91 J
Slovenska stran

PIŠETA IN UREJUJETA:
Lojze Košorok in Pavla Gruden
Wé.


KAR PO DOMAČE
Nekdaj sem bila članica Liberalne stranke v Avstraliji, ki je edina stranka, ki sem ji kdaj pripadala. Toda, ko sem v njej spoznala, da ne ščiti interese malega človeka, sem jo zapustila, nisem pa prenehala opazovati	delovanje Liberalnega Etničkega Koncila, ki so ga simpatizerji nacizma z izgovorom, da so borci protiv komunizmu, izkoriščali v svoje politične namene ne oziraje se na to, da so izkoriščali s tem tudi Liberalno stranko ter odvzemali ugled njenim dobronamernim članom.
Nacisti
V	danas že pokojnemu Liberalnemu Konilu so se skrivali bivši nacistični kol-aboratori in hlapci, narodni izdajalci in pora ženi nep-rijatelji človeštva, ki so zidali svoje, ljudskim pravicam sovražne upe in bolne ambicije ne samo na račun protikomunizma ampak na račun Avstralije, ki jim je nevede ponudila ne samo zavetišče ampak tudi skrivališče, v kateremu so nemoteno par let kovali svoje umazane načrte. Ne samo da jim je Etnični Koncil v okviru Liberalne partije služil kot odskočna deska za njihove umazane, tajne načrte za vzspostavo nacistične ideologije, ne samo da jim je nasedel velik del anglosaksonskega ljudstva, nasedla jim je celo Federalna vlada.
V	svoje temne vode so pritegnili število uglednih avstralskih politikov in poštenih ljudi, ki so nasedli njihovim protikomunistič-nim govorom, razgledanosti, uglajenosti in hitremu vzpenjanju po liberalni politični lestvici.
Lažnjivci
Zanimivo je kako so laž-
njivci v Etničnem Koncilu Liberalne stranke pridobili na svojo stran celo poštenjake, ki so z njimi rama ob rami delali za dobrobit svoje stranke, a so v resnici, nekateri od njih tako globoko zabredli v mreže nacistov, da so z njimi v javnosti nastopali v korist izkoriščevalcem avstralske demokracije, ne samo v svojo škodo ampak celo na škodo zunanje politike Avstralije.
Danes so razkrinkani, Koncil je'padel in z njim so padli številni dobronamerni ljudje, kateri si bodo le z velikimi težavami zopet pridobili zaupanje partije. Z njimi vred pa so padli tudi oportunisti, ki so računali na položaje privili-girancev v političnem stroju Liberalne stranke. Kdor visoko leta - nizko pade.
Resnica zmaguje
Spominjam se še, ko sem dopisovala v nekem angleškem etničhem tedniku in vodila težke borbe z enim od urednikov, ki je pripadal tistim "neznanim junakom", ki so se v božjem imenu borili na strani nacistov, da bi se po Hitlerjevi zmagi vrnili na svoje stolčke in položaje nad preprostim,	nevednim ljudstvom.
"Napadaj kapitalizem kolikor hočeš", mi je dovoljeval. Toda na vso moč me je skušal preprečevati v mojih napadih na Etnični Koncil Liberalne stranke, ker se je bal resnice, ki sem jo prinašala v svojih dopisih. Čim bolj mi je nasprotoval, toliko bolj sem bila uporna. Resnica je ostala na moji strani. On sam pa je zginil s pozornice.
Zginil je tudi Etnični Koncil. Po izdajalcu gori, po izdajalcu doli. RESNICA IMA RAVNO POT.
Pavla Gruden
KANADA - Tom Ložar, doktor literarnih znanosti univerze v Torontu, predavatelj na Vanier Co-Ilegeu v Montrealu, je v Društvu za primerjalno književnost Slovenije predaval o svojih pogledih na družbeno angažirano literaturo današnjega Quebeca, ki je v kulturno političnem pogledu trenutno najbolj razgibana kanadska provinca. Obravnaval je vzporedni razvoj francoske in angleške literature v Kanadi, to je posebno dinamiko dvojezičnega kanadskega literarnega dogajanja.
VZVOD SPORAZUMEVANJA
V	Kopru srečanje narodnosti sosednjih dežel - Enotna misel predstavnikov vseh narodnosti: izmenjava izkušenj koristi skupnim prizadevanjem
Narodnostne skupnosti v tem delu Evrope so zelo važen element sožitja med narodi in lahko veliko prispevajo k razvoju odnosov, so med drugim poudarili na prvem dnevu četrtega srečanja narodnosti sosednjih dežel, ki je bilo v Kopru. Udeležiliso se ga razen gostiteljev, to je predvsem italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, še predstavniki koroških Slovencev, predstavniki madžarske narodnosti, ki živijo v Sloveniji in na Hrvaškem, predstavniki Slovencev, ki živijo v Italiji ter zastopniki Slovencev in Hrvatov iz Madžarske.
Doslej so bila tri taka srečanja predstavnikov narodnosti iz sosednjih dežel. Današnje se je začelo z uvodnimi opisi razmer in življenja	posameznih narodnosti.
V	imenu gostitelja, Zveze Italijanov v Jugoslaviji, je njen predsednik Mario Bonitto opisal, da je bilo letošnje leto, 35-letnica ustanovitve italijanske unije, še posebej pomembno, saj je zveza dobila za svoje delovanje visoko odlikovanje predsednika republike. Po njegovih besedah je delegatski sistem kot os celotne socialistične demokracije v praksi potrdil, da je to tudi velika možnost za polno uveljavljanje pripadnikov italijanske narodnosti, saj so prisotni v vseh delegatskih okoljih.
Kot eno izmed izredno perečih nalog je navedel obravanavanje	pro-
blematike vzgoje in šolanja, kjer je letos uspelo, da po daljšem obdobju vpis v italijanske šole ni manjši.
Predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter je v opisu razmer koroških Slovencev navedel, do so pogoji slabši kot so bili, preden je avstrijska vlada sprejela nekatere zakonske predpise navidezno slovenski narodnosti v prid, v resnici pa v škodo in v nasprotju s 7 členom avstrijske državne pogodbe. Ta zakondaja deli koroške Slovence na več kategorij, skuša jih razcepiti in odtrgati od vodstva. Koroški Slovenci se morajo bojevati proti asimilaciji, za demokratično dvojezičnost, uvedbo obveznega pouka slovenščine v vseh krajih, kjer so Slovenci in za gospodarsko krepitev položaja.
Položaj slovenske narodnosti v Italiji se od zadnjega srečanja predstavnikov narodnosti sosednjih dežel ni spremenil, prej bi rekli, da je "bolj zaskrublj-ujoč, je dejal predsednik SKGZ Boris Race. Proti Slovencem na tržačkem in SJovenski Benečiji se je razvila zaskrbljujoča sovražna nacionalistična kamp-
anja, katere nosilci so nasprotniki sodelovanja in sožitja. Vplivati skušajo na javnost ne le zato, da se globalna zaščita Slovencev ne bi premaknila z mrtve točke, temveč bi radi skrčenje	pribojevanih narodnostnih pravic.
Predsednica skupnosti Madžarov, ki živijo na Hrvaškem, Irena Kovacs, je prikazala, kako je madžarska narodnostna skupnost vključena v vse družbeno življenje. V imenu Slovencev in Hrvatov, ki živijo na Madžarskem, je govoril Istvan Laszlo iz Železne županije. Dejal je, da v skladu z internacionalistično politiko tako v organih oblasti kot v domovinski fronti dajejo velik poudarek demokratičnemu enakopravnemu razvoju manjšinskih narodnosti, še posebej glede možnosti za dvojezičnost, za vzgojo v materinem jeziku in razvoj avtohtone kulture. Koristni so stiki, ki jih imajo tako z madžarsko narodnostno skupnostjo, ki živi v Po-murju, kot tudi z republiko Slovenijo.
Pripadniki madžarske narodnosti, ki živijo v Sloveniji, so po besedah Ist-vana Mihovicsa dosegli iz redno ugodne pogoje za razvoj z modelom dvojezične šole, ki je letos slavila dvajset letnico. Ta je vzorec za dvojezičnost na celotnem mašanem območju. Ne velja le za pripadnike madžarske narodnosti, temveč za vse prebivalce, kajti eno-, stranska vzgoja bi pomenila tudi nevarnost za razvoj asimilacije.
VSAKO JUTRO KISLO ZELJE Z OCVIRKI
Leta človeku niso vedno v breme, pa čeprav jih je že skoraj sto. Šrinov ata iz Zavrha pri Trojanah bo slavil 2. decembra 96 let, a je še vedno čil in zdrav, pa tudi še zelo delaven, saj njegove pridne roke v dolgih zimskih večerih splete-jo tudi do 30 slamnatih peharjev, s svojim nepogrešljivim pipcem pa izrezlja še mnogo koristnih reči, ki na kmetih vedno prav pridejo.
Pred prvo svetovno vojno je za boljši kos kruha odpotoval v Ameriko, a se je že po štirih letih vrnil nazaj v domovino. "Kar vse leto sem moral delati v rudniku, da sem zaslužil za vožnjo nazaj," pravi. Po vrniti v domači kraj ga je pot za zaslužkom spet popeljala v tujino, v Avstralijo.
Po prvi svetovni vojni je delal v rudniku Zagorje, po "šihtu" pa ga je vedno še čakalo delo na kmetiji, na katero je še danes zelo ponosen.
Kadar se srečamo s tako spoštljivo starostjo, se nehote pobaramo, kako da tako visokih let? "Vsako jutro jem kislo zelje z ocvirki, ki ga znajo prav pripraviti le moji domači!"
Novice in zanimivosti
IZID DRAGOCENE GRAMOFONSKE PLOŠČE
Kulturni dogodek nacionalnega pomena: s temi besedami se lahko začne poročilo o izidu gramofonske plošče "Porabje", na kateri je zbranih devetnajst zvočnih primerov izvirne ljudske glasbe. Ta plošča je namreč šele prvi kamenček v mozaiku "Slovenske glasbe" (predvidoma naj bi izšlo dvanajst plošč), na katerih bodo predstavljene pesmi in instrumentalna glasba iz Rezije, Beneške Slovenije, s Tržaškega, Koroške, Goriškega, z Gorenjske, s Štajerske, iz Prekmurja, Bele Krajine, Dolenjske, s Primorske in z Notranjske, na koncu pa še "zvočni prospekt", pregledni izbor nekaterih najznačilnejših zvočnih primerov naše etične ustvarjalnosti.
BANJALUKA - Več kot 150 znanstvenih in dru-žbeno-političnih delavcev iz vse Jugoslavije je v Ba-njaluki na znanstvenem posvetovanju z naslovom "Narodnostno vprašanje o jugoslovanski teoriji in praksi" poskušalo z različnih vidikov osvetliti velikanski prispevek, ki ga je reševanju narodnostnega vprašanja prispeval Edvard Kardelj.
LJUBLJANA - 9. novembra so s priložnostno slovestnostjo pri Hrušici označili začetni del na pomembnem prometnem objektu, tako imenovanem Karavanškem predoru, na meji med Jugoslavijo in Avstrijo. Slovesnosti so se udeležili avstrijski kancler Bruno Krejsky, predsednik koroške deželne vlade Wagner, predsednik jugoslovanske vlade Ves-elin Duranovič in predsednik slovenske vlade dr. Anton Vrattiša.
REKA - Največja angleška turistična agencija "Thomson Holiday" iz Londona bo po dveh letih zastoja v začetku prihodnjega leta spet začela pošiljati turiste v Jugoslavijo. Direktor te agencije te dni obiskuje nekatera turistična mesta v Sloveniji, Istri, na Kvarnerju in v okolici Dubrovnika, po tem pa naj bi podpisali pogodbo, ki bo pravzaprav pomenila povratek angleških turistov v Jugoslavijo, vsaj v večjem številu. Prve skupine Angležev bodo prišle že po novem letu.
LJUBLJANA - 8. novembra je bila na velikem odru Drama premiera gledališke komedije "Profesor Klepec" Ferda Kozaka, slovenskega dramatika, esejista, ki je večji del svojega literarnega dela napisal v času med obema vojnama. Tokratna uprizoritev je tretja predstavitev tega dela v Drami; po režiji Bratka Krefta v sezoni 1939-40, Vladimirja Skrbinška v sezoni 1950-51, jo je sedaj pripravil mladi slovenski režiser Janez Pipan.
DEVET DEFINICIJ
Kaj Je delovna spretnost?
Delovna spretnost je, da se spuetoaizogibaš čelnemu trčenju z delom.
Kaj Je delovni dbdpttna?
Delovna disciplina je vztrajanje na delovnem mestu tudi če nimaš dela.
Kaj Je organizacija dela?
Organizacija dela je, da pri mizi, preobloženi z delom, ničesar ne napraviš.
Kaj je team?
Team je skupina oseb, ki druga na drugo čakajo, da bo že kdo kaj storil; in če že kdo kaj stori, običajno ni sprejemljivo.
Kaj je moč besede?
Moč besede je nemoč molka...
Kaj je sprejemanje sklepov?
Sprejemanje sklepov je tiho upanje, da se bodo med izvrševanjem sklepov pojavile objektivne težave.
Kuj je soglasje?
Soglasje je nepripravljenost, boriti se za pravilnost svojega mnenja.
Kaj je sporazum?
Sporazum je akt, ki je predvsem zato, da nihče ne more trditi, da še nikoli ni ničesar prekršil.
M je minulo ddo?
Minulo delo je tisto obdobje, ko nam pri doseganju delovnih uspehov ni bilo enakega.
Japonci sami bogatijo uran
OKAJAMA,
- V Okajarrii, kakih 400 km jugozahodno od Tokia so včeraj odprli prvo japonsko eksperimen-
talno postajo za obogatitev urana. S polno kapaciteto bo začela delovati leta 1981; takrat bo proizvedla dovolj obogatenega urana, da bodo lahko napajali nuklearno centralo s kapaciteto 500.000 kilovatov.
MO>KE AM MOBEK nOBEAHTM MHCEKTE H %
OapaOHCKH WHBOT CHfyUHOr »vile
ApeBHa 4>iuio3otJ)CKa M3peKa «a je ose luto je myrube npa3-ho — BKiiie xao fla He Ba-xh. HHje je noSuo hhko Ofl HOBHX MHCJIHJiaija Beh jeflHa Bpcra HHcexaTa ko-ja je, no mhotom ocoSkhh-Ma, My«pMja oa nene nere
TM MpaBH cy jeflHOCTaBHO H MyAPO HCKOpKCTHJLH jeA~
ay pyxHy jayAcxy ocoOh-Hy: Küji je neo caer noc-Tao yMHoroMe BejiHxa «e-nohh j a — JbyflH cy SapjiM h 6¿najy pa3He órname CBy«a oko cefie — MpaBH cy
sonuw Ha roTQBy ■ 6orar>
M»ho MtmMjarypaM, wy tm Mpas je HajáeliM oc BafaM Ha cBeTy!
HayHHKKa kojm HcnuTyjy h>kxob jkhbot. CBe hito je uiynjbe flaHac je nyno — JsyTMx MpaBa.
OBaj CMhyuiHH Tpyff6e-hhx, nOCJIOBMHHO Bpe«aH, ynopaH, aoca^aH h JtyT, 3a Aaje JtyflHMa xojH JKiiae y caBpemehmm, h he cbmo tan bhm, crahobhma BMine nia-Bo6ojbe Hero hboko mho-ro bakhhjh h xchbothhjh npočjiesoi. M Maaa je Be-jihx CBera hckojihko mhjim-Merapa, o xyroM MpaBy je Aoca^a HarmcaHO mhoiht-bo HayHHHx cryAHja, kh>m-ra, hobhhckhx hjiahaka, no crao je jyHan y HeKHM np-
TaHMM (¿MJIMOBMMa, a CBH-
Ma KOjM cy MyKy MyHHjin c EbHM — cpeflCTBo Aa ce 3anjiame flena, crrparuHHje m oa Byxa, 6a6apore, By-KOfljiaKa.
fía jim je onpaBjjaHa to-jiHKa noBMKa Ha ManeuHor xyror Mpasa?
U,eo ceeT — ee/mna AenoHwja
OBor atyhy Ha3MBajy joui
w 4)apa0HCKMM MpaBOM (jiaT.
Monomwium pharaonis) jep ce CMaTpa «a je y Ha-rne noAHe€jbe, Gpo aobhma, h jim jeflhoctabho ha Kpi-i-jiHMa BeTpa, CTwrao ca scap Kor necKa ErMirra h aojih-He Hmia. Haj3as, y nann-
pyCHHM CBMIJHMa CIlOMHlfcy
ra h CTapoerunaTCKii xpo-HHHapH M , HayHHHUH, Ha-noMHH»yhH ab cy BejiHxy rjiaao6ojfay 3aflaBajin san h MpTBMM c|)apaoHMMa y HjMXOBMM paCKOXHHMM rpo6 KMqaMg.
AaHac je y CBery Tein-ko HahH KBaapaTHM XHJIO-MeTap 6e3 xy-rax MpaBa. Maxo CBoj MpaBJtM ne^M-rpe h Ji03y Byxy H3 Bpejior noffHeCjba, a h flaHac cy HajHeinhH y toitjihm craHOBHMa h KytiaMa, npnjia-roflmjim cy ce cbhm kjihmh-Ma, cbhm MepMAHjaHHMa h reorpacJjcKHM mnpHHaMa, h 3a MHore JByfle nocranH cmm6oji HanacTM, ^oca^e, HeyHHIIITMBOCTH m ynopHO-CTM.
Me!)yTKM, Kaj^a Oh th mc-th jbyah Majio naxjbHBHje nocmatpajih xhbot obhx Majmx HanacHMKa, Aonum oh a o jeahocrabhor 3aa-jbyhka. han 6h ce ahbhjih MpaBjbOj .jiaMerM", kbo iiito ce tojihko nyra ahse Kajs ra BHae «a jyHanKK ayne hjih hoch te per je-cemaaMa nyra Tesa oa CBor Ha0K0 KpxKor h «e-jaKor Tejiamna. Jep «y-
leAOH HoBo6eorpaQaHHH je eepo-
B00 RQ je AOBMTfbHBMjH Ofl Mgi-Ba, na je CBe HempH Hore cto-na ctqbho y naBope c boaom. km cyipa/iaH...
TpoBaTM. M — MapaBM he OTHhM Aa npaBe ApymTBO CBOjHM ($3apaOHMMa.
Me^yTHM, ano ce A63HH-ceKTyje caMO jeAaH, craH HanacHMHH he ce, CBOjHM u caMO H.HM3 3H3HPÍM KaHa-
jiHMa vl nyTeBHMa, jeAHO-CT3BHO npeCeJIHTM KOA KOM
nrMje, y cyceAHe npocropH-
Mano JtyAM. noKyuiasajy Aa ce obhx heo6whhhx y-jbe3a ocjiosoae ha cbe mo-ryhe HaMMHe, Kao no6eA-
hhhh, Ha SCaJIOCT, roT030 yBeK H3jia3e HeyHMiirntBe »cyhe.
JesaH craHOBHHK Hosor BeorpaAa, koJh je csaxo jyrpo Ha xjzefiy h Apyroj xpaHM, Hajia3MO roMHJie
MpaBa, Aocerao ce opHrw-HajiHor TpHKa, CHrypaH a& je Haj3aA Aomao Kpaj ate-roBHM MyxaMa. XjieS h hb-MHpHHQe craBHO je Ha ero HacpeA. coOe, a csaKy Hory crojia ypoHMo y nasop ca boaom, jep MpaBH 6am He BOjie Aa ce xynajy.
Cn0K0jH0 je OTvnixao Aa cnaBa, a KaA je yjyrpy no-raeaao Ha CBoj ,,M3yM", ao-iiuio My je Aa 3aiuiaHe: neo cto ca xpaHOM oner je 6ho
Tpneay h ainne hx hhko raje Morao- oTepaTM. Taxo je HOBeK jora jeAHOM Bpjio cxyno njiaTHO h miaba cbo-jy HecMOTpeHocT h nenpo-MMnubeHOcr.
MHCeKT0JI03H, 6h0ji03m, jiexapn, CTpyHH»auH 3a ot-pob H TpOBaH»e, xeMHHapn, na Has h cohhojio3h h ncH-xojio3h yxBaTHJiH cy ce 3a rüaBy h noKyniajiH Aa H3-MMCJie HeKO BHTHMpaBJbe cpeACBO. Taxo je Hacrao „MpaBOI^HA" H Ha CTOTHHe pa3HH9» HHceKTMimAa, cnpe jOBa, „6yMOBa"... MehyTHM
Hmirra oa CBera OBor 3a scyte MpaBe HMje 6hjio 3a-mcta SyM, hjim je to 6mo 6yM y npa3H0. Ohh Hac-TaBJbajy MpaBJBH xchbot, xsHBehH tJjapaoHCKM CByAa oko Hac, na Han h y nejie-HaMa 5e6a! Cnet{HjajiH30-bajim cy ce 3a Sojiho yje-Aan»e, He3aApxHBH CByAa rAe HayMe Aa Aohy « npo-
íjy-
CoajercxM Hay^mapi cy yTBpAHjm Aa je y mhcob-HHM enHAeMHjaMa sejiHKHX 5orHH,a, jéahe oa hajtese BojiecTH yonnrre, aejiHxy y-jiory kso npeHocHHK oah-rpao Gam oaaj KncexT. IIpe Ma TOMe, syrH MpaB HHje HHMajio noeTHHaH, xao nrro je noHexaA npeACTaBJteH y
npTaHHM (|)MJIMOBHMa H, npHHaMa 3a Aeny.
^a jih OHAa HMa SHJIO xaxBe OASpaHe oa OBor o-nacHor HanacHMKa?
Kao Aa h caMM scejie Aa 3KHBe y MOAepHHM, CBeT-jihm craHOBHMa, ocBajajy-hh myaebhto h he3aapacx-bo nax h BpxoBe ABaAece-TocnpaTHHX cojiHTepa, xy-th MpaBH cy 3 ano ce jih n CaCBHM nOTHHHMJIH ceSH MHoro hobhx rpaAOBa h Ha cejta y iíbjiom CBery, na u xoa Hac. MaKo je JbyAHMa xchbot y twm MecTHMa 6mo 3ancTa 3aropMaH, jep cy MpaBH CByAa OKO H.mx. HH-hhjim cy h HHHe rpeuiKy 3a rpemxoM. MaAa ce no-cjiobhmho Kance Aa cy „cjio schm m paae x'o MpaBH". jbyAH cy npeBHAejiM h 3a-6opaBHjiM a a ce npoTHB y-nopHMx acyha Mopa 6opn-
th — cjiojkho.
Hedaman noKjiOH cyoeAy
HayHHMUM cy ycnejiH Aa y jia6opaTopnj aMa HaHHHe
0Tp0Be xojM cy 3a MpaBe y6nTaHHHjM OA HjHxoae MpaBJbe KHcejUíHe. AJIM, HeonxoAHo je HcejiMTH qe-Jiy Kyhy mah cojinrep, 3a-TBOPHTH je M CTpyHHO 3a-
npexpMBeH tomhjiom MpaBa. Kaxo?
Bpjio jeAHOcraBHO: »cyhe cy ce y xojiohm jeAaH no jeAaH Hohy noneAH Ha 3ma, 33tmm Ha njiaepOH m OA03-ro, H3 irrMHje nepcneKTMBe, xao KaMMxa3e nMKMpajiM TanHo Ha cto! HoBex je o-neT 6mo HaAMyAPeH.
CTapMje, HCKycHe AOMa-hMiíe TBpAe Aa unan MMajy ecJJMKacaH penenT npoTMB xcyTiix MpaBa: y CBaKO ao-6a noTnyHD hmct craH, a xpana m oxnaiíM cnpeMjbe-hm Ha CMrypHO m Aoüpo 3a-TBopeHO MecTo. KaA ce o-6e3¿eAe obbkbm ycJiOBH, y-ji»e3M he OTMhM.
MeíjyTHM, oaa Bpcra hh-cexaTa He Hana^a caMO xpa hy h omaTxe aeh h JtyAe, Bajqembe Ha cnaaaH>y, a HajBHme — 6e6e. üpeHepa-3Kese Majxe cy yjyrpy, aaa npenoBHjajy 5e6e, otkph-aajie mhouitbo jkvtmx MpaBa y AenjHM nejienaMa, a Ha HesKHoj X02KH Qpaene TaHXHQe, yjeAe HcnyabeHe snacHOM MpaajKOM XHcejnt-hom. OBH HacpTJbHBHM Ha Pohmto HanaAajy ohh h ye-Ta tac jiaxme AOJiase ao coxosa H3 Hamer Tejía. A xaA ce 3Ha Aa ce ape hy no h&jnp.i>aBifjhm mb-cTMMa, rAe CBe apx oa kjih-na pa3HHX SojiecTH, Moxe ce 38MHCJIHTH kojihk8 je onacHOcr oa «yrax Mpaaa.
IloHaBJba ce, aaxne, mc-Ta npMHa Kao koa HeKMx Apymx Bpcra HanacHMKa, penMMO rjiOAapa mjim 6y6a--iiiBa6a, KOMapana m MyBa: Aa je HMCToha 3aMCTa nojia 3ApaBjBa m Aa HHje npe-Ba3HheHa ^jpa3a, npMMep cy h ^apaoHCKM MpaBH.
KAKO JEAY KMHE3M
TO UJTO HAM BELIJTMHA BAPATAI-bA KM-HECHMM UJTAnMTiWMA M3MEAA MCY-BMlilE KOMrUlüHOBAHO, HELUTO KAO
nwyiiJAJ aa cyny jeaemo BM/byuj-
KOM — MI1AH JE CAMO 3ABJiyAA.
mctohh»auh kajky. ca h>m ua je h 6pxe. He3ix>ahh uiTartHhM y kkhcckom ce 30By hwal-tce hito y npe-BOAy 3H8HH: Majm 6p3H Ae-iauH. Ca Mano cTpnjbe»a h Beac5e h y hbiiihm espon ckhm pyxaMa „mžuih Aena-uví" Mory nocraTH 6p3H. Ebo xaxo:
ripe CBera, yxBaTHTe uiTannh Taxo Aa Jiexn H3-Mehy najina m xancHirpcra, a Aa npH tom bpxobm OBa ABa npera ocraHy cjioóoa-hh. Kpaj xojH cnyxM 3a 3axBaTaH>e xpane npn tom ce ocjiaHba Ha Tpehn nper, 6AH3y jaroAHqe.
Be»6ajTe npso MaJio Ha Taj HaHifflí luto heTe urra-nnh HBpcro CTerayTM hc-TOBpeMeHHM npHTHCRaifceM najina h rpeher npera. Obo je noJioKaj xojH urranHh He meh.a hh y Toxy jejia.
KaAa erre obhm OBJiaAa-jih, Moxere Aa npeheTe m Ha Apyrn urranHh Kora he-Te npHAP» aa aTH spinmiMa najiua. Raxcraipcra h cpeA-«>er npera. Oh je Taj kojh he očaBHTH Hajaehn Aeo nocjia jep ce H>eroaH^i noa-peTaH>eM 3axBaTa xpaHa. rioKyniajTe caAa Aa Bpxow oBor noKpeTHor yAapaTe y apx HenoKpeTHor. npaor., urranHha.
Ako erre h obo casjiaAa-jih, cae nrro joiu Tpe6a Aa ypaAHTe je Aa obhm HeoóH-
HHJOS npHÓOpOM 3aXBaTHTe
Aejinh xpaiie h Aa ra npn-Hecere ycTHMa. Ako Baw ce y Toxy o6poaa nojioxcaj nrramíha nopeMern, H3paB-HaheTe hx TaKO nrro heTe HjHXOBe Bpxoae OCAOHMTH Ha noBpuiHHy TaH>npa.
He mhoto TeniKO h kom-njiMKOBaHO. Ají h nax he BaM H KHHe3H npM3H3TH jeAHO — Mano Teace HAe xaAa Ha HMa Tpefia 3axaa-T8TH nnprunas. Bain 3Óor Tora. KaAa je Ha peAy hh-pHHan (a Ha pe a y je CBa-KOAHeBHo), 3AeüHUe y xo-jjtMa ce Hana3H OBa, no ujrarrwhe HesroAHa, xpa«a, khhc3h npHHOce Bpno 6jih-3y ycaHa, a 33thm je h»hma jeAHOCTafiHO y&auyjy y yerra.
A Aa ce HnaK He 5ncre oSecxpafipHJiH, nax h Kh-He3H Mopajy nnax npBO Aa caBnaAajy OBy BeuiTHHy. nena Taxo noHHH»y cjiyace-hM ce noce&HHM urranHhM-Ma hmjh cy BpxoBH 3aoin-tpehm. To hm ymhorome onaKiuaBa nocao — yMecro Aa 3axBaTajy, ohh xpany Ha5aAajy. Ajih to je npw-BHJierHja caMO ohhx Haj-M^ahMX-
Ako BaM Ha cto Aocne 3Aejia npaBor KHHec-Kor jejia, a bh oAJiy-hhte Aa je Kao h cBaKH e-BponjbaiHMH" HcnpasHHTe eB-poocxHM rrpn6opoM 3a jejio — HOHCeM. BMJbyurKOM HJIH Ka-ILTHKOíM, OHO he H3ry©HTM MHoro o a caor opnjeHTaJi-
Hor yKyca h Aparen. IIpaBH rypMaHH h JtySHTejbH Aa-JieKOHCTOHHHX cneuHjajiHTe
ta pehn he bsm Aa je to hcto xao Aa jejio HMxrre km OKyCHJIH.
JlaKJie, urranHhH cy o5a-Be3HH.