naš tednik
LETO XXXX. Štev. 37 Cena 8,- šil. (200 din) petek, 16. septembra 1988
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
Prijavite svojega otroka k dvojezičnemu pouku še v teku prvih desetih dni šolskega leta.
VTKVKE	OTROKA
lahko pri-	ni treba
javite tudi	prijavljati
v 1.. 3. in 4.	vsako
šolskem	leto
letu.	znova.
ORF že šola urednike za slovenske televizijske oddaje
Trgovska akademija ho verjetno na Slovenski gimnaziji
„Po 70 letih konfrontacije z vlado išče slo- mijo, razširitev slovenskih oddaj v ORF, dvoje-venska narodna skupnost nov dialog v deželi, žične otroške vrtce in finančno podporo. K Zdaj je pri deželni in zvezni vladi, da ta dialog šolstvu je dejal predsednik NSKS, da je novi tudi sprejmeta,“ je ta teden dejal predsednik model precejšnja izboljšava pedagoškega mo-NSKS dr. Matevž Grilc, ki jeseni pričakuje prve dela, veljalo pa bo zelo pozorno in konstruktiv-konkretne rezultate. Z vstopom v sosvete naj bi no sodelovati v pedagoški komisiji pri mi-bilo vladi možno izpolniti 4-točkovni paket, ki nistrstvu, ki bo po treh letih lahko predlagala vsebuje slovensko dvojezično trgovsko akade- izboljšave in seveda tudi potrebne spremembe.
Državnozborski poslanec Karel Smolle je po zadnjem pogovoru s kanclerjem Vranitzkym optimističen, da bo že jeseni prišlo do izpolnitve 4-točkovnega paketa. Potreben pa je vstop v sosvet, za katerega je NSKS že imenoval svoje člane. Priprave za slovensko dvojezično trgovsko akademijo se naj bi začele že jeseni. Na ZG za Slovence bodo jeseni uredili pisarno, konkretno pa bo zadolžena ena oseba z vsemi pripravami. Predvidoma bo nova trgovska akademija v prostorih Slovenske gimnazije. Za televizijske oddaje ORF že šola slovenske urednike. Od januarja naprej bo ORF oddajal tedensko 1/4 ure, kasneje 1/2 ure.
(Dalje na str. 3)
Ta teden se je začel na naših šolah spet pouk. Po počitnicah so šolarji spet spočiti in z veseljem šli na delo.
Politika
isia
Äwifüin
Temu nezaslišanemu primeru je profil tega tedna posvetil velik članek. Njegov srž je, da je Zvezni urad za družbeno knjigovodstvo, slikovito rečeno, s koroškimi de-želnozborskimi strankami zlezel v isto posteljo, če že ne pod isto odejo.
Predsednik in podpredsednik rektorske konference, Brunner (uni Gradec) in Hödl (uni Celovec) sta čisto iznenadena in sta kontrolo državnih knjigovodnikov in koroške deželne vlade imenovala „nesprejemljiv primer nesprejemljive politične kulture“ in „značaj kazni“.
Kot smo poročali, je avstrijska rektorska konferenca zavzela jasno stališče do narodnih skupnosti in njihove usode v Avstriji ter ocenila tudi njihove — nič bogvekaj lepe — možnosti za preživetje. Koroški deželni politiki s „sveto
urad za družbeno knjigovodstvo (Rechnungshof), da ugotovi, za katere namene je rektorska konferenca uporabila svoja sredstva (svoj denar = davčna sredstva) (rektorska konferenca ima letni bidže 700.000 šil.) in po katerem nalogu ter kaj je bilo odločilno, da rektorska konferenca deluje proti javnim interesom republike“.
Zares krepke cvetke, ki očitno poganjajo le na humusu koroške politične stvarnosti in kjer se besedišče ter odnos do oblasti v mnogočem krepko približujeta predperestrojkarski dikciji in politični kulturi onkraj t. i. železne zavese.
Urad za družbeno knjigovodstvo, ki je izrecno zvezna zadeva, je klonil pred zahtevo koroške deželne vlade in dal nalog raziskave in preiskave pri rektorski konferenci. Predsednik zveznega urada za
Zaradi Slovencev z najtežjim orožjem nad rektorsko konferenco
Zato, ker je rektorska konferenca v svojem poročilu o položaju narodnih skupnosti v Avstriji (NT je o tem poročal) ugotovila, da so narodne skupnosti ogrožene v svojem obstoju in da „koroške deželnozborske stranke družno nastopajo proti slovenski manjšini“ in je vzdušje v deželi „protimanjšinsko“, se bo Zvezni avstrijski urad za družbeno knjigovodstvo (Rechnungshof) po želji koroška deželne vlade spravil nad poslovanje rektorske konference.
strankarsko trojico“ na čelu so se nakuhali in so po znani in preizkušeni metodi in taktiki poročilo takoj ožigosali kot „naravnano proti interesom republike Avstrije“ in seveda tudi proti deželi Koroški ter da so izjave konference nestvarne in nekvalificirane, kajti „rektorska konferenca naj se zanima za visokošolsko politiko ne pa za manjšinsko politiko“. Pika!
Prav podobne taktike in postopanja so se deželnozborske stranke že poslužile, ko so udrihale proti raznim filmom in dokumentarnim oddajam, ki so se z umetniškega stališča ter objektivno ukvarjale z manjšinsko problematiko na Koroškem in si niso dale natakniti plašnic ter se vpreči v ojnice protislovenskega voza.
V svoji „sveti jezi“ so koroške deželne stranke, ki oblikujejo tudi deželno vlado, nahujskale Zvezni
družbeno knjigovodstvo je svobodnjak Broesigke. Predstavniki rektorske konference se preiskave nič ne bojijo, ker „ničesar nimamo zakriti“ in si s postopanjem deželne vlade ne bodo dali zavezati ust.
Sklep deželne vlade proti rektorski konferenci je v bistvu pač en kamenček več v mozaiku o koroški in avstrijski zvezni politiki in odnosu do narodnih skupin — in to prav v letu 1988.
Državnozborski poslanec Karel Smolle je preiskavo pri rektorski konferenci imenoval „nezaslišano“ in poskus cenzure ter ustrahovanja in omejevanja znanstvenega dela visokih šol. Da se je Zvezni urad za družbeno knjigovodstvo dal vpreči v to nezaslišano kampanjo. Samo zato, ker tu gre za narodne skupnosti odnosno koroške Slovence, pa je višek.
': ■ ' . ' ''
STRAN o petek,
_______O 16. septembra 1988
Kako je res bilo s kriškimi Slovenci med papeževim obiskonna Koroškem
Spodaj objavljamo korespondenco med ljubljanskim nadškofom in slovenskim metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem in krškim škofom dr. Egonom Kapellarijem v zadevi papeževega obiska letos na Koroškem. Kot znano, je celovški škof Kapeilari 15. avgusta poslal pisma škofom-mejašem, to je graškemu, ljubljanske-
mu in videmskemu, in se jim zahvalil za sodelovanje na Krki. Ljubljanski nadškof Šuštar v odgovoru opozarja na nekaj bolečih razočaranj, do katerih celovški škof v posebnem pismu zavzema stališče. Iz pisem veje globoko medsebojno spoštovanje in želja po čim bolj odkritem in prisrčnem sodelovanju.
PISNO NADŠKOFA DR. ALOJZIJAj*RJA ŠKOFU DR. KAPELLARIJU in ODGOVOR ŠKOFA DR. KAPtfLJA NADŠKOFU DR. ŠUŠTARJU
Prevzvišeni gospod krški škof, dragi sobrat v škofovski službi,
z veseljem sem prejel Tvoje pismo, ki si mi ga pisal na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta 1988, ob sklepu Marijinega leta in je bilo objav-jeno tudi v Nedelji. Tudi sam se skupaj s slovenskimi verniki iz Slovenije, iz avstrijske Koroške in iz Primorske kakor tudi iz drugih evropskih dežel s hvaležnostjo spominjam srečanja s sv. očetom Janezom Pavlom II. ob grobu sv. Eme v Krki 25. junija 1988. V izredno lepem spominu nam je ostalo tudi bogato bogoslužje in petje v različnih jezikih naših narodov, ko pa smo kljub temu bili vsi ena družina v isti veri in Cerkvi. Hvaležen sem Ti, da si nas ob drugem obisku papeža Janeza Pavla II. v Avstriji skupaj z italijanskimi in furlanskimi verniki povabil na to srečanje.
Priznati pa Ti moram, da je bilo to sicer lepo doživetje srečanja s papežem Janezom Pavlom II. in s tako številnimi verniki iz Avstrije, Slovenije in Italije vendar pomešano z nekaterimi bolečimi razočaranji najbrž pri vseh slovenskih udeležencih in tudi pri meni osebno. O tem je bilo po papeževem obisku v Krki že marsikaj napisano in povedano, najbrž ne vedno ob zadostnem poznanju vseh okoliščin in medsebojnih odvisnosti ob teh in onih pritiskih z različnih strani. Znano mi je Tvoje prizadevanje za pravično in pošteno reševanje vseh vprašanj v res težkih razmerah v Tvoji škofiji, posebno kar zadeva sožitje različnih ljudi. Hvaležen sem Ti za vsa Tvoja prizadevanja v duhu evangelija, ki ga nekateri težko razumejo in sprejemajo, in Tebi in Tvojim sodelavcem želim obilo uspeha.
Čeprav skušam vse to upoštevati in zavračam vsako zaostrovanje, svojevoljno zazlaganje ali celo podtikanje, neprijeten občutek razočaranja ob sicer tako lepem dogodku v Krki vendar ostane. Razlogi za to so predvsem trije.
1.	Srečanje treh dežel, ki smo mu zadnja leta želeli dati svoj posebni pomen v preseganju različnih meja zgodovinskega nasprotovanja in medsebojnega nerazumevanja, je ostalo nekako ob robu in nikakor ni doživelo tistega osrednjega poudarka, kakor ga je imelo v pripravi vsaj na Slovenskem. V liturgiji je to vse drugače prišlo do izraza.
2.	Drugi razlog je, da so bili Slovenci na avstrijskem Koroškem v papeževem nagovoru zamolčani in prezrti, kakor da bi jih sploh ne bilo. To dejstvo je posebno težko razum-
ljivo v primeri s papeževimi besedami na Gradiščanskem in nekaj tednov pozneje na Južnem Tirolskem. Ne mislim se spuščati v raziskavanje, kako in zakaj se je kaj takega moglo zgoditi, a ne morem mimo tega, da Ti ne bi odkrito izrazit naše prizadetosti.
3.	Tretji razlog pa je, da sem v našem skupnem prizadevanju za novo Evropo, za mesebojno razumevanje, edinost in prijateljstvo od sv. očeta pričakoval veliko bolj konkretnih besed, smernic in spodbud za naše sožitje ravno na teh krajih, v teh razmerah in v teh časih. Ker je znano, kako konkretne odgovore na aktualna vprašanja daje papež na svojih potovanjih, se mi zdi tako pričakovanje tudi za Krko upravičeno.
Seveda je bil papežev obisk v Krki samo postaja na njegovi dolgi poti po Avstriji. Vesel sem, da so ocene tega drugega papeževega obiska v Avstriji v vsakem oziru zelo pozitivne. Zato žetim, da bi na srečanje s papežem v Krki ohranili kar najlepše spomine ih kolikor le mogoče odstranili in pozabili grenkobo slovenskih udeležencev. Praznovanje svetovnega dneva miru
1.	januarja 1989, za katerega je papež določil spoštovanje manjšin kot pogoj za mir, bo neke vrsta preizkušnja tudi za nas, kako pošteno in iskreno smo pripravljeni pri tem sodelovati. V tem oziru imam trdno in veliko upanje in prepričan sem, da ga smem deliti tudi s Teboj in z veliko večino vernih Tvoje škofije.
Moj odgovor na Tvoje pismo se je zaradi odsotnosti nekoliko zakasnil-Naj začetek novega pastoralnega in šolskega leta toliko bolj potrdi našo skupnost v veri in Cerkvi, pa tudi naše iskreno prizadevanje za medsebojno razumevanje, spoštovanje in prijateljstvo.
Prisrčne pozdrave Tebi, Tvojim sodelavcem in vsem v Tvoji škofiji.
Ljubljana, 8. septembra 1988, na praznik Marijinega rojstva
Alojzij Šuštar nadškof
Prevzvišeni gospod ljubljanski nadškof, dragi brat v škofovski službi!
Po obisku papeža Janeza Pavla H-v Krki, ki je zbral veliko število vernikov iz Koroške, Štajerske, iz Slovenijo in Furlanije, so me pri mojih obiskih v Rimu, v Švici pa tudi v Avstriji visoki cerkveni predstojniki kakor tudi zastopniki medijev, umetnosti in javnega življenja mnogokrat spontano nagovorili in mi k oblikovanju slavja 7
Krki čestitali. Dobil sem tudi veliko pisem s takim priznanjem. Pri tem je bito vedno znova izraženo priznanje zato, kako je to slavje povezovalo narode in kulture.
Odgovorni za oblikovanje bogoslužja v Krki so imeli kar najboljši namen, da nikogar tam navzočih ne postavijo v senco. Toliko bolj žalosten sem bil, ko je nekaj tednov po obisku svetega očeta na Koroškem nekdo v nekem koroškem slovenskem časopisu trdil, da koroški Slovenci zavestno niso bili izrecno pozdravljeni. Neposredno obravnavanje teh trditev se je meni samemu zdelo nemogoče, ker je bilo v tej zvezi z nekaterimi izjavami ranjeno tudi dostojanstvo svetega očeta. Takega stila, če se prakticira v Cerkvi sami, nikakor ne smemo Pospeševati. Sem pa vesel, da mi Ti, 9ospod nadškof, odkrito in javno izraziš svoje pomisleke proti nekaterim posameznostim slavja s svetim očetom v Krki. Tako mi je mogoče dati nekatera pojasnila, ki bodo, kakor upam, pokazala, da so imeli slovenski verniki iz Koroške kakor romarji iz slovenskih škofij v zamisli slavja v Krki isto vrednost kakor vsi drugi udeleženci.
V naslednjem obravnavam tri Tvoje glavne vzroke kritike slavja v Krki in Poskušam nanje odgovoriti:
i. Praviš, da je ideja romanja treh dežel v Krki ostala nekako ob robu in ni imela tistega osrednjega pomena kakor pri pripravah na to romanje v Sloveniji. K temu dajem v premislek naslednje: Medtem ko je na Gradiščanskem papež obiskal samo eno škofijo, je veljal obisk svetega očeta v borchu, Krki in Innsbrucku po dvema nvstrijskima škofijama, v Krki torej tudi graški škofiji. Pri vseh papeževih Potovanjih je glavni poudarek obiska na obiskani deželi in ne na sosednjih deželah, tudi če pridejo zraven romarji iz soseščine. Vendar pa je bila arhitektura slavja v Krki takšna, da sta bila obisk pri dveh avstrijskih škofijah in dežele presegajoče veieromanje arhitektonsko tako dobro spojena, da je bilo mogoče čutiti, kako so Slovenci in Italijani popolnoma integrirani. Takšen je bil vsaj vtis pri nedvomno večini udeležencev praznika v Krki in pri televizijskih gledavcih in seveda tudi hamen za program odgovornih iz Štajerske in Koroške, med katerimi so bili kajpada tudi Slovenci. Celotno slavje — bogoslužje kakor začetni spored — moramo razumeti kot eno-i°- če hočemo pravično presojati, ne Moremo primerjati posameznosti slavja na Gradiščanskem s posamez-
nostmi slavja v Krki, temveč moramo primerjati celotno arhitekturo obeh slavnosti. Krka je bila tudi v primeri s Trajštofom in Innsbruckom bolj pod časovnim pritiskom, po drugi strani pa je bii sobotni dan najugodnejši za romanje treh dežel.
Tudi sva bila graški škof in jaz člana iz štirih škofov sestoječega glavnega odbora za oblikovanje papeževega obiska in midva sva zato od naju pooblaščenim sodelavcem naročila, naj z improvizacijami na prestopijo časovnega okvira, ki nam ga je za Krko določil papežev vodnik (Reise-marschalD. Drugod ta nujnost ni bila tako jasna, in če pisec nekega pisma bralca trdi, da sta bila ljubljanski in videmski nadškof pri slavju v Krki potisnjena bolj ob rob, je potrebno opozoriti na to, da madžarski in hrvaški kardinal v Trajštofu na Gradiščanskem tudi nista svojih romarjev svetemu očetu predstavila sama. Tudi mi je videmski nadškof v uradnem pismu pisal, da slavje v Krki ni moglo biti lepše.
2.	Drugi razlog Tvoje kritike je v tem, da koroški Slovenci v papeževem nagovoru niso bili izrecno omenjeni. Drugi kritiki so pripomnili, da tudi jaz slovenskih vernikov svoje škofije nisem posebej predstavil. Ko sem v začetku evharističnega bogoslužja pozdravil svetega očeta v imenu vseh navzočih, sem pri naštevanju škofij nemške in slovenske koroške škoflja-ne prav tako malo ločil ene od drugih kakor Furlane od drugih romarjev iz videmske nadškofije. Da sem s tem hotel koroške Slovence pred komerkoli skriti, bi mogel misliti samo kdo, ki ne ve ali noče vedeti, da sem se du-catkrat javno izrekel zanje, za njihovo domovinsko pravico na Koroškem in za njihov jezik. Pri otvoritvi Heminega jubileja 17. oktobra 1987 sem na primer v navzočnosti tudi slovenskih škofov rekel slovenskim vernikom svoje škofije: „Vi ste izraz čudovite mnogoterosti stvarstva. In vi ste dragocen izraz lepe pisanosti naše Cerkve. Vaša kultura, vaše pesništvo in vaša glasba so dar za vso deželo in tudi za Cerkev v tej deželi."
In pri škofijskem shodu 1986 sem pred nekaj tisoč zastopniki iz vseh koroških župnij v navzočnosti škofa Webra iz Gradca rekel, da bi me bilo sram biti škof, ko bi bil anonimni predlog, naj bi imeli po en škofijski shod za nemške in slovenske koroške katoličane, na tem zborovanju deležen ploskanja.
3.	Končno pišeš, dragi gospod nadškof, da bi bile prav v naših ob-
Politika
Kdaj bodo Pavličevo sedlo res odprli?
Koroški deželni zbor je pretekli teden sprejel sklep, v katerem Koroška poziva Zvezo (Bund), naj da na_ razpolago sredstva za gradnjo Pavličevega sedla, ki povezuje Železno Kaplo z gornjo Savinjsko dolino. Prehod je danes odprt samo za pešce, predvsem jugoslovanska stran pa se že leta z veliko vnemo trudi za odprtje sedla za motorni promet. Kot nam je povedal dr. Unkart od deželne vlade, so se na Koroškem dokončno odločili za varianto preko Plaznika. Kdaj bodo potem res odprli ta mejni prehod, bo ostalo naprej nejasno.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Za otroške vrtce ima Smolle zagotovilo, da bo v vsakem dvojezičnem otroškem vrtcu nastavljena dvojezična otroška vrtnarica. Toda to Smolle ne smatra za dokončno rešitev, zato bo še jeseni vložil v parlamentu poseben zakon, ki mdr. ureja tudi šolanje otroških vrtnaric.
Vlada pa namerava preko sosveta letno podpreti slovensko narodno skupnost z 10 milij. šil.
K aktualni šolski diskusiji je predsednik NSKS dr. Grilc dejal,
da je bil rok za priprave na novi zakon znatno prekratek in da je učni načrt nepopoln in pomanjkljiv. Zato bo potrebno precej stvari popraviti in izboljšati, prav zaradi tega bo interna komisija obeh osrednjih organizacij (pedagogi in starši) posebno pozorno spremljala izpeljavo zakona in v doglednem času prinesla tudi svoje predloge in želje. Dr. Grilc pa je v imenu NSKS izrekel državnemu poslancu tudi vso podporo in zaupanje v vseh njegovih prizadevanjih za slovensko narodno skup-nost-	Silvo Kumer
močjih posebno zaželene bolj konkretne besede svetega očeta o našem skupnem prizadevanju za prenovljeno Evropo. Ta želja se mi zdi upravičena. Ne bi pa smeli spregledati, da so vse besede svetega očeta pri njegovem II. pastoralnem obisku v Avstriji med seboj povezane in kažejo ene na druge; vrh tega to velja za vsa papeževa sporočila, ki jih vedno poslušajo po vsem svetu. Papežu ne moremo predpisovati, kaj naj reče tu ali tam, in moram tudi odločno zavrniti brezčastno podtikavanje nekega kritika iz Koroške, ki je trdil, da ve, kdo je papežu dal navdih za njegov govor v Krki. Janez Pavel II. je v Krki govoril o ženi v Cerkvi in družbi, ker smo se na tem kraju spominjali edinega ženskega svetnika tega območja. Govoril je o duhovništvu in redovniškem življenju, ker v celotni zamisli njegovega obiska ni smela manjkati ta tema. In govoril je o za vso Evropo tako pomembni temi nove evangeiiza-cije. To so teme in vprašanja osrednjega pomena za vse škofije v Avstriji,
Sloveniji kakor v Furlaniji. Potisno moč tega papeževega sporočila bomo v naslednjih letih nujno potrebovali.
Ko bi bili odgovorni na Koroškem in Štajerskem slutili, da bo manjkanje nekaterih posameznosti ranilo četudi enega samega slovenskih vernikov iz Koroške ali iz slovenskih škofij, bi se bili kajpada kar močneje zavzeli za spremembo. Marsikaj je v vrvežu intenzivnega organizacijskega dela žal težko dobro predvideti.
Močno upam, da nas je slavje s svetim očetom v Krki v celoti bolj zbližalo kakor oddaljilo, in si bom nadalje neomajno prizadeval v tej smeri.
Zahvaljujoč se vsem, ki so v Sloveniji prispevali k pripravi in oblikovanju slavja v Krki, prisrčno pozdravljam Tebe in druge slovenske škofe ter vaše vernike.
Celovec, 12. sept. 1988, na praznik Marijinega imena
Egon Kapeilari škof
Kultura
menica 88: ne fikcija, ampak dokaz življenja
Prejšnji teden (od srede, 7. 9., do nedelje, 10. 9. 1988) je v Ljubljani, Trstu, na Krasu in v jami Vilenica pri Lipici potekala že tretja literarna prireditev srednjeevropskega dometa, mednarodna literarna nagrada VILENICA 88. Glavna tematika letošnje VILENIČE je bila diaspora, razpršitev, kot idejni in vsebinski sonosi-lec pa je bil vselej prisoten tudi skupni slovenski kulturni prostor kot sooblikovalec srednjeevropskega kulturnega obdeželja. Prireditelj VILENIČE je Društvo slovenskih pisateljev.
Prvič, kot že zapisano, je Vilenica zapustila Kras in se spustila v Ljubljano, slovensko prestolico, in nižine Trsta, kot enega od stebrov skupnega slovenskega kulturnega prostora. Rudi Šeligo, predsednik DSP, je povedal, da bo VILENICA 89 vključila tudi Celovec. Dobrodošla pri nas, jo že danes pozdravljamo.
Zamisel VILENICE je, da se fenomen Srednje Evrope oživi, utrdi in spravi v zavest tudi širšega sveta in ta pojem naj bi bil priča skupnosti, ne glede na različnost, obenem pa korektiv med skupino večjih literatur.
Pričela se je VILENICA v sredo, 7. 9., z informativnim razgovorom, na katerem je DSP predstavilo tudi ime letošnjega nagrajenca mednarodne žirije VILENICE, madžarskega pisatelja Petra Esterha-zyja.
V četrtek, 8. 9., je v Cankarjevem domu bil disput na temo DIASPORA, za katerega je uvodno pesem prispeval poljski pesnik v diaspori, Czes+aw Milosz. V diskusiji se je med drugim izcimila ugotovitev, da je diaspora, kar zadeva slovenski narod, pomemben dejavnik slovenskega kulturnega življenja in da diasporično ni le zamejstvo in zdomstvo oz. izselje-ništvo, ampak tudi že slovensko osredje. Slovenci smo zgroženi nad dogodki v Sloveniji, a polni upanja, da se bo vse zboljšalo; radi pa Slovenci nihamo med težnjo po poenotenju do nevarne nacionalne enotnosti in razpršitvijo do ničle.
Vilenica, tako je v tej diskusiji dejal Veno Taufer, ni fikcija, ampak dokaz življenja, saj obsega 13 dežel, ki so kljub vsej diaspori združene v njej.
Popoldne je bil sprejem pri ljubljanski županji Tini Tomljetovi, nato pa srednjeevropski literarni večer.
V Lokvi je v petek, 9. 9., bil predstavljen letošnji nagrajenec Peter Esterhazy. Če je za lanskega nagrajenca, Petra Handkeja, Srednja Evropa zgolj metereološki pojem, pa je njemu zelo pri srcu. Nagrade Vilenice se je razveselil kot otrok, ker VILENICA predstavlja prostor Srednje Evrope in je tista možnost, da se ljudje tu počutijo srečno.
Popoldne je VILENICA prvič prestopila meje: v tržaškem teatro Verdi je bil srednjeevropski literarni večer, nato pa je župan občine Dolina, Edvin Švab, sprejel udeležence srečanja.
Sobotni program je potekal na gradu Štanjel na Krasu in v vileni-ški jami. V Štanjelu je bila predstavitev dveh knjig lanskoletnega nagrajenca Petra Handkeja: založba Wieser je predstavila prevod „Ponovitev“ (prevajalca Silvija Borovnik in Detlev Olof), založba Drava pa prevod „Pesmi trajanju“ (prevajalec Andrej Kokot). Evgen
Vs/ trije nagrajenci Vilenice: z leve proti desni: Peter Esterhazy (letos), Peter Handke (lani), Fulvio Tomizza (predlanski in prvi nagrajenec).
dovršenost klasične latinščine. Kristal Vilenice je dobila Eva Lips-ka s Poljske.
Zaključek letošnje Vilenice je bil v jami Vilenici s predajo nagrade. Pred jamo je Marko Pogačnik predstavil svoje kamene skulpture, v jami pa je Peter Esterhazy prejel iz rok Rudija Šelige (predsednika Društva slovenskih pisateljev) in tajnika Vena Tauferja, duše Vilenice, nagrado Vilenica, ki mu jo je prisodila mednarodna žirija.
V utemeljitvi je med drugim rečeno, da je Esterhazyju uspelo ustvariti nov jezik in metajezik in oba kažeta njegovo gledanje na človeka kot osebnost, ki je predvsem nosilec lastne identitete. Peter Esterhazy je predvsem zaželel, da bi Vilenica vselej si ohranila tisto mero svobode, ki jo sedaj odlikuje, in se ne bi sistematizirala.
Franc Wakounig
Evgen Bavčar, ambasador slovenske kulture v Parizu, je spregovoril o prevodih Handkejeve poezije in proze.
Bavčar za založbo Drava je o obeh prevodih menil, da sta lepota, ki jo človek še prenese, Handke pa da je čisto vsakodnevne stvari dvignil na raven literature. O prevodih je Handke sam dejal, da ga spominjata na lepoto in
Veno Taufer in Rudi Šeligo čestitata Petru Esterhazyju za nagrado.
M. Haderlap in A. Kokot povabljena k lužiškim Srbom
Na povabilo lužiškosrbskih pesnikov in pisateljev bosta konec septembra sodelovala slovenskokoroška pesnika Maja Haderlap in Andrej Kokot na 1. prazniku lužiškosrbske poezije v Budyšinu/Bautzen (NDR).
Prvič bodo na tem prazniku sodelovali literati iz zahodnih dežel — poleg Haderlapove in Kokota še pesniki iz zahodne Nemčije, doslej so nastopali le literati iz socialističnih dežel — zato je treba to povabilo tem više oceniti.
Sodelovanje med slovensko koroškimi in lužiškosrbskim pesniki in pisatelji je že tradi cionalno dobro, odkrito in pri jateljsko, pomemben pa je do prinos lužiškosrbskih pisate Ijev in pesnikov za dve priznan literarni srečanji na Koroškem za Breže/Fresach in pa Obir sko.	-wafra
STRAN 5 rs.'p,.mh, »s.______________________________________Gospodarstvo
Zvezni minister Riegler na podijski diskusiji v Velikovcu:
„Za učinkovito pomoč južnokoroškim
kmetom, ki imajo škodo zaradi suše“
Poroča Heidi Stingler
Minulo sredo, 7. septembra, je zvezni minister za gozdarstvo in kmetijstvo dipl. inž. Josef Riegler bil v velikovški Neue Burg v okviru po-dijske diskusije na razpolago južnokoroškim kmetom za razna pereča agrarnopolitična vprašanja. Zanimive diskusije so se udeležili tudi zastopniki Skupnosti južnokoroških kmetov, ki so ministra Rieglerja opozorili na trenutno najbolj pereče probleme kmetijstva na južnem Koroškem in svojo skrb v zadevi vstopa Avstrije v Evropsko skupnost.
Zvezni minister dipl. inž. Josef Riegler je bil v Velikovcu
Tako je zastopnik Skupnosti južnokoroških kmetov Franc Valeš-ko opozoril na razmeroma visok davek pri kemičnih gnojilih in pri koruznem semenu, ki je velika obremenitev predvsem južnokoroškim kmetom, ki imajo svoje obra-te večinoma v neugodnih legah. Zaradi velike suše bodo kmetje letos pridelali le 30—40% od navadne žetve, in tako niti ne bodo kriti produkcijski stroški, tako Va-teško. Zato je Valeško pozval ministra Rieglerja, naj opusti koroškim kmetom za letos celotni da-Vek n.a kemična gnojila, davek na koruzno seme in pa splošni prispevek za eksport. Poleg tega je Valeško izrazil skrb južnokoroških kmetov glede vstopa Avstrije v Ev-ropsko skupnost. S strani vlade bo treba zasigurati kmetom možnost za nadaljnjo eksistenco. Nadalje je Valeško kritiziral porazdelitev mlečnih kontingentov po zveznih deželah. Po tem imata Zgornja in Nižja Avstrija 70% kontingenta pri mleku, ostale zvezne dežele, v katerih delujejo kmetje P°d bolj neugodnimi pogoji, pa 'majo skupno le 30% mlečnega kontingenta.
Na vrsto vprašanj Valeška je oiegier odgovoril, da bo koroška kmetijska zbornica skupno z mi-
• Oglas
LUŠA-Koprivna, sončni kraj, občina Bela, gradbeno zemljišče 1680 m2, šil. 200.000,—. Tel.: 04 63/21 7 44 zvečer.
Dam v najem hišo — sodobno opremljeno. 110 m2 stanovanjskega prostora za šil. 2200,—. Interesenti se naj javijo po telefonu 0 42 53 / 81 79.
nistrstvom za kmetijstvo preverila, kako bo možno pomagati južnokoroškim kmetom, ki imajo velike škode zaradi suše. Kakšni bodo ti ukrepi, to še ni jasno, treba pa bo premisliti, kako je možno najbolj pravično odškodovati kmete, tako Riegler, ki je kmetom zagotovil hitro in učinkovito finančno pomoč. V zvezi z diskusijo o vstopu v ES je Riegler dejal, da bo naloga vlade in ministrstva, da iztrži pogoje, pod katerimi bo tudi v ES moglo
Nadalje se je Graf zavzel za gradnjo predora skozi Ploče (Plöckentunnel), ki bo Avstrijo stal približno 430 milijonov šilingov. Jasno je bilo stališče ministra Grafa tudi v zadevi cestnine — namreč, da ne bo prišlo do zvišanja, kakor si je to predstavljal državnozborski poslanec Geyer, da bi dodatna sredstva uporabili za zaščito gozda.
K diskusiji o vstopu Avstrije v Evropsko skupnost je dejal Graf, da je Avstrija lahko optimistična,
eksistirati čimveč polnopoklicnih kmetov.
K diskusiji z zveznim ministrom so prišli s transparenti tudi zastopniki ljudske iniciative iz Spodnjih Truš, ki so Rieglerju predali peticijo, v kateri zahtevajo preklic sklepa občine Velikovec, ki je prenamenila pribl. 4000 m2 zemljišča za tovarno predelave asfalta. (Več o ljudski iniciativi bomo poročali v naslednji številki NT.)
ter da je proti vsakemu ljudskemu povpraševanju v tej zadevi.
35-urni delovni teden si Graf lahko predstavlja le za posamezne poklicne skupine, kjer to zahtevo lahko zagovarjata delojemalec in delodajalec.
Končno se je Graf še zavzel za veliko koalicijo, h koroškim špekulacijam o možni koaliciji VP In FPÖ po volitvah pa ni hotel zavzeti stališča, ker bi to bilo po njegovem mnenju vmešavanje v deželna vprašanja, za katera ni pristojen.	stih
Gospodarski pogovor v okviru lesnega sejma
V okviru celovškega lesnega sejma sta bila kot referenta povabljena h gospodarskemu pogovoru zvezni minister za gozdarstvo in kmetijstvo Riegler in državni sekretar Gallus od zveznega ministrstva za kmetijstvo v Bonnu. Medtem ko se je Riegler jasno priznal k novi agrarni politiki, ki ima za vsebino ekosocialna težišča, je državni sekretar Gallus govoril o aspektih in potrebah diferencirane agrarne politike.
Minister Riegler je ob tej priložnosti ponovno izrekel svoj jasen da k vstopu Avstrije v Evropsko skupnost, vendar, da je treba izdelati smernice in pogoje, pod katerimi bodo kmetje imeli zasigurano svojo nadaljnjo eksistenco. Jasno pa je tudi spoznanje, da potrebuje agrarna politika nujno nove impulze in strategije, predvsem tudi zaradi integracije Avstrije v ES. Ekosocialna pot — torej ekonomsko smiselna, odgovorna za okolje in socialno-orientirana agrarna produkcija, naj bi v bodoče zasigurala našemu kmetijstvu konkurenčno zmogljivost, tako Riegler.
H. St.
Minister Graf za hitro izgraditev obvoznice Celovec
V posebni tiskovni konferenci na celovškem lesnem sejmu se je zvezni minister za trgovstvo Robert Graf izrekel za hitro izgraditev obvoznice Celovec. Tudi protesti nekaterih krogov začetega projekta ne bodo zabranili, tako Graf.
Rož, Podjuna, Zilja
Tamburaški ansambel iz Loč na seminarju v Crikvenici
Tamburaški ansambel iz Loč se je tudi to leto v prvih dneh septembra odpravil na izobraževalni seminar v Crikvenico. Je to enajsti seminar po vrsti, osmič pa so mladinci iz okolice Baškega jezera v Crikvenici. Kakor vsa leta so si tudi tokrat prislužili 10 lepih dni ob Jadranu sami z raznimi nastopi in prodajo kaset.
V precej pomlajeni zasedbi (starejši so deloma že na študijskem mestu na Dunaju ali na maturitetnem potovanju) trenutno vadi 15
glasbenikov pod vodstvom Erike Wrolich nove skladbe, katere je za ansamble napisal Aleksander Černut. Dirigentka Erika Wrolich kliče mlade muzikante dnevno dvakrat na vaje: po zajtrku in pred večerjo. Pri teh vajah naj bi se privadili „novi“ člani ansambla in pokazali, da bodo tudi oni v nekaj tednih polnovredni in tako oblikovali novi program ansambla. Čez dan pa se mladinci sprostijo ob obali v prijetni in razigrani družbi. Nastopi pa so tudi na Ribarskem tednu v Crikvenici.
Kotmara vas: „Gorjanci“ v Istri
V prijetnem spominu bo ostal letošnji društveni izlet „Gorjancev“ iz Kotmare vasi v soboto, 10., in v nedeljo, 11. septembra. Lani je bil cilj tisti del Istre, ki spada pod SR Slovenijo, letos pa smo pogledali malo niže. Stanovali smo v Novem gradu v imenitnem hotelu „Maestral“. Kdor je hotel, se je nakopal v toplem in spet čistem morju. Tisti pa, ki so si tudi hoteli malo ogledati notranjost Istre, so se v soboto popoldne odpeljali na Motovun, bajno utrjeno mestece južno od reke Mirne. Ta trdnjava vrh griča, nekoč važno središče beneške uprave, je odeto v vrsto bolj ali manj shrljivih pripovedi. Na žalost mu manjka danes življenja, ki mesta in vasi sproti obnavlja in oživlja; to pa žal velja za celo vrsto naselij znotraj Istre. Mesta in turistič-
na naselja ob obali namreč ne dajejo tega, kar izžareva — kljub vsem ujmam — Istra.
V nedeljo dopoldne smo si ogledali Poreč z znamenito baziliko, ki jo je dal postaviti škof Ev-frazij v 6. stoletju po Kristusu. V tem zgodnjekrščanskem hramu božjem, znanem po bizantinskih mozaikih, ki se dajo primerjati z mozaiki v Raveni, smo doživeli tudi angleško-nemško mašo.
Le prehitro sta minila ta dva lepa sončna dneva. Hvala Hanziju Waschnigu za priprave in za ves trud. Joki od Cartransa je skrbel, da je bilo vse v redu, srečno nas pa je vozil Sienčnikov šofer Jan-ka
Že danes Vas vse vabimo na veselico „Gorjancev“, ki bo v soboto, 24. septembra, zvečer pri Pušniku v Šentkandolfu.
Suha: maša za bolne in starejše ljudi
Nekako je že navada postalo, da se na Suhi vsaj enkrat na leto daruje popoldanska maša skupno z bolnimi in starejšimi ljudmi.
Minulo nedeljo je bilo spet enkrat tako daleč. Z vseh krajev su-ške občine in celo preko nje so prispeli ljudje na Suho, da skupno z novomašnikom Jankom počastijo Najsvetejše z molitvijo in ljudskim petjem.
Po maši pa je organizatorka tega slovesnega popoldneva Tončka Kulmež povabila skupno s farnim svetom vse obiskovalce bogoslužja na kavo, sladice in še drugo. Razpoloženje med ljudmi je bilo tako izvrstno in prisrčno, da je vsakdo, ki je ta nedeljski popoldan doživel, občutil, da je bila to posrečena in posnemanja vredna akcija v suški fari.
V najem dajem 6-posteljni apartma v Barbarigi pri Fažani (pred Pulo nasproti Brionskih otokov). Interesenti lahko kličejo po tel.: 03/064/38006.
*
PRODAM ali zamenjam zemljišče ob morju v Puli v Jugoslaviji za zemljišče ob jezeru na Koroškem. Tel. 04 63 / 24 83 43.
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“.
Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek, naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave: (04 63) 51 25 28.
ŠD Pliberk vabi na
kolesarjenje
po sosednih obmejnih občinah.
Kdaj: v nedeljo,
18. septembra 88 Start: ob 10. uri v Dravogradu
Udeleženci iz Pliberka se zberejo ob 9. uri pred Zadrugo.
Praznik desete obletnice Kulturnega doma „Danica“
Pred desetimi leti, leta 1978, je SRD „Danica“ začelo graditi Kulturni dom Danica. Brez najširše pomoči iz Koroške, Slovenije in tudi ostalih delov Jugoslavije doma ne bi mogli postaviti. Veliko vlogo je pri tem igrala Mladinska delovna akcija Danica 78, ki so se ji poleg brigadirjev iz Slovenije in Jugoslavije pridružili številni pomagači iz domačega kraja in drugod iz Koroške, pa celo iz drugih avstrijskih zveznih dežel so nekateri prihiteli na gradbišče.
•	Celovec
„Drugačna Koroška“ ZBOROVANJE
Čas: 23. in 24. 9.
Kraj: Delavska zbornica v Celovcu
Prireditelj: Iniciativna skupina za „drugo Koroško“
SPORED:
Petek, 23. septembra 19.30: „Die verfilzte Heimat“ —
Strukture oblasti, aktualni politični položaj v Avstriji s posebnim ozirom na Koroško. Univ. prof. dr. Anton Pelinka, univerza Innsbruck, referat in diskusija (moderacija:	Werner
Wintersteiner/BeljaSki mirovni komite)
Sobota, 24. septembra
8.30:	otvoritev — Herwig
Burian/občinski odbornik, Be-Ijaški Zeleni
9.00: „Wo man mit Blut die Grenze schrieb“ — Nacionalizem noče umreti — poskus analize posebnega koroškega vzdušja, dr. Thomas Pluch, urednik, režiser/Dunaj, referat in diskusija
10.45: „Der unheimliche Anschluß“ — O naravi Evropske skupnosti in avstrijskih željah za pristop — dr. Margit Scherb (izdajateljica istoimenske knjige); referat in diskusija 12.30 do 14.00: Odmor 14.00: Delovni krožki o teh vprašanjih:
•	Možnosti za skupno Koroško; koordinacija:	Thomas
Pluch
•	Pristop k Evropski gospodarski skupnosti; koordinacija: Walter Schütz, Beljak
•	Ekološka situacija na Koro-
OGLASI
Stare slike, tubi pokvarjene — spet ko nove, povečamo in pomanjšamo slike, kolo-rirane slike, slike za potne liste v vseh velikostih lahko vzamete kar s seboj.
Znan po solidnem delu —
Kulturni dom Danica, slovesno odprt maja 1980, je doslej odigral v kulturnem in sploh narodnopolitičnem življenju koroških Slovencev in pri krepitvi odnosov med obema narodoma v deželi pomembno vlogo.
Pri Danici so se zato odločili, da se po desetih letih srečajo vsi — in to ne glede na stan, poklic, ugled, jezik — ki so zidali to kulturno žarišče v občini Škocijan. Kdorkoli je kaj prispeval, pa najsi finančno, z lastnimi rokami, s prehrano ali drugače, je prisrčno vabljen, da v soboto, 17. septembra (od 16. ure dalje), pride v Kulturni dom Danica, da se bomo skupno poveselili, pohavžvali in videli, da je Kulturni dom poln življenja, da ga nismo zaman gradili.	-nc-
škem; koordinacija: mag. Christian Lackner, soavtor knjige „Öko-Bilanz Österreich“
•	Koroška umetniška in kulturna scena; koordinacija: dr. Josef Neugebauer
•	Socialna situacija — uboštvo na Koroškem; koordinacija: Gerlinde Müller-Grotohol-sky, Institut für Arbeitsmarktbetreuung, Celovec
•	Problemi koroškega kmetijstva: koordinacija: dr. Franz Nöstlinger, Celovec
•	Zgodovinski razvoj Koroške v 20. stoletju; koordinacija in uvodni referat „Gospodarski razvoj Koroške od 1914 do 1970“, univ. doc. dr. Stefan Karner, univerza Gradec
•	Gospodarstvo in sindikat; koordinacija: Kari Öllinger (Gewerkschaftliche Einheit) in dr. Helmut Stockhammer (Grüne Bildungswerkstatt, Celovec)
•	Ljudske iniciative — izmenjava izkušenj: energija in okolje (mag. Michael Mark), promet (Walter Witzersdorfer), zaščita potrošnikov (inž. Johann Kuhn), izstop iz nuklearne energije (Josef Mandl), pravna pomoč ljudskim iniciativam (dr. Josef Brugger)
17.00: Kratka poročila iz delovnih krožkov 18.00 do 19.00: Odmor 19.00: Podijska diskusija „Kako naprej do druge Koroške“ — Sodelujejo: Volker Hell-dorff, Marija Jurič, Monika Kircher-Kohl, Gerlinde Müller-Grohotolsky. Vodja diskusije: Hans Haider 21.00: Kulturni program ansambel Drava/Borovlje, Hei-no Fischer (branje iz dnevnika deželnega glavarja).
ekspres-foto HEDANEK,
Celovec, Paulitschgasse/ na vogalu Bahnhofstraße, tel. 04 63 / 54 783
V Pliberku.ali okolici kupim stanovanjsko hišo.
Tel.: 0 42 35 / 33 50
Rož, Podjuna, Zilja
ČESTITAMO
Marija Podgornik iz Vidre vasi pri Pliberku je pred kratkim praznovala 81. rojstni dan. Slavljenki veljajo naše iskrene čestitke in še mnogo srečnih in zdravih let.
*
Prav tako 81. rojstni dan slavi te dni Ana Hribernik na Rebrci pri Miklavčevem. Za njen praznik ji iskreno čestitamo in želimo še veliko zdravja in božjega blagoslova.
*
Marija Kimovec iz Dvora pri Dobrli vasi je te dni slavila svojo 75-letnico. Jubi-lantki za njen osebni praznik iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
*
V Apačah pri Galiciji je pred kratkim praznovala Barbara Hirm svojo 70-letnico. Za njeno okroglo obletnico ji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko zdravih in zadovoljnih let.
*
50-letnico slavi te dni Marija Preinig iz Grabalje vasi pri Šentprimožu. Za srečanje z Abrahamom ji iskreno čestitamo in ji kličemo še na mnoga zdrava leta.
*
Na Radišah sta minulo soboto, 10. t. m., stopila pred poročni oltar Marija
Woschitz in Lambert Ro-gaunig. Poročne obrede je ob asistenci domačega župnika Ludvika Janka opravil ravnatelj Modesto-vega doma Jože Andolšek. Mlademu paru želimo obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti. Čestitkam se pridruži tudi Slovenski atletski klub in želi svojemu bivšemu igralcu in navijaču vse najboljše.
*
V Spittalu ob Dravi sta se v soboto, 10. septembra, poročila Marija Starman in pa dipl. inž. Josef Huber. Novoporočencema želimo vse najboljše na skupni življenjski poti.
*
Milici in Janku Merkaču v Celovcu se je rodila hčerka Lena. Za ta vesel dogodek veljajo celi družini naj-iskrehejše čestitke.
*
Pavli in Pepiju Čertov iz Sel-Kota se je pred tedni rodil sinček, ki so mu pri krstu dali ime Matej. Mladi mamici in očku iskreno čestitamo k veselemu dogodku, malemu Mateju pa želimo veliko sreče na njegovi življenjski poti.
*
Tudi Travdiji in Marku Mak iz Sel-Borovnice se je pred kratkim rodil krepak sinček, ki ga bodo krstili na ime Mihael. Srečnima staršema iskreno čestitamo k družinskemu naraščaju, malemu Mihaelu pa želimo vse najboljše na njegovi življenjski poti.
Vogrče: uspel športni dan — zdaj čaka gradnja igrišča
Kot vsako leto, je DSG Vogrče tudi letos priredila tradicionalni nogometni turnir, ki so ga odigrali za vaško cerkvijo. Osem moštev je letos sodelovalo, večinoma so bile to ekipe iz bližnjih vasi. Po deloma zelo napetih športnih srečanjih, so končno nogometaši s Ponikve nekoliko srečno odnesli prehodni pokal, ki so ga darovali vaščani iz Vogrč. Vrstni red turnirja: 1. Ponikva, 2. Blato, 3. Vogrče, 4. Šmarjeta pri Velikovcu, 5. Replje.
Kot je bilo slišati, je predsedniku DSG Vogrče Štefanu Visotschnigu uspelo konkretizirati projekt gradnje pravega nogometnega igrišča v Vogr-
čah. Za cerkvijo je DSG Vogrče najela zemljišče, na katerem bi jeseni lahko že začeli z gradnjo, manjka le še sklep občine Pliberk, ki naj bi seveda finančno podprla gradnjo. Mnogo pa bodo gotovo prispevali Vo-grčanl sami. Za vogrške gasilce pa je na igrišču načrtovana posebna tekalna steza, na kateri se bodo lahko v bodoče pripravljali na tekmovanja.
# Oglas
Na rozalsko žegnanje k „Steklu“ v Globasnici!
Pripravili smo za Vas okusno kosilo.
Družina Lfpuš navdušila v Andražu
Andraž pri Velenju ima kulturno društvo, na katero je lahko ponosna vsa Slovenija. Ta, pretežno kmečki kraj (800 prebivalcev) je namreč edini v Sloveniji, kjer nudijo pevskim družinam možnost, da se predstavijo širšemu občinstvu. Letošnja „Družina poje“ (v nedeljo, 11. septembra) je bila peta, torej majhen jubilej za andraške kulturnike. Ljudi je bilo skoraj 1000, vzdušje pa zelo prisrčno, pač pristno domače. Se posebej smo to občutili koroški Slovenci.
Na letošnjem libuškem žegnanju je Konrad Brunšek v imenu KD Andraž predal predsedniku MoPZ „Kralj Matjaž“ spominsko sliko
Kulturno društvo Andraž sodeluje že nekaj časa z libuškim društvom „Kralj Matjaž“. Da pa je sploh prišlo do tesnejšega sodelovanja med našimi štajerskimi prijatelji in Libučani, za to imajo zaslugo predvsem te osebnosti: Konrad Brunšek, duša in glavni organizator andraške „Družina poje“, Nužej Tolmajer, ki je omogočil, da je družina Slavke in Alojza Pižorna na zadnjem družinskem petju K KZ (1986 na Ziljski Bistrici) zastopala Andraž, in pa družina Bertla Lipuša iz Strpne vasi pri Globasnici.
Družina Lipuš je namreč že na lanskem koncertu „Družina poje“ navdušila andraško publiko in je bila tudi soodgovorna, da je prišlo do sodelovanja med MoPZ „Kralj Matjaž“ in andraškim kulturnim društvom. Kakor je „Naš tednik“ že poročal, so imeli Matjaževci letos vigredi koncert v Andražu, medtem ko se je skupina naših štajerskih prijateljev kratko predstavila na zadnjem libuškem žegnanju.
Preteklo nedeljo pa je družina Lipuš ponovno zapela in zaigrala obiskovalcem koncerta „Družina poje“. Ne, da bi pretiravali: žela je za svoj nastop, zlasti še po zaslugi mladega Norberta, največji aplavz.
Toda tudi ostalih 16 družinskih skupin (skupno je nastopilo nad 100 pevk in pevcev) nas je zelo navdušilo; pesmi, melodije ter njih
izvajanje — vse to je bilo pestro in izvirno, sploh ne izumetničeno. Mnogo starih ljudskih pesmi smo slišali prvič. Napovedane pa so bile tudi take, o katerih si mislil, da poznaš njihovo besedilo in melodijo. In si se krepko zmotil, kajti tudi za mnogo ljudskih pesmi velja stari pregovor: vsaka vas ima svoj glas.
Sicer pa so na jubilejnem koncertu spregovorili iskrene pozdravne besede ter čestitke dr. Zmaga Kumer (pomagala je organizatorjem kot znanstvena strokovnjakinja za glasbeno narodopisje), dr. Matjaž Kmecl in dr. Matevž Grilc. Matevž Grilc je mdr. predstavil še ostale koroške udeležence — med njimi drugega direktorja Posojilnice Pliberk in dušo „Kralja Matjaža“, Jurija Mandla, ter poslovodjo pliberške Zadruge Stanka Čika; Zadruga je nedeljski koncert soomogočila s finančno podporo.
Naše poročilo o velikem uspehu andraških kulturnikov pa bi radi zaključili s pozdravnimi besedami dr. Zmage Kumrove, ki je dejala: „Tu v Andražu čutim nekaj, kar na drugih prireditvah ne poznam — to je ljubezen.“
Za to — iskreno in globoko — ljubezen se Vam, dragi Konrad, dragi andraški kulturniki, tudi mi Korošci prisrčno zahvaljujemo.
In Vas pozdravljamo v upanju, da se bomo kmalu spet srečali — pri nas na Koroškem.
Janko Kulmesch
Reportaža
Reportaža
Obisk MePZ „Jakob Petelin-Gallus“ in „Korenike“ pri Sencih v Severni Ameriki
Žalostni položaj Slovence v diaspori
V sredo, 7. septembra, sta se MePZ „Jakob Petelin-Gallus“ in ansambel „Korenika“ vrnila s 14-dnevne turneje po Združenih državah Amerike in Kanadi. Pot je Korošce peljala v New York, Fairfield,
Cleveland, Lemo^icago, Toronto in Hamilton. Turneja je bila izredno zanimivapučna. O vtisih z obiska pri naših rojakih v Severni Ameriki parno v tridelni reportaži.
O potovanju poroča Janko Kulmesch
Celovec, Modestov dom, v sredo, 24. avgusta, ob 2.00 zjutraj: s Sienčnikovim avtobusom smo se peljali preko Pliberka k zagrebškemu letališču, od tam pa z letalom ameriške družbe PAN AM sprva v Frankfurt, nato na newyorško letališče John F. Kennedy, kjer smo pristali po več ko 13 urah in s triurno zamudo.
Tako se je za MePZ „Jakob Petelin-Gallus“ začela njegova druga turneja po ZDA in Kanadi.
Prva je bila leta 1974, tokrat pa so na 14-dnevnem gostovanju spremljali 37-članski „Gallusov“ zbor ansambel „Korenika“ iz Šmihela, podpredsednik NSKS dr. Janko Urank, urednik slovenskega oddelka radia Celovec Horst Ogris, kulturna urednica „Kleine Zeitung“ Uschi Loigge in zastopnik Našega tednika J. K..
Predvsem pa velja v tej zvezi ponovno izpostaviti glavno organizatorko turneje, Marico Tischler. Brez nje ne bi bilo ne prvega niti drugega gostovanja onkraj velike luže. Njenim menežerskim sposobnostim ter dejstvu, da ima v ZDA in Kanadi mnogo znancev in prijateljev, se imamo zahvaliti, da smo se s turneje lahko vrnili na Koroško — polni nepozabnih doži-
vetij, novih poznanstev in zanimivih spoznanj.
Škoda le, da nas je Marica morala predčasno zapustiti: v New Yorku jo je doletela vest o prerani smrti njenega očeta Karla Rojška.
Po tej poti izrekamo njej in njenim prizadetim sorodnikom še enkrat naše iskreno sožalje.
¥
Če prideš v New York, te fascinira že samo dejstvo, da stoji to
gočnejših stavb pa do nepopisno grozne revščine.
S kako bogato tradicijo, zlasti na kulturnem področju, se New York ne more pohvaliti. Zato pa stremi za tem, da bi bil povsod „največji“. In to ne samo pri številnih nebotičnikih, temveč morda še bolj pri socialnih razlikah ter umazaniji.
Imaš stavbe, ki so visoke 448 m in štejejo 102 nadstropji („Empire
Obisk New Yorka in koncert v Fairfiel du
Tudi katedrala stoji v New Yorku („St. John Cathedral“), o kateri trdijo, da je največja na svetu in v kateri lahko srečaš vse — od okna, posvečenega obolelim za aidsom, preko gledališkega odra in galerij pa do prodajalnice s suve-nirji in stranišča. Kakor smo slišali, prirejajo v tej anglikanski katedrali vedno več iger. V cerkev prihaja namreč vedno manj ljudi, na drugi strani pa so cerkve v ZDA toliko bolj odvisne od prostovoljnih prispevkov, ker jim država ne da niti groša. Tako pač skušajo stroške katedrale „St. John“ pokrivati s pomočjo gledaliških predstav.
Videli smo v New Yorku tudi trgovino, v kateri skozi vsa leta prodajajo božična drevesa. Znani „Central Park“ sam pa šteje celih 240 km2, pet jezer, ter nešteto ljudi, ki javno prodajajo mamila.
Peljali smo se tudi mimo mohamedanske mošeje, v kateri poučuje Muhamed Ali, nekdanji bog boksa. Njegov predmet: boksanje.
Tudi ansambel „Korenika“ iz Šmihela je navdušil
tega prevladujeta agresivnost in kriminaliteta.
V celem 3-milij6nskem okraju
Manhattan, nam je povedala vodnica, „živi“ nad 120.000 ljudi brez strehe. In če se pelješ skozi Har-
8-milijonsko mravljišče na petih otokih: Manhattan, Queens, Brooklyn in Staten Island. Povezani so med seboj z mogočnimi mostovi in pa s cestami, ki so zgrajene pod vodo. Sicer pa je New York mesto, v katerem najdeš vse: od najrazličnejših narodov ter najmo-
State“; to je največja stavba New Yorka). Imaš trgovsko poslopje („Trade Center“), v katerem se čez dan giblje 50.000 ljudi, torej več ko pol Celovca. Imaš most („George Washington-Bridge“), ki je dvonadstropen in ki šteje 14 širokih voznih tirov.
lem in hočeš fotografirati to bedo ter te uboge ljudi, moraš imeti srečo, da te niso obmetavali s kamni.
Toda: petminutna vožnja iz Harlema proti jugu — in naenkrat si v živčnem centru svetovnega bogastva. Kakor, da bi odrezal; imaš občutek, da si v drugem mestu, da prej sploh nisi bil v New Yorku. Tam stanejo stanovanja po dva milijona dolarjev (!), videli smo bančne palače, v katerih se odloča o ekonomski usodi neštetih držav in ljudi, tudi razne filmske zvezde ter Jacky, vdova umorjenega ameriškega predsednika JFK, imajo tam svoja stanovanja
(Dalje na str. 10)
Predsednik MePZ „Jakob Petelin-Gallus“, mag. Ivan Olip, je svoje poslanstvo zelo prepričljivo izpolnil. Na vseh nastopih je izpostavil potrebo po skupnosti vsega slovenskega naroda — od matične Slovenije preko njenih manjšin pa do izseljencev. Opozoril je na Ko-
Ob robu zabeleženo
roško kot „zibelko krščanstva in slovenstva“ ter izrazil svoje veliko občudovanje, kar se tiče idealizma, narodoljubnosti in verskega prepričanja naših ameriških rojakov. Spomnil je na gostovanje clevelandskega zbora „Korotan“ (leta 1981) in fairfieldskega okteta „Zvon“ (1987) pri nas na Koroškem, ki nam bo ostalo v trajnem spominu. „Tokrat pa smo hoteli Vam prinesti košček domovine in Koroške — v upanju, da se bodo naše medsebojne vezi še bolj utrdile, “ tako župnik Olip. Kot znak te povezanosti je vsem gostiteljem podaril zemljevid celotne Slovenije.
Mag. Olip je posredoval tudi pozdrave Mohorjeve družbe, ki že vsa leta oskr-
Veseli organist Tonči Muhar, ki vodi znani cerkveni zbor iz Šentpetra na Vašinjah.
V ozadju: prof. Jože Ropitz.
buje Slovence v zdomstvu z domačo in versko literaturo.
Da je zbor „Gallus“ mogel prepričati številne ameriške in kanadske Slovence o svoji kvaliteti, gre v prvi vrsti zasluga njegovemu zborovodji prof. Jožetu Ro-pitzu. Že v reportaži pred turnejo smo zapisali, kako slabo je šlo „Gallusu“ — dokler ga jeseni 1984 ni prevzel naš glasbeni strokovnjak z Metlove.
Program, ki ga je prof. Ropitz naštudiral s svojimi pevkami in pevci, obsega vse zvrsti zborovske literature: od zahtevnih klasičnih pesmi pa do „lažjih“ narodnih. Hvale vredna in za slovensko kulturno sceno na Koroškem koristna odločitev — pa čeprav temu ali onemu ameriškemu (in koroškemu) Slovencu Gallusove ali Brucknerjeve skladbe nočejo iti v uho.
Vsekakor upamo, da bo prof. Ropitz celovški „Gallus“ še dolgo vodil in mu s tem zagotovil nove napredke.
Mešani zbor „Jakob Petelin-Gallus“ ni samo zbor dobrih pevk in pevcev, temveč tudi zbor z največ duhovniki in učitelji. Duhovnikov je pet: Jože Ropitz, Ivan Olip, Jurij Buch, Jože Markowitz in Peter Sticker (zadnji se turneje na žalost ni mogel udeležiti). Učiteljev in učiteljic pa je toliko, da se jih niti našteti ne upamo, ker bi gotovo koga pozabili.
Za turnejo po ZDA in Kanadi se je „Gallus“ tudi ojačil z dvema kvalitetnima glasbenikoma oz. pevcema. To sta Tonči Muhar, organist in vodja znanega cerkvenega zbora iz Šentpetra na Vašinjah, ter Adolf Frühberger, vodja celovške pevske skupine „Motteten-chor“. Oba sta se dobro vživeta v zbor in veseli bi bili, če bi ju lahko tudi v bodoče šteli med „Gallusove“ stebre.
Kot stebri „Gallusa“ so se prav tako izkazali člani ansambla „Korenika“ — Krista Messner, Helga Do-beitz in Albert Krajger. S svojimi izvežbanimi glasovi niso samo soomogočali nadvse uspešnih predstav „Korenike“, temveč pomagali tudi „Gallusu“. Sicer pa je znano, da štejejo v svojih domačih krajih med stebre prosvetnega delovanja.
Sploh je ansambel „Korenika“ mnogo soprispeval k uspešnemu poteku turneje. Zato njegovim članom (Albertu, Kristi, Helgi, Francu in Jožetu) tudi s tega mesta iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo uspehov!
Reportaža
Žalostni položaj Slovencev v diaspori
Del žavbrnih „Gallusovih“ pevk pred Kipom svobode v New Yorku, najznameniteišo damo sveta.
(Nadaljevanje z 9. str.)
in nenazadnje se približamo po tej poti še sedežu Organizacije združenih narodov.
Skratka: razlike so tako grozne, da te obenem spet „fascinirajo“. New York moraš videti, drugače si tega ne moreš predstavljati. Pri tem se dobro zavedaš, da gre ta „fascinacija“ predvsem tudi na račun tistih, ki si ne morejo privoščiti niti najmanjšega koščka new-yorške blaginje.
Prvi koncert, ki sta ga imela „Gallus“ in „Korenika“, je bil v Fairfieldu, podeželskem kraju, oddaljen kaki dve uri vožnje iz New Yorka. Sicer imajo Slovenci tudi v New Yorku svojo faro, a njih na žalost nismo srečali. Zato pa je bilo srečanje v Fairfieldu, kakor če bi se vrnil iz New Yorka nazaj v domače kraje. Ali, kakor če bi prišel iz vic v nebesa.
V župnijski dvorani nas je, poleg ameriške, pozdravila slovenska zastava, viseli so turistični plakati o Ljubljani, Bledu in Kranjski gori in pričakovale so nas pristne kranjske klobase z zeljem ter pravi domači golaž.
Pozdravil pa nas je — poleg
župnika Alojzija Hribčka ter odličnih kuharic — naš stari znanec in veliki prijatelj, Armin Kurbus. Bralci „Našega tednika“ so ga že spoznali, saj smo ga imeli kot „Gosta v NT“. Po vojni je poučeval mdr. v Bilčovsu in Kotmari vasi, v 50. letih pa je moral zapustiti
Koroško. Bil je namreč velik narodnjak in kulturni delavec, zato mu oblasti niso hotele dati državljanstva. V ZDA je mdr. ustanovil oktet „Zvon“, ki je lani nastopil tudi na Koroškem.
Od svojega koroškega gostovanja dalje „Zvonovci“ na žalost niso več nastopili. Oktetu grozi totalen razpad — kakor grozi slovenskemu rodu v ZDA, da bo docela razpadel oz. utonil v oceanu amerikanizacije.
Tudi v Fairfieldu smo bili priča, kako težko je ohraniti slovensko besedo, zlasti med otroško in do-raščajočo mladino.
Pogovor z župnikom Alojzijem Hribčkom. Njegov čredo se glasi: „Če hočem, da fara preživi, moram v prvi vrsti gojiti angleščino. Če nimam vsaj 500 družin, mi škof faro iz finančnih razlogov ukine.“ K slovenski nedeljski maši pride, tako župnik Hribček, deset do petnajst ljudi, precej več — tudi Slovencev —- pa jih gre k angleški. Sicer pa: Leta 1940 je bilo v ZDA 55 slovenskih župnij. Danes jih je nekaj več ko pet.
Zato se je fairfieldski župnik spoprijaznil s totalno anglikaniza-cijo. Kar mu na drugi strani mnogo zavednih in zavzetih Slovencev spet hudo zameri. „V fari je najmanj 50 družin slovenskih,“ tako neka faranka. In je dodala: „Zanje župnik nima posluha.“
Župnik Hribček: „Kaj hočete? Ljudje se naučijo angleško in nato tudi govorijo angleško. Zlasti še mladina in otroci, ki prihajajo iz mešanih zakonov.“
Žalostna realnost Slovencev, ki morajo živeti v diaspori.
*
To realnost smo tudi občutili na koncertu samem. Obisk je bil zelo zadovoljiv (350 obiskovalcev), prišli so celč iz približno 500 km oddaljenega Washingtona.
Sorazmerno mnogo pa je bilo navzočih takih, ki ne znajo več slovensko. Zato je bil pozdrav tudi dvojezičen; in če bi nastopajoči Korošci vedeli, koliko zgolj angleško govorečih bo na koncertu v Fairfieldu, bi morali razmišljati celč o dvojezični povezavi.
Nastop „Gallusa“ in „Korenike“ je kljub temu zelo dobro uspel. Zlasti še so navdušile pesmi, ki so morda manj zahtevne oz. resne, zato pa tembolj čustvene. Pač naše koroške narodne. Isto velja za melodije ansambla „Korenika“; te so — po „uradnem“ koncertu, ko je bil na vrsti ples — še posebej „užgale“. Sicer pa štejejo narodnozabavni ansambli med tiste skupine, ki najdejo pri Slovencih onstran velike luže izredno velik odmev. Če ne največjega.
Na koncertu v Fairfieldu — kakor tudi na vseh ostalih nastopih — pa je brezdvomno najbolj odmevala Treiberjeva „Nmav čriez ji-zaro“. Zapela jo je vsa dvorana, mnogi s solzami v očeh. Take povezanosti s koroško-slovensko himno, kakor pri ameriških Slovencih, pri nas na Koroškem ne doživiš več.
Že Fairfield, kjer smo imeli naše prvo srečanje s Slovenci, nam je razodel vso odkrito prisrčnost in ljubeznivost ter pristno domačnost naših rojakov onkraj velike luže. Da smo smeli biti deležni v srce segajoče fairfieldske gostoljubnosti, za to se predvsem zahvaljujemo glavnim organizatorjem: Arminu Kurbusu, Jožetu Vi-šinskiju, Juditi Prelogovi inžupniku Alojziju Hribčku. Hvala vam!
Zaključili pa bi zabeležbe o gostovanju v New Yorku oz. Fairfieldu z mislijo, ki jo je na koncu fair-fieldskega koncerta izrazil Ciril Mejač iz Washingtona.
Ciril Mejač je namreč v jeklenih besedah opozoril na žalostno dejstvo, da se zlasti mladi ameriški Slovenci odrekajo svojemu jeziku in pesmi: „Tembolj važno ih potrebno je, da išče ves slovenski narod medsebojno povezanost ih pomoč.“
Besede, ki imajo svojo veljavo tudi za nas, koroške Slovence.
Kako je bilo v Clevelandu» nekoč drugem največjem slovenskem mestu, in v Le-montu pri Chicagu, pa bo; ste brali v prihodnji številki Našega tednika.
Kultura
STRAN
-j -i petek,
I 116. septembra 1988
80-letnica SRD „Trta“ v Zitari vasi
Pred osemdesetimi leti so naši predniki čutili potrebo po splošni izobrazbi, posebno po izobrazbi v pismeni slovenščini, je v svojem slavnostnem govoru uvodoma omenil predsednik Mirko Ogris na praznovanju 80-letnice SPD „Trta“, ki je bilo minulo nedeljo v ljudski šoli v Žitari vasi. Bili so to župnik Valentin Weis, Anton Gril, Jože Rutar in Jurij Bohničar. Asimilacijski pritisk, ki ga je izvajala šolska in politična oblast v takrat še povsem slovenski Žitari vasi, je privedel do ustanovitve slovenskega izobraževalnega društva.
Po ustanovitvi so uprizarjali '9re, peli slovenske pesmi in si Uredili društveno knjižnico. V dobi uied 1938—1945 je tudi „Trta“ zarobila hude rane. Društveniki so bili preganjani, izseljeni in nekateri tudi umorjeni. Zmučeni in trpinčeni so se preživeli vrnili po vojni na svoje domove. Spet so začeli z društvenim delovanjem. Leta 1972
je mlajša generacija začela z delom. Od takrat obstaja moški zbor, ki ga vsa leta vodi Jozej Starc. Dekliška skupina „Plazniš-ka dekleta“ pod uspešnim vodstvom Irene Brežjak s svojimi nežnimi glasovi že leta razveseljujejo domače in tuje poslušalce. Prav prisrčni pa so bili pod Ireninim vodstvom nastopi otroške folklorne skupine, ki pa žal ne obstaja več. Nekaj let je vodila mladinsko folklorno skupino tudi Slavka Kukoviča. Predsednik društva Mirko Ogris se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so kdajkoli delovali v društvu, in tudi vsem, ki sedaj oblikujejo delovanje društva.
Obširen slavnostni popoldanski spored je s pesmijo „Bodi zdrava domovina“ otvoril MoPZ „Trta“ pod vodstvom Jozija Starca. Sledile so mu „Plazniška dekleta“ s svojimi mladostnimi glasovi pod vodstvom Irene Brežjak. Poseben pozdrav pa je veljal MGV „Sittersdorf“ pod vodstvom Stanka Topar-ja. Nastopili so še cerkveni zbor Šentlipš, ki ga že leta vodi Janez Petjak, cerkveni zbor Žitara vas pod vodstvom Jozeja Starca, otroška pevska skupina pod vodstvom Pepce Weis, folklorna skupina SPD „Trta“, ki jo vežba Zdravko Haderlap, in posamezni člani glasbene šole SPD „Trta“.
Pred začetkom prireditve je igrala godba na pihala iz Šmihela za dobrodošlico gostom poskočne viže.
Čestitke Trti za njeno 80-letnico sta izrekla predsednik SPZ Tomaž Ogris in podpredsednik KKZ župnik Lovro Kašelj. Predsednik SPZ Tomi Ogris je uvodoma ugotovil, da je bilo malo spodbudnega za tiste, ki so hoteli bodočim rodovom ohraniti delček narodove kulture. Bili so celo taki vmes, ki so morali za narod umreti, namesto da bi za narod živeli. Citiral je Stanka Wakouniga, ki je v Koroškem koledarju zapisal. „Le težko je ,Trta‘ zopet oživela, hirala je, a iz skoraj nevidnih korenin so pog-
nale nove mladike, polne življenja.“ Župnik Nagele, Jože Starc, Tinej Hribernik in mnogi drugi so te korenine skrbno zalivali. Govornik je posebej poudaril, da se nam ni treba bati za našo kulturo, če bomo ohranili naš jezik. Slovenec naj govori slovensko že kar takoj, ko se je naučil izgovarjati besedi „mama“ in „ati“, in izostali bodo očitki, ki jih mnogi starši čujejo: „Ati, čemu si se po-tajil? Mama, zakaj me nisi naučila?“ Lepi Koroški deželi pa bomo ohranili bogate kulturne zaklade, je zaključil predsednik Slovenske prosvetne zveze.
Učenka glasbene šole SRD „Trta“ Sandra Lipuš je zaigrala na kitaro.
Podpredsednik KKZ, župnik Lovro Kašelj, je poudaril, da so taki jubileji pomembni zaradi realnega pogleda nazaj, kako in s kakšnim namenom so ta društva nastala. Govornik je omenil, da je društvo „Trta“ zapisalo v poročilu za občni zbor KKZ visoko število 61 pevskih in folklornih nastopov v letih 1983 do 85. In nato rekel: „Manjka pa v tem poročilu druge zvrsti kulturnega udejstvovanja — prosveta, to je izobrazba, omika.“ Ce gledamo poročila ob ustanovitvah društev, vedno spet zasledimo, da tam piše, da je glavna naloga društev izobrazba slovenske-
ga koroškega človeka na raznih področjih. Poleg tega pa je bila naloga teh društev v tem, da našega človeka uri v rabi njegovega materinega pismenega jezika. Bila je to samopomoč naroda, ki mu je že takrat šlo za preživeti, za biti ali ne biti, je posebej poudaril podpredsednik KKZ Lovro Kašelj.
Ob koncu pa se je dotaknil boleče točke — prijav otrok k slovenskemu pouku in na žalost ugotovil, da je naš nemški sodeželan iz praktičnih razlogov spoznal, da je velika pridobitev, če njegov otrok poleg nemškega jezika obvlada tudi jezik soseda. Naši slovenski starši pa tega še niso dojeli. Taki starši ustvarjajo v svojem gnezdu tujo atmosfero. „Tu vidim važno nalogo naših društev, katere naj bi se naša društva oprijela,“ je poudaril podpredsednik KKZ Lovro Kašelj.
V povezavi sta Frida Marketz in Peter Korpič prebrala izčrpno poročilo iz zgodovine žitrajskega društva, katerega pot je bila zelo trnjeva in je le bolj redko posijalo nanj prijazno sonce. A kljub neugodnim pogojem je društvo preživelo in se v zadnjem času vedno bolj razvija — in kot je rekla napovedovalka Frida Marketz — hiralo je društvo, a iz trhlega debla so pognale nove mladike.
Ob koncu je še podpredsednik kulturnih organizacij Slovenije Slavko Mežek podelil Gallusove značke v zlatu, srebru in bronu zaslužnim pevcem MoPZ „Trta“ in članom društva.
Praznovanja 80-letnice se je udeležil tudi žitrajski župan Miha Posod in nekateri občinski odborniki, dvor. sv. dr. Pavel Apovnik, podpredsednik NSKS dipl. trg. Janko Urank, župnik Matevž Nagele, tajnik ZSO dr. Marjan Sturm in zastopniki sosednjih društev.
Po prireditvi je SPD „Trta“ pogostilo vse navzoče s pijačo in z dobrinami na žaru in tako še bolj poudarilo praznik 80-letnice svojega društva.
Nove mladike — otroška folklorna skupina, ki jo vodi Pepca Weis
Steber društva je MoPZ „Trta“, ki obstaja že od leta 1972
DOPUSTNIŠKA DOŽIVETJA z Našim tednikom
skupaj s KKZ, z Družino in domom in s Cartransom
Štiri dopustniške dneve ob ogledu krajev MEDJUGORJE — MOSTAR — SARAJEVO — PLITVICE
Varianta A — avtobus TERMIN: 23.-26. oktober 1988 Spored:
23.10. CELOVEC — LJUBLJANA — ZAGREB — BANJA LUKA — JAJCE — SARAJEVO; večerja, zabava, nočitev.
24.10	ogled Sarajeva CGazi-Husrevbegova mošeja, muzeji, cerkve, olimpijsko mesto)
turško kosilo v restavraciji MORICA HAN
popoldne prosto za osebni ogled mesta; večerja, zabava,
nočitev
25.10	po zajtrku vožnja v Mostar, skupno kosilo s skupino B; ogled MOSTARJA, MEDJUGORJE: ob 18.00 zahvalna maša ob 40-letnici NT; nato večerja, nočitev
26.10	po zajtrku odhod domov na progi SPLIT — ŠIBENIK —ZADAR — KARLOBAG - PLITVICE - KARLOVAC — NOVO MESTO — LJUBLJANA — CELOVEC
Cena variante A 1960j- šil.
doplačilo za enoposteljno sobo 680,— šil.
VKLUČENO: avtobusni prevozi po navedeni progi — namestitev s polnim penzionom v hotelih sredje kategorije — vodnik
• Dom v Tinjah
v četrtek, 29. 9., ob 19.30
Predavanje: SREDNJA AMERIKA - CERKEV V KONFLIKTU,
nem.
Predavatelj: Leo Gabriel
v nedeljo, 2. 10., ob 14.30
Mladinski popoldan:	LE
KORAJŽNO
Nastopajo: Suški oktet, Plazniš-ka dekleta, Podhumška dekleta Povezujeta: Peter Korpitsch in Andrej Lampichler
v petek, 7. 10., ob 19.30
SPOMINSKO	LETO:
1938—1988 — POGLED NAZAJ, nem.
Predavatelj: univ. prof. dr. Anton Pelinka
GALERIJA TINJE:
RAZSTAVA DEL BLAŽA
ŽUPANČIČA
(fotografije)
Razstava traja do 19. septembra
Slovenski tečaji v Tinjah in v Celovcu:
v ponedeljek, 3. 10., ob 18. SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE, I. del Vodi: Franc Krištof Kraj: pri kapucinih, Waaggasse 15 (glasbena soba), Celovec
v torek, 4. 10., od 18. do 20.
SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, I. del
Vodi: dir. Mirko Srienc Kraj: Katoliški dom prosvete v Tinjah
v sredo, 5. 10., ob 18. SLOVENŠČINA ZA ZAČETNIKE, I. del Vodi: Franc Krištof Kraj: pri kapucinih, Waaggasse 15 (glasbena soba), Celovec
v četrtek, 6. 10., od 18. do 20. SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE, I. del Vodi: dir. Mirko Srienc Kraj: Katoliški dom prosvete v Tinjah
v četrtek, 6.10., od 15. do 17. Jezikovni tečaj: SLOVENŠČINA ZA SLOVENCE - Materina beseda bodi nam ključ.
Voditelj: mag. Lojze Pušenjak
Kraj: Katoliški dom prosvete v Tinjah
Gut aufgehoben
Stanko VERHNJAK
Oraier Wechsdscitiy Ucfskhcrung
9143 St. Michael/Šmihel, Hof/Dvor 23, Tel. (04235) 3260
Za tiste, ki želijo biti ves teden na morju
M0ŠČENIČKA DRAGA
Termin: 24. 9. — 1.10.1983 hotel MARINA(B kategorija) Moščenička Draga — mala vas, 15 km južno od Opatije, čista voda, peščena plaža, lepa promenada ob morju, stalna avtobusna zveza z Opatijo.
HOTEL MARINA: tik ob morju, velik vrt, igrišče, bazen, plaža je plitva (idealno za otroke), dobro vodstvo hotela
SOBE: vse imajo prho in WC, nekatere tudi balkon, zelo prostorne sobe
CENA VKLJUČUJE: avtobusni prevoz Celovec—Moščenička Draga—Celovec. Namestitev v dvoposteljnih sobah na bazi polpenziona. Pijača dobrodošlica.
Cena za osebo: 2780,— šil. doplačilo za enoposteljno sobo 665,— šil.
PRIJAVE SPREJEMATA:
NAŠ TEDNIK, tel. (04 63) 51 25 28-21
CARTRANS, tel. (04 63) 51 26 80
HS
Pri red it ve/Razno
Petek, 16. septembra
Magazin novih knjig.
Sobota, 17. septembra
Duhovni nagovor (Jurij Buch). — Voščila (D. Urschitz).
Nedelja, 18. septembra
Utrinki iz „novega sveta“ — Z „Gallusom“ po Ameriki.
Pon., 19. septembra
Interkulturni odnosi — inter-kulturno učenje I.
Torek, 20. septembra
interkulturni odnosi — inter-kulturno učenje II.
Sreda, 21. septembra
Narodno-zabavna glasba.
Četrtek, 22. septembra
Rož — Podjuna — Zilja.
Iščete koga, ki bi med Vašo službeno obveznostjo nadziral Vašega otroka? Če, Potem pokličite po tel.: 04 63 / 24 98 24.
V ŠMIHELU dam v najem stanovanjsko hišo. Alojz Krištof, 9143 Šmihel 53.
• Celovec
literarno branje
cas: četrtek, 22. 9., ob 19.30 Kraj: mestna hiša v Celovcu Prireditelja: Slovenska prosvetna zveza in Društvo Slovenskih Pisateljev v Avstriji “arejo: Lojze Kovačič, Niko Grafenauer, Veno Taufer, Mi-[an Deklevar in Vlado Žabot oranje bo dvojezično
• Sele
Premiera komedije "IDEALI IN KORISTI“
yacinto Benavente)
Das: sobota, 17. 9., ob 20.3i Kraj: farni dom v Selah 'Sra: mladinska igralska skr na KPD „Planina“ v Selah
Sentpeter pri Šentjakobu
£ESTIVAL duhovnih pesmi
Das: sobota, 17. 9., ob 20. uri Kraj: v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
Nastopajo: Quti & Lee, pevci iz Dravelj, Shalom in Sirius Prireditelj: Katoliška mladina ln Katoliška prosveta
• Sele
JUBILEJNI MISIJONSKI PRAZNIK
Od 23. 9. do 25. 9. 1988
23.	9.:	maša v siro-mala-
barskem obredu; predstavitev akcije misijonskih bogoslovcev; odprtje razstave afriških preprog
24.	9.: misijonski popoldan z otroki za otroke „Spoznavajmo druge dežele“; mladi iz Koroške in Slovenije razmišljajo o sodobnem misijonskem delu in pomoči tretjemu svetu (m. dr. Anica Tomažič, Pepe Marketz, Janko Krištof, Anica Plesnik-Kober, Marko Vilfan)
25.	9.: slovesno pritrkavanje; — afriška kuhinja; blagoslovitev vozil, slovensko zahvalno bogoslužje.
#	Železna Kapla
9. SREČANJE PISATELJEV NARODNIH SKUPIN
Čas: od 23. do 25._ 9.
Kraj: hotel Obir v Železni Kapli in pri Kovaču na Obirskem Prireditefj: Slovenska prosvetna zveza in Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji
•	Kostanje
Slovensko prosvetno društvo „Drabosnjak“ na Kostanjah vabi in išče ljudi, ki še znajo treti in presti. Prireditev „NEKOČ V STARIH ČASIH — OBIČAJI OB TERITVI IN PREJI“ bo v nedeljo, 25. 9., ob 14. uri v Drabos-njakovem domu na Kostanjah. Na prireditev so vabljeni vsi, ki še znajo treti in presti, in vsi tisti, ki bi se to radi naučili oziroma enkrat poskusili. Interesente prosimo, da se javijo pri predsedniku SPD „Drabosnjak“ Janezu Lesjaku, tel.: 0 42 74/40 51.
Zborovski večer Alpe-Jadran
Čas:
sobota,
24. septembra, ob 20. uri Kraj:
Velika dvorana „Neue Burg“ v Velikovcu Prireditelj: Iniciativa za kulturno sodelovanje
Nastopajo: Mešani zbor Corale di Ranscedo — Moški zbor „Vres“ s Prevalj — Mešani zbor Vokalensemble Völker-markt/Velikovec — Moški zbor „Scholle“ z Vovber/Haimburg — Moški zbor „Kralj Matjaž“ iz Libuč/Loibach — Ljudska glasba „Marin“ iz Dobrle vasi/ Eberndorf
•	Rožek
RAZSTAVA SKULPTUR, RELIEFOV IN KERAMIKE
umetnika Vasilja Ćetkoviča Kraj: galerija Rožek Razstava je odprta od četrtka do nedelje od 15. do 17. ure. Ogled razstave je možen do 18. septembra 1988.
#	Šentjakob
Društvo upokojencev v Šentjakobu v Rožu vabi na kulturno in družabno srečanje Čas: v nedeljo, 18. septembra, ob 14. uri
Kraj: v farni dvorani v Šentjakobu
Nastopajo: Smrtnikovi fantje, zbor upokojencev z Jesenic, Vaščane pojo, citraš Franci Mejovšek in šentjakobski cerkveni zbor
•	Borovlje
Slovensko prosvetno društvo „Borovlje“ vabi na DRUŠTVENI IZLET, ki bo v nedeljo, 2. oktobra. Na ogled bojo zanimivosti v okolici Ljubljane. Prijave sprejema Melhior Verdel, tel.: 0 42 27/28 91 (do 23. septembra).
#	Bilčovs
REDNI OBČNI ZBOR Zveze slovenskih izseljencev
Čas: nedelja, 25. 9., ob 14. Kraj: pri Ogrisu v Bilčovsu Občni zbor bo tudi letos povezan s tradicionalnim DRUŽABNIM SREČANJEM, ki ga bodo s svojim nastopom obogatili člani domačega Slovenskega prosvetnega društva „Bilka“. Na občnem zboru bodo bivši izseljenci dobili tudi podrobna pojasnila o novih določilih zakona o oskrbi žrtev ter o enkratni častni priznavalnini (Ehrengabe), ki jo je Avstrija ob 50-letnici nacistične zasedbe sklenila za borce proti fašizmu in za žrtve nacističnega preganjanja.
#	Šmihel
VAŠKI PRAZNIK
Kraj: Davidov travnik
Čas: v nedeljo, 18. 9., ob 14. uri
Prireditelj: KPD Šmihel
Prireditev bo samo ob lepem
vremenu!
#	Brnca
TOLMUN IN KAMEN — NICHT WAHR JOHANN! (Tone Partljič)
Desetič — zopet na Brnci — malo drugače — nova zasedba Igrajo: Regina Wutti, Hanzi Urschitz, Marija Hrovath, Lojzi Gallob, Zofija Debevec, Marjan Gallob
Režija: Peter Militarov Scena: Saša Kump, Janez Debevec
Čas: petek, 23. 9., ob 20. uri Kraj: kulturni dom na Brnci Prireditelj: SPD „Dobrač“ na Brnci
#	Kotmara vas
VESELICA GORJANCEV
Čas: sobota, 24. 9., ob 20. uri Kraj: pri Pušniku v Šentkandol-fu pri Kotmari vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Gorjanci“ v Kotmari vasi
Za ples igrajo „Fantje iz Podjune“
•	Železna Kapla
16. SREČANJE ŠTIRIH PEVSKIH ZBOROV
’ Čas: sobota, 17. 9., ob 19.30 Kraj: farna dvorana v Železni Kapli
Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ v Železni Kapli
Sodelujejo: pevski zbor „Vasilij Mirk“ iz Primorske; pevski zbor „Bratov Milavec“ iz Brežic; pevski zbor DPD „Svoboda“ iz Kranja in pevski zbor SPD „Zarja“ iz Železne Kaple
Nagradno tekmovanje ZA MESEC SEPTEMBER:
1. NAGRADA: Martinovanje z Našim tednikom v Varaždinskih toplicah (od 12. do 13. novembra 1988) ter 10 knjižnih nagrad Mohorjeve knjigarne v Celovcu
Če ste ie uganili, kaj slika predstavlja, pošljite rešitev na uredništvo Našega tednika, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec.
STRAN u a petek,	r------------------------------
I T1 16. septembra 1988 STRAN -j j- petek,
———________________________________________I U 16. septembra 1988
Sport
Šport
Woschitz poslal Schauniga v gol
Bilčovs — Dellach 0:0
Bilčovs: Schaunig 5, Maierhofer 3 (71. Schlemitz 0), Partl 3, F. Quantschnig 3, Schellander 3, Hobel 4, Ogris 4, W. Kuess 3, Pesjak 3, A. Quantschnig 3 (74. Weber 0), J. Kuess 3.
Bilčovs, 200 gledalcev Sodnik: Mag. Fera (dober)
Vsi, ki so tokrat pričakovali visoko zmago bilčovškega moštva, so se tokrat krepko zmotili. Domače moštvo je vzelo nalogo proti zadnjemu na lestvici premalo resno.
Čeprav je igral Dellach vseh 90 minut defenzivno, so se bolj borili kot domačini. Tudi tokrat so bilčovški napadalci po vrsti razočarali, že v zadnjih tekmah
Repo Micheu je prišel in Globasnica je zmagala
Tinje — Globasnica 0:3 (0:0)
Globasnica: Kaiser 4, Vugrinec 4, Hutter 4, Schatz 3, H. Micheu 3, Matschek 4, P. Micheu 4, E. Pajančič 4, Thonhofer 3, Sadjak 4, Gregorič 4.
Tinje, 150 gledalcev Sodnik:
Strelci: Sadjak (60.), Pajančič (70.), Matschek (78.).
Z nekoliko spremenjeno postavo so tokrat nastopili Glo-bašani v Tinjah. V sredini je tokrat po dolgem igral Repo Micheu, ki je odlično režisiral igro in jo vedno v pravem trenutku pomirjeval. Dokler so imeli Tinjčani še dosti moči, jim je uspelo s srečo braniti napade Globašanov. V drugem
Podligavzhod
Leitgeb za dve tekmi zaprt — Pucki v gol
Žitara vas — Šmihel 2:0 (1:0)
Šmihel: Leitgeb 4, Andrej 3, Pajenk 3, Am-brosoh 3 (57. Pucki 4), Šumnik 3 (68. A. Berchtold 3), Djurič 2, Motschilnik 4, Groß 3, Grubelnik 3, W. Berchtold 4, Blažej 3. Žitara vas, 300 gledalcev Sodnik: Kaimbacher (dober)
Strelci: H. Krische (39.), Markoutz (77.). Rdeči karton: Leitgeb (57.) oz. Drobesch (32.).
Zelo neš_portno je potekel derbi med Zitaro vasjo in Šmi-helčani. Sodnik Kaimbacher je izključil kar dva igralca; sploh je bila igra zelo trda in nešportna.
Novinec v podligi iz Žitare vasi je bil celotno tekmo v terenski premoči, imel je tudi večje število možnosti za zadetek.
V naslednji tekmi na doma-čem igrišču pa se bodo Šmihel-čani pomerili z zadnjim, s Šentvidom. Tokrat trener Pajenk na vsak način zahteva jasno zmago-
Podliga-zahod
1.	Irschen	6	3	3	0	13:8	9
2.	Sachsenb.	6	3	2	1	14:9	8
3.	Weißenst.	6	3	2	1	8:3	8
4.	Brnca	6	4	0	2	7:5	8
5.	Baško jez.	6	4	0	2	9:9	8
6.	Vernberk 6 3 12 16:14 7
7.	Bilčovs	6	2	2	2	7:9	6
8.	Radenth.	6	2	13	10:9	5
9.	Rožek	6	1	3	2	7:8	5
10.	Šentjakob	6	2	1	3	5:12	5
11.	Lienz	6	1	2	3	5:6	4
12.	Treffen	6	1	2	3	9:12	4
13.	Lendorf	6	0	4	2	9:12	4
14.	Dellach 6 114 5:8 3
iz najboljših pozicij niso bili zmožni dati gola. Edino vratar Schaunig, ki je dobil od trenerja-igralca Woschitza zaupanje, je igral zadovoljivo.
						
1. Žrelec	6	5	1	0	22:4	11
2. Železna K.	6	4	1	1	10:6	9
3. Velikovec	6	2	4	0	9:4	8
4. Sele	6	3	2	1	8:8	8
5. Gurnitz	6	2	3	1	9:7	7
6. Grebinj	6	2	2	2	15:11	6
7. Metlova	6	3	0	3	8:11	6
8. Reichenf.	6	2	1	3	10:11	5
9. KAC	6	1	3	2	4:5	5
10. Šentpavel	6	2	1	3	12:14	5
11. Giobasnica6		1	3	2	7:13	5
12. Sinča vas	6	1	2	3	7:6	4
13. Galicija	6	1	1	4	6:10	3
14. Tinje	6	1	0	5	6:23	2
polčasu pa so gostje iz Globasnice vedno bolj napadali na nasprotna vrata, in v 60. minuti jim je prvič uspelo premagati nasprotnega vratarja, po prvem zadetku pa se je domače moštvo postavilo v obrambo, Globašanom pa je uspelo dati še dva zadetka, zmaga pa bi lahko izpadla še višje.
1. Šentlenart 6		4	2	0	16:4 •	I0
2. Žitara vas	6	4	1	1	11:2	9
3. Ruda	6	4	1	1	9:4	9
4. Mostič	6	3	2	1	11:6	8
5. Šentandraž6		3	1	2	12:9	7
6. Klopinj	6	2	3	1	4:5	7
7. Treibach	6	3	0	3	18:14	6
8. Dobrla vas 6		2	2	2	11:10	6
9. Liebenf.	6	3	0	3	8:10	6
10. ASK/EDV	6	2	1	3	12:9	5
11. Frantsch.	6	2	1	3	11:11	5
12. ASV	6	1	1	4	4:9	3
13.Šmihel	6	1	1	4	6:15	3
14. Šentvid	6	0	0	6	1:26	0
Nogometne tekme:
SAK - LIENZ v nedeljo, 18. 9. 88, ob 16.30 uri Pod 23 — 14.30
ASV Lienz - Bilčovs v nedeljo, 18. 9., ob 10. uri
ASKÖ Šmihel — Šentvid v nedeljo, 18. 9. 88, ob 16.30 uri
Pridejo v nedel fana-
tični navijači Bjenza?
87 minut je SAK napadal vrata Magdalena in šele 3 minute pred koncem dal več ko zasluženi gol. SAK je igral v Magda-lenu z velikim pritiskom in je dokazal, da letos igra mogoče celo boljši nogomet ko lani, proti izredno defenzivnim domačinom pa je tokrat našla žoga pot v gol le enkrat.
SK Magdalen - SAK 1:1 (1:0) SAK: Dalanovič 4, Stern 2, A. Sadjak 5, F. Sadjak 2, Kreutz 3, Čer-tov 3, Luschnig 4, Kunčič 3 (57. Gorenšek 0), Burger 4, Hanser 4, Blajs 3;
Magdalen, 150 gledalcev Sodnik: Hauk (pustil domačinom zavlačevati tekmo, prekrške nad Hanserjem ni kaznoval primerno) Strelca: Hasitzka (3. prosti strel) oz. Hanser (87. prosti strel)
Že v 3. minuti je libero Hasitzka z dejansko izredno ostrim prostim strelom, ki ga je le redko videti, povedel na 1:0 za Magdalen. Po zadetku je SAK prevzel iniciativo in skušal z vso silo izenačiti. Toda bolj so se trudili slovenski atletiki, manj jim je uspelo. Magdalenčani so stali deloma z vsemi enajstimi igralci v lastnem kazenskem prostoru in so z zadnjimi' silami in napori branili svoj gol.' Ker je SAK predvsem v drugem polčasu že brezpogojno napadal, je Magdalen prišel v dveh protinapadih do dveh odličnih možnosti, toda njihovi napadalci so bili popolnoma nezmožni. SAK je bil vso tekmo optično v veliki premoči, toda Izkupiček je bil dejansko minimalen. Zunanja branilca, predvsem Franc Sadjak, sta imela vso tekmo prostora na pretek, toda v ofenzivi nista prav vedela kaj početi z žogo.
Več ko zasluženo točko je potem spet enkrat zagotovil Artur Hanser, ko je v 87. minuti poslal prosti strel v gol.
„Naslednji tekmi bosta
pokazali, ali bomo igrali za vrh“
Trener Lojze Jagodič
V nedeljo pride Rapid Lienz
V nedeljo je v gosteh v Celovcu moštvu iz Lienza, ki vodi na lestvici. Lani je SAK premagal Lienz doma 3:1, tedaj so hoteli vdreti na igrišče fanatični navijači Lienza. Zato bo SAK letos posebno pozorno pazil, da na igrišču ne bo prišlo do nobenih izgredov.
Galo še izpade
Erwin Galo proti Lienzu še ne bo mogel igrati, ker ima natrgano mišico. Dr. Halm je igralcu do konca oktobra prepovedal igranje, verjetno pa bo Galo nastopil že proti Brežam/Friesach.
SAK je vložil protest
Slovenski atletski klub je ta teden vložil pri protestni komisiji KFV protest proti visoki kazni (1 leto) za trenerja Jagodiča, ki jo je dobil za rdeči karton 27. 8. 1988 v Pliberku. SAK je prepričan, da je kazen povsem nepravična, kar se ie izkazalo tudi pretekli konec tedna, ko je v I. ligi Herbert Prohaska za majico vlekel sodnika Wieserja k stranskemu sodniku Fischerju in ni dobil niti rumenega kartona. Jagodič pa je dobil kar 1 leto (I).
SAK pa bo protestiral tudi proti Postopanju Pliberških rediteljev, ki niso ščitili igralcev SAK, ampak so udarili trenerja Jagodiča.
Odločitev, da bodo tekmo Pliberk — SAK (verjetno 1. novembra dopoldan) ponovili, pozdravlja SAK, ker je to edina prava športna odločitev.
„Če premagamo Lienz, bomo gotovo med prvimi tremi“
Tekma režiserjev?
Globasnica — DSG Sele v nedeljo, 18. 9. 88, ob 17. uri
Režiser Selanov:
Jože Stanko
Bosta režiserja obeh moštev tokrat odločila derbi? V Globasnici vodi od zadnje tekme naprej spet režijo Pepo Micheu, ki je lani rešil Globašane pravzaprav pred izpadom. Pri Selanih pa še vedno čakajo na formo legionarja Jožeta Stanka. Kdo od obeh bo torej v nedeljo bolje vodil svoje moštvo, je veliko vprašanje, zelo veliko pa seveda odvisno od tega, s kakšno taktiko bosta šla trenerja Vugrinec in Fera na igrišče.
Režiser Globasnice: Pepo Micheu
Manfred Luschnig
						
T Lienz	6	5	0	1	13:6	10
2. Matrei	6	5	0	1	11:8	10
S. Trg	6	3	3	0	17:3	9
4. Breže	6	2	4'0		10:7	8
5. Mölltal	6	3	2	1	10:7	8
6. SAK	5	2	2	1	12:6	6
?. Borovlje	6	2	1	3	9:8	5
8. Wietersd.	6	2	1	3	8:11	5
9- Pliberk	5	1	2	2	7:9	4
10. VSV	6	1	2	3	5:11	4
11- Wolfsberg	6	1	2	3	4:10	4
12. Šentvid	6	1	1	4	6:7	3
13. Magdalen	6	0	3	3	7:14	3
14. Šmohor	6	0	3	3	5:17	3
Ostali rezultati: Wietersdorf — A. Wolfs-berg 1:1, Šmohor — Breže 1:1, Pliberk — Bo-r°vlje 3:1, FC Mölltal — SV Šentvid 2:1, Trg Matrei 5:0, Lienz — VSV 2:1;
Je bil
tokrat
najboljši
selski
napadalec
proti
Grebinju:
Pavel
Čertov.
Srečna zmaga t za Selane
DSG Sele — Grebinj 3:2 (1:1)
Sele: Milan Oraže 4, K. Hribernik 3, Užnik 3, Mačk 4 (46. Wieser 4), Kulmesch 4, Olip 3, Oraže 3, Jože 2 (70. Fera), P. Čertov 5, A. Oraže 4, N. Hribernik 3.
Sele, 100 gledalcev Sodnik: Jäger (dober)
Strelci: P. Čertov (25.), Wieser (80.), Z. Oraže (86.) oz. Zechner (30.), Bierbaumer (65.).
Predvsem mlajšim igralcem velja tokrat pohvala. Do zadnjega so se borili in s tem zagotovili obe točki. V prvem polčasu so bili Selani boljše moštvo, odigrali so nekaj lepih akcij Pavel Čertov pa je v 25. min. poskrbel za prvi zadetek
za Selane. Po hudi napaki selskega libera pa je Grebinj-čanom uspelo izenačiti.
V drugem polčasu pa sta obe moštvi igrali zelo slab nogomet, žoga je bila največ časa samo v zraku. Vezni igralci Selanov, zapovrstjo rutinirani igralci, tokrat niso bili v stanju pomiriti igro in prevzeti iniciative. Moštvo iz Grebinja je igralo zelo samozavestno in celo povedlo na 2:1. Mladi napadalec Pavel Čertov, tokrat nedvomno najboljši igralec na igrišču, pa je potem pripravil še dva zadetka in s tem zmago.
Zmaga za Selane pa je bila res srečna, saj so imeli Gre-binjčani še v zadnji minuti odlično možnost, na srečo pa žoga ni našla poti v gol.
„Žongler“ Luschnig naprej v formi
Manfred Luschnig jemlje letos nogomet resno. Od vsega začetka je pridno treniral in tudi na igrišču mu gre presenetljivo dobro. Luschnig, ki je igral pol leta za Ri-karjo vas in prej pol leta v rezervnem moštvu SAK, se trenutno dobro razume tudi s trenerjem Jagodičem, ki ni hotel več prav verjeti Luschnigu. Posebno veseli Lu-schnigove „vrnitve“ na igrišče pa so gotovo navijači, ki jih ima „žongler“ še vedno zelo veliko.
Magdalen — SAK rez. 0:4 (0:1)
SAK: Smrečnik, Wakounig, Sadjak, Gregorič, Sturm, Kumer (F. Wieser), Jovičevič, Taler, r‘ Pasterk (Isopp), Krištof, Woschitz;
Gole: Krištof (2), Jovičevič, F. Wieser Spet visoka zmaga II. moštva, ki je že 10 tekem brez poraza. Mladi Isopp je pripravil dva zadetka, blagajnik SAK Krištof pa je zadel dvakrat v črno.
SAK - Austria 1 šol. 0:1 (0:1)
Srečna zmaga celovške Austrie. Šolarji SAK so igrali sicer dober nogomet, toda pred golom so tokrat odpovedali.
KAC - SAK pionirji 4:1
Gol za SAK: Možina. KAC šteje med najboljša moštva na Koroškem, tako da mladi fantje v prvi prvenstveni tekmi niso prišli še do zmage.
Dr. Ramšak ostane trener v Pliberku
V primeru, da bi Pliberk preteklo kolo zgubil proti Borovljam, je trener Pliberčanov dr. Ramšak najavil svoj odstop. V istem položaju je bil dr. Ramšak tudi že lani, ko ga je potem visoka zmaga proti Šentvidu (9:0) rešila. Pliberčani so zmagali proti Borovljam 3:1 in dr. Ramšak bo zdaj naprej ostal trener v Pliberku, ker so v zadnjem času presenetljivo hitro stopili kritiki na dan.
Ostala moštva SAK:
Avstria II — SAK mini v petek, 17. 9., ob 17.10
v celovškem stadionu
SAK — Trg mini I v torek, 20. 9., ob 16. uri
SAK — Avstria mini I v petek, 23. 9., ob 16. uri
na Košatovem igrišču
Velikovec — SAK šolarji v petek, 17. 9., ob 16. uri
Peter Wrolich na pripravah za prvenstvo na gori
Avstrijski šolarski šampion v kolesarjenju Peter Wrolich se trenutno pripravlja na avstrijsko prvenstvo v kolesarjenju na strminah, ki bo 25. septembra v Bad Ischlu v Zgornji Avstriji. Wrolich: „Dve bronasti kolajni in ena zlata na letošnjih avstrijskih prvenstvih — manjka samo še srebrna — to si pa hočem pridobiti na strminah v Bad Ischlu! — če pa bo slučajno zlata, pa tudi ne bom jezen!“ Tako se je odpravil s klubskimi kolegi na posebne, desetdnevne priprave v dolino Vinodolskega, kjer so v hribih in gorah Drvenika primerne proge za treninge. Tamkajšnje ceste, ki so dobro urejene, so skorajda proge brez prometa, strmine menjajo z ravninami, tako da so dani tudi s strani pokrajinskih razmer idealni pogoji za trening v intervalih. Po trikrat na dan se vzpenjajo mladi kolesarji po gorski cesti v Grižanje, tako da pridejo z ogrevanjem na približno 60 km na dan.
Milan Hribernik osvojil 5. mesto na svetovnem prvenstvu
Pretekli konec tedna je slavil mladi Radišan Milan Hribernik do zdaj svoj največji uspeh v karieri. Na svetovnem prvenstvu v semi-contactu v Flatachu v kategoriji prvakov črnega pasu le s smolo zgrešil finale in s tem kolajno.
Na žalost mu je manjkalo še nekaj rutine, v hektičnem dvoboju je imel nasprotnik iz Nizozemske več sreče in je zmagal s 3:4.
Radišan Milan Hribernik
Že četrtič so vabili mladinci iz Globasnice na globaško žeg-nanje. V soboto zvečer so priredili pravi mladinski praznik. Poleg plesa z ansamblom „Rendezvous“ in promocije nove kasete in plošče ansambla, je mladino še obiskal znani smučar Bojan Križaj. Marjan Velik pa je s svojo ORF-disco in izbiro uspešnice meseca skrbel, da odmori niso bili dolgočasni.
Skupina „Rendez-vous“ z menežerjem Sadovnikom, ki ima menda s skupino še velike načrte
Presenetilo je organizatorje, da je imelo žegnanje v medijih velik odmev. Letos je naznanil žegnanje tudi Ö3. V polni dvorani smo v soboto videli urednike Tednika, Vestnika, KTZ, ORF in RTV-ja. Na tem mestu pa se Globaška mladina zahvaljuje Našemu tedniku, ki je z velikim interesom podprl v časopisu globaško žegnanje.
Pod lipo se je letos zbralo spet veliko Globašanov. Srečanje je potekalo ob prijetnem petju vseh, ob zvokih šmihelske godbe in ob pivu, ki so ga točili brezplačno. Globaški podjetniki in politiki ter fara so ga plačali. Lipa združuje vsaj enkrat v letu vse Globašane.
Ob vseh teh posebnostih so pa letos presenetili strelci. Ob zgodnjih jutranjih urah je začelo „pokati“ in ni prenehalo do opoldanskih ur. Po dolgem času je spet zaživela navada, katere ne najdeš več povsod. Menda pa je nekdo strelcem povedal, da so streljali samo za Slovence v Globasnici in se tako rešil, da ni bilo treba plačati runde piva za strelce. Strelci sami pa so še dolgo v večer premišljevali, ali res za Slovence drugače poka kakor za Nemce.
Nedeljo večer in s tem tudi globaško žegnanje so zaključili Mešani pevski zbor „Peca“, Moški pevski zbor „Franc Leder-Lesičjak“, Cerk-
veni pevski zbor, Gemischter Chor Globasnitz in otroška folklorna skupina. Ansambel Yeti pa je zaokrožil večer.
Seveda so pa žegnanje obiskali tudi številni častni gosti. Med drugim so se pojavili predsednik Narodnega sveta Matevž Grilc, glavni urednik Našega tednika Janko
Kulmesch, župan Albert Sadjak, podžupana Janez Hudi in Walter Gutovnik, župnika Florian Zergoi in Peter Sticker ter kaplan Janko Krištof.
Vsi udeleženci globaškega žeg-nanja pa so bili mnenja, da je zelo važno, da ohrani globaška mladina ta domači slovenski in pristni običaj. Saj je skoraj že povsod na dvojezičnem ozemlju žegnanje
ponemčeno. Marsikdo pa bi si v teh krajih želel, da bi požarne brambe in druga nemška društva upoštevala toliko slovenskega jezika kakor so Globašani nemškega v Globasnici.
Albert Sadjak, župan: Zadnja štiri leta je bilo globaško žegna-
nje bolj tiho in praznovali smo bolj v družinskem okviru. Pred štirimi leti je poživila Globaška mladina ta običaj. Kot župan sem zelo vesel, da je prišlo do žegnanja v tem obsegu in v tej koncepciji, kajti v današnjem času, ko vse drvi v gotove lokalitete in supermoderne prireditve, je tembolj potrebno, da se poživijo stari običaji pod lipo, ki so bili rojeni v našem
kraju. Vesel sem, da se praznuje globaško žegnanje spet bolj živahno in s kulturnim aspektom-Žegnanje je primerna družabna ih društvena prireditev, kjer se v večji obliki srečavajo domačini, tujci in turisti. To se pravi, da se na široki platformi znajde ljudstvo in tako lepo po domačem pokramlja in tudi debatira časovne in aktualne probleme.
Neža Krajger, nekdanja farovš-ka gospodinja: Pri pranganju včasih nismo tako praznovali. Tudi takšnega srečanja ni bilo. Žegnanje je bilo bolj cerkveno. Jaz sem vedno bila in sem še za petje in smeh, čeprav sem že stara 77 let. Zelo se mi dopade.
Adolf Krivograd, trgovec: To je
bilo pravo staro žegnanje. Skupai pridejo in se pogovarjajo v domačem jeziku. Seveda pa je škoda, da je vedno več tistih, ki se asimilirajo in ne obvladajo več svojega materinega jezika.
Valter Gutovnik, podžupan: Vsa
zadnja leta, odkar Globaška mladina organizira žegnanje, sem bil prisoten in mislim, da je pravilno, da se na ta način praznuje globaško žegnanje. Mladina je na pravilni poti.
Bernardo Sadovnik
Globaško žegnanje — tudi letos pravi vaški praznik
Globaška folklorna skupina je nastopila v nedeljo
Znani smučar Bojan Križaj se je počutil v družbi domačink zelo dobro