico in Lenart. V Zg. Sčavnici so med drugim priredili povorko v kateri je sodelovala šolska mladina, gasilci in zadruga s kmetijsko mehanizacijo. V Lenartu pa so na predvečer pri- redili miniaturen ognjemet, medtem ko je bila v nedeljo, 7. oktobra proslava s kulturnim sporedom. Na proslavi je govoril Er-nest Smid, sekretar občinskega komiteja ZKS. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Lenart Zorko pa je v soboto sprejel nekatere vidnejše predstavnike političnega, gospodarskega in kulturnega življenja v občini. Proslave so bile v vseh krajih razen v Cerkvenjaku, kjer bodo proslavo občinskega praznika združili s slavnostmi ob 30-letnici obstoja Gasilskega društva, kar bodo praznovali v nedeljo, 14. oktobra. Kljub temu, da letos ni bil namen slaviti občinski praznik v večjem obsegu, je bilo slavje primerno in je lepo obeležilo 6. oktober 1943, ko je bil pri Lenartu ustanovljen prvi odbor OF. -ec SEJA UPRAVNEGA ODBORA DELAVSKE UNIVERZE LENART SLABI POGOJI ZA DELO DELAVSKE UNIVERZE V petek, 5. oktobra se je sestal upravni odbor Delavske univerze Lenart na svojo redno sejo. Kot gostje so se seje tudi udeležili sekretar Občinskega komiteja ZKS Ernest Smid in predsednik občinskega odbora SZDL Franjo Mur-šec. Med drugim so na seji tudi govorili o pogojih pod katerimi dela lenarška univerza in ugotovili, da so pogoji nemogoči in da ni izgledov za izboljšanje, če ostane Delavska univerza v takem sestavu kot je sedaj. Osnovni pro- blem in pomanjkanje predavateljskega kadra, ki ga v občini ni, na drugi strani primanjkuje na DU tudi ostali kader, ki naj bi vodil delo. Zaenkrat je zaposlen samo upravnik, ki pa je istočasno še računovodja in administrator. Na seji so sklenili, da kaže razmišljati o morebitni priključitvi DU Lenart univerzi ene sosednjih občin, ki imajo več kadra. V tej zvezi bo posebna komisija obiskala vse sosednje Delavske univerze. N. K. Naš fotozapisek Na obratu Kmetijske zadruge Lenart v Cerkvenjaku je te dni vedno živahno. Odkupovalci imajo polne roke dela. Kmetovalci dan za dnem vozijo polne vozove hrušk, jabolk in drugega sadja. Cene so letos kar ugodne. Od 30 do 40 din za kg hrušk oziroma jabolk. Kmetje vozijo sadje iz bližnje in daljne okolice. Ko smo na- učiteljska stanovanja telje. Stanovanje bodo zagotovili tako, da bodo šolsko poslopje dvignili za 1 nadstropje. Na ta način bodo pridobili dvoje družinskih in eno samsko stanovanje. Poleg tega nameravajo tudi v gasilskem domu preurediti nekatere prostore v stanovanja za učitelje. Z delom bodo začeli te dni in bo izvajalec gradbenih del Gradbeno podjetje Lenart. Računajo, da bodo stroški gradnje učiteljskih stanovanj v Jurovskem dolu znašali okrog 8 milijonov dinarjev. T. S. Našim dopisnikom Zadnji čas dobivamo veliko nepodpisanih dopisov in vprašanj za rubriko »Vprašujete - odgovarjamo«. Ker uredništvo odgovarja za vsebino, sporoča tem potom vsem dopisnikom in sodelavcem, da anonimnih dopisov in vprašanj ne bomo objavljali. Radevolje pa bomo objavili aktualne in podpisane dopise, katere bomo tudi primerno nagradili. Uredništvo PRED KONFERENCAMI LMS Pomoč mladini na vasi Zopet smo pred mladinskimi konferencami. Prav je, da pregledamo naše delo od zadnje konference dalje. Občinski komite mladine je skušal izvršiti vse naloge, ki si jih je zadal na konferenci. Vseskozi smo doživljali uspehe, kakor tudi neuspehe. Vzroki teh so bili večkrat tudi subjektivni. Vse premalo smo se povezovali z mladinskimi organizacijami na terenu, ki pa so kljub slabim pogojem lahko rečem, dobro delale. Marsikaj bi se dalo še odpraviti in zboljšati, toda to je naloga bodoče občinske konference. O polletnih konferencah smo že te dni razpravljali z vsemi mladinskimi aktivi oziroma sekretariati skupno s krajevnimi organizacijami SZDL. Obiski so bili zadovoljivi, ponekod celo zelo dobri, saj se je redkokdaj zgodilo, da bi bil sku- paj celoten sekretariat. Razpravljali smo o delu, o njihovih težavah, največ pa smo se pogovarjali o pripravah na polletno konferenco. Saj to ni lahka naloga mladine. Poglobiti se bo treba v vse naše dosedanje delo, ga analizirati ter najti napake in oblike dela. Seveda bo glavni poudarek konferenc na mladini, ki živi na vasi in pa uveljavljanje mladine v družbenem samoupravljanju. Velik problem pa je še vedno kader. Imeli smo že posvetovanje z mladinci — člani ZK, ki so prišli od vojakov, katerega je sklical občinski komite ZK. Z njihovo pomočjo nam bo šlo delo laže od rok. Vse bolj se bo treba posvetiti mlademu kadru, tistemu, ki je končal osnovno šolo, da jih bomo zaaktivirali, potem za kader ne bo več problem. Slavka Petrič Kritika dela OKRAJNE GOSPODARSKE ZBORNICE pravili ta posnetek, je neka kmetica pripeljala celo iz okolice Vidma ob Sčavnici. Ko smo jo povprašali, zakaj raje ne pelje na bližnjo videmsko zadrugo, je odgovorila, da so v Cerkvenjaku boljše cene. Če to drži, ne bi mogli trditi, ker se nismo mogli prepričati. (Foto T. Stefanec) Okrajni ljudski odbor Maribor je skupaj z okrajno gospodarsko zbornco sklical sestanek direktorjev gospodarskih organizacij le-narške občine. Na sestanku so govorili o tem, ali je potrebno ustanoviti pododbor gospodarske zbornice. Večina se je izrekla zato, da ne kaže ustanavljati pododbora ter je menila, da naj bi se bolj uveljavila okrajna gospodarska zbornica preko svojih sekcij pri povezovanju z občino in gospodarskimi organizacijami na našem območju. Zbornica naj bi bolj kot doslej pomagala po strokovni plati, zlasti pa je potrebna v naši občini taka pomoč kmetijskim gospodarskim organizacijam. Zbornica naj bi tudi opozarjala na različne gospodarske težave, med temi bi vsekakor morala rešiti problem umetnih gnojil, ki jih prav sedaj ob jesenski setvi ni, čeprav imajo kmetijska posestva in zadruge pripravljena zemljišča in drugo za setev. -tt PROSTORI ZA KULTURNO-PR0SVETN0 DELO V VOLIČINI Na seji zadružnega sveta Kmetijske zadruge Lenart v nedeljo, 29. septembra so med drugimi važnimi sklepi tudi sklenili, da zadruga odstopi Prosvetnemu društvu Voličina v brezplačno uporabo dvorano, garderobo in sejno sobo KO SZDL Voličina, ki bo v tem prostoru uredila klub za vse družbeno politične organi- zacije v kraju. S sklepom zadružnega sveta se je Voličanom uresničila želja po primernih prostorih za kulturno prosvetno in družbenopolitično dejavnost. Sočasno pa so bila tudi odpravljena nepotrebna nesoglasja med organizacijami v Voličini in zadrugo v Lenartu. K. R. 02740103 ob polletnih delovnih konferencah organizacij zveze komunistov Enotnost stališč komunistov pogoj za uspešno delo Osnovne ugotovitve v poročilih osnovnih organizacij ZKS na polletnih konferencah so vsekakor spodbujale člane k preudarnemu razpravljanju o vprašanjih, ki jih zadevajo politično ekonomski razvoj njihovega območja ali občine kot celote. Pri tem je bila poudarjena enostranska, večkrat nepremišljena aktivnost v delu posameznih članov ZK, ki še vedno ostro postavljajo meje med delom komunista v lastni organizaciji in delom v družbenopolitičnih organizacijah. Tako se kaj radi srečujemo s komunisti, ki so hkrati zastopniki dveh popolnoma nasprotnih interesov. Imamo namreč primere, da nekateri komunisti, ko se sprejemajo zaključki o nadaljnjih akcijah, to pozdravljajo toda ne smatrajo za potrebno, da bi v drugih organizacijah pojasnjevali in se borili, da se zaključki tudi v življenju, med občani, realizirajo. Drug tak problem je v tem, da kot delavec v družbenih organizacijah posameznik sicer zagovarja ekonomsko politiko občine, kot član podjetja pa ozko-srčno obrača občini hrbet, zavoljo svojih koristi. Takšni in podobni primeri, ki bi jih lahko še več naštel, kažejo na škodljivo nepremišljenost posameznikov, ki ji navadno botruje neznanje, površno poglabljanje v smoter in urejen razvoj skupnosti v kateri živi. Razprave na polletnih konferencah so poudarile nujnost enotnejšega koncepta pri uveljavljanju samoupravljanja, ki mora vsebovati visoko politično zavest upravljalca v podjetju, v ustanovi kakor tudi v sami občini. Med občino in med gospodarskimi organizacijami pa poudarjajo diskutanti, da je treba meje interesov enkrat za vselej odpraviti. Poseben poudarek so dale vse polletne konference Zveze komunistov nadaljnjemu razvoju kmetijske proizvodnje kot osnovni panogi gospodarstva v naši občini. Večina konferenc smatra za potrebno, da bi se morale kmetijske organizacije mnogo bolj kot dose- Voličina je lepa vasica. To potrdi vsakdo, ki se tu mudi. Toda marsikdo tudi opozori na nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih lahko z dobro voljo in z manjšimi denarnimi sredstvi odpravili. Ena takih pomanjkljivosti je neurejena okolica spomenika NOB. Nič ne pretiravam, če zapišem, da je okolica spomenika zanemarjena in ne dela ZB v Voličini nobene časti. Spomenik omejuje kameniti zid, prevlečen s plastjo cementa. Ta prostor je bil nekaj časa posajen s cvetlicami, medtem ko je sedaj preraščen s koprivami in plevelom. Na prostoru za spomenikom rasteta dve lipi (točneje: gnijeta dve lipi), kljub obrezovanju se sušita ter s svojimi golimi vejami delujeta zelo neprivlačno. Lipi bi bilo potrebno podreti, zemljo pa prekopati in posejati angleško travo. Posadili bi lahko tudi vrbe žaluj ke, rdeče bore in okrasno grmičevje. Tudi kakšna klop ne bi bila odveč. Okolico spomenika bi lahko uredili s prostovoljnim delom. Upam, da bo moj predlog (to je tudi predlog daj povezovati z občani kakor tudi s političnimi organizacijami, da bi tako skupno reševali nastale probleme. S samokritičnim ocenjevanjem svojega dela so osnovne organizacije ZK na letošnjih polletnih konferencah še toliko bolj nazorno postavile pred ko- drugih vaščanov) obravnavan na sestanku ZB (SZDL, KO ali LMS). Le če bo urejena okolica spome- muniste vrsto nalog. Dobro opredeljena mnenja o odnosu komunistov do političnega in ekonomskega življenja v občini pa so vsekakor ovrednotile delo polletnih konferenc s premišljenimi sklepi, programi dela za prihodnje obdobje. Ernest Smid nika, bo le-ta dobil zares veličastno podobo. Ernest Vogrin Voličina iz zraka. Na skrajni desni kulturni dom, poleg njega pa spomenik ZB (Foto E. Vogrin) z'nMlT. SPOMENIKA NOB izvleček iz osnutka ustave federativne sociali- Svoboščine, pravice in Zvezna ljudska skupščina in Glavni odbor socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije sta 20. septembra sprejela načela osnutka nove ustave Federativne socialistične republike Jugoslavije. S tem je osnutek ustave dan v javno razpravo, ki bo trajala do 10. decembra. Iz osnutka ustave FSRJ objavljamo tokrat tretje poglavje, ki ima naslov: svoboščine, pravice in dolžnosti Človeka in občana Osnutek določa, da so svoboščine in pravice človeka neodtujljiv del in izraz socialističnih in demokratičnih, s to ustavo zavarovanih odnosov in se uresničujejo v medsebojni solidarnosti ljudi ter v izpolnjevanju dolžnosti vsakogar do vseh in vseh do vsakogar. v takih družbeno političnih odnosih je človek osvobojen kakršnegakoli izkoriščanja in samovolje ter si ustvarja s svojim delom in z delom drugih delovnih ljudi pogoje za svobodno izražanje in vsestranski razvoj svoje osebnosti in za uveljavljanje svojega človeškega dostojanstva. Da bi občan mogel uresničevati družbeno samoupravljanje, mu je zajamčena: 1. pravica, voliti in biti voljen v predstavniška telesa in v druge organe samoupravljanja, postavljati kandidate za volitve v ta telesa in v te organe in od-poklicati izvoljene delegate; pravica, sodelovati kot sodnik porotnik pri sojenju; pravica, sprožati razpis referenduma in odločati o vprašanjih, postavljenih na referendumu; pravica, udeleževati se javnega obravnavanja osnutkov za zakone in druge splošne akte ter ukrepov predstavniških teles in organov samoupravljanja; 2. pravica, dajati pobudo za sklicanje zborov občanov in se udeleževati njihovega dela; pravico, voliti in biti voljen v organe upravljanja krajevnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij; 3. pravica, biti javno obveščen o delu predstavniških teles in njihovih organov, in posebej pravica, biti v delovni organizaciji, v kateri dela, in v drugi samoupravni organizaciji, ki ji pripada, seznanjen z materialnim in finančnim stanjem, z izvrševanjem načrtov in drugih splošnih aktov, s poslovanjem in sploh z delom njenih organov upravljanja, proti dolžnosti, varovati na podlagi zakona in statuta določene poslovne in druge tajnosti; 4. pravica, dajati politične in druge pobude splošnega pomena ter kritično obravnavati delo državnih organov in zavodov, ki izvršujejo javna pooblastila; 5. pravica, dajati predstavniškim telesom in drugim organom opozorila in predloge ter dajati pobudo za družbeno nadzorstvo. Občan, ki je dopolnil 18. leto starosti ima pravico predlagati in voliti delegate v predstavniška telesa družbeno političnih skupnosti in biti voljen za njihovega člana, medtem ko ima vsak delavec v delovni organizaciji pravico voliti organe upravljanja ne glede na starost. V osnutku ustave FSRJ sta zajamčena pravici do dela in svoboda dela. Družbena skupnost ustvarja pogoje, da mora vsakdo uveljaviti pravico do dela. Vsakdo si tudi prosto izbira poklic. Vsakomur je ob enakih pogojih dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija v družbi. Osnutek prepoveduje prisilno delo z izjemo tistih, ki so obsojeni na kazen odvzema prostosti. Z zveznim zakonom je določen minimalni osebni dohodek vsakemu delavcu dokler dela v delovni organizaciji, državnem organu ali v družbeni organizaciji. Delavci imajo med začasno brezposelnostjo pravico do oskrbnine. Družbena skupnost ustvarja pogoje za usposobitev občanov, ki niso popolnoma zmožni za delo, ter za njim primerno zaposlitev. Osnutek nove ustave FSRJ predvideva, da kdor noče delati, čeprav je zmožen za delo, ne uživa pravic in družbenega varstva, ki jih ima PRED IZOBRAŽEVALNO SEZONO DELAVSKE UNIVERZE V KMETIJSKI ZADRUGI LENART BO DOSEŽEN PLAN Raznovrsten program mTSIKE v kmetijstvu Le malo časa nas loči od začetka letošnje izobraževalne sezone. Osnutek programa Delavske univerze je v glavnem že izdelan. Doseči želimo, da program čimbolj približamo željam in potrebam državljanov in kolektivov. V letošnjem letu so vse krajevne organizacije SZDL kakor tudi vsi večji kolektivi formirali izobraževalne sekcije. Naloga teh izobraževalnih sekcij je, da samostojno sestavljajo programe izobraževanja za posamezne izobraževalne centre ali delovne organizacije, prav tako pa bodo morale skrbeti, da se ta program čim uspešneje izvede. Izobraževalne sekcije pri krajevnih organizacijah SZDL so programe že sestavile, zelo neresno pa pristopajo k temu vprašanju sindikalne podružnice, saj večina doslej še ni ustanovila izobraževalne sekcije. Pri tem jim bo moral nuditi tudi mnogo več pomoči občinski sindikalni svet. Delavska univerza bo v tej sezoni skupno z občinskim komitejem ZKS organizirala večerno politično šolo. Po tem vprašanju se je pred kratkim sestala idejnovzgoj-na komisija občinskega komiteja ZKS in predavatelji večerne politične šole. Na posvetovanju je bilo ugotovljeno, da smo v prejšnjih letih pri kadrovanju v to šolo storili napake. Kadrovali smo namreč ljudi, katerih predizo-brazba in staž v ZKS sta bila zelo različna. Poleg tega pa se je dogodilo tudi to, da so v šolo bili kadrovani ljudje, ki so bili povsem neaktivni in se niso udej-stvovali v delu nobene družbene ali politične organizacije. Izkušnje so pokazale, da kaže temu problemu posvetiti več pozornosti in v šolo kadrovati tak kader, od katerega lahko res nekaj pričakujemo. Poleg članov ZKS bodo letos' verjetno v šolo kadrovani tudi funkcionarji iz krajevnih organizacij SZDL in iz sindikalnih podružnic. Obeta se, da bo tudi program te šole mnogo kvalitetnejši od dosedanjih programov, tako da bodo slušatelji pridobili čim širše znanje. Skupaj z občinskim komitejem LMS bo Delavska univerza pripravila tudi mladinsko politično šolo. Prav tako bo v tej sezoni vrsta seminarjev za neposredne upravljalce, za člane družinskih svetov, za člane svetov pri občinskem ljudskem odboru, za člane hišnih svetov itd. Delavska univerza bo skušala organizirati tudi razne seminarje iz slovenskega in tujih jezikov, v kolikor bo dovolj interesentov. V letošnjem letu bomo morali preiti tudi na to, da bodo delovne organizacije plačevale usluge Delavski univerzi, kajti potrebno bo zagotoviti, da bo Delavska univerza kot finančno samostojen zavod postala manj odvisna od sklada za finansiranje šolstva. Naše delovne organizacije so doslej za izobraževanje kadrov dajale zelo malo, nekatere pa celo nič. Mnogim je vseeno, kakšen- kader imajo in se ne zavedajo, da si morajo sami zagotoviti dovolj strokovno sposobnega in politično razgledanega kadra. V mnogih podjetjih prav ta problem, pomanjkanje strokovnega kadra zavira nadaljnji razvoj podjetja. Kljub temu, da vodilni ljudje za to vedo, pa nekateri celo nasprotujejo zaposlitvi takega kadra. Take in slič-ne tendence bomo morali opustiti, kajti zelo jasno je, da le kader, ki je strokovno dovolj usposobljen, lahko uspešno upravlja delo na svojem delovnem mestu. M. K. Sklepanje pogodb za jesensko setev je v kmetijski zadrugi Lenart v zaključni fazi. Na zadrugi so sklenili pogodbe za pridelovanje pšenice na površini 303 ha ali 82% celotnega plana. V le-narški zadrugi zagotavljajo, da bodo letos plan kmetijskega sodelovanja v celoti izpolnili. Računajo, da bodo do 15. oktobra posejana vsa ozimna žita na lastnih površinah in da bo opravljena do 20. oktobra tudi setev pri kmetovalcih — pogodbenikih. Kmetijska zadruga Lenart ima letos precejšnje težave s semensko pšenico. Primanjkuje zlasti sorta Etuil in italijanka Leonardo. Zadruga se trudi, da bi zagotovila zadostne količine omenjenih sort semenske pšenice. Nekaj tega semena je že dobila od semenarne v Mariboru. V zadrugi imajo na zalogi še pšenico Sanpastore, ki v naših krajih dobro uspeva. Posamezniki so dosegli povprečni hektarski donos z italijanko Sanpastore 2.300 do 3.500 kg. Lenarška zadruga je letos pravočasno preskrbela dovolj umetnih gnojil za jesensko setev in za spomladansko dognojevanje. Večina kmetovalcev se glede gnojenja z umetnimi gnojili ne more navaditi na to, da je potrebno umetno gnojilo trositi v brazde vsaj 7 do 10 dni pred setvijo, temveč se ravna še po starih navodilih. V tem času je nujno potrebno gnojiti, kajti le tako bo dosežen predvideni učinek. Na območju Voličine pa se poleg tega še pojavlja, da kmetovalci, ob sklepanju pogodb za kmetijsko sodelovanje odklanjajo umetna gnojila. Z odlokom o agrotehničnem minimumu, ki ga je lani sprejel občinski ljudski odbor so predpisane najmanjše ko-lične umetnih gnojil, ki jih je po- trebno uporabljati, za to tudi zadruga ne more sklepati pogodb, če pogodbenik noče predpisanih količin umetnih gnojil. Za dober pridelek pa ni dovolj samo, če kmetovalci gnojijo z zadostnimi količinami umetnih gnojil, temveč je zlasti važno, da se poslužujejo namesto zastarelega poljedelskega orodja sodobne kmetijske mehanizacije, s katero tudi lenarška zadruga razpolaga tako na svojem sedežu kot na obratih. Zal še vedno kmetje raje zemljo obdelujejo z lastnimi obdelovalnimi sredstvi. Levji delež pri proizvodnji v kmetijstvu bo morala odigrati tudi strokovna služba kmetijske zadruge, o čemer smo že večkrat govorili in pisali. Kmetijski strokovnjaki bodo morali enotno izvajati kmetijsko politiko na eni strani in na drugi strani nuditi enotna strokovna navodila, kajti le tako lahko pričakujemo primerne rezultate v kmetijski proizvodnji. M. K. Pisma bralcev SPOŠOVANI TOVARIŠI! Velikokrat sem se že mislil oglasiti in vam povedati, da mi je vaš časopis zelo všeč. Ko ga prelistavam, izvem vse, kar se pri vas važnega zgodi. Zlasti so me razveselile vrstice o tem, da bo Lenart kmalu dobil novo podobo. Uredništvu se zahvaljujem za njegov trud, da je list vedno zanimiv. Kljub temu, da že dolgo časa ne živim več v rojstni občini, vedno spremljam dogodke pri vas. Pri delu vam želim veliko uspeha! Franc Štefanec, Višja šola za pol. vede — enoletni oddelek Ljubljana STIČNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE dolžnosti človeka in občana človek na podlagi dela. Osnutek tudi določa, da ima delovni človek pravico do omenjenega delovnega časa, ki ne sme biti daljši kot 48 ur v tednu. Najdaljši delovni čas pa se določa z zveznim zakonom. Zakon lahko tudi izjemoma predpiše, da sme delovni čas v določeni dejavnosti ali v drugih z zakonom določenih primerih trajati za omenjeno dobo tudi več kot 48 ur v tednu, če to terja posebna narava dela. Delovni ljudje imajo pravico do dnevnega in tedenskega počitka ter ob pogojih, ki jih določa zakon, pravico do plačanega letnega dopusta, ki traja najmanj 14 delovnih dni. Delovnim ljudem je zagotovljena pravica do osebne varnosti ter do zdravstvenega in drugega varstva na delu. Mladina, ženske in invalidne osebe uživajo pri delu posebno varstvo. Osnutek nove ustave nadalje določa, da je zajamčena svoboda misli in odločitve. Zajamčena je tudi svoboda tiska in drugih oblik informacij, svoboda združevanja, svoboda go- vora ter svoboda zborovanja in drugačnega javnega zbiranja. Teh svoboščin ni dovoljeno zlorabiti za rušenje temeljev socialistične in demokratične, s to ustavo določene ureditve, za ogrožanje miru, enakopravnega mednarodnega sodelovanja in neodvisnosti države ali za ščuvanje h kaznivim dejanjem in tudi ne tako, da bi se žalila javna morala. Da se prepreči zloraba teh svoboščin se z zveznim zakonom določa, v katerih pogojih in v katerih primerih ima protiustavno izkoriščanje teh svoboščin za posledico njihovo omejitev ali prepoved. Osnutek tudi določa, da so občani enaki v pravicah in dolžnostih ne glede na razlike v narodnosti, rasi, veroizpovedi, spolu, jeziku, izobrazbi ali v družabnem položaju. Vsi občani so pred zakonom enaki. Občan ima pravico svobodnega izražanja svoje narodnosti in narodne kulture ter svobodne rabe svojega jezika. Jeziki narodov Jugoslavije so enakopravni. Pripadniki narodov Jugoslavije imajo v skladu z republiškim zakonom v drugi republiki pravico do pouka v svojem jeziku. Izjemoma se v jugoslovanski ljudski armadi pri poveljevanju, vojaškem pouku in v administraciji uporablja srbsko-hrvatski jezik. Protiustavno in kaznivo je vsako propagiranje ali izvajanje narodnostne neenakopravnosti ter vsako razpihovanje narodnostnega, rasnega ah verskega razdora ali nestrpnosti. Občani imajo ob enakih, z zakonom določenih pogojih pravico, pridobivati si potrebna znanja in izobrazbo na šolah in drugih izobraževalnih zavodih vseh vrst. Obvezno je osnovno izobraževanje, ki traja 8 let in se finansira iz družbenih sredstev. Znanstveno in umetniško ustvarjanje je svobodno. Ustvarjalci znanstvenih in umetniških del ter izumitelji imajo moralne in materialne pravice na svojih stvaritvah. Obseg in trajanje teh pravic določa zvezni zakon. Vsaki narodnostni manj- šini je zajamčena pravica, svobodno uporabljati svoj jezik, izražati in razvijati svojo kulturo in ustanavljati ustanove, ki to pravico zagotavljajo. Na šolah za pripadnike narodnostne manjšine se poučuje v jeziku te narodnosti. Narodnostna manjšina ima tudi druge, z ustavo in zakoni določene pravice. Osnutek nove ustave FSRJ v tem poglavju nadalje določa, da je izpovedovanje vere svobodno in pomeni zasebno stvar občanov. Verske skupnosti so ločene od države in so svobodne pri opravljanju verskih zadev in verskih obredov. Verske skupnosti lahko ustanavljajo verske šole za vzgojo duhovnikov. Protiustavna je zloraba vere in verske dejavnosti v politične namene. (Konec tega poglavja iz osnutka ustave FSRJ bomo objavili v prihodnji številki.) HMHffiM Z zanimanjem opazujem urejevanje gostilne »Grozd« v Lenartu, V tej zvezi me zanima, kdaj bo adaptacija končana in kakšna bo notranja ureditev gostilniških prostorov? E. C. Lenart V začetku septembra se je začelo z deli na preureditvi gostilne »Grozd« v Lenartu. Investitor je začasno Občinski ljudski odbor Lenart, izvajalec del pa Obrtno gradbeno podjetje Lenart. Po predvidevanjih bi se naj letos zgradil priključek zgradbe v katerem bodo sanitarije za gostilno »Grozd« in prosvetni dom. Predvidoma se bodo letos tudi uredili prostori v pritličju gostilne »Grozd«. To bo seveda izvršeno le, če bo ugodno vreme. Nadstropje se bo urejevalo prihodnje leto. Ce bo zima dovoljevala, se bo na adaptaciji gostilne delalo ves čas, tako, da bi bila gostilna do spomladi povsem urejena. Notranjost gostilne bi se toliko spremenila, da bi se uredila točilnica v prostoru, kjer so sedaj hodnik, del shrambe in stopnice v prvo nadstropje. Nova točilnica bi segala nekako do vhoda v sedanjo kuhinjo. Za točilnico bodo namestili tudi hladilne naprave. Tudi kuhinja bo delno preurejena. V sedanji pomivalnici in sobi za biljard bodo uredili shrambo in tre-bilnico, medtem ko bo pomival-nica za točilnico. Prostor, ki sedaj služi kot točilnica, bo po preureditvi namenjen abonentom kot jedilnica. V sedanjih prostorih, kjer se hranijo abonenti pa bo samo ena soba z 48 sedeži. V prvem nadstropju bodo uredili tujske sobe z 11 ležišči. Tukaj bodo tudi prostori za upravo in drugi pomožni prostori. Deloma v novem prizidku in v stari zgradbi bodo zgradili tudi dvosobno stanovanje, ki bo služilo gostilni in prosvetnemu domu. Poleg tega bodo na novo zgradili stopnice v kletne prostore in še uredili nekatere stvari. referent za obrt, trgovino in turizem pri ObLO Lenart Jože Vogrinčič, V Jurovskem dolu nameravamo graditi družbeni center in nadzidati šolo. Glede tega smo se Mesec družine in gospodinjstva Od 1. oktobra do konca tega meseca poteka pri nas »Mesec družine in gospodinjstva«. V tem času naj bi se angažirale vse družbene sile za pomoč družini in gospodinjstvu preko različnih oblik. O programu v mesecu družine in gospodinjstva je pred kratkim razpravljalo tudi predsedstvo občinske konference za družbeno aktivnost žensk, ki je sklenilo, da bo praznovanje Tedna otroka povezalo z mesecem družine in go- spodinjstva. V tej zvezi nameravajo pripraviti širšo razpravo o vzgojno varstveni ustanovi v Lenartu. V ta namen bodo obiskali vse družine v Lenartu, ki imajo otroke potrebne varstva. Sklicali bodo tudi posvet s hišnimi sveti o finansiranju gradnje igrišča pri Lenartu. Nadalje nameravajo v tem mesecu analizirati potrebe po servisih v celotni občini. Dober start Lenarčanov y slovenjegraški nogometni ligi že večkrat povezali z gradbenim podjetjem Lenart, ki pa še vedno ni pristopilo k delu. Marsikoga zanima, kdaj se bo z delom začelo? N. K. Jurovski dol Glede gradnje družbenega centra v Jurovskem dolu nam ni znano kaj želijo imeti, niti nimamo nikakega dogovora ali kakršnegakoli naročila. V zvezi z nadzidavo šolskega poslopja pa je bilo dejansko dogovorjeno, da se prične z gradnjo že v počitnicah. Ker pa predvidena gradnja zahteva načrtno delo, pri kateri so nujni tudi statični izračuni, česar pa podjetje ne more izdelati, ker nima zato pooblaščenega kadra, je začetek del odložen in so že naročeni načrti pri projektivnem biroju v Mariboru. Z nadzidavo šole za učiteljska stanovanja bomo začeli takoj, ko prejmemo potrebno dokumentacijo od investitorja Občinskega ljudskega odbora Lenart. Janez Erjavec. direktor Gradbenega podjetja Lenart V trgovskem podjetju »Potrošnik sem želela kupiti hruške in jabolka. Po nakupu sem plačala za kilogram jabolk in hrušk 50 din. Vem pa, da je zadruga plačevala kmetovalcem od 15 do 35 din za kilogram, sama pa je prodajala kilogram po 35 do 40 din. Zanima me, zsika.j je tako velika razlika v ceni med zadrugo in »Potrošnikom«? M. S. Lenart Naše podjetje nabavlja sadje pri KZ Lenart. V konkretnem primeru smo plačali zadrugi jabolka in hruške I. razreda kg po 40 din, medtem ko jih v trgovini prodajamo po 50 din. Papirnata vrečica, v katero lahko natehtamo kg jabolk oziroma hrušk, stane 4,40 din, vsi ostali stroški pa znašajo le 5,60 din. Razlika med odkupno ceno 15 din in prodajno ceno v naši trgovini 50 din je vsekakor prevelika in zato tudi vredna kritike, vendar za to nI krivo naše podjetje, ki komaj krije lastne stroške. Franček Ploj, direktor »Potrošnika« Lenart Nogometna sekcija TVD »Partizan« Lenart je začela v novi prvenstveni sezoni dokaj dobro in to predvsem zaradi rednega in dolgotrajnega treninga, katerega rezultati so srečanja z NK »Jareni-no« 2:1 v korist TVD »Partizan« Lenart, nato izredno visoka zmaga nad »Pernico« 6:2. Zelo vesel pa je uspeh proti najmočnejši ekipi NK »Pesnici« kjer so se razšli z neodločenim rezultatom 1:1. Ti rezultati pričajo, da bo moštvo TVD »Partizan« Lenart v tej prvenstveni sezoni redno računalo na eno izmed najvišjih mest v Slo-venjegoriški ligi. Vsi ti rezultati pa so plod izredne borbenosti moštva, kar v precejšnji meri nado- mešča tehniko igranja. Pri sestavi moštva ima težave predvsem z napadom. Od igralca v napadu se še zahteva večje znanje v obvladanju žoge, kar pa skušamo nadoknaditi z enostavno in prodorno igro. V zadnjem času nas je tudi prizadela izguba dveh standardnih igralcev, ki sta odšla na od-služenje vojaškega roka, vendar so še kar zadovoljivi debitanti na zadnji tekmi s Pesnico. Nogometaši TVD »Partizan« želijo, da bi za to lepo in borbeno igro našli v Lenarčanih čimveč moralne pomoči, kar bi še nadalje vplivalo na napredek kvalitete nogometašev. Tinko Vovk Ekipa, ki se je pomerila z »Jarenino« (Foto M. Brumen) Naši spet prvi v Gorišnici V nedeljo 30, septembra je bilo v Gorišnici tekmovanje v teku na Pohodu po poteh relejnih TV postaj. Na pohodu je sodelovalo okrog 40 ekip iz ptujske, lenarške GRADIŠČE 14. oktobra ob 20. uri »CAJ IN SIMPATIJA«, nemški barvni film 21. oktobra ob 20. uri »BEATRICE CENCl«, ameriški barvni film VOLIČINA 14. oktobra ob 16. in 19. uri »TOM IN STIL POJETA«, angleška glasbena opereta 21. oktobra ob 16. in 19. uri »VLAK BREZ VOZNEGA REDA«, jugoslovanski film in drugih občin. Naša članska ekipa se je tudi tokrat kakor lani odrezala in zasedla prvo mesto med člani. Za prvo mesto je lenarška ekipa prejela pokal. pisma bralcev Vsem prebivalcem v občini Lenart, posebej pa še v kraju Benedikt in okolici pošiljam prisrčne pozdrave. Želim jim obilo veselja ob novi vinski kapljici. Ivan Dajčmah Maribor DOPISUJTE i/ »Domače novice« Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo Lenart, Ptujska c. 3, tel. 21 — Izhaja drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — Naročila sprejema uprava »Domačih novic«, Lenart, Ptujska c. 3 — Naročnina se nakazuje na tekoči račun pri NB štev. 604-14-3-973 — Ime računa: Občinski odbor SZDL Lenart z oznako: za časopis Tiska »Celjski tisk« Celje.