ZAPOSLOVANJE
Nove prebivalce sprejeti kot Ijudi
Komite mestne konferenceŽKS Ljubljana in predsed-stvo mestnega sveta ZK Ljubljana, sta na skupni seji obravnavala družbenopolitični položaj delavceviz dru-gih območij Slovenije in iz drugih republik in avtono-mnih pokrajin, zaposlenih v Ljubljani.
Iz gradiva ter sprejetih stališč in sklepov na seji posredujemo najpomembnejše ugotovitve.
LJUBLJANI PRIMANJKUJE DELAVCEV
Hiter družbenoekonomski razvoj Ljubljane nudi velike možnosti zaposlovanja, saj po-treb po kadrih združeno delo v mestu ne more pokriti iz na-ravnega prirastka. Tudi prise-litveni prirastek iz območja Slovenije ne zadostuje, zato je dotok delavcev iz drugih pre-delov Jugoslavije našemu go-spodarstvu potreben.
Povprečna stopnja zaposlo-vanja v zadnjih petih letih je
dosegala 4,5%, v letu 1971 je presegala celo 5% (5,4%). Srednjeročni plan družbenoe-konomskega razvoja Ljublja-ne naglaša zajezitev visoke stopnje zaposlovanja, ki ne bi presegala 2% letno do 1980.1e-ta. V prvih dveh letih pa smo planirano stopnjo izrazito pre-koračili (1977. leta je bila stop-nja zaposlovanja 3,7%).
Za vrsto gospodarskih pa-nog ljubljanske industrije je značilna prenizka stopnja av-tomatizacije in prepočasna modernizacija      proizvodnih
sredstev. To pa narekuje uva-janje večjega števila predv-sem polkvalificiranih in nek-valificiranih delavcev.
Tako se v Ljubljano že vrsto let naseljujejo delavci iz go-spodarsko manj razvitih ob-močij Slovenije in Jugoslavi-je. Letno se zaposli v gospo-darstvu okoli 6000 delavcev, od tega okoli polovica iz dru-gih republik in pokrajin.
Tako intenzivno doseljeva-nje poraja pri delavcih vrsto problemov, ki zadevajo vpra-šanja njihovih najosnovnejših življenjskih, zlasti stanovanj-skih pogojev, delovnih ra-zmer, medsebojnih odnosov in pravilnega akceptiranja v okviru delovnih organizacij, možnosti kulturnega, športne-ga in drugega rekreativnega življenja, predvsem pa uspeš-nosti in intenzitete vključeva-nja v naše celotno družbeno življenje.
Vključevanje v novo sredino
Prebivalci, ki jih zakonitosti migracijskih procesov pripe-ljejo iz gospodarsko manj ra-zvitih področij s slabšimi za-poslitvenimi možnostmi v mestna industrijska središča, se srečujejo z vrsto težav, ki so lastne imigrantom. Dolgotraj-no in mučno je urejevanje zla-sti stanovanjskih razmer; vključevanje priseljencev v novo družbeno okolje, ki jih gleda tudi z nezaupanjem in ni povsem odprto do njih, često spremlja osamljenost, razoča-ranost, prizadetost. Boleče je opuščanje starih tradicional-nih vzorcev življenja^norm in vrednot, ki so delavcvi v njego-vem domačem okolju izpopol-njevale življenje, mu prinašale zadovoljstvo, notranjo trdnost in zaupanje vase. Prilagajanje novim razmeram in ljudem z drugačnimi navadami in mi-selnostjo terja veliko napora, skrbi in negotovosti, kar pa se odraža v ravnanju in celotni osebnosti tega priseljenca, ki se neredko prvič sreča s proce-som organizirane zaposlitve, ki poteka pri stroju, pri teko-
čem traku ali kako drugače, terja nenehno osem ali še več urno koncentrirano delo ob podreditvi delovni disciplini. Ce je prejšnja zaposlitev de-lavca temeljila na drugačni or-ganizaciji dela (npr. v okviru kmečkega gospodarstva), je lahko razkorak med eno in drugo obliko dela velik in je lahko osnova za nezado-voljstvo in neskladnosti nje-gove celotne osebnosti.
Reševanje teh, in vrste dru-gih vprašanj pa bo odvisno predvsem od družbe, ki spre-jema priseljenca, od njene pri-pravljenosti, da humano, sa-moupravno in socialistično obravnava ta vprašanja. Hitre-je in intenzivneje se vključuje-jo imigranti v novo okolje, -manj je težav in neskladnosti, ki pogojujejo tako njega same-ga, kot tudi družbo. Imigranti iz različnih kulturno-zgodo-vinskih jezikovnih in nacio-nalnih območij pa potrebujejo še posebno pozornost, saj iztr-ganost iz njihove nacionalne sredine sproža, poleg vseh ob-čih,   še   nekatere   specifične
probleme.
B. Č.
(Se nadal/uje)