jetno ne bodo vsi strinjali (na primer z razlago, zakaj so nekateri naši hribi »topli« in drugi »hladni«, str. 219—220). Zaradi vsega navedenega bi najbrž še ne bilo treba poročati o tej knjigi v GV, k i je doslej molčal tudi o drugih, zdaj že razprodanih vrem enoslov- skih in klimatskih slovenskih učbenikih. Recenzent se je odločil za oceno te knjige predvsem zaradi 51 strani obsegajočega opisa podnebja v Pomur­ ju, to je v regiji, k jer je knjiga izšla. Na podlagi razpoložljivega gradiva m eteoroloških postaj je Pučnik obdelal pomursko podnebje glede na letne in m esečne količine padavin, absolutne in minimalne padavine, intenzivnost padavin, število dni s padavinami, sušne dobe, m esečne temperature, otoplit­ ve in pozebe, glede na oblačnost in osončenost. Poleg tega je nekatere iz­ jemne situacije pojasnil s prikazom sinoptičnega dogajanja na evropskem kontinentu. Tako je utem eljeno neurje 15. 7. 1962, obilne padavine med 13. in 17. 7. 1972, močna ohladitev 16. 2. 1956 in močna otoplitev med 3. in 8. 7. 1957. Kot pri vremenskem opisu Slovenije, tudi tukaj ponekod obstanemo pred nenavadnimi razlagami. Poglejmo si razlago, ki je avtorja navedla do trditve: »Kolikor bolj je kotlina ozka in zaprta, tem ostreje pride do veljave jezero hladnega zraka. K takim področjem spadajo: Kočevska kotlina, Babno polje, Bohinjska kotlina, C eljska kotlina, Mežiška kotlina idr.« (stran 218—219). Tu se zastavlja vprašanje, zakaj ime Kočevska kotlina, če smo vajeni Ko­ čevsko polje, in zakaj Mežiška kotlina, če gre za Mežiško dolino. Obstoječa m eteorološka literatura in tudi sama Pučnikova knjiga ne premorejo do­ kaznega gradiva o posebno močni temperaturni inverziji v Bohinjski kotlini in v »Mežiški kotlini«. Razmeroma slabotna inverzija v Bohinju in zelo močna v Babnem polju govorita proti Pučnikovi tezi, da se v ozkih kotlinah razvija močan obrat. Slovenski pol mraza — Babno polje — je globoko komaj 15 m. Sporen je tudi Pučnikov poskus, da bi pozimi hladno Panonsko kotlino razložil z inverzijo in stekanjem ohlajenega zraka z okoliških gora (str. 261). Za ponazoritev pomurskega toplotnega obrata bi lahko avtor našel prim ernejše postaje (na primer Murska Sobota—Jeruzalem, ali Murska So­ bota—V. D olenci—Jeruzalem—Kapela) kot pa te, ki jih prinaša tabela na strani 261, kjer so prim erjane (ne vemo, ali dnevne poprečne ali dnevne minimalne) temperature za postaje Murska Sobota, Šmarna gora in Plani­ na—Križ. Možno je sicer primerjati letne višine padavin postaj M. Sobota, Ptuj, Ljubljana, Savica, Risjak. Crkvice, Gleslin v Welsu in Cerapniji v In­ diji (str. 232), sporno pa je na tej podlagi trditi, kako je Pomurje sušno. Z 800—900 mm letnih padavin je dejansko blizu svetovnemu poprečku. I. Gams Acta carsologica — Krasoslovni zbornik, št. VI, Inštitut za raziskovanje krasa, SAZU, Ljubljana, 1974, 420 strani. Ta doslej najobsežnejši krasoslovni zbornik je nov uredniški odbor z akad. dr. S. Ilešičem na čelu posvetil osem desetletnici prejšnjega urednika, akad. prof. dr. Srečka Brodarja. Novo uredništvo je rahlo spremenilo do­ sedanji naslov Poročila — Acta carsologica v Acta carsologica — Krasoslovni zbornik. Sesti zbornik prinaša 27 prispevkov. Kar 24 od njih so referati s šestega kongresa speleologov Jugoslavije, ki je bil oktobra 1972 v Sežani in Lipici. S prispevki neslovenskih avtorjev ima zbornik jugoslovanski značaj. V tem kratkem poročilu seveda ni mogoče niti poimensko, niti po tem atiki omeniti vseh prispevkov. Omejeni prostor dovoljuje, da omenimo le tisto tematiko, ki se tiče slovenskega krasa, in še to samo ono, ki je bliže fizični geografiji. Prvo skupino prispevkov predstavljajo tisti članki, s katerimi so refe­ renti predstavili svoja že prej objavljena dognanja, jo na kongresu primerno zaokrožili ali dodali kak drobec. Za to skupino najbolj značilen referat je prof. dr. J. Rogliča z naslovom »Razmerje med površjem in podzemljem D inarskega krasa«, o čemer je razpredal misli že v številnih predhodnih objavah. Ker je šesti jugoslovanski speleološki kongres zboroval na matičnem Krasu, so organizatorji izrecno povabili med referente prof. dr. Darka Ra- dinjo, da je dal pregled svojih dognanj o morfološkem razvoju Krasa. V njegovem daljšem članku z naslovom Kras v luči širšega reliefnega razvoja najdemo povzetke razprav, ki jih je objavil v geografskem čtivu. Nova pa se zdi delitev krasa na transverzalni, sotočni in povirni kras. Za potrebe krasoslovja so priredili svoja dognanja trije geologi, Placer, Car in Lapajne. L. Placer in J. Čar v luči nove geotektonske zgradbe Trnovskega gozda, Križne gore in Crnovrške planote razpravljata o razvodnici med Vipavo in Idrijco, J. Lapajne pa predstavlja geofizikalna dognanja z istrskega krasa, dobljena pri iskanju boksitnih nahajališč. Ta nahajališča so, kot znano, večinoma pod pokrovom iz eocenskega fliša na podlagi iz krednega apnenca. Geomorfogenezo Cerkniškega polja in njegovo ojezeritev po svoje osvetljuje prispevek našega najbolj znanega palinologa A. Šerclja. V referatu »Paleo- geografske raziskave sedim entov Cerkniškega jezera« potrjuje würmsko sta­ rost vršaja Cerkniščice, ki je povzročil ojezeritev. Šercelj ni našel nobenih sledov o kakem trajnejšem ali višjem jezeru, kot je današnje. Za kvartarni razvoj jam in kraškega površja sta pomembna dva arheološka prispevka. F. Lebna razprava »Jamska arheologija matičnega Krasa« predstavlja doslej najpopolnejši pregled arheoloških raziskovanj na Krasu, oprem ljen s karto jamskih nahajališč. Naj omenim, da so arheologi v Jami I na Prevali pri Matavunu odkrili ostanke osmih moških in treh ženskih skeletov iz železne dobe. Ob tem se vzbudi vprašanje, če morebiti takrat niso tudi pri nas žrtvovali ljudi tako, da so jih pobili pred jamo in zm etali v brezno, kot poročajo od drugod. O paleolitu hrvatskega, zlasti istrskega krasa govori pregledni in zanimiv prispevek akad. dr. M. Maleza z naslovom »Nova do­ gnanja pri raziskovanju paleolita v nekaterih jamah Hrvatske«. Blizu Pule v Istri so v jami Šandalji nedavno odkrili ostanke kosti paleolitskega lovca izpred 12.320 let. Naslednjo skupino prispevkov predstavljajo članki in daljše razprave, ki na novo objavljajo dognanja terenskih raziskav. Na mejo med obema skupinama sodi D. Novaka pregled jam štajerskega osam elega krasa, ki pri­ naša načrte skoraj vseh štajerskih pomembnejših jam in obenem poroča o lastnih barvanjih ponikalnic. Isti krasoslovec objavlja tudi daljšo razpravo z naslovom »Nekaj o vodnih razmerah na Kočevskem polju«. Po Kranjčevem fizičnogeografskem pregledu, objavljenem v XIII. številki Geografskega zbor­ nika, in po Novakovi zaslugi spada Kočevski kras med najbolj proučene v Sloveniji. Med krajše članke druge skupine sodi I. Gamsa poročilo o me­ ritvah koncentracije C 0 2 v Postojnski jami in o tezah, od kod prihaja ta plin v jamo. Gospodarsko zelo aktualna je razprava P. Habiča, ki je pod naslovom »Tesnenje požiralnikov in presihanje Cerkniškega jezera« prikazal hidro­ loške m eritve po poskusni zatesnitvi Karlovice 1. 1969 in po dodatnem za- tesnjevanju požiralnikov v Nartah ter jih prim erjal s stanjem pred posegom človeka. Kot znano, je pred desetletjem ta tehnični poskus podaljševanja Cerkniškega jezera vzbudil v dnevnem časopisju oster odpor naravovarstve­ nikov, ki so mu prerokovali neuspeh. Po Habiču je uspeh naslednji: izrav­ nava nihanja jezerske gladine, podaljšano trajanje jezera pri gladini med 549 in 550 m, toda pospešeno praznenje med kotama 549 in 547 m. Iz podatkov je razbrati, da se tehniki niso lotili dela na pravem koncu, saj je slej ko prej ostalo vsakoletno presihanje, ki je največja ovira za ribolov in turistično izgradnjo. Zal na koncu referata ni bila objavljena v Lipici izrečena pri­ pomba diskutanta, da bi morali pristopiti k geoelektričnem u ugotavljanju in tesnenju kanalov, skozi katere odteka jezernica iz ponorov na dnu polja proti Bistri. Geolog R. Gospodarič objavlja v dveh razpravah dognanja pri analizi­ ranju prodnih oziroma konglomeratnih ostankov v Planinski in Križni jami. V ospredju prve razprave je prodni vršaj z izvorom v Planinski koliševki, ki je zapolnjeval svoj čas skoraj vso jamo in segal tudi v sosednji Rakov rokav. Nekdanji pretok Pivke skozi slednji rokav je tako dokazan tudi geo­ loško. V drugi razpravi podaja Gospodaric ob prodnih zasipih, tako kot je to že prej poskušal na primeru Karlovice in drugih jam na Cerkniškem polju, faze jamskega nasipavanja in erozije. Ugotavljanje prodnih zasipov v Križni jami je lahko oprl na starost kosti jamskega medveda. Ob zborniku zagrebške Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti postaja slovenski Krasoslovni zbornik vedno pomembnejši vir poznavanja jugoslovanskega krasa. 1. Gams Voglajnsko-sotelska Slovenija, 9. zborovanje slovenskih geografov, Ro­ gaška Slatina, 1973, Ljubljana, 1974, str. 236. V založbi Geografskega društva Slovenije in ob podpori občinskih skup­ ščin Šmarje pri Jelšah in Šentjur pri Celju je izšla monografija o Voglajnsko- sotelski Sloveniji, ki je v glavnem zbir referatov IX. zborovanja slovenskih geografov v Rogaški Slatini. Uvodni referat je imel akad. prof. dr. Svetozar Ilešič, ki je uokviril regijo in osvetlil njene osnovne geografske poteze. Za tem so se vrstili prispevki o posameznih problemih regije oziroma njenih administrativnih enot. Beno Božiček in Vinko Jagodič sta predstavila šmarsko in šentjursko občino. Sodelavci katedre za fizično geografijo Oddelka za geografijo (Ivan Gams, Darko Radinja, Jurij Kunaver in Franc Lovrenčak) so v skupnem in v ločenih referatih osvetlili prirodnogeografske značilnosti ter posebnosti Voglajnsko-Sotelskega, Borut Belec in Jakob Medved pa sta obravnavala agrarne značilnosti. Vladimir Klemenčič. Milan Natek in Vladi­ mir Kokole so prikazali demografske in urbanizacijske razvojne težnje med Sotlo, Savo in Savinjo. V posebnem referatu se je Marjan Žagar lotil pro- metno-geografskih problemov Sotelskega in Voglajnskega v luči celotne re­ gije. Preostali štirje referati so obravnavali nekatere posebne teme: V. Dosier »Mesto Rogaška Slatina«, A. Sore »Zdraviliški turizem«, I. Majhen »Popolno in delno nesposobne za delo v zdravstvenem okolišu Šmarje pri Jelšah«. Posebno pozornost zasluži poročilo A. Briškega o »Manj razvitih območjih v SR Sloveniji«, kajti nerazvitost tega območja in še posebno Kozjanskega, je bila osrednja tema mnogih referatov, ki so jo sicer prikazovali v smiselni zvezi z drugimi obravnavanimi problemi, bodisi glede na gospodarsko izrabo tal, demografsko strukturo ali prometno odmaknjenost. V zadnjih dvajsetih letih namreč beležimo izreden gospodarski in prebivalstveni razvoj v Osrednje­ slovenski regiji in na drugih območjih ob prometnih in gospodarskih oseh, obenem pa izkazujejo obrobna slovenska področja ekonomsko stagnacijo in demografsko odmiranje. Prav Kozjansko je ena takih regij, ki životari, čeprav obstajajo možnosti za razvoj tega območja. Vzroke za nerazvitost moramo iskati v prirodnogeografski razdroblje­ nosti in v nekaterih drugih geografskih značilnostih. Hkrati ustvarjajo ti naravni dejavniki kaj različne razmere: izrabo zemlje na strmih pobočjih in na drugi strani možnosti za donosen zdraviliški turizem. Zato glede Voglajnsko-Sotelske regije ne bi mogli v celoti govoriti o nerazvitosti, saj že vožnja ob glavni cesti potrjuje to misel. Ob njej se nudi pogled na šte­ vilne novogradnje, na zgostitev prebivalstva in številnih gospodarskih obra­ tov. Drugačen je svet med Savo in Voglajno. Tod je preslojevanje prebival­ stva iz agrarnega v industrijske poklice še v toku. V bližini ni gospodarskih obratov, kar vse povzroča odhajanje mladih ljudi z vasi. Težke geomorfo- loške razmere in parcelna razdrobljenost preprečujejo razvoj tržnega km e­ tijstva in je zato kmečko prebivalstvo usmerjeno v izrazito samooskrbo. Gravitacijska območja sosednjih mest (predvsem Celja) pritegujejo de­ lovno silo, vendar pa vsa še vedno ne najde zaposlitve v okolici domačega kraja in zato odhaja na delo v tujino ali v osrednjo Slovenijo. S širjenjem asfaltnih cest se območja dnevne m igracije čedalje bolj večajo in se tako zm anjšuje še vedno precejšen delež zaposlenih v kmetijstvu. Umestna je