Kamniški it. 6 Leto XXXVII K amni k, 26. marca 1998 Utoka kmalu ne bo več Čeprav so posamezne dele Utoka podirali že pred današnjim dnem -avtopralnico in diskont, so se rušilna dela uradno žarela prav danes 25. 3. - sesuli so tovarniški dimnik. Zdajšnji lastnik Utokove zgradbe in dvorišč - /II in inženiring iz Ljub- ljane namerava na območju Utoka zgraditi stanovanjsko poslovno četrt - novo mestno jedro. Novost so si kamniški možje zamislili v zazidalnem načrtu že pred tremi leti, PO podobnem scenariju, vendar z nekajletnim PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK '98 Sreda. 25. marca, ob 19. uri Matična knjižnica Kamnik Predstavitev ZBORNIKA ŽRTEV II. SVETOVNE VOJNE v občini Kamnik. Četrtek. 26. marca, ob 19. uri Razstavišče Veronika CRNI MLINARU - o izdelovanju smodnika v Kamniku in Trofaiachu (Avstrija). Trg talcev SLOVESNOST PRI SPOMENIKU RUDOLFA MAISTRA Petek. 27. marca, ob 19. uri Srednješolski center R. Maistra OSREDNJA PRIREDITEV S SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA IN PODELITVIJO PRIZNANJ OBČINE KAMNIK. Petek. 27. marca, ob 20. uri Glavni trg Nastop glasbenih skupin na prostem: V DRUGAČNEM RITMU. SOBOTA, 28. marca, obJikaii Glavni trg PROMENADNI KONCERT MESTNE GODBE KAMNIK Sobota. 28. marca, ob 11. uri Glavni trg LIKOVNO-PLESNE DELAVNICE - za otroke ob živi glasbi dua SING-SONG. Sobota.__ Glavni trg Popoldne s skupini KONTRABANT Sobota. 28, mirs^ob_iflLurj Športna dvorana Zabavna prireditev / ansamblom BRATOV POLJANŠEK in MESTNO GODBO KAMNIK PONEDELIEK. 30. marca, ob 19. uri Matična knjižnica Kamnik Predstavitev KAMNIŠKEGA ZBORNIKA 1998 zamikom, naj bi oživelo tudi območje, kjer je zdaj Alprem. V podjetju ZIL ne skrivajo, da želijo dati novo podobo tudi temu. južnejšemu bregu Kamniške Bistrice. Zato jc precej verjetno, da bodo projekt, ki so ga Zilovi arhitekti izrisali za območje Utoka. le prekopirali. Vendar, osla nimo pri sedanjosti - Utoku. Vodja projekta pri ZIL inženiringu. Tone Vahen. trdi, da bo kmalu zraslo novo mestno jedro. Z gradnjo naj bi začeli že čez dobre Štiri mesece, ko bo delavcem podjetja Zurbi team uspelo Utok /ravnali z zemljo, gradbišče pa poglobili za eno nadstropje, kjer bodo kasneje parkirišča. V tem času morajo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje. Načrti so veliki, ZIL pa bodo stali več deset milijonov mark. Tone Vahen o natančnih stroških noče govoriti, saj meni, da gre za poslovno skrivnost. Poudarja pa. da so za posamezne dele Utoka plačali celo nekoliko višjo ceno od tiste na stečajnih dražbah. Dražb je bilo namreč veliko, nekateri kupci pa so ZIL prehiteli. Tako jc pod jc i iii k iz Kočevja Utok kupoval le zato, da bi ga kasneje prodal po delcih, pri tem pa mastno zaslužil. Trenutno ni znano, ali bodo ti Zilovi prenakupi vplivali na končno ceno kvadratnega metra Stanovanj, poslovnih prostorov, lokalov in hotela, ki jih bodo gradili ob bregu Kamniške Bistri cc. Vahen trdi, da bodo cene konkurenčne kamniškim, dom/al skim in ljubljanskim. Ob pripombi, da |e navedel precej Urok razpon, saj so razlike v cenah celo večje od tisoč nemških mark. pa je dejal: »Poglejte, tam. kjer je zdaj Utok. je mrtev del mesta. Nadaljevanje na 2. strani Kamnik na sejmu Alpe Adria Za ponudbo domačih jedi iz Tuhinjske doline sta ob odprtju sejma ob zvokih harmonikarja Bota Matlčlča poskrbeli Ivi Vrankar Iz Buča In Ivanka Zurbl tz Tuhinja Sc#'0 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila Velika Izbira epomladaneke obutve ^ YELL0W CA3 Q\C\^"f^ KEE30K NIKE &?0J^ NEKO GlAKDINl Ali 5TAK V torek. 17. marca, so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani odprli tradicionalni sejem Alpe Adria. na katerem se vsako leto zvrsti domača in tuja ponudba na področju turizma, oddiha in rekreacije. Na sejmu, ki je lrajal do 22. marca, se je letos med drugimi slovenskimi turističnimi občinami dostojno predstavil tudi Kamnik. Že ob odprtju sc je na kamniškem razstavnem prostoru v dvorani B. ki jc letos sicer skio-mnejc. vendar lično urejen s stiliziranim kmečkim kozolcem in notranjostjo kmečke hiše. Nadaljevanje na 3. strani Naslednja, velikonočno obarvana številka Kamniškega občana bo Izšla v sredo, 8. aprila. V njej bomo objavili tudi vaša voščila. Sporočite nam jih čimprej! Prispevke oddajte najkasneje do srede, 1. aprila; zahvale, oglase bi obvestila pa do ponedeljka, 6. aprila. kamniCanke in kamniCanu OBČINSKE SVETNICE IN SVETNIKI VAM ČESTITAMO OB 29. MARCU, PRAZNIKU NAŠE OBČINE. Igor Podbretnik predsednik občinskega sveta občme Kamnik KAMNICANKE, K4MNIČAN1! Iskrene čestitke ob letošnjem občinskem prazniku, 29. marcu, ki ga praznujemo v spomin na rojstni dan Kamnltana, generala, pesnika in rodoljuba Rudolfa Malstra-Vojanova. Sk upaj se veselimo doseženih uspehov in si Želimo nadaljnjega sodelovanja! Tone Smolnikar Zupan Uvodnik ob občinskem prazniku KamniCanke, KamničanV. Tretje leto zapored praznujemo občinski praznik, ki ponavadi pomeni prelomnico in pregled enoletnega dela občinske uprave, svetnikov In vseli, ki sodelujejo pri uresničevanju zamisli in razvoju občine. Morda so le misli preveč standardne, nekateri pravijo, da je naštevanje dogodkov, otvoritev, novih objektov navada minulih časov. Sam se s tem ne strinjam, kajti napori in obilica dela, ki jo zahtevajo posamezni načrtovani projekti, se vedno vidijo in bolj ali manj slavnostno zaključijo. Ne želim naštevati vsega, kar smo postorili v tetu, ki je preteklo od zadnjega praznovanja občinskega praznika. Toda potrebno je reči, da vsak pozoren obiskovalec, ki se ozre okoli sebe in ne opazuje samo znotraj svojega dvorišču, lahko zazna, da se v Kamniku vendarle nekaj dogaja. Takšno oceno delijo z menoj tudi tisti, ki poredkoma pridejo med nas, uli se sumo peljejo skozi našo veliko občino. Teh je seveda vse več, tudi zato, ker je cesta, ki pelje skozi Tuhinjsko dolino dodobra spremenila svojo podobo, mnogi nam zavidajo »županov rondo«, čeprav se po njem ne vozi samo župan. V celotni Tuhinjski dolini kar nekaj ki pni načrti zvonijo telefoni v vseh vaseh in naseljih, prav tako v Komendi, Mostah in na Križu. Kilometrov novih vodovodov in drugih cest ni potreb- no omenjati, saj smo jih s pomočjo prebivalcev številnih kmjemlh skupnosti zgradili precej. Lani jeseni je po dolgoletnih najx>rih Duplica že dobila plinsko napeljavo, zaključena je bila prva jaza, pripravljajo se projekti za nadaljevanje plinifikacije v naši občini. Veliko besed in tudi negodovanj smo slišali, koje bil zaprt most preko Kamniške Bistrice pri Utoku. Nekateri trdijo, da njegfiva barva ni prava. Pomembno je, da so vsi, ki ga uporabljajo, zadovoljni, pa tudi barvo mu bodo v pomladnih dneh spremenili. V človeški naravi je pač tako, da vedno vidi vse najslabše. Kamničani še zlasti slovimo po tem, še boj) u to odraža in se bo še bolj odražalo do konca letošnjega leta, saj je letos tudi volilno leto. Volili bomo nov občinski svet, župana, vodstva krajevnih skupnosti. Oh tej priložnosti želim da je ne samo občinski praznih, ampak tudi letošnje leto, ko zaključujemo svoj mandat, leto realnih pogledov ocen in razmišljanj, da smo s skupnimi močmi vendarle Kamniku in Kamničanom v okviru možnosti, ki nam jih ponuja država, postorili dovolj. Ob tej priložnosti čestitam vsem za občinski praznik z željo, da vas čimveč sodeluje na prireditvah, ki hodu potekale v teh dneh. TONE SMOLNIKAR župan Enotne vozovnice na vlakih in avtobusih Dobro zamišljen sistem bo samo s podporo države in Sedanji sistem ureditve primestnega prometa z enotno vozovnico je premalo atraktiven za večjo uporabo in preusmeritev iz osebnega na javni prevoz. V tej obliki se ne more širiti na druga območja, zato je treba enotno vozovnico tako zako- nodajno in tudi finančno podpreti. To je med diugim po enoletnem izvajanju pogodbe o enotni vozovnici v primestnem prometu na območju občine Kamnik in ob- uspešen občin čin Domžale. Lukovica. Mengeš in Moravče v pismu ministrstvu za promet in zveze zapisal Marjan Rekar, direktor Slovenskih železnic. Nadaljevanje na 4. strani Odprto vsak dan od n v soboto od ena SVOJIM CENJENIM KUPCEM IN VSEM OBČANOM KAMNIKA ČESTITAMO OB OBČINSKEM PRAZNIKU! OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM ISKRENO ČESTITAM! MIHA NOVAK načelnik upravne enote Kamnik OBVESTILO OBRTNIKOM IN S. P. KNJIGOVODSKI STORITVE IN SVETOVANJE S. P. .11 RMAN ANDREJA. GLAVNI TRG 23. KAMNIK, POLEG SVETOVANJA ZNOVA SPREJEMA STRANKE ZA VODENJE ENOSTAVNEGA ALI DVOSTAV-NEGA KNJIGOVODSTVA Informacije po tel.: 817-116. Uvodnik Prometne zadeve Kamnik je res lepo in prijazno mesto, zato pa so njegovi prebivalci, milo reieno, čudni in nehvaležni. Ko po drugih mestih in krajih popravijo cestišče in ga rešijo nadležnih udomih jam ali pa uredijo zelenico, so prebivalci hvaležni in veseli, da je to končno urejeno. Toda v Kamniku ni vedno tako. Ko so popravili udorno Jamo (»ležečo policajko«) na mestu nekdanjega »Zajspoha«, prebivalci Trga svobode niso bili ravno zadovoljni. S popravilom so jim namreč naredili medvedjo uslugo: avtomobili, ki so morali prej zaradi udrtine upočasniti svojo vožnjo, lahko spet divjajo s polno hitrostjo po ozkih ulicah. O zgreSenosti tehnične izvedbe »Jazbinškovega podhoda« pod Šolsko ulico je bilo te nekaj napisanega. Da bi to zgreSenost vsaj malo omilili, so učenci osnovne Sole Frana Albrehta uhodili stezo, kijih je po najkrajši in najvarnejši poti pripeljala do podhoda in tako nekako odpravili neumnost odraslih, kijih je prav silila na glavno cesto. Seveda se odrasli ne dajo in Se naprej vztrajajo pri svojem, zato so stezo spet prekopali. Toda tudi otroci se ne dajo in spet hodijo tam, kjer je najnaravnejSe. Mogoče bi se bilo dobro ozreti tudi malo SirSe. Na Švedskem je navada, da po zgraditvi naselja pustijo nekaj časa zelenice brez potk. Sele ko stanovalci »uttvjo« smeri hoje, naredijo lepe steze in potem praktično nihče ne hodi več izven njih. NaSi urejevalci prostora bi se v podobnih primerih res morali zgledovati po njih in bi lahko konkretno uhojeno stezo tudi »legalizirali«. B. POUAK Utoka kmalu ne bo več Na kratko Čiščenje struge Pšate Lepo vreme je omogočilo Hidrotehniki!, da je konec februarja začel s Čišćenjem struge PSatc od Most skozi Suhadole do Topol. Najprej so morali posekati in odstraniti drevesa in grmovje, ki se je zaraslo v sami strugi, nato pa so zaceli Se z odstranjevanjem usedline oziroma mulja, ki se je nabral v petindvajsetih letih, odkar je bila Pša-ta v tem delu nazadnje očišćena. Na posameznih delih se ga je nabralo tudi dva metra debelo, kar je pretok vode bistveno zmanjšalo. S Čišćenjem ga bodo iz struge odstranili 2450 kubičnih metrov, za to delo uporabljajo dva bagra, ki ga nakladata na tovornjake, ki ga odvržejo na bližnje travnike. Z ureditvijo struge Pšate bo marsikateremu prebivalcu ob potoku omogočeno nekoliko mirnejše Življenje, saj so bile nekatere hiše zaradi nevzdrževanja Pšate najmanj enkrat na leto poplavljene. Problem pa bo rešen, ko bo spuščen prag na začetku razbremenilnika. Nevzdržno je sedanje Stranje, ko je ob vsakem večjem dežju Pšata polna in poplavlja, sočasno pa je razbremenilnik napol prazen. Za sedanje čišćenje struge so si posamezni prebivalci Suhadol skupaj z vodstvom KS Moste moćno prizadevali že nekaj let, prcvsem njen predsednik, ki mu je uspelo zamenjati tudi ograjo in razsvetljavo na mostu v Suhadolah. VINKO OVIJAČ Lubadar se prebuja V zadnjem tednu marca ali v začetku aprila bodo začeli izletava-ti podlubniki. Do 1. aprila je treba uničiti njihova prezimovališča in sicer z: izdelavo lubadark, izdelavo neobeljenc smrekovine, izdelavo po ujmah napadenega drevja. Izleteli podlubniki odlagajo jajčeca v panje iglavcev in debele konce vej. Do 1. aprila je potrebno: obeliti panje iglavcev in zložiti veje v kupe tako, da so debeli konci vej in vrhač pokriti. Za strokovno pomoč pri izvedbi del in izplačilo subvencij za opravljena dela se obrnite na Zavod za gozdove Slovenije Krajevna enota Kamnik, Tunjiška 21, Kamnik, tel.: 831-946. Uradne ure so vsak dan med 7. in 8. uro. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, dd. se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o.. Kamnik. Ljubljanska 3/a. direktorica Saša Mejač. oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrcžnik-Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina). teL/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50I4O-6O3-53872. Rokopisov in fotografi) ne vračamo. Tisk Delo • Tisk časopisov in revjj, d.d„ Ljubljana. Nadaljevanje s 1. strani Prepričan sem, da si, ko se stemni, žene in dekleta, kaj šele otroci, tja ne upajo. Ko ga bomo sanirali, bo prostor enkraten. Tisti, ki bo tam živel, bo živel sredi mesta, a hkrati v mirnem predelu, kjer ne bo veliko prometa. Blizu so šole, zdravstveni dom, avtobusna in železniška postaja, pošta, banke in na drugem bregu celo hitra cesta. Poleg tega pa moramo pri ceni kvadratnega metra upoštevati tudi stroške, ki smo jih imeli z. rušenjem Utoka.« Povedal je Se, da bo cena znana prvi teden v aprilu in da bodo poskrbeli za primerne kreditne pogoje. Prvič v Sloveniji naj bi bila sistemsko postavljena stanovanjska hipoteka. Pri nekaterih virih smo izvedeli, da naj bi to omogočila neka avstrijska banka, medtem ko drugi trdijo, da gre za SKB banko. Razlika med hipotekarnim in klasičnim bančnim stanovanjskim kreditom je v tem, da je stanovanje pri hi-potekarnem toliko časa od banke, dokler ga posameznik ne odplača. Ce tega ne stori, se mora iz njega izseliti, banka pa stanovanje zaseže (deložacija). Krediti bodo dolgoročni na deset, dvanajst ali petnajst let. najeti pa se ga bo dalo vsaj za polovico vrednosti stanovanja. Kupcem ne bo treba tekati od banke do banke, pač pa bodo vsa potrebna dokazila dostavili na ZIL inženiring. Eden glavnih pogojev za pridobitev tega posojila je, da je prositelj redno zaposlen. Kamnik bo z novim poslov- no stanovanjskim jedrom dobil 350 podzemnih parkirišč, od koder bo z dvigalom dostop v trgovski center. Malo verjetno je, da ga bo kupila Kočna, saj Zanj se že zanimajo posamezniki, ki so v gostinstvu žc stari mački, novinci ter večja, že uveljavljena turistična podjetja. Tone Vahen pravi, da bo tisti, ki se bo v ta posel podal, moral močno premisliti, s kakšnimi turisti bo imel opravka: »Bodo to lovci, hribolazci, kopalci toplic Na območju, kjer zdaj Se stoji tovarna Utok, bo že čez leto in pol 350 podzemnih parkirišč, 220 stanovanj, številni lokali, poslovni prostori, trgovski center (skrajno desno) In hotel, kar bo verjetno precej vplivalo na prometno ureditev v Kamniku. Novice iz KS Mekinje V petek, 6. marca popoldne, jc potekala slovesnost blagoslovitve novega dela mekinjskega pokopališča, ki je bilo s tem dano v uporabo. Ureditvena dela so bila konCana že konec preteklega leta, nedavno pa je bil opravljen tudi tehnični prevzem. Investicija se je financirala s sredstvi krajevnega samoprispevka KS Mekinje, sredstvi občinskega proračuna in sredstvi Sklada stavbnih zemljišč. Del sredstev pa je prispevala tudi KS Godić, ki ima zagotovljen 20% delež grobov na omenjenem pokopališču. Blagoslovitve so se udeležili poleg krajanov in predstavnikov KS Mekinje tudi predstavniki KS GodiC in Občine Kamnik, ter predstavniki Komunalnega podjetja Kamnik, ki je bilo izvajalec del. V zaCetku marca pa smo v Mekinjah dobili Se dve novi pridobitvi: razsvetljavo dovozne poti na mekinjsko pokopališče in osvetlitev južnih fasad mekinjske župnijske cerkve in uršulinskega samostana. S tem smo v Mekinjah sledili zgledu mnogih okoliških krajev, ki imajo svoje župnijske (pa tudi podružnične) cerkve osvetljene ponoči, da so krajanom in obiskovalcem vidne že od daleč in da se s tem poudari njihova lepota. Tako je mekinjska cerkev Marije Vnebovzete, biser baročne umetnosti, zaradi ugodne lege zdaj tudi ponoči vidna daleč po kamniški okolici. Dve tretjini sredstev za omenjeni naložbi je prispevala KS Mekinje, ostalo pa Komunalno podjetje Kamnik, ki jc dela strokovno in estetsko opravilo. V prihodnosti pa se načrtuje Se ureditev oz. obnova tlakovane dostopne ploščadi pred mekinjsko cerkvijo, saj so tlakovani kamni v zelo slabem stanju, kar zlasti starejšim krajanom (predvsem pozimi) otežuje obisk mekinjske cerkve. DAMJAN HANĆIČ je ta pred nedavnim za razširitev svoje dejavnosti kupila zem-IjiišCc poleg stavbe, v kateri je SKG. Nekaj teh parkirišč bo javnih, nekaj kupljenih in v lasti hotela, po eno pa bo pripadlo vsakemu lastniku stanovanja. Stanovanj bo 220, velika pa bodo od 30 do 90 ml VeC bo tistih, po katerih bo već povpraševanja - od garsonjer do Stiri-sobnih stanovanj. Ijokali, trgovine in poslovni prostori bodo v pritličju, zgradili pa bodo tudi hotel. Da, prav ste prebrali. Zanimivo jc to, da hotel ne bo posebej izstopal po svojem izgledu, kar jc sicer običajno. Hotel bo povsem v stilu hiš, ki se bodo tu zgradile. Imel naj bi 40 do 50 sob, po kakovosti pa se bo lahko kosal z normalnim evropskim hotelom srednje kategorije. Restavracija paC sodi zraven. ali smučarji, morda kakšni drugi? NaSc stališče, je da mora biti za hotel vse pripravljeno, zato bo morala občina vpeljati takšne izlete, ki bodo nanj vezani.« V zadnjih nekaj letih je to ena največjih gradenj v kamniški občini, zato bodo nanjo posebej skušali opozoriti: z. maketo projekta v občinski stavbi, velikim panojem s sliko načrta na Glavnem trgu in informacijsko točko, ki bo v eni od izložb v centru mesta. Vse to naj bi postavili žc naslednji teden. Sicer pa bo ZIL, takoj ko bo izdelana dokumentacija za gradbeni del, objavil razpis za izvajalec gradnje. Ob upoštevanju ugodnejših pogojev bodo imeli prednost pri izbiri ponudniki iz kamniške občine. MOJCA PINTERIČ Bo prva lastovka prinesla tudi pomlad? Spet nedovoljen in nezakonit posek v Kamniški Bistrici Ze v lanskem Iclu je bil v junijski številki Kamniškega občana objavljen prispevek z naslovom »NEDOVOIJEN IN NEZAKONIT POSEK IN DRUGE LUMPARIJE«, v katerem je bilo med drugim napisano tudi, da je pri nas tisa, ker je zelo redka, z zakonom zaščiteno drevo in zato je posek tega drevesa prepovedan, vendar jo je lani spomladi kljub temu nekdo posekal. Inkriminirano dejanje se je. verjetno lani jeseni, spet ponovilo. Očitno je, da nekateri ne berejo Kamniškega občana, pa tudi na zakone se požvižgajo. Za organe pregona je pa tako dejanje verjetno premalo »težko«, da bi ga resno preganjali. V dolini Kamniške Bele so namreč posekali šc eno tiso (pravzaprav dve debli trovrhega drevesa). Obe debli so uporabili za popravilo nadstreška pri ostankih bolnišnice v Beli. Kakor jc potrebno, spodbudno, hvalevredno in prav, da določene reći vzdržujemo in obnavljamo, jc pri tem potrebno spoštovati ne samo zakone, ampak biti tudi ekološko naravnan. V okolici bolnišnice je namreč precej smrek, pa tudi kakšen macesen bi se našel. Ti bi povsem ustrezali za nosilce nadstreška, pa Se, ker so preblizu skupaj, bi njihov posek ne pomenil prav nobene škode. Zato upajmo, da je bil tO zadnji nedovoljen in nezakonit posek v zdaj še državnih gozdovih in da bo Meščanska korporacija, ko jih bo dobila nazaj, bolje skrbela tudi za naravno dediščino, ko že država ne. j)OJĆ Obnova cerkve Sv. Klemena Suhadolci so se lotili obnove cerkve sv. Klemena. Za to je res že čas, kajti nekaj del bo treba nujno opraviti, sicer se bo na cerkvi Se naprej delala velika Skoda Novi odbor za obnovo vaškega svetišča se jc odločil, da bo treba na cerkvi najprej zamenjati celotno kritino, letve, pločevino, obrobo, žlebove in odtočne cevi. Ta dela bodo predvidoma stala štiri milijone tolarjev. Odbor računa na darežljivost prebivalcev Suhadol, pa tudi pomoč kamniške občine in komendske župnije; prav posebej pa na prostovoljne delovne ure, kolikor jih bo le mogoče opraviti. JOŽE PAVLIC 16. februarja letos je Upravna enota Kamnik izdala prvo delno odločbo, s katero nalaga zavezancu - Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS, da takoj po pravnomočnosti odločbe vzpostavi solastninsko pravico na nekaterih parcelah v korist Meščanske korporacije Kamnik (MKK). To pravzaprav pomeni vračanje premoženja. Sicer šele lastnikom, ki jim je bilo to odvzeto in, ki so večinoma žc pokojni. Tako si bodo morali zdaj živeči njihovi potomci to premoženje Sclc pridobiti po zapuščinskih razpravah. Vendar je bil vsaj formalen začetek le narejen. Od skupnega zahtevka po vrnitvi 51 parcel v katastrskih občinah Kamnik in Stranje, naj bi se jih tako vrnilo le 5, kar je okoli Stili in pol hektarjev gozdnih površin v bližnji okolici Kamnika. Za ostalo nacionalizirano posest v Kamniku in njegovi bližnji okolici pa bo morala MKK iztožili odškodnino, saj je večine ni možno vrniti v naravi (Mali grad, pokopališče - pri tem je zanimivo to, da pa jc Cerkev dobila vrnjeno pokopališče! občinska stavba, loke ob Kamniški Bistrici v Stranjah, travnik in gozd ob muzeju na Zapričah, zemljišče, na katerem je del Etc, Kočnc, Svilanita itd.), katerih večine vrnitev pa MKK pravzparav sploh ni pričakovala. Seveda pa mora prej odločba postati še pravnomočna, kar pomeni, da se bo šele takrat lahko začelo tako pravno kot tudi stvarno vračanje premoženja, če se kdo nanjo nc bo pritožil... Za ostalo nacionalizirano premoženje so v pripravi druge delne odločbe, tako da prihaja ta del dcnacionaliz.acijskc-ga postopka počasi h koncu, seveda, če nc bo uspel »načrt nevračanja«. Vendar s tem samo vrašanjc šc zdaleč ni končano, saj pomeni vsaka pritožba njegovo upočasnitev, če nc celo preprečitev. SKUPŠČINA MEŠČANSKE KORPORACIJE KAMNIK BO V APRILU Ker so v zaključni fazi določeni denacionalizacijski postopki, je gospodarski odbor MKK sklenil, da bo seja skupščine MKK namesto v marcu, kakor bi morala praviloma biti, v aprilu. V skladu s statutom MKK bodo vabilo skupaj z gradivom in pooblastilom dobili samo predstavniki članov in nc vsi člani. Seveda pa se lahko skupščine aktivno udeležijo vsi člani MKK in nc samo njihovi predstavniki. B. POLLAK Kamniški OBČAN OBČINSKI SVET - ŽUPAN 26. marca 1998 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Koncesijo tudi za otroško varstvo Zaradi čedalje veCje stiske pri zagotavljanju zadostnega Števila mest v otroških vrtcih, ćcprav je bil nedavno dograjen nov vrtec v Novem trgu, bi bilo treba poiskati zakonsko možnost, da bi to dejavnost s koncesijsko pogodbo lahko opravljali tudi zasebniki, meni svetnik Jože Romšak. Pravi, da so interesenti za opravljanje teh in še drugih dejavno- sti vložili na občinski upravi prošnje za pridobitev ustreznih dovoljenj, vendar že predolgo čakajo na odgovore. Zupan Tone Smolnikar odgovarja, da je občina že objavila razpis za podelitev koncesije za opravljanje vzgojnovarstvenih storitev, rta katerega pa ni bilo odziva. Na področju socialnega varstva Sklicana 34. seja občinskega sveta Dnevni red 34. seje občinskega sveta, ki jo je predsednik IgorPod-brežnik sklical za sredo, 25. marca, je po številu zadev sicer kratek, saj naj bi svetniki obravnavali le osem točk. Vendar je vsebinsko zahteven, ker bodo svetniki nadaljevali razpravo o občinskem proračunu, tokrat o njegovem predlogu, ki naj bi ga na tej seji tudi sprejeli. Glede na razpravo, ki se je med svetniki razvila že ob osnutku, bo gotovo precej različnih pogledov spodbudil tudi predlog odloka o prispevku za razširjeno reprodukcijo pri vodooskrbi in povračilu za priključke na področju vodooskrbe in kanalizacije, ki v bistvu pomeni podražitev vode, kanalščine in čiščenja odplak. Po hitrem postopku pa naj bi občinski svetniki sprejeli predlog odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 1997. Zupan pa jc svetnikom v razpravo predložil tudi predlog premoženjske bilance občine Kamnik za leto 1997. Nadzorni odbor občine Kamnik je občinskemu svetu predložil obširno poročilo o svojem delu pri nadzoru uporabe občinskih sredstev pri proračunskih porabnikih v času od oktobra 1996 do decembra 1997, najbrž bo spodbudilo marsikatero razpravo na seji. Na koncu je tajnik občinskega sveta pripravil poročilo o uresničevanju sklepov občinskega sveta. Sejo pa naj bi zaključili z vprašanji in pobudami svetnikov. (fs) TOREK SVETOVALEC KJE: KAJ: POSLOVNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK SVETOVANJE IN INFORMIRAN.lE: nadaljujemo z brezplačnimi generalističnimi svetovanji za podjetnike in samostojne podjetnike po navedenih razporedih in vsebinskih sklopih: PONEDEI.IEK:14dnl6ure SVETOVALEC: Nuclcus Consulting, d.o.o. Barbara Guzina. dipl. oec. KJE: Cankarjeva 3. Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Svetovanje s področja delovnih razmerij, zaposlovanja in kolektivnih pogodb, davčno svetovanje TOREK: 10. do 12. ure SVETOVALEC: TRIVAL KOMPOZITI, d.o.o, Rudi Capuder, dipl. oec. KJE: Rakovnik 3, Kamnik, tel 812-076. faks: 812-294 KAJ: Svetovanje s področja priprave internih aktov družbe (pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, pravilnik o plačah, pravilnik o delovnih razmerjih, pravilnik o računovodstvu). Zaposlovanje in odpuščanje delavcev (pogodbe o zaposlitvi, sklepi, programi presežnih delavcev). Statusno preoblikovanje in prestrukturiranje družb do 16. ure Darinka Prešeren, dipl. oec. Občina Kamnik, Glavni trg 24, soba 33 (II. nadstropje), tel. 818-163 Informiranje o podjetniški zakonodaji (postopek registracije.,), o možnostih in pogojih kreditiranja, o sejmih, poslovnih konferencah, o razvojnih spodbudah Sklada za razvoj MG ter drugih skladov, svetovanje pri poslovnih načrtih TOREK; 16, do 17. ure SVETOVALEC: Prof. dr. Mark Otto KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik, tel. 817443. 817-069 (predhodna najava) KAJ: Svetovanje na področju elektrotehnike, pomoč mladim inovatorjem SREDA: 17. do 19. ure SVETOVALEC: Nucleus Consulting, d.o.o, Robert Potočnik, dipl. oec. KJE: . Cankarjeva 3, Kamnik, tel. 817-529 KAJ: Področje računovodskega informacijskega sistema, davčnega svetovanja, poslovnih načrtov, preverjanje podjetniške zamisli. Svetovanje na področju pridobivanja virov financiranja. SREDA: 17. do 19. ure SVETOVALEC: DATA-Z, d.o.o, Mirjana Zejnclagić, dipl. oec. KJE: DATA-Z, d.o.o. Medvedova 10. Kamnik, tel. 817-226 KAJ: Področje vodenja poslovnih knjig Davčne zakonodaje, finance SREDA: 17. do 19. ure SVETOVALEC: CORAL d.o.o. Kamnik, Karol Svetic KJE: Poslovno informacijski center Občine Kamnik, Glavni trg 23, Kamnik, tel.: 817-443 KAJ: Zakon o gospodarskih družbah, gostinstvu, obrti, trgovini itd. Statusno oblikovanje poslovanja (pridobitev statusa samostojnega podjetnika za opravljanje pridobitne dejavnosti, pridobivanje dovoljenja za opravljanje pridobitne dejavnosti za osebne in kapitalske družbe) ČETRTEK: 12. do 14. ure SVETOVALEC: ZORI. d.o.o, Kamnik, Darko Sitar KJE: Steletova 25, Kamnik, tel. 810-200, 810-205, 812-848 KAJ: Svetovanje pri nakupu ali najemu poslovnih prostorov, sestavljanje najemnih in prodajnih pogodb 1'ONEI)E1.1KK: 16. do 17. ure ČETRTEK: 8. do 9. ure SVETOVALEC: VARI'.KA - Igor inž. Jenko, s.p. Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost KJE: VAREKA, Potok pri Komendi 3/b, tel/faks: 841-479 (na klic m dogovor) KAJ: Za področje varstva pri delu in požarno varnost. Ekološki problemi podjetnikov. Uvajanje kakovosti v procese razvoja, proizvodnje, nabave... po ISO 9000. Informacije: PIC Občine Kamnik, tel.: 817-443 ali 818-107. se ob pomanjkanju kapacitet v domski oskrbi razvijajo predvsem oblike medsebojne pomoči na domu, ki jo organizira Center za socialno delo in si trenutno pomaga predvsem z javnimi delavci, kar precej znižuje stroške. Ze letos pa namerava država odpravili financiranje javnih del za te programe. Zato bo morala breme prevzeti občina. Izvajanje te dejavnosti bodo lahko prevzemali tudi zasebniki, vendar jim občina finančno ne bo mogla pomagati. Obstajajo tudi želje za izvajanje negovalne službe, vendar zavod za zdravstveno zavarovanje s prosilcem nc podpiše pogodbe, ker da je zdravstvena mreža na območju naše občine pokrita. Oddana jc tudi vloga za zasebno lekarniško dejavnost na Duplici. Ker pa po merilih za lekarniško mrežo obstaja možnost, jc občina že vložila ustrezen predlog na Lekarniško zbornico za uvrstitev v mrežo; na podlagi tega bo občina objavila razpis. Možnosti za zasebno ordinacijo osnovnega zdravstva na Duplici pa so majhne, ker občina za podelitev koncesije postavlja pogoj najema ordinacije v obstoječem zdravstvenem domu. Vloženih jc pet proSenj zdravnikov za koncesijo na področju osnovnega zdravstva. Zdravniki bodo seveda morali najeti ordinacijo v zdravstvenem domu. Pri tem pa se zaradi odhoda večjega števila zdravniških ekip med zasebnike pojavlja problem upravljanja in financiranja zdravstvenega doma. Zdaj se to vprašanje preučuje, predlogi pa bodo posredovani občinskemu svetu v razpravo in odločanje. (fs) Vi sprašujete, župan odgovarja 'm B. P. sprašuje, ali župan res preganja najemnika gostišča Stagi grad? Kot je znano, je najemnik gostišča Stari grad, podjetje Nevi d. o. o., ki ga zastopa g. direktor Franc Jeras. Navedeno podjetje oz. njegov zastopnik Je 10. 6. 1994 sklenilo z občino Kamnik kot najemodajalcem najemno pogodbo, S katero seje najemnik zavezal, da ho uredil in opremil celotno gostiSče Stari grad po naslednjem programu: - v mesecu juniju 1994 bo začel z obratovanejm bifeja v pritličju stavbe, kjer bodo nudene različne pijače in suha hrana (narezki, sendviči...): - v treh letih od podpisa pogodbe se bo kompletno uredila restavracija v prvem nadstropju stavbe: • v petih letih in od podpisa pa bodo urejene tudi turistične sobe in sanitarije v gornjem nadstropju oziroma v mansardi gostišča. Najemna pogodba je bila sklenjena za dobo 20 let, vlaganja najemnika po dogovorjenem programu pa naj bi kompenzirala dogovorjeno najemnino. Občina Kamnik se je pri izvedbi programa prenove Starega gradu zavzela, da bo do konca leta 1994 uredila priključitev električne napeljave za potrebe gostišča, uredila oskrbo z vodo, uredila dovozno cesto z nasutjem, osvetlila peSpot od glavne ceste do gostišča z javno razsvetljavo ter omogočila pridobitev dovoljenja za postavitev reklamnih panojev m reklamnih tabel v Kamniku. Treba je reči, da je bila s strani najemodajalca večina pogodbenih obveznosti korektno izpolnjena. Temeljni razlog nesporazuma s sedanjim najemnikom Starega gradu tiči v neizpolnitvi pogodbenih obveznosti, ki se nanašajo na predhodna vlaganja v ta objekt. Najemnik se je namreč z navedeno pogodbo zavezal, da bo v roku 8 dni po sklenitvi najemnega razmerja (ta je bila sklenjena 10, (>. 1994)poravnal najemodajalcu 20.000 DEM v tolarski protivrednosti, do 30. 12. 1994 pa Se 33.000 DEM protivrednosti na dan plačila, obračunano po srednjem tečaju banke Slovenije. Ker pogodbene obveznosti do 30. 12. 1994 niso bile izpolnjene tako, kot je določala osnovna pogodba, sta stranki s sklenitvijo aneksa k pogodbi podaljšali rok za poplačilo prejšnjih vlaganj Se za eno leto. Zal tudi po izteku lega roka pogodbene obveznosti niso bile izpolnjene, tako da je bilo pri preverjanju finančno knjigovodskega stanja v začetku leta 1996 ugotovljeno, da Nevi d o. o. dolguje najemniku - to je občini Kamnik - skupaj 53.000 DEM v tolarski protivrednosti. Občina Kamnik je dolžnika večkrat pozvala, da poravna nastale obveznosti oz. z ustreznim dokumentom dokaže plačilo pogodbenih obveznosti. Najemnik se na pisna opozorila v večini primerov ni odv-zal oz. ni sprejemal priporočene pošle, zaradi česar mu je bila konec meseca februarja letos osebno vročena pošta, s katero je bila najemniku zagrožena odpoved najemnega razmerja, če zapadle obveznosti ne bodo nemudoma poravnane. Predstavnik podjetja Nevi d. o. 0. je bil prav tako vabljen na osebni razgovor, ki se ga je udeležil, vendar je bil mnenja, da je s svojimi investicijskimi vložki že odplačal pogodbeni dolg. Glede na nedvoumno dogovorjene pogodbene obveznosti je občina Kamnik najemniku predlaga- la, da poda predlog sporazumne reSifve ter ji posreduje dokazila o domnevno poravnanih obveznosti, ki naj bi bile realizirane preko Agencije za plačilni promet. Napovedana odpoved najemnega razmerja je torej povezana z vztrajnim zavračanjem plačila dolga, za katerega se najemnik ni zmenil in se je ponovno nedvoumno izjasnil, da ga niti ne namerava poravnati. Zato je občina Kamnik prisiljena omenjeno razmerje reševati po pravni poti - torej preko pristojnega sodišča. Neresnične so potemtakem navedbe, objavljene v nekaterih časopisih, po katerih naj bi župan občine Kamnik »metal« najemnika Starega gradu iz poslovnih prostorov. Vsekakor pa je razumljivo, da se morata občina Kamnik in njen župan kol odgovorna oseba ludi v tem primeru obnašati kol dober gospodar, skrbeti za svoje premoženje in zadevo končno tudi reSttl. Ce kljub dobri volji in razumevanju s strani občine Kamnik ne gre drugače, pač z ustreznimi pravnimi sredstvi. Za konkretni primer je torej mogoče trdili, da najemnik poslovnega objek la ni uresničil vseh pogodbenih obveznosti, ki so bile določene z osnovno pogodbo in podpisanim aneksom Kamnik na sejmu Alpe Adria Nadaljevanje s 1. strani Za lepo hortikulturno ureditev pa jc poskrbel Arboretum iz Volčjega Potoka s svojim cvetjem. V takem okolju se je zelo prilegla bogata pokušina kmečke potice, peciva, suhega sadja in drugih dobrot, ki so jih pripravile tuhinjske gospodinje v okviru društva podeželskih žena Tuhinjske doline. Ob zvokih domačih vi/, ki jih je s svojo harmoniko izvabljal Božo Matičič, je tudi kak kozarček dobre domače kapljice kar sam zdrknil po grlu. Odprtja naše turistične domačije sta se med drugimi gosti udeležila tudi Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, in mag. Anica Popovič. družbena pravobranilka RS, našo ponudbo pa so prišli pogledal tudi nekateri župani slovenskih občin. Gostom sta naše zamisli o turističnem razvoju kamniške občine predstavila župan Tone Smolnikar in tajnik občine Ivo Pristovnik. Po mnenju župana je laka vsakoletna predslavitev kamniškega turizma, kljub nekaterim pomislekom nujna, če si hoče Kamnik postopoma spet utrditi sloves nekdanjega turističnega kraja, za kar ima vse naravne danosti. Seveda pa bo treba na tem področju še marsikaj postoriti. Pomemben prispevek k predstavitvi turistične ponudbe v mestu Kamnik gotovo predstavlja zloženka, ki jo je te dni izdala Občina Kamnik, ki s fotografijami Marka Prezlja na podlagi oblikovalske zamisli dia Aleša Ivanka na eni strani predoči kamniške naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti, na drugi strani pa karto mesta s 16 gostišči in prenočišči v našem mestu. Poleg videopredstavitve lepot Velike planine in Arborctuma je obiskovalcem na voljo Se vrsta drugih informativnih publikacij. Svoj delež k predstavitvi naSega življenja pa so ves teden na sej mu v živo prispevali nastopi folklornih skupin i/ Komende in kamniškega društva upokojencev, planšarjcv z. Velike planine, turi- stičnega podmladka iz OŠ Stra- hk iz podjetja ETI-Svit in za za- ške mestne godbe pod vodstvom nje. izdelovalcev kamniških majo- ključek v soboto nastop kamni- I rancija Lipičnika. K S. Ob domače opremljenem kamniškem razstavnem prostoru so se ustavljali Številni obiskovalci Na bregovih Kamniške Bistrice ali sever zaostaja za jugom Pri Slovenskem poslovnem tedniku Gospodarski vestnik je konec prejšnjega meseca izšla posebna priloga z naslovom Na bregovih Kamniške Bistrice. V sliki in besedi predstavlja sedanja gospodarska gibanja na območju kamniške in domžalske občine. V prispevku z naslovom Kolo zgodovine se bo kmalu obrnilo, je govor o zgodovini industrije na Kamniškem, ki sega tja v leto 1852. ko jc bila na mestu nekdanjih fužin ustanovljena smo-dniSnica. sedanja Kemična industrija. V komentarju Kamniška občina vse bolj zaostaja za domžalsko je med drugim zapisano, da jc bil do začetka devetdesetih let razvoj obeh občin dokaj izena- čen, potem pa je kamniška občina začela zaostajati za svojo sosedo. V prispevku pod naslovom Propadlo industrijo bo težko nadomestiti jc obdelan zgodovinski, geografski in gospodarski oris kamniške občine. Iz njega zvemo, da je v Kamniku zdaj registriranih 784 gospodarskih družb, predvsem majhnih. Rečeno je tudi, da želi občina v razvojne programe CRPOV vključiti celo območje Tuhinjske doline. Kamniške Bistrice, Crne ter območja Velike, Male in Gojške planine. V pogovoru z županom Tonetom Smolnikarjem pod naslovom V težavah se župan spozna, je v podnaslovu županova izjava: »Kamnik je dotirana občina in nič ne kaže, da bi bilo kmalu lahko kaj drugače«. V nadaljevanju je dan poudarek problemom prenove vodovodnega omrežja zaradi nizke cene vode. uresničevanju plinifikacije in kamniškim prometnim zagatam. V ediciji so v posebnih prispevkih obravnavana podjetja Calcit, Svilanit in Stol. Poseben sestavek je namenjen problemom denacionalizacije kmetijskih zemljišč z vidika kmetijskih podjetij, zlasti Agroemone. V sklopu ostalih zapisov pa sta na kratko opisana tudi ETA in Kočna. S področja turizma velja na koncu omeniti fotoreportažo iz Arbore-tuma Volčji Potok in krajši članek o Veliki planini. ES. Enotne vozovnice na vlakih in avtobusih Dobro zamišljen sistem bo samo s podporo države in Nadaljevanje s 1. strani Čeprav so se cilji uvedbe enotne vozovnice le delno uresničiti, so se podpisniki pogodbe: Slovenske železnice, Kambus in naštete občine odloČili, da bodo enotno vozovnico obdržali tudi v letošnjem letu. Najprej nekaj podatkov iz že omenjenega poročila direktorja Rekarja. Med najbolj zanimivimi je vsekakor ugotovitev, da se število potnikov na kamniški progi in na avtobusih v tem Času ni povečalo, kot so pričakovali. paC pa je bilo celo za spoznanje manjše. Vlaki in avtobusi so namreč prepeljali 4,136.738 potnikov, leto poprej, ko še ni bilo enotne vozovnice, pa kakih 20.000 veC. VeC potnikov iz osebnega na javni prevoz pa je bil osnovni cilj uvedbe enotne vozovnice. In kakšni so po mnenju železničarjev vzroki, da se enotna vozovnica ni bolj »prijela«? Eden med njimi je gotovo razmeroma visoka cena enotne vozovnice, glede na stroške prevoza z osebnim avtomobilom. Potnike moti tudi neusklajenost voznih redov S2 in Kambusa ki pa so posledica zakonskih ovir. Potrebna bi bila skupna prestopna mesta iz vlaka na mestne avtobuse na obmoćju Ljubljane. Tudi sedanji zastarel sistem prodaje listnih vozovnic je precejšnja ovira za to. da bi se ljudje veC vozili z vlakom in ne nazadnje so svoje prispevala tudi nesodobna prevozna sredstva. Seveda zaradi zmanjšanja Števila potnikov in zaradi nizke cene enotne vozovnice v primerjavi z ostalimi avtobusnimi prevozniki skupni finančni rezultat ni bil pre-veC spodbuden, saj so železničarji in Kambus v enem letu uporabe te vozovnice dosegli le okrog 509 milijonov SrT Čistega prihodka. Če bi enotne vozovnice ne bilo. pa bi bil ta prihodek za železnico, ki mora zdaj po pogodbi pokrivati izpad Kambusa. višji kar za 123 milijonov SrT. Kambus pa bi lani lahko uveljavil za 31 do 78% višje cene, v skladu s cenami ostalih avtobusnih prevoznikov. Torej doslej z enotno vozovnico še ni nihCe zadovoljen, ne potniki in ne prevozniki. K većjemu številu potnikov niso pripomogle niti ugodnejše cene (polovični popust) za upokojenec in brezposelne v Času izven jutranjih in popoldanskih konic. Železničarji so sicer lani želeli na postajah ob kamniški progi namestiti potrdilnike vozovnic, s Cimer bi omogočili prodajo neda-tumskih vozovnic za eno potovanje, vendar so se zdaj najprej odloČili za projekt posodobitve prodaje vozovnic za celotno območje Slovenskih železnic. Sedanji naCin prodaje enotnih blem nakup vozovnic za jutranje vlake, ko imajo pogodbeni prodajalci svoje lokale še zaprte. V tem primeru lahko potnik kupi karto prejšnji dan ali pa na avtobusu. Predlagajo, naj bi občina uredila odpiralni čas prodajalcem enotnih vozovnic. Srednjeročno bodo ta problem rešili z uvedbo tako imenovanega ticketing sistema odprave potnikov, ko na postajah načrtujejo namestitev potrdilnikov za listek vozovnice ali pa uvedbo elektronskih vozovnic. Sicer pa so Slovenske železnice predlagale ministrstvu za promet in zveze, da prevzame iniciativo za izgradnjo takega sistema primestnega prometa, kot ga poznajo razvite evropske države. Ta sistem naj bi zagotavljal enotno in nizko ceno javnega prevoza s sofinanciranjem države in lokalne skupnosti. Namesto 18 le še 14 vlakov med Kamnikom in Ljubljano? Načelnik kamniške železniške postaje Ivan Tokmadžič nas je v pogovoru okrog enotne vozovnice seznanil tudi z namero slovenskih železnic, naj bi z novim voznim redom od 24. maja dalje med Kamnikom in ljubljano vozilo od sedanjih 18 parov le Se 14 parov vlakov. Tak ukrep naj bi narekovalo gospodarnejšo poslovanje SZ. Sej potniškega prometa SZ Peter Sevnik nam tega ni mogel dokončno potrditi, ker pravi, da mora o predlogu voznega reda razpravljati še kolegij ŠZ in nato Se ministrstvo za promet in zveze. Domžaičani so zoper tak ukrep le javno protestirali, na občini Kamnik pa je, kol nam je povedal tajnik občine Ivo Pristovnik v prihodnjem tednu predviden sestanek z Marjanom Re-karjem, direktorjem SZ, na katerem naj bi govorili tudi o tem vprašanju Vsekakor lahko že zdaj zapišemo, da bo lak ukrep, če bo res uresničen, zelo slabo vplival na uresničevanje zamisli o enotni vozovnici, da ne govorimo o tem, ali so imeli predlagatelji pred očmi dejstvo, da je prav zdaj v gradnji dodatni cestni pas med Trzinom in Črnučami, kar povzroča Se večje zastoje v prometu. Poleg tega pa je pod vprašajem smiselnost uvedbe popustov za upokojence, če bodo odpravljeni prav tisti vlaki, za katere je veljal popust. O problemih in zagatah pri uveljavljanju enotne vozovnice smo se pogovarjali tudi z Antonom Zlatnarjem, direktorjem Kambusa. Naše avtobusno podjetje se je v zadnjih letih razvilo v solidno avtobusno prevozniško podjetje s 120 zarjoslenimi in 40 avtobu- S kamniške železniške postaje, za urejenost katere vzorno skrbijo železničarji s svojim načelnikom, odpelje vsak dan proti Ijubljani 18 vlakov vozovnic za vožnjo z vlaki moti tudi naše občinske svetnike, zato so v zvezi s tem imeli več pripomb in vprašanj. Na ta vprašanja je nedavno odgovorila Frida Pita-mic. vodja projekta enotna vozovnica pri Slovenskih železnicah. Pravi, da prodaje vozovnic na vlakih ni predvsem zaradi zmanjšanja števila zaposlenih, tako da je na vsakem vlaku le en sprevodnik. Zaradi neprehodnih vlakovnih garnitur sprevodniku ni omogočen prehod skozi vlak. Upoštevali pa so tudi zahtevo Kambusa. da naj bo na železnici čimmanj »črnih« potnikov. Poleg vozovnice za eno potovanje z veljavnostjo določenega dne pa potniki lahko kupijo tedenske, mesečne in letne vozovnice. Ni res! Nekaj % po »k riževem potu«. Komu se splača? Železničarji soglašajo s pripombami svetnikov, da je velik pro- si, ki se poleg primestnega prometa loteva tudi zahtevnih mednarodnih prevozov. Urni so na primer Kambusovi avtobusi prevažali turiste v daljno Anglijo. Irsko. Škotsko in celo v Maroko. Tako si prislužijo kake dodatne denarje, saj samo od tistega kar zaslužijo s primestnim prometom, ne bi mogli kaj prida primakniti k nakupu petih novih avtobusov. Nehote sva najin pogovor začela pri žgočih težavah, ki jih kamniškemu prevozniku povzroča sedanja gradnja dodatnih cestnih pasov na magistralni cesti od Trzina do Črnuč. Po Zlatnarjcvem mnenju bi morala država imeti več razumevanja za težave prevoznikov v takih primerih, čeprav se zaveda, da je gradnja tega cestnega odseka nujno potrebna. Vendar 2 milijona SIT več na mesec za nafto, pogostejše okva- uspešen občin re na zavorah, sklopkah in preutrujeni vozniki gotovo tudi za Kambus niso mačji kaSelj. Ker smo glede enotne vozovnice že omenili, da je število prepeljanih potnikov lani upadlo, nas je zanimalo, kakšen delež prevoza potnikov prevzemajo avtobusi. Umi so kamniški avtobusi prepeljali dobrih 70% vseh potnikov, ki so kupili enotno vozovnico. To pa vseeno pomeni, da je lani potovalo z avtobusi okrog 47.000 potnikov manj kot prejšnje leto. Potnikov na avtobusih je zadnja leta sploh manj tudi zaradi tega. ker iz leta v leto upada obseg prevozov delavcev, saj je v ka- pa naj jih vlaki peljejo do Ljubljane, pravi Zlatnar. Pristavi, da pa ni za to, da bi odpravili vse direktne avtobuse od Kamnika prek Mengša do Ljubljane, saj po morebitni odpravi enotne vozovnice teh prog brez soglasja drugih prevoznikov nc bi smeli spet vpeljati. Razumljivo pa je, da pa jim nekaterih nerentabilnih prog, kjer se vozi le nekaj potnikov, ni treba vzdrževati samo na svoj račun, ne da bi jim občina ali država kaj primaknila (lani je Kambus iz proračuna občine Kamnik za te namene prejel 2,65 milijona SIT, v letošnjem predlogu proračuna pa je predvidenih le 1,5 milijona SIT - op. p.) »NaSa delniška družba ima tudi zunanje lastnike, kot so denimo Primorski skladi, ki nas na koncu leta povprašajo, kakšen je rezultat«. Ce hočejo biti konkurenčni tudi v turističnem prometu, morajo obnavljati avbobusni park, pa tudi Kambus upravlja tudi kamniško avtobusno postajo, od koder vsak dan odpelje prek sto avtobusov mniških podjetjih čedalje manj zaposlenih. Medtem ko so leta 1992 prepeljali 3,874.000 potnikov, jih je bilo lani kar za dober milijon manj. Ker pravijo, da je eno od vprašanj, ki ovira hitrejše uveljavljanje enotne vozovnice, tudi neusklajenost voznih redov vlakov in avtobusov, po mnenju direktorja Zlatnarja prilagajanje voznih redov ni odvisno samo od njih, saj morajo k vsaki spremembi dati soglasje tudi drugi avtobusni prevozniki. Povedal je primer, s katerim se te dni ukvarjajo v občini Lukovica. Ker so zaradi tega, da bi bili ugodnosti enotne vozovnice deležni vsi krajani tc občine podaljšali avtobusno progo od Blagovice do Trojan, so temu nasprotovali ostali prevozniki. Zato bi morali, čeprav upajo na ugodno rešitev, konec marca ta del proge odpraviti. Mi smo pripravljeni vse potnike z območja Kamnika in Domžal pripeljati do železniških postaj, potem skrb za sprotno vzdrževanje in zagotavljanje varne vožnje ne zahteva ravno majhnih sredstev. Letos so denimo postavili v mehaničnih delavnicah lasten sistem za pregled delovanja zavor, tako da avtobuse pregledujejo vsak dan. Ker samo na relaciji Kamnik -Ljubljana, vsak dan naredijo 102 vožnji v eno smer, bi to zahtevalo znatno več zaposlenih, če bi na vsakem avtobusu imeli tudi sprevodnika. Zato zdaj na vseh avtobusnih linijah, razen dveh vozovnice prodajajo kar vozniki, ki so tako dodatno obremenjeni. To seveda ni najbolj ugodno za varnost vožnje, vendar, kot pravi Zlatnar, lani Kambusovi vozniki niso zakrivili niti ene prometne nesreče, bilo je le nekaj prask. Na Kambusu so že razmišljali o poenostavitvi prodaje vozovnic z. uvedbo treh plačilnih con z magnetnimi karticami, vendar bodo zdaj počakali na projekt, ki ga pripravlja železnica. FRANC SVETELJ OBČINA KAMNIK, Glavni trg 24, 1240 KAMNIK OBJAVLJA JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI KAMNIK ZA LETO 1998 I. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji Izvajalci športnih programov. • športna društva, ki imajo urejeno evidenco o članstvu in o plačani članarini, • zveze Športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. II. Izvajalci morajo Izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo sedež v občini Kamnik, • da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, • da imajo organizirano redno dejavnost in vadbo za katero so registrirani najmanj 36 tednov v letu, • da imajo pravila usklajena z novim zakonom o društvih. III. Za uresničevanje programskih nalog s področja športa bomo na teritoriju občine Kamnik Iz javnih financ sofinancirali naslednje vsebine v skladu z nacionalnim programom športa- a) ŠPORT V ZAVODIH S PODROČJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA • predšolska mladina: športna značka Zlati sonček I, • osnovnošolska mladina: športna značka Zlati sonček II, šolska športna tekmovanja na občinskem noviju, šolska športna tekmovanja nad občinskim nivojem, redna interesna športna vadba b) ŠPORT V DRUŠTVIH Sofinancirali bomo programe v individualnih in kolektivnih športnih panogah, ki imajo značaj rednega športnega treniranja: • šport mladih - redna športna vadba, • šport mladih - šport za dosežek (selektivni šport), • kakovostni šport • vrhunski šport. c) ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJSKA DEJAVNOST d) ŠPORTNOREKREATTVNA DEJAVNOST ODRASLIH Sofinancirali bomo propagandne akcije in športnorekreativne prireditve. Izbrane programe bomo sofinancirali na podlagi kriterijev za financiranje športnih programov v občini. e) STROKOVNO DELO ZA POTREBE ŠPORTA Prednost bodo imeli izvajalci neprofitnih organizacij in zavodov. IV. OBRAZCE ZA PRIJAVO lahko dvignete na Oddelku za družbene dejavnosti obCine Kamnik: v ponedeljek, 6. 4.1998, od 8. do 12. In od 13. do 15. ure; v sredo, a 4. 1998, od 8. do 12. in od 13. do 17. ure; v petek, 10. 4. 1998, od 8. do 12. ure. V. PRIJAVE pošljite na Oddelek za družbene dejavnosti občine Kamnik do ponedeljka, 20. aprila 1998. Načrt »nevračanje« se nadaljuje Mukam Meščanske korporacije Kamnik Se ni in ni videti konca. Zgodba o Jari kači in Steklem polžu vračanja nacionaliziranega imetja se nadaljuje. Država z nekaterimi svojimi institucijami in organi počne vse, da ne bi vrnila odvzetega premoženja in se dobesedno prav norčuje iz ljudi in izživlja nad njimi, pri čemer je menda pravno vse popolnoma v redu. In kako zvito to država dela! Formalni lastnik, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, preprosto ne hodi na obravnave, tudi Javno pravobranilstvo pride samo takrat, ko se mu zazdi, da bi ga lahko izvajalec kaj polomil. Zato pa pošiljajo po kostanj v žerjavico izvajalca, ki zdaj upravlja z gozdovi. S tem si pridobivajo čas, da lahko najdejo Se in Se razlogov proti vračanju, medtem pa pobirajo denar od prodaje lesa. Perfidna politika, ki ima v bistvu namen, da ne bi vrnili odvzetega premoženja, čeprav je povsem jasno, da bi ga morali že zdavnaj. Ko je že kazalo, da se bo MKK nekako le dogovorita za upravljanje z bistriškimi gozdovi z dosedanjim upravljalcem in hi zato morali biti gozdovi skoraj že vrnjeni, je na sceno spet stopilo Javno pravobranilstvo. Pritožilo se je na upravičenost vračanja gozdov Meščanski korporaciji, za kar ima seveda vso pravno pravico, o morati pa tako in tako vemo, da pri pravu ne smemo preveč govoriti. Prvi manever, ki ga je javno pravobranilstvo izvedlo v marcu lanskega leta, koje tudi hotelo izpodbiti upravičenost vračanja, češ daje bil zakon o nacionalizaciji premoženja agrarnih skupnosti sprejet že leta 1945 in zato Meščanska korporacija Kamnik kot agrarna skupnost ni upravičena do vračanja, je spodletel. Verjetno bo tudi tokratni, saj očita MeSčanski korporaciji fevdalne odnose oziroma da nuj hi bilo njeno premoženje fevdalnega izvora - kot da bi ga Meščanska korporacija dobila v fevd in ji ga fevdalec, ki naj bi ji ga dal, lahko vzame spel nazaj. To naj bi bil spet razlog, da ni upravičenka, čeprav je deležnikov več stotin in so odnosi povsem drugačni kot pa fevdalni že lep čas. Pri obeh pritožbah, tako prvi kakor tudi tej drugi, je simp-tomatično predvsem to, da hi Javno pravobranilstvo take svoje pritožbe lahko dalo že zdavnaj, ko se je komaj dobro začel postopek vračanja in so bili zakoni že znani, ne pa šele zdaj, ko je postopek vračanja že skoraj na koncu in so bila porabljena velika finančna sredstva, da o izgubljenem času, živcih in drugem delu niti ne govorimo. Tako se tudi tu povsem očitno vidi osnovni namen - zavlačevanje in v končni jazi morda celo nevračanje. B. POL1AK Izjava za javnost 0 POKOJNINSKI REFORMI Zeleni Slovenije se zavzemamo za kvaliteto življenja in temu sledi tudi občinski odbor Kamnik. Prizadevanja se ne začenjajo in končujejo le pri zdravem in čistem okolju, temveč in predvsem pri človeku samemu. Samo od zdravega in čistega okolja človek nc more živeti, kaj šele duhovno in kulturno rasti. Predlagana pokojninska reforma bo najbolj prizadela tiste, ki jih danes najdemo še na šolskih dvoriščih, prizadela bo aktivne prebivalce in dotakne se lahko tudi upokojencev. Pokojninska reforma je nujna, vendar takšna, ki bo ohranjala kvaliteto življenja vseh starostnih kategorij prebivalcev. Ni nacionalna katastrofa, če se Slovenci upokojujejo pri 57,5 leta in Slovenke pri 54 letih (podatki za leto 1996), je pa nacionalna sramota iskati rešitev za maScnje luknje v pokojninskem sistemu v drastičnem povišanju predpisane starosti za upokojitev, v ponudbi več-stebrnega zavarovanja, ki ne ponuja jamstva za varno socialno in materialno varnost v starosti! PRISTAJANJE DELAVCEV NA BISTVENO NIŽJE POKOJNINE ZARADI UPOKOJITVE PRED 65 LETOM STAROSTI (zaradi bolezni in izčrpanosti), STRAH UPOKOJENCEV ZA SVOJO MATERIALNO IN SOCIALNO VARNOST V STAROSTI JE pa kvaliteta življenja spoštovanje dolžnosti socialne države. To pa ni samo skrb za dostojno življenje vseh tistih, ki ne morejo skrbeti sami zase (bolni, ostareli, invalidi...), temveč in predvsem, da nudi vsem ljudem takšne možnosti, da sami skrbijo za materialno in duhovno blaginjo sebe in svojih družinskih članov. Da vsem ljudem nudi možnosti, da se uveljavljajo s svojim delom, znanjem in sposobnostmi in da so te merilo človekove vrednosti. Da materialno in duhovno rastejo in bogatijo. In končno, ko je obdobje ustvarjanja v zatonu, da se poslovijo od aktivnega življenja in se še starosti primerno zdravi poslovijo in pustijo mesto mladim. To pa prav gotovo za večino ljudi ni življenjsko obdobje pri starosti 65 let! Zato se pridružujemo sporočilu za javnost oz. skupni izjavi sindikatov (19. 1. 1998), ki podpira pokojninsko reformo, vendar takšno, ki jo bodo prizadeti ekonomsko, socialno in zdravstveno prenesli brez škode in posledic, so odločno proti predpisani tipokojilveni starosti 65 let in proti večstebrnemu zavarovanju, ki ne zagotavlja varnosti v starosti. Ponavljamo - predlagana pokojninska reforma nc zagotavlja kvalitete življenja! Kajti kvaliteta življenja NI: BREZPOSELNOST MLADIH (ki bo še večja zaradi povečanja upokojitvene starosti), IZČRPAVANJE STAREJŠIH DELAVCEV, Dodajamo šc - za varno starost stopimo skupaj vse generacije. In ne pozabimo, ko se bomo odločali zanjo, bomo odločali tudi v imenu tistih, ki se danes še igrajo na dvoriščih. To pa je odgovornost! ZELENI SLOVENIJE -OO KAMNIK $1? tfemebadike Mengeš, Prešernova 35 tel.: 737-311 V največji drevesnici v Sloveniji vam nudimo sadike za pogozdovanje, okrasne sadike iglavcev in listavcev, trajnice, vrtnice, sadike sadja in največjo izbiro sadik za žive meje. Delovni čas: vsak delavnik od 7. do 17. ure, v soboto od 7 do 14. ure DO 20% GOTOVINSKI POPUSTI! Kamniški OBČAN OBČINSKA PRIZNANJA - POGOVORI 26. marca 1998 5 dr. Nikolaj Sadnikar, dobitnik zlatega priznanja občine Kamnik Priznanje gre v prave roke! f Med letošnjimi nagrajenci občine Kamnik je vsem znani izredno prizadevni delavec na turističnem področju dr. Nikolaj Sadnikar. Po izobrazbi je zdravnik, ki pa se je zlasti po upokojitvi popolnoma posvetil turizmu, zgodovini in Kamniku. Prav njemu gre zasluga, da so se v zadnjih desetletjih razvile pomembne turistične aktivnosti, ki presegajo občinske meje. dr. Niko Sadnikar Niko Sadnikar, pod tem imenom ga veČina KamniCanov pozna, je bil rojen 19. aprila 1916 v Kamniku. Tu je obiskoval osnovno Solo, gimnazijo z maturo je končal v Ljubljani 1935, medicinsko fakulteto pa je uspeSno zaključil 1941 v Zagrebu. V začet-ku II. svetovne vojne se je vrnil domov v Kamnik in Se istega leta jc bil aretiran in zaprt v Be- gunjah. Po nekaj mesecih so ga izpustili, prej pa je moral podpisati izjavo, da se bo odrekel vsakršni dejavnosti, ki nasprotuje nemškemu okupatorju, drugače bo pri prvi aretaciji ustreljen kot talec. Zaradi te groZnje jc pobegnil v Zagreb. Tu je opravil obvezni enoletni staž, potem jc služboval v Osijeku in Vukovarju. Konec leta 1943 je bil mobiliziran v hrvaške domobrance, od njih jc avgusta 1944 pobegnil v partizane. Kmalu je postal Član kirurške mobilne ekipe in v njej delal vse do aprila 1945, ko je težje zbolel. Po konCani vojni je Se naprej ostal v jugoslovanski vojski. Opravljal je pomembne dolžnosti, bil na specializaciji za rent-gcnologijo v Beogradu. 1959 je priScl v ljubljansko vojaško bolnišnico, kjer jc bil Scf rentgenskega oddelka, leta 1980 se je s polno delovno dobo (41 let) upokojil. Za svoje uspeSno delo je prejel Številna vojaška in delovna priznanja, ki mu veliko pomenijo. Po prihodu iz vojske se je z vso vnemo vključil v ureditev muzejske zbirke oćeta dr. Josipa Nikolaja. Dolga desetletja jc bila edina kamniška tovrstna kulturna ustanova. Leta 1964 je bil ustanovljen muzej v Kamniku. Vsa dolga desetletja je vse stroške vzdrževanja, hranjenja in obnavljanja nosila samo družina Sadnikar. Le ob 100-letnici Sadnikarjc-vc zbirke - leta 1993 - jc občina prispevala del sredstev za slovesnost. OCe Josip Nikolaj jc bil leta 1937 kot tretji KamniCan imeno- van v Častno meščanstvo. Kasneje je za ohranjanje in promocijo zbirke skrbel Niko, kar z vso ljubeznijo kljub Častitljivim letom dela šc danes. V Turistično društvo Kamnik se je vključil 1977 in kmalu postal predsednik. Neposredno je skrbel in bil odgovoren za sprevode narodnih noš vse do leta 1995. Bil jc izredno uspešen animator turističnih zamisli. V delo je vključeval mlajše ljudi in jim privzgajal ljubezen do naravnih lepot, poslanstva turizma in promocije Kamnika. Vsa ta leta je bil pobudnik mnogih akcij turističnega društva, od urejanja mesta, ocenjevanja najbolje urejenih ulic, naselij, hiS, do urejanja parkov in sajenja spominskih dreves. Zelo prodorno in uspeSno je deloval pri uveljavljanju Starega gradu in obnavljanju zgodovinskih najdb. Pri tem je v času, ko jc bila predsednica izvršnega sveta g. Sitarjeva. finančno sodelovala tudi občina Kamnik. Zal mu je. da še do zdaj ni postavljen nekdanji obrambni stolp, čeprav je od pobude minilo že več kot 20 let. Zadovoljen je, ker z deli na Malem gradu nadaljujejo, za Kamnik in njene čare pa veliko pomeni izguba nekdanje Mlinščice, vode, ki je tekla skozi mesto. Zelo rad je zahajal v prelepe gore in bil že zgodaj član planinskega društva Kamnik, v njem je tudi aktivno sodeloval. Niko Sadnikar je avtor in pobudnik za postavitev številnih spominskih zaznamkov in plošč znamenitim Kamničanom. Prepričan je, da je zgodovina Kamnika premalo raziskana, zlasti rim- sko obdobje. Zanimiv pogovor z Nikom Sa-dnikarjem ni mogel obiti nekaterih neuresničenih želja, kamor uvršča predvsem dokončno ureditev Starega gradu z asfaltno cesto in dobrim gostiščem, skorajšnji zaključek del na Malem gradu in kot prednostno nalogo, da bi delo v Turističnem društvu poživili s kadri, predvsem mlajšimi, ki bodo uspešno nadaljevali z delom starejše generacije. Se bi lahko naštevali področja, kjer jc bil Niko Sadnikar gonilna moč, kot npr. pri postavitvi spomenika akademiku Francetu Steletu v Tunjicah, dela v pripravi za postavitev spomenika zdravniku in rektorju Juriju Sta-rovasniku na Malem gradu itd., pa je tega kar preveč. Lahko bi rekli, da skoraj ni kulturnozgodovinskega in turističnega področja v Kamniku, ki bi ga obšel. Predlagatelji niso imeli težkega dela pri odločitvi za dodelitev ZLATEGA OBČINSKEGA PRIZNANJA; dobil ga je človek, ki se je vse svoje življenje v pravem pomenu besede razdajal stroki, turizmu, zgodovini in ljubezni do rodnega Kamnika. Na koncu smo ga vprašali, kaj mu to priznanje pomeni. Dejal je: »Priznanje mi pomeni veliko, nisem ga pričakoval. Ne velja samo meni. ampak tudi vsem tistim, ki so marljivo delovali na kulturno-turističnem področju, kot npr. Alojz Prašnikar. dr. A. Kraut, predsednik društva, akademski slikar Maks Koželj, dolgoletni tajnik Alfonz Skala, dr. Sve-tozar Frantar, ki je bil 35 let predsednik Turističnega društva, in še mnogi drugi.« Iskrene čestitke in tople želje, da bi lahko Se dolgo tako uspešno deloval v korist in promocijo Kamnika! STANE SIMŠIČ Zlato priznanje občine Kamnik Mestna godba Kamnik - stoletnica Mestni godbi Kamnik bo ob letošnjem občinskem prazniku podeljeno zlato priznanje občine Kamnik. Mestna godba sodi med najstarejše glasbenopoustvar-jalnc skupine v kamniški občini, saj ohranjeni in raziskani dokumenti pričajo vsaj o stoletnem delovanju. Vprašanje pa jc. koliko časa godba zares deluje, saj se v listinah omenja že pred 150 leti. Pdovinskt> itomemben thgoMc, k i jc prešel tudi nuje tedanje JugOttđ-vije, pa se je dogodil 15. 12.: na velikem zborovanju približno 5000 stavkajočih delavcev je bil ustanovljen iniciativni odbor socialdemokratske zveze Slovenije. Ta dogodek je bil medijsko odziven: tudi tuje tiskovne agencije so poročale, daje bil ustanovljen iniciativni odbor prve opo.uijske stranke. Na začetku zgodbe o parlamentarni demokraciji v Sloveniji je bil torej inženir strojništva. Kamničan in samosvoj človek - France TomSič. Pravi, daje pred pričetkom tega zborovanja dolgo razmišljal, če je čas že dozorel in da se je o tem posvetoval z ožjim krogom svojih sodelavcev. Začetki parlamentarne demokracije »Vendar pa je splet okoliščin v celotnem vzhodnem bloku pokazal, da morda le uspemo. Zato smo se odločili za ta radikalen korak, ki bi nas lahko stal glavo. Kasneje sem izvedel, to mije povedal tudi Milan Kučan, da se je od tegu dne dalje povečal pritisk jugoslovanskih politikov na Ijuh-Ijano. Beograd je odločil, da mora mir in red v Ijubljani doseči tudi armudu, če bo potrebno. Tako je nastal tajni dokument, ki pa je priSel v neprave roke - posledica je bil proces proti četverici. (Istanovil seje odbor za varstvo človekovih pravic, vendar pa smo člani iniciativnemu odboru videli, du odbor za varstvo človekovih pravic ne razmišlja politično. Zato smo nekateri sklicali tajni posvet, to je bilo 4. 12. 1988. in sklenili, da takoj pričnemo z organiziranjem posameznih strank po zgledu zahodnoevropskih držav. Tega posveta so se udeležili npr. Dimitrij Rupel, Ivan Oman, Ivo Urban-čič. Rudi Šeligo, Tone PerSak, Andrej Magujna in drugi,* se spominju France TomSič. Tako je nastala prva opozicijska stranka, sledile pa soji Se druge. V strankinem programu je bila tudi osumosvujitev, kot možna alternativa sožitja v okviru Jugoslavije pa konfederuciju. France pravi, daje bistvo vseh teh prizadevanj v lem, da jeparlumentarna demokracija trenutno edini litični model, ki omogoča miren prehod oblasti z ene stranke na drugo, pomeni pa tudi konkurenco pri naslajanju programov in onemogoča diktaturo enega človeku ali ene skupine ljudi. Kasneje je bil dolgo na čelu sindikatu Neodvisnost, s katerim so želeli pretrgali vodenje sindikatov preko direktorskih struktur in partije. Meni, da je pluralnost nujna ne sumo v političnem, pač pa tudi v sindikalnem gibanju. In za konec »l'riznunje mojega mesta mi veliko pomeni, predvsem zato, ker je to tudi priznanje tistim, ki smo se že leta 1986 odločili, daje v naSi družbi treba izvesti proces demokratizacije* je sklenil svoje razmišljanje nosilec letošnjega zlatega priznanja obt Ine Kamnik France TomtU. 1'riznanje mu jc občina dodelila prav zaradi zuslug pri vzi«)Slavljanju par-laiiičiilarne demokracije in sindikalnemu pluralizma. To mu priznavajo imiogj, ki sicer politično drugače razmišljajo, km npr. kolumnist Vlado Mihci jok: »Največji dogodek ni bil javni, državljanom prit televizije posredovani sirujk delavcev.... ampak kur direktna, net cnzurirunu zahteva po ustanovitvi socialdemokratske slrunke. Taksna zahteva je v tistem času delovalo kol čista znanstvena funtustik a, čeprav je samo dobro leto kasneje TomSič stranko tudi ustanovil.* BREDA PODBRHZNIK VUKMIR ZA PRAZNIK OBČINE čestitamo vsem občanom! SLOVENSKI KRŠČANSKI 5KP DEMOKRATI NA KAMNIŠKEM 6 26. marca 1998 OBČINSKA PRIZNANJA- POGOVORI Kamniški OBČAN Srebrno občinsko priznanje Janezu Majcenoviču PREPEVAM, TOREJ SEM! »Kamničani in bralci Kamniškega občana o meni kar nekaj vedo; celo tisti, ki matematike nimajo radi in podcenjujejo petje Kamniških kolednikov. Pa bi raje izkoristil priložnost in glavni urednici in prosvetarski kolegici Bredi povedal, kje me Čevelj Zu-li...« Tako je zaCel naš pogovor letošnji nosilec srebrnega priznanja občine Kamnik JANEZ M AR K NOVIC. Priznanje prejema za svoje zasluge na področju glasbenega in publicističnega delovanja, v pogovoru pa sva se spomnila tudi njegovih prizadevanj v športni dejavnosti. Pred tem pa vendarle - kot se spodobi - še nekaj biografskih dejstev. Kot pravi sam, je večino svojih dosedanjih 65 let živel in dihal (tudi) za Kamnik, ki je njegovo rojstno mesto in ki mu je zavezan z vsem bitjem. »Toliko sem že bil po svetu, da vem, da brez Kamnika in njegovih ljudi ne bi mogel živeti,« pravi Janez. Rojen je bil 18. 3. 1933. leta (za povrhu vsega - še najboljše za tvoj rojstni dan, saj tole pišem ravno 17. 3.) na Pero-vem. Dokončal je študij matematike, vmes je Študiral tudi solo petje na srednji glasbeni Soli. Po poklicu je bil profesor matematike in poslovne matematike, pooblaščeni aktuar (zavarovalni matematik), vodilni zavarovalni delavec in višji svetnik v Ljubljanski banki. Malo pred upokojitvijo je prejel za delo profesorja naziv svetnik. Plavalna sekcija in že prvi žulj -današnje kopališče ter njegova raba »V dolgih letih sem si nabral funkcij kot berač uši...« pravi Janez Majcenovič. Najprej pa je treba omeniti njegovo delo v kamniškem plavalnem športu. »Pri ustvarjanju materialnih pogojev za športno življenje v Kamniku smo pod vodstvom sonagrajehca Milana VVindschnurerja gradili kamniško kopališče in Športni stadion. Kasneje sem kot načelnik in odbornik plavalne sekcije spoznal težave pri vzdrževanju in ureja- Janez Majcenovič ob svojem portretu, ki ga je Dušan Sterle na Sutnt postavil na ogled skupaj z drugimi znanimi Kamničani. (foto: Franc Svetel}) nju kopališča, nasadov in okolice. Veliko truda je bilo vloženega v travnato površino, ki smo jo potrebovali za plavalno šolo in kopalce,« pravi Janez in dodaja, da bi morali teniški igrišči, ki sta nastali na nekdanjih travnatih površinah, obnoviti, predvsem pa bi morali na kopališču omogočiti delo in trening plavalcem, vaterpolistom in tudi šolam za izvajanje plavalnega dela Športne vzgoje. Plavalna sekcija je takrat pod vodstvom Toneta Cererja prišla v slovenski in jugoslovanski vrh. Ja- nez je vodil tudi plavalno Solo in pri njem ter pri njegovih sodelavcih so splavale stotine otrok. Kot Športnik pa je tekmoval tudi pri šahovski sekciji, ki jo je vodil prof. Ivan Zika. Perje - in še en žulj: lastništvo društvenih prostorov Narodne čitalnice ter Lirina pevska soba S petjem je začel že zelo zgodaj - na očetovih kolenih. Oče je igral kitaro, mandolino in Se kaj. Uradni začetki zborovske poti pa segajo k otroškemu zboru, ki je prepeval pri kamniških frančiškanih. To je prekinila vojna, po njej pa bi lahko nadaljeval pri Viktorju Mihelčiču, »pa ni bilo nič, ker sem začel mutirati...«. Dve leti kasneje se jc pridružil Mešanemu pevskemu zboru Planika, ki ga je vodil Viktor MihelčiC. »Ta zbor je kamniška politika ukinila in PodbevSkov Pol-dek me je odpeljal v Ljubljano k Akademskemu pevskemu zboru, ki ga je vodi Ra- dovan Gobec. Tam so me usmerili v Studij solo petja in mi s tem določili mojo solistično usmeritev. Pred odhodom v vojsko sem pel pri BirtiCevih Beneških fantih, bilo je zanimivo. Pri vojski sem vodil pevski zbor, pel z vojaškim orkestrom - in ffreživel.« Po vrnitvi pa se je za 32 pevskih sezon zapisal Prvemu slovenskemu pevskemu društvu Lira. Pel je veliko solističnih vložkov (okrog 50) in pet krstnih izvedb novih skladb z baritonskim solom. Kot solist je sodeloval in snemal tudi z drugimi zbori, nastopal ob spremljavi klavirja, orgel, citer, kitare, godalnega in simfoničnega orkestra. Sodeloval je z organi-stom Hubertom Bcrgantom. prof. Marijo Holcarjevo, z znanimi mojstri orgel Primožem Ramovšem, Mirjam Tozon, Angelo To-manič in drugimi. Ob tem pa je opozoril na svoj naslednji žulj: lastništvo društvenega doma nekdanje Narodne čitalnice v Kamniku in Lirine pevske sobe. Lira je namreč delovala v okviru čitalnice, skupaj s Telovadnim društvom Sokol pa so odkupili stavbo, kjer sta današnja kavarna in razstavišče, in jo preuredili v prijazen društveni dom. Po vojni jc prešel v »splošno ljudsko premoženje«, LiraSi pa so se morali izseliti iz svoje pevske sobe. Na ta problem so večkrat opozarjali, vendar zaman. Janez. Majcenovič se je zaradi teh problemov februarja 1988 obrnil na takratno občinsko oblast: »Pozorno so me poslušali, mi celo pritrjevali, vendar mi je bilo kmalu jasno, da je zadeva že odločena. S spretnim manevrom je dobil eden prvih primerov 'lastninjenja' svojo potrditev pri takratni občinski skupščini, pa tudi pravno plat so zelo hitro spravili v red. Po tem obisku sem spoznal razočaranje in nemoč staroste Lirašev prof. dr. Alberta Čebulja, ki se je do svoje smrti boril za pravice do pevske sobe, ki so jo naši pevski predniki pošteno plačali. NiC ne pomaga, da je Lira edini legitimni naslednik in dedič Narodne čitalnice v Kamniku; nosilce meščanske dediščine jc treba zatrdi. Šele sedanje vodstvo občine Kamnik je Liri dodelilo ustrezne prostore za pevske vaje!« Vendar pa pravi Janez sam zase, da je optimist in da se mu bodo v zvezi z Liro izpolnile naslednje želje: občina bo v dodeljenih prostorih priznala Liri enake pravice (lastništvo), kot so jih samoupravni predhodniki priznali Solidarnosti v Lirini pevski sobi in čitalniški dvorani; popravila se bo krivica izpred deselih let, ko so na marmornati ploSči namerno izpustili podatke o Liri in Sokolu. LiraSi so že leta 1987 predlagali, naj se na nekdanji društveni dom Narodne čitalnice v Kamniku zapiše: v hiši je od leta 1882 do 1947 delovalo Prvo slovensko pevsko društvo Lira, v telovadnici za hišo jc od 1904 do 1941 delovalo Telovadno društvo Sokol. Šc tretja želja: KamniCani bodo pomagali pri odkritju freske Staneta Cudcrmana, ki je izginila pri preureditvi nekdanje restavracije SlamiC v poslovne prostore Adria Airways. Treska ima naslov Ustoličenje slovenskih knezov. Nikakor pa ne moremo mimo Kamniških kolednikov, kakor se jc poimenovala pevska druščina Roka Utpa, Tomaža Plahutnika in Janeza Majcenoviča. Kolednikc in njihovo pesem je vodila pol že po celem svetu: v zamejstvo. Argentino, Urugvaj, Brazilijo, Avstralijo, švedsko, ZDA, Kanado, Nemčijo, Švico, Anglijo... Včasih sc jim pridruži Se Božo MatičiC s harmoniko, z njim pa so vedno pesmi Antona Medveda, Rudolfa Maistra, Franceta Balantiča in drugih, ki jih Janez vpleta tudi v vezna besedila. Kamniški kolcdni-ki so posneli tudi nekaj kaset in zgoSčcnko. Vsekakor pa veliko naredijo za promocijo Kamnika! Za konec pa naj na hitro omenimo Se to, da jc Janez tudi precej pisal. Objavljal je v strokovnih publikacijah, dnevnih in lokalnih časopisih, obravnaval pa teme iz zavarovalstva, informatike, ustavne preobrazbe, lokalno zgodovino, aktualno problematiko, napisal jc uvodni esej Kamnik na križpotju v folomonograliji Kamnik (1991) in razpravo Zlata leta plavalnega športa v Kamniku (Kamniški zbornik XIII, 1996), pisal pa je tudi vezna besedila za recitale, koncerte in proslave. Janez Majcenovič pravi: »Prepevam, torej sem. Čeprav mi zdravje ni dopustilo, da bi bil operni pevec. Ugotavljam tudi, da jc bilo vredno delati v srednji Soli. Stara modrost pravi, da je mladina boljša od družbe, ki jo obdaja. In s prof. Ivanom Ziko upam, da bodo moji učenci postorili marsikaj, kar nam ni uspelo.« BREDA PODBREZNIK VUKMIR Milan VVindschnurer - dobitnik srebrnega priznanja občine Kamnik Prednost športu, predvsem odbojki Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska c. 48, Ljubljana, na podlagi 2. točke 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo bencinskega servisa Moste-Komenda, investitorja PET-ROL, slovenska naftna družba, d.d., Dunajska cesta 50, LJubljana, s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bosta osnutek lokacijskega dovoljenja za rekonstrukcijo bencinskega servisa Moste-Komenda In poročilo o vplivih na okolje tega posega v okolje ki ga je v septembru 1996 izdelal Zavod RS za varstvo pri delu, Ljubljana, Javno predstavljena oziroma dana javnosti na vpogled In seznanitev v prostorih občine Kamnik Glavni trg 24, Kamnik od 30. 3. 1998 do 17. 4. 1998, v času uradnih ur občine: ob ponedeljkih med 8 In 15. uro, ob sredah med 8. In 17. uro in ob petkih med 8 In 13. uro; 2. da bo Javna obravnava z zaslišanjem investitorja PETROU slovenska naftna družba, d.d., Dunajska 50, Ljubljana, opravljena 9. 4. 1998 v sejni dvorani občine Kamnik ob 16. url (Glavni trg 24, Kamnik 2. nadstropje), 3. da se mnenja In pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki se nahaja v prostorih občine Kamnik Glavni trg 24, Kamnik v času Javne predstavitve ali v pisni obliki posredujejo Ministrstvu za okolje In prostor do 7. 4 1998, kakor tudi podajo na zapisnik na Javni obravnavi. Sanja TRAUNŠEK, dla SVETOVALKA VLADE POVZETEK POROČILA IN SKLEPNA OCENA SPREJEMLJIVOSTI POSEGA ki je sestavni del Poročila o vplivih na okolje, ki ga je v septembru 1996 izdelal Zavod RS za varstvo pri delu, Ljubljana: Poseg v okolje - rekonstrukcija Petrolovega bencinskega servisa v Mostah pri Komendi - je s stališča varstva okolja sprejemljiv, saj bodo zaradi modernizacije in vgradnje sodobnih sistemov manipulacije in skladiščenja goriv, nekateri vplivi na okolje manjši, kot do sedaj, bencinska črpalka pa bo delovala tudi bolj varno. Dr. Maja Metelko, dipl. ing. kem. mag. Ferdinand Deželak dipl. Ing. geo., Ing. flz. Dobitnik letošnjega srebrnega priznanja Občine Kamnik je gospod Milan VVindschnurer, rojen v Kamniku 1929. Omenjeno priznanje mu je občinski svet podelil za skoraj 50-letno aktivnost in zasluge na športnem področju, zlasti pri odbojki, čeprav ga večina Kamničanov pozna od leta 1990 predvsem kot aktivnega krščansko demokratskega člana. Gospodu Milanu je bil Sport že v mladosti izredno pri srcu. Zaradi vojne pa se jc v aktivno te-lesnovzgojno delo vključil Sele pri 16 letih, ko sc je vpisal v Fizkul-turno društvo Kamnik, kjer je predvsem smučal, igral odbojko in tenis, gojil atletiko in plaval. Ko sc je leta 1948 formiralo Sindikalno Športno druStvo Kamnik (SŠD) in v okviru tega odbojkarska sekcija, je bil od vsega začetka njen aktivni član in igralec. Kmalu pa jc v SŠD začel delali kot funkcionar. Leta 1950 je postal tajnik ter pomagal Tonetu Cererju, kot njegov ožji sodelavec, organizirati in voditi gradnjo novega športnega kopališča v Kamniku (pod Skalco) in novega Stadiona v Mekinjah. Vodil in organiziral je tudi gradnjo odbojkarskih igrišč pri kopališču. Z malo sredstvi mu jc uspelo okrog igrišč postaviti Se 4-metrsko ograjo in razsvetljavo. Vse do leta 1956 je kot gonilna sila v SŠD Kamnik delal kot funkcionar pri vseh Športih, Se posebej pa pri smučanju in odbojki. Organiziral je znane »športne tedne« s prireditvami lahko- in težkoatletske, namiznoteniske, plavalne, nogometne in odbojkarske sekcije. Požrtvovalno je delal pri organiziranju številnih skakalnih in drugih smučarskih prireditev, dolga leta pa je bil tudi glavni vodja tekmovanj v alpskem smučanju. Sam je poleg tega gojil odbojko, kjer je leta 1953 postal vaditelj, bil je odbojkarski sodnik, kasneje pa je postal vaditelj alpskega smučanja. V atletski ligi je tekmoval, kot takrat drugi najboljši kamniški Sprinter, za atletsko sekcijo SŠD Kamnik. Kot trener jc bil že leta 1950 zapisan odbojki, kjer je dosegel s svojimi varovanci največje uspehe. Dvakrat so bili njegovi pionirji prvaki Slovenije (1968 in 1970), skoraj vsako leto pa sc jc z mladinci uvrSCal med tri najboljše in se trikrat z njimi udeležil tudi zveznih finalov. Članice OK Kamnik je pripeljal do naslova republiških podprva-kinj in s tem na kvalifikacije za 2. zvezno ligo leta 1960. Že v letih 1954 in 1955 je sodil prvenstvene tekme v 2. zvezni ligi. Ob vsem tem pa je tudi sam aktivno igral odbojko, saj je ta- SŠD Kot funkcionar jc bil v tistih letih spet najbolj aktiven pri odbojki, kjer jc poleg vsega naštetega skrbel Sc za propagando, bil blagajnik, tajnik in v letih 1996 do 1971 predsednik odbojkarske sekcije. V teh letih je z uvrstitvijo v 2. zvezno ligo kamniška odbojka doživela svoj drugi Mladi odbojkatjl OK Kamnika s svojim kapetanom tn trenerjem MIlanom Wlndschnurerjem (prvi z leve) leta 1962. koj, ko jc nehal igrati za prvo člansko moštvo, igranje nadaljeval pri drugi ekipi, kjer jc bil kapetan dolgo vrsto let. V tej ekipi se je kalila vrsta kamniških mladih odbojkarjev, ki so kasne je postali odlični igralci prve ekipe in nekateri celo slovenski re-prezentanti. Poleg vseh dejavnosti v SŠD Kamnik je bil leta 1963 izvoljen ludi za člana upravnega odbora občinskega sklada za šolstvo, kulturo in telesno kulturo, v katerem je vodil referat za fizkul-turo. Z načrtno in pravično politiko razdeljevanja sredstev je kamniški šport ravno v teh letih doživljal razcvet. Po Cercrjcvem odhodu v Ameriko (1956) je do leta 1973 skrbel za vzdrževanje in upravljanje kopališča, kjer jim je predvsem z njegovo pomočjo uspelo dograditi tudi sejno sobo vzpon. Absolviral je tudi več prvovrstnih odbojkarskih seminarjev, med njimi leta 1967 v družbi Se dveh slovenskih trenerjev mag. V. Krevsla in prof. M. Logarja tudi češkoslovaški mednarodni seminar v Houštki nad Prago. Po štiriletnem premoru sc je aktivno vrnil v odbojkarski klub in začel z moškim naraščajem. Delo v klubu jc spel oživelo in prva moška ekipa je žc leta 1979 zopcl prišla v 2. jugoslovansko ligo. Veliko jc delal tudi pri organizaciji rekreativne odbojke, pri organizaciji sindikalnih prvenstev in podobnih akcijah, kjer je nastopilo na eni priredilvi tudi do 300 odbojkarjev. Veliko jc pripomogel k vse boljši organiziranosti kluba v osemdesetih letih, ko je nadaljeval tudi uspešno trenersko delo in vzgojil vrsto igral- cev, nekateri od njih tekmujejo Se danes. Bil je tudi član izvršilnega odbora in 9 let član predsedstva Odbojkarske zveze Slovenije, kjer jc vodil komisijo za informiranje in propagando. V okviru te komisije so na njegovo pobudo leta 1982 tudi začeli izdajati prvo slovensko odbojkarsko revijo, pri kateri jc sodeloval kot glavni urednik, član uredništva oz. odgovorni urednik več kot 10 let. Kot zdaj pri svojem političnem delu sc jc vsa desetletja svojega športnega delovanja zavzemal za pravičnost in poštenost tudi v športnih vrstah. Ze leta 1948 se je odločil proti povsem s komunizmom prežeti opciji telesne kulture, ki jo je predstavljal TVD »Partizan Slovenije«. Zaradi tega nazora je imel vse do leta 1990 pri svojih športnih dejavnostih večje ali manjše težave s tedanjo enoumno lokalno oblastjo: v prvi vrsti kol funkcionar sindikalnega Športnega društva Kamnika, iz protesta jc »absliui-ral« med letoma 1972 in 1976, in seveda tudi kot vodilni športni delavec v odbojkarskem klubu. S svojo aktivnostjo v odbojki je prenehal leta 1991, ker mu politika vzame precej časa. Še vedno pa občasno pomaga in seveda spremlja razvoj odbojke v Kamniku, se udeležuje občnih zborov OK in važnejših posvetovanj o športu. Kot občinski svetnik se zavzema tudi za boljši status Sporta v Kamniku, za boljSo ureditev športnih objektov in njihove okolice. Za svoje delo je prejel že veliko pohval in nagrad, tako od skupščine občine v Kamnik. Občinske zveze- za telesno kulluro, ljubljanske podzveze. Odbojkarske zveze Slovenije in Jugoslavije. Odbojkarski klub Kamnik mu je leta 19X1 podelil naslov prvega častnega člana kluba. Vsem tem pa se pridružuje Se letošnje srebrno priznanje občine Kamnik. Kamniški odhojkarji so žc desetletja med najboljšimi v Sloveniji. Kol taki so veliko pripomogli k promociji Kamnika doma in marsikje v l-.vropi. In k lemu je prav gotovo odločilno prispeval tudi naš nagrajenec. Pogovarjal se jc DAMJAN HANČIČ Kamniški ObČAN OBČINSKO PRIZNANJE - ZANIMIVOSTI »m 7 Pesnik in pisatelj prof. France Pibernik - občinski nagrajenec Prisluhnil je pragovorici biti In kdaj se je v njem zgodil ta vzgib, ki je po eni strani pripomogel k njegovemu umetniškemu snovanju in ustvarjanju, po drugi pa k spremljanju književnosti kot literarni kritik, esejist oziroma literarni raziskovalec, kot sebe imenuje, ljudje iz sveta književnosti pa ga prištevajo med literarne zgodovinarje? Za umetnost se je začel zanimati med drugo svetovno vojno. Številni komendski župljani, prav posebej iz južnega dela župnije, so namreč tedaj, ker v Komendi nekaj časa ni se spraševal, kakSen neki mora biti človek, ki je bil sposoben to naslikati Iz tistega časa mu Je ostalo tudi zanimanje za slikarstvo, čeprav se temu ni posvetil. »Za vsakega besednega ustvarjalca, posebej mladega, so zelo pomembne objave,« poudarja sogovornik France. Pisati je začel kot gimnazijec. Najprej pesmi. Prvo so mu objavili leta 1949. Od tedaj je ostal zvest poeziji, Iz tega njegovega snovanja so se porodile pesniške zbirke Bregovi ulice (1960), Ravnina (1968), September (1974), Odzvok (1979) in antologija Ajdova znamenja (1993). Njegovi pesniški utrinki so naleteli na ugoden odmev tako pri bralcih kot pri književnih ocenjevalcih. Slednji poudarjajo, da gre za kakovostno pesniško besedo, kiji ni do modnih literarnih tokov, marveč se svojstveno zapisuje v slovenski poetični svet, zavedajoč se svoje zrelosti, povedne moči in sporočilnosti. Literarne recenzije in Pesnik in pisatelj prof. France Ptbemik - občin- nog0v0ri v ski nagrajenec ' • bilo duhovnika, hodili k maSi v MengeS. Tam je nadebudni France v cerkvi vrgel oči na sliko, na kateri je bil upodobljen ta kraj. Ni in ni seje mogel nagledati, zraven pa književniki Pibernik je ob lastnem pesnenju začel že v Sestdestih letih, prav posebej pa pozneje, v tedanje slovenske literarne revije (Sodobost, Dialogi, Prostor in čas) pisati književ- ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER JN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o. DOMŽALE 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: - poslovodska šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - usposabljanje računovodij (V/1), 400-urni program - ekonomsko komercialna šola - gostinska šola (kuhar, natakar) - agrožlvilska šola (pek, slaščičar, mesar) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - VVIndovvs 95, VVord for Wlndows, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX SEMINAR - protieksplozijska zašCita električnih naprav (osnovni In obnovitveni teCaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. varstvo pri delu in požarno varstvo seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) teCaj strojepisja tečaj skladiščnega poslovanja tečaj za voznike viličarjev tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem In traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski teCaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure aH na tel številki (061) 71V082 In (061) 712-27& Aalon zdravja in lepote Bodjfbnn. famnik. Ofcvck 11 c. teL 817-617 vabi na akjtpresuro, ak^presurno masaio, limfno drenažo, ročno in električno masaio (hujšanje, pomanjkanje volje in energije, razdrailjivost, napetost, pozabljivost, utrujenost, alergije, depresija, nespečnost, glavobol, migrena, slaba prekrvitev, otekfe in utrujene noge, bolečine v hrbtenici in sklepih, celulit itd.). Salon vam nudi tudi solarij, pedik\uro in hujšanje na določenih delih telesa s pomočjo aparatov. Delovni čas: potr, sreda, četrtek 13.30 - 19.30 torek, petek 7.30 - 1330 Se priporočam! Cvetka Brumen, višja flzloterapevtka ne ocene. Zavzeto je spremljal ustvarjalnost na področju slovenske in svetovne poezije. To Je bilo zanj kot tudi druge slovenske literate ključnega pomena: biti povezan s sprotnim dogajanjem na svetovnem književnem prizorišču. Zelo Je bil pozoren na vsak prevod v slovenščino, si pomagal, kot je vedel in znal, daje priSel do izvirnega besedila in pesniškega sporočila tako pomembnih pesnikov, kot so bili: Thomas Stearns Eliot, Ezra Pound, Dylan Thomas, Federico Garcia borca, Paul Celan... Ni se zadovoljil le s pisanjem recenzij domačih in prevedenih pesniških zbirk. Čedalje bolj gaje zanimalo, kako svoj »ustvarjalni proces« doživljajo pesniki sami, kaj se temeljnega skriva v njih, hotel je prodreti do njihove esence, biti. V njem se je vedno glasneje in zgovor-neje oglaSal literarni raziskovalec. Poskusil je s pisnimi stiki s slovenskimi pesniki. Spočetka manj uspešno, nato vedno bolj. Pesniki so čutili, da so v njem našli pravega so-besednika, človeka, ki mu velja zaupati. In odskrnili so mu vrata v svojo intimo. Iz teh odpiranj in medsebojnega pisemskega oplaja-nja sta se rodila za slovensko literarno zgodovino dragocena plodova: Med tradicijo in modernizmom (1978) in Med modernizmom in avantgardo (1981). Ta uspeh ga je opogumil Se za podobne pogovore s slovenskimi pisatelji (Čas romana, 1983) in dramatiki (Razmerja v sodobni slovenski dramatiki, 1992). Pot se mu je kazala in odpirala Se naprej; k urejanju pesniških zbirk in proznih del, pisanju spremnih Studij in kot vrhunec Piberni-kovega dosedanjega ustvarjanja, k monografijam in zbranim delom znanih in manj znanih slovenskih pesnikov in pisateljev. Med njimi posebej »zamolčanih«. Pri izdajanju njihovih del mu je najSirSe odprla vrata prav Molmrjeva družba iz < e-Ija, mati slovenskih knjižnih založb. Odkrivanje zamolčanih Pri odkrivanju »zamolčanih« slovenskih pesnikov in pisateljev, s katerimi je pometal bogAres, posebej tragično pa povojni totalitari-slični režim, ki ni imel niti malo smisla za drugačnost človekove življenjske in ideološke orientacije in pripadnosti, je prehodil zelo naporno, dostikrat tudi tvegano in celo nevarno pot, od zbiranja gradiva do izdaje pesniške zbirke alt proznega dela. Dokopati se je moral do njihove literarne zapuščine in korespondence, prepričali sorodnike, najti stik z znanci in soSolcl ter drugimi poznavalci omenjenih pomembnih slovenskih ustvarjalcev, si pridobiti zaupanje ljudi; prav posebej zdomcev, povezanih s pokojnikom. Pri tem delu ga je zlasti gnala želja po spoznavanju neznanega, kajti »lepo je odkrivati stvari, kijih nobeden ne pozna«. Glavno načelo mu je bilo: »Nikdar odnehati!« Vesel je ugotavljal, daje tovrstnega gradiva Se dosti ohranjenega po arhivih, samo vedeti moraS kje in kako priti do njega. Potem stvari stečejo... Ključna osebnost pri odkrivanju »zamolčane književnosti« mu je bil pesnik France Balantič. V slovenski literarni javnosti je bil že kmalu po drugi svetovni vojni znan in cenjen, ni pa se Se smelo o njem pisati, natisniti njegovih pesmi, ker seje, hote ali nehote, znaSel »na drugem bregu«. Pibernik se je pri njem poglobil v obe strani gledanja nanj: domobransko in partizansko. S tem raziskovalnim delom je začel leta 1981, dve leti pozneje pa že zelo pospešeno, načrtno. Pri Balantiču Je čutil neko duhovno sorodnost, zato mu je skuSal priti do dna, kot na primer odnosu med domobranskim komandantom Kremžarjem v postojanki v Grahovem in iH-sni-kom, ki Se vedno ni v celoti pojasnjen. Iz tega raziskovalnega dela je izSla dobesedno razgrabljena monografija Temni zaliv Franceta Balantiča (1989) in njegove Zbrane pesmi (1991) s Pibernikovo spremno Studijo. JOŽE PAVU C (nadaljevanje prihodnjič) Ker je 8. marec, mednarodni dan žensk, že za nami, namenjamo tokratno čestitko 25. marcu in vsem mamam, ki so svoje življenje obogatile s posebnim poslanstvom -materinstvom. i* Ob materinskem dnevu Pred časom sem v neki I prebrala, da za svojega otroka bi vsaka mati vse kronske dragulje sveta rada dala. To verjetno ne drži, saj vsaka mati tako bogata ni. Nekuj pa zagotovo drži: mati, največji dragulj na svetu si ti. BARBARA HACE Moj oči ni moja mami Moj oči ni moja mami. Oči me zlahka nese na rami, mami me ujčka z rokami. Kadar mi je hudo, me mami hrabri drugače kot oči, čeprav tudi on bolečino blaži. Mami me s poljubom pololuži. oči pa me z nagajivim pogledom draži. Moj oči ni moja mama, saj ta primerjava ne bi bila prava. Mamica moja, mehka in hh- ga, oči pa mišice take, da vse premaga. Oči pokaže mi, kako se pili, bmsi in žaga, pa tudi pri nogometu mi kdaj pomaga. Oči me spodbuja in mi pogum vliva, ker ne mara, da sem oliva. Mami pa najrajši za roko me drži in pazi, da ji nas otrok prehitro ne zbeži, saj ona ve - dokler za roko me drži, najmočnejše so vezi Ampak švelje velik in prostran. Ko bom odraslel, bom moral enkrat stran. Zalo Se bolj je važen moj pristan, kjer vsi smo zbrani prav vsak dan ■ oči, mami in nas CICIBAN. VERA GOLOB Obisk delegacije občine Kamnik v Trofaiachu, Avstrija, (2) Mestno podjetje gospodari z občinskim premoženjem Kot smo napovedali v prejš nji Številki, bomo tokrat pred stavili gospodarjenje z občin skim premoženjem in komunalno infrastrukturo v občini Trofaiach. Čeprav ima Trofaiach dolgo zgodovino, je mestne pravice pridobil Sele leta 1979, ko je Kamnik slavil svojo 750-letnico. V tej občini že petdeset let deluje, najprej kot komunalno podjetje, mestno podjetje Trofaich. ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Podjetje, katerega tehnični direktor je tudi župan Trofa- center, v okviru katerega deluje sodobna računalniško vodena čistilna naprava. Zgradili so ko imenovani city-bus. ki ga prebivalci za mestne vožnje zelo uporabljajo. Vozijo vsako Pogled na mesto Trofaiach danes iacba Avgust VVagncr (po poklicu elektrotehnik), od leta 1996 posluje kot družba z omejeno odgovornostjo, katere edini lastnik je občina. V okvir mestnega podjetja spadajo obrati oziroma oddelki: clcktroinstalacijc. trgovina z elcktromaterialom. letno kopališče, pokopališka dejavnost, preskrba z. vodo, preskrba z električno energijo, kanalizacija, odvoz odpadkov in čistilna naprava. V podjetju je zaposlenih okrog 90 delavcev, lani pa so imeli okrog 120 milijonov Šilingov prometa. Z denarjem, ki ga pridobijo s trgovsko in storitveno dejavnostjo, financirajo stroške tistih skupnih Športno rekreacijskih in drugih objektov, ki se ne morejo pokrivati z lastnimi prihodki. Po besedah župana VVagncr-ja so lani na primer za kritje stroškov letnega kopališča prispevali okrog I milijon Šilingov Posebno ponosni so v Trofaiachu na svoj okoljevarstveni jo leta 1971, dokončno pa so jo izpopolnili leta 1996. Zgrajena je bila za potrebe naselij s 25.000 prebivalci, trenutno pa izkoriščajo le zmogljivosti za 15.000 enot. Računajo, da se odpadne vode v tej napravi očistijo 98 odstotno. Ker nimajo nobene industrije in druge dejavnosti, ki bi odplake onesnaževala s težkimi kovinami in podobnimi strupenimi snovmi, ostanke čiščenja (blato) skupaj z organskimi odpadki, ki jih naberejo z ločenim zbiranjem odpadkov, tudi kompostirajo. ManjSc količine komposta, na primer za sajenje rož. dobijo prebivalci brezplačno, ostalo pa prodajo kmetom za gnojenje njiv. Posebej velja omeniti njihov način reSevanja problema mestnega prometa in parkiranja, ki bi ga morda kazalo preučiti tudi za kamniške razmere. Pred leti so uvedli lokalni avtobusni prevoz z manjšimi avtobusi, ta- Nasefle Trofaiach leta 1916, ko je pretežni del prostora ob Železni cesti zavzela smodntšntca uro od sedmih zjutraj do šestih zvečer. Lani so avtobusi privatne firme iz bližnjega Leobna v Trofaiachu prevozili okrog 100.000 km. Pravijo, da taka ureditev mestnega prometa zmanjšuje potrebo po prevozih z osebnimi avtomobili, kar prispeva k čistejšemu zraku in manjši gneči na parkiriščih. Probleme v zvezi s telesno in duScvno prizadetimi prebivalci v Trofaiachu rešujejo v okviru društva Pomoč za življenje, vodi ga zdravnica dr. Heidemarie Hirschman. Sem spada tudi posebni otroški vrtec za 25 otrok, delavnice za delovno terapijo za 30 ljudi in dom za 15 teže prizadetih prebivalcev. V otroškem vrtcu so otroci razdeljeni v dve »integrirani skupini«, v katerih je del zdravih in del prizadetih otrok. Povedali so nam, da jim tak način vzgoje in usposabljanja za življenje zagotavlja večje uspehe, kot pa če bi bili prizadeti otroci ločeni od zdravih. Ob obisku v domu. ki so ga lepo uredili v nekdanji avstroogrski oficirski hiši sredi mesta, so nam oskrbovanci predstavili številne svoje izdelke, spominke in podobno. Prihodnjič pa še kaj o seminarju evropskega regionalnega menagmenta. (o brezposelnosti in o socialnih (posledicah bolezni odvisnosti), ki so ga za goste iz Irske in Slovenije pripravili ob našem obisku v Trofaiachu. FRANC SVETELJ Z javne tribune občanov Črne gradnje in moščansko krožišče »Javna tribuna občanov v prostorih občine Kamnik v četrtek, 12. 3. 98, ob 18. uri. - Problem rondo v Mostah - Čme gradnje - Odgovornost vodilnih - Splošni problemi občanov. Vabljeni mediji in predstavniki oblasti!« se je glasilo vabilo, kije ta dan v občinsko sejno dvorano privabilo 33 obiskovalcev. Med njimi so bili tudi znani funkcionarji Civilne druibe za demokracijo in pravno drŽavo iz Ljubljane mag. Vinko Vodopi-vec. Irena Virant, Daniel Malensek in drugi. Organizatorji tribune, kot je Viktor Hribar, kije vodil sestanek in imenoval delovno predsedstvo, so najprej vsakemu udeležencu razdelili obvestilo o ustanovitvi sodišča pravice Civilne družbe v ljubljani, ki ga vodi Irena Virant, njegov član pa je tudi Viktor Hribar, dalje pravilnik odbora za zaSči-to zakonitosti Kamnik, kije bil ustanovljen I. 12. 1997 (kdo ga je ustanovil, ni zapisano), katerega predsednik je Viktor Hribar, in pravilnik komisije za kulturo medsebojnih odnosov in bivanja (kdo jo je ustanovil in kdo so njeni člani, v njem ne pise), katere predsednik je Franc OpravS. Tribune sta se od občinskih funkcionarjev udeležila Bojan Mlakar, načelnik za okolje in prostor, ter svetnik Pavel Ocepek. Pričakovali so tudi inšpektorja Jožeta Hostnika, vendar ga ni bilo. Po izjavi predsedujočega sta se opravičila le župan in tajnik občine. Tudi poslanec Maks Ijavrinc, katerega zadevo so imeli na dnevnem redu, je svojo odsotnost pisno opravičil zaradi zasedanja državnega zbora. Obljubil pa je pisni odgovor na vsa vprašanja, ki bi jih udeleženci želeli od njega. Predsedujoči Hribar seje najprej lotil prebiranja Številnih dokumentov v sporni zadevi med Lavrincem in sosedom, kjer naj bi Slo po izjavi Hribarja pri nameravani gradnji za odprto vprašanje soglasij oziroma nesoglasij, za domnevno neutemeljeno prednost pri obravnavi Lavrinčeve tožbe na kamniškem okrajnem sodiSču (pripombe so letele tudi na predsednico sodišča) in podobno. V razpravi je bilo danih tudi nekaj drugih sploSnih pripomb na pristranskost sodiSč, na nesamostoj-nost inšpektorjev, ki da so pod vplivi županov itd. Bile pa so tudi pripombe, naj se o reSitvi tega problema prizadeti stranki sami sporazumeta. Kritikam inspekcijskih služb se je pridružil tudi Tomaž Drolc, predsednik KS Komenda, ki pravi, da je sam vozil inšpektorje po Komendi, da bi uredili probleme v zvezi varnostjo na cestah (ograje itd). »Samo poslikali so, drugega pa nič,« je dejal. Na koncu so na predlog predsedujočega sprejeli več sklepov, med drugim, da se Maksu Lavrincu prepove poseganje v tuje zemljišče, da mora pridobiti soglasje some-jaSev in plačati ustrezno odškodnino. O Vodstvo javne tribune (z leve): Majda Mlhellč, Dragica Kavčič, Viktor Hribar in Franc Opravi. Bodo zapleti pri gradnji krožiSča v Mostah pravočasno rešeni? sklepih pa bodo obvestili tudi državni zbor. Nato so se lotili tudi zadeve Kavčič-Spehonja, znanega zapleta okrog nedovoljene gradnje v Zejah, ki že nekaj let odmeva tudi v slovenski javnosti. Hribarje iz obsežne dokumentacije potegnil 12 prijav inšpektorja zoper Kavčičevega soseda (tako ga je Hribar do konca imenoval) sodniku za prekrške, vendar po njegovih podatkih ni bil niti enkrat kaznovan. Omenjen je bil tudi tedanji načelnik inspekcijskih služb Stane Zamik in njegov domnevni vpliv na inšpektorja Hostnika v tej zadevi. Hribar je prebral tudi uradni zaznamek inšpektorja Jožeta Hostnika o razgovoru z Zamikom, ki naj hi slednjega bremenil, da je vplival na odločitev inšpektorja. Med udeleženci sta bila tudi Kavčič in njegova žena, ki se je zelo odločno zavzela za pravice svojega moža. Sledil je sklep (sklepe so na predlog predsedujočega sprejemali s ploskanjem), daje treba s pravično izmero in sodno ugotovitvijo meje parcel ta problem čimprej resiti. Za Staneta Zamika pa so zahtevali takojšen suspenz z mesta inšpektorja. V zvezi z gradnjo krožiSča v Mostah in mostu preko PSate je zbranim podrobno informacijo dal Bojan Mlakar, ki je poudaril, da je občina storila, kar je kot posrednik mogla storiti za ureditev lastniških vprašanj v zvezi z odkupom zemljišč. Investitor celotne prometne ureditve je namreč DARS. Navzoči, med njimi so bili tudi nekateri prizadeti, so hoteli vedeti imena tistih, ki s previsokimi zahtevami pri ceni zemljišč ovirajo to izvedbo. Spraševali so se tudi, zakaj se DARS v primeru, če ni moč najti sporazumne rešitve, ne posluži razlastitvenega postopka, ki ga zakon omogoča. Med predlogi o izvedbi krožiSča je bilo slišati tudi tega, da bi bilo moč z elipsasto obliko zgraditi objekt na sedanjem cestišču. Na koncu pa so se zedinili, da naj občina najkasneje v enem mesecu skliče ločene sestanke prizadetih glede zemljišč oh krožiSču in posebej za tiste, kt jih prizadeva gradnja novega mostu. Nikakor se namreč ne sme zgoditi, da bi zaradi sedanjih nesporazumov odpeljal vlak z denarjem, ki ga prav na cestnem področju povsod tako manjka. Ob zaključku tribune je predsedujoči dejal, da javne tribune prirejajo zato, da hi se stvari začele spreminjati. Na naslednji tribuni v aprilu bodo obravnavali kot osrednjo temo problem melioracij na Križu. Zoper občinski odlok o melioracijah je namreč, kot je dejal Hribar, 28 prizadetih lastnikov zemljišč sprožilo ustavni spor. F. S. Moj pogled Domžalsko- ali Kamniško-Zasavska regija Osnutek Evropske listine lokalne samouprave, ki za zdaj Se ni sprejeta, navaja, da so regije eden od temeljev demokratičnih sistemov, bistveni sestavni del države in primerna raven oblasti za uresničevanje subsidiarnosti, t. j. podpore oz. pomoči. Delovno gradivo za pripravo naSega zakona o pokrajinah na to računa, ko pravi, da je ta raven nujna za Slovenijo tudi zaradi primerljivosti Slovenije z državami EU in prenosit finančnih sredstev, ki jih evropske asociacije (združbe) namenjajo za regionalni razvoj. Neuradno regije, ki jim po domače pravimo tudi pokrajine, v neki obliki že imamo, saj poznamo Primorsko, Gorenjsko, Dolenjsko. Koroško, Štajersko itd. Vendar so strokovnjaki različnih mnenj, kaj naj bi bilo dandanes in v prihodnje racionalno merilo za pokrajino. Gre predvsem za dilemo, ali naj bo to merilo Število prebivalcev (npr. najmanj 100.000) ali pa naj bi dali prednost povezovalnim posebnostim posameznih območij. Zato ostaja predvideno Število regij oz. pokrajin odprto in se bo odvisno od globine členitve Slovenije gibalo predvidoma med 8 in 20. Regije oz. pokrajine naj ne bi posegale v avtonomijo občin. Vladno gradivo, ki naj bi bilo osnova za zakon o pokrajinah, predvideva, naj bi bile pokrajine občinam v pomoč pri izvajanju njihovih nalog. Izvirne naloge pokrajin naj bi bile graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, osnovna infrastruktura in razvoj Šolstva, Sporta, kulture, zdravstva, socialnega varstva in drugih družbenih dejavnosti, seveda pa naj bi skrbele na svojem poročju tudi za razvoj gospodarstva, zlasti obrti in turizma. Država pa bi lahko pokrajinam prenesla v njihovo izvirno pristojnost npr. tudi varstvo naravne in kulturne dediščine, urejanje prostora in varstvo okolja, urejanje prometa in zvez, oskrbo z energijo, službe na področju zdravstva, socialnega varstva. Šolstva in poklicnega usposabljanja, kmetijstvo, preskrbo, turizem in gostinstvo, seveda vse sporazumno in z veliko mero previdnosti, da ne bi to povzročilo prevelikih razlik med posameznimi pokrajinami. Po eni od variant naj bi pokrajine prevzele od države tudi upravne postopke, ki jih zdaj opravljajo v upravnih enotah, za začetek vsaj nekatere. Seveda pa je to odvisno od velikosti oz. Števila pokrajin, saj bi bilo pri ozemeljsko velikih pokrajinah zelo neracionalno pošiljati ljudi po opravkih v oddaljena regijska oz. pokrajinska središča. In zdaj k naslovu. Po devetmesečnem premoru so se razprave o regijah konec februarja spet pojavile v sredstvih javnega obveščanja. V dnevniku Delo smo lahko žc 28. 5. 1997 prebrali članek o regijah in Delov predlog z zemljevidom o njihovem poimenovanju. Omenjena je bila tudi Domžalsko-Zasavska regija, kamor naj bi poleg občin Domžale, MengeS, Lukovica, Moravče, Litija in morda Se Zagorje spadala tudi občina Kamnik. Če bi do te regije res prišlo, je jasno, da bodo Domžale sedež, te regije, proti čemur zaradi njihove središčne lege in sploSne razvitosti tudi ni tehtnih argumentov za oporekanje Nesprejemljivo za nas Kamničane pa je. da bi se regija imenovala Dom-žalsko-Zasavska. Čeprav je naveden le Delov predlog in je projekt regij Sele na začetku, se je treba v kali upreti poimenovanju, kot ga je predlagalo Delo ali podobnim. Edino sprejemljivo poimenovanje v tem primeru je Kamnisko-Zasavska regija, kar tudi geografsko za-obseže njeno področje. IVO GAŠPERIČ, dipl. inž. O pokojninski reformi Res je, ljudem je treba pomagati! Vse priznanje svetovalcu pri ministrstvu za delo družino in socialne zadeve, g. Marku Štrousu. za ncjgovo predstavitev predlagane pokojninske reforme, zapisane v Beli knjigi. Jasno, odločno in odkrito je povedal, kaj predlaga ministrstvo, da bi Slovenke in Slovenci čez desetletje ne ostali brez pokojnin. O poštenih priza-devanjh minisrstva ne gre dvomiti, sredstva za vzpostavitev varnega pokojninskega sistema, kot ga predlaga vkida pa so žal za večino zavarovancev, ki bodo s prispevki zagotavljali predlagani varni sistem, nesprejemljiva. Tako lahko vsaj z zanesljivostjo trdimo za delavce - zavarovance v delovno intenzivnih panogah. Odprava odstopanj v sedanjem pokojninskem sistemu je nujna, vendar je že (pre)pozna! V tem se strinjamo s predlagateljem! Čas, ko je država na stežaj morala odpreti vrata »mladim« upokojencem, da se je gospodarstvo »resilo« presežnih delavcev zaradi izgube trgov in prepolovljene proizvodnje, je že mimo. Zakaj to obdobje se kar traja?! Taista vlada, ki neprestano zaskrbljena jadikuje, kdo bo to državo odrešil vseh bremen, zaradi katerih grozi zlom pokojninskega sistema že v bližnji prihodnosti, ne pove. da z nenehnimi opozorili o nujnosti reforme obstoječega pokojninskega sistema sama povzroča nove in nove »vojske« čakajočih na upokojitev. Se posebno po tem, ko je s socialnimi sporazumi zavezala h »pokorščini« delavske plače. Ob zamrznitvi teh pa si ni enako prizadevala pri usklajevanju visine pokojnin. Kdo v tej državi prispeva k stalnemu povečevanju plač, ki so osnova za usklajevanje pokojnia se sprašujemo v gospodarstvu?! Mi to dočakamo enkrat na leto, le za nekaj sramotnih odstotkov. Kako torej zameriti delavcem, če izkoristijo prvo priložnost za upokojitev, ko kljub predčasni upokojitvi prejmejo prvo pokojnino enako ali celo več- jo kot zadnjo plačo?! To je tudi odgovor predstavniku ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, zakaj je v naSi državi biti bolje mlad upokojenec kot star delavec! Ministrstvo je tudi začudeno nad sindikati, ki po njegovem mnenju skušajo zdaj iz tega skovati neko politično igrico ali celo politične točke. Ministrstvu je treba povedati, da delavci Sc kako potrebujemo močan sindikat in to taksnega, ki prisluhne vsem tistim, ki jih predstavljajo pri dogovarjanju in odločanju o socialnih partnerskih zadevah z državo in delodajalci. Čc delavci trdijo, da je predlagana upokojitve-na starost previsoka in da je za večino le pobožna želja, da bi jo Se kolikor toliko zdravi dočakali, potem sindikati morajo zastopati njihovo stališče. Enako velja za prestajanje na predčasno pokojnino, ki bo bistveno nižja od tiste, ki bi jo delavci dočakali ob polni starosti. Strinjamo se lahko s predstavnikom ministrstva, da ljudje nimamo radi, če se kdo norčuje iz naSega dela. Zato pričakujemo takšno ravnanje tudi od ministrstva. Prav je, da se odmerna lestvica »odpre«. Naj tisti, ki zmorejo ustvarjalno delati tudi v starejših letih, ostanejo na delu in naj jih ob upokojitvi tudi čaka zaslužena višja pokojnina. Je pa seveda banalno navajati za primer delavca, ki bo ob upokojitvi pri starosti 80 let prejel dvakrat večjo pokojnino od plače. Ob tem pa velja dodati, da ministrstvo rado postreže Se z drugimi primeri, ki so malo povezani z resničnostjo. Na primer delavko - mater 5 otrok, ki se bo zaradi starševskega bonusa lahko upokojila pri enaki starosti, kot velja sedaj - to jc 53 let. Če odmislimo dejstvo, da je mater s petimi otroki v naSi ljubi državici malo, pa je treba povedati, da bo ta ista mati prejela nižjo pokojnino vsaj za manjkajočih 5 let zavarovalne dobe (to je po UM za vsako leto). Dr- ži, ljudje nimamo radi, da se iz nas kdo dela norca. Ženske Se posebej, zato se je treba vprašati, kdo zares je tisti, ki v razpravah 0 pokojninski reformi dobesedno zavaja in straši ženske. Sindikati prav gotovo ne s tem, ko opozarjajo avtorje Bele knjige, da ženske, zaposlene v delovno intenzivnih panogah, ne bodo dočakale polne starosti za upokojitev zaradi napornih delovnih pogojev. Torej bodo ženske zopet tiste, ki bodo imele ne samo bistveno nižje plače, temveč tudi pokojnino. Bonus za starševstvo je v tem primeru samo »korenček«, ki ga ponuja vlada, da bi si nadela dobrohoten izgled. Da imamo samo polna usta besed, kar se tiče ženske enakopravnosti pri izenačevanju upokojitvenih pogojev! O neenakopravnosti žensk drugje pa smo kar tiho. Če je res, kot je povedal svetovalec ministrstva, da se iz meseca v mesec težje najde denar za izplačilo pokojnin, od kod potem trditev, da se bo pokojninski sistem zrušil šele čez nekaj let? In zakaj potem taista vlada z. ministrstvi vred ne pobira od vseh zavarovancev prispevke za zavarovanje, zakaj je tako nemočna pri pobiranju davkov pri vseh zavezancih? Zdi se, kot da vlada napenja mišice le pri delavcih. Dosledno se pobirajo prispevki in davki. Vsi drugi zavarovanci in zavezanci za prispevke in davke so izven vladincga dometa doslednosti. Je to nemoč, nesposobnost vlade oziroma države, ki v zameno za to ponuja Se en nerazumljiv predlog: uvedbo državne oziroma nacionalne pokojnine. V isti sapi. ko predlagatelji v Beli knjigi navajajo vse mogoče vzpodbude za čim daljšo oz. »starejšo« aktivnost delavcev in deli »maluse« kot po tekočem traku za prezgodnjo upokojitev, tako pri starosti kot pri zavarovalni dobi ponuja nacionalno pokojnino vsakemu prebivalcu, staremu 65 let, ki nima zavarovalne vroča. Še posebej, čc vemo, da za predlogom pokojninske reforme stojijo koalicijske stranke: LDS hoče za vsako ceno naprej, SLS je predlagateljica nacionalne pokojnine, ta pa bo najbolj koristila kmetom, DRSUS pa je stranka upokojencev in seveda v prvi vrsti zastopa svoje volivce -upokojence Tem gre predlagana reforma v dobro, saj obljublja nc-poseganje v že pridobljene pravice in napoveduje, da se bo število mladih upokojencev, ki najbolj ogrožajo pokojninski sistem, zmanjšalo, kar je seveda prav! Saj ne gre za to, da bi katerimkoli od omenjenih očitali, da so ji psiholoSko-socialnc vrednote razvitih zahodnih držav ne/na ne. Le mar jim ni zanje, kar je velika Skoda. Kajti Slovenija ne bo nikoli v Evropi, čc ne bo razpolagala s tako imenovanim »socialnim kapitalom«. To pa po domače pomeni zaupanje v državo. dobe. Ali drugače povedano: tistemu, ki ni nikoli delal in nikoli plačeval prispevkov. Čeprav nacionalna pokojnina ne bi bila visoka, naj bi vseeno dosegla višino najnižje pokojnine, to pa je tista, ki bi jo človek prejel z minimalno zavarovalno dobo 15 let. To pa je do zaposlenih zares nepošteno. Sc posebej, čc vemo, da gre za 18.000 prebivalcev, ki bi bili deležni nacionalne pokojnine In ne gre za prebivalec, ki hi bili upravičeni do drugih družbenih prejemkov. Za konec razmišljanja o pokojninski reformi le še to: res je, da se nobena juha ne poje tako vroča, kot sc skuha. Čisto lahko se zgodi, da sc bo ta pojedla precej VI.ADA REPUBLIKE SLOVENIJE URAD ZA ŽENSKO POLITIKO HIPOTETIČNI IZRAČUN VIŠINE POKOJNINE V VELJAVNEM IN PREMAGANEM SISTEMU Oseba, stara 35 let, ki bi imela ob sprejetju novega pokojninskega sistema (1999. leta) 15 let delovne dobe in ocenjeno čisto plačo 150.000 SIT. Javnomncnjskc raziskave pri nas so nedvoumne: večina ljudi jc nezaupljiva tako do parlamenta kot vlade. Torej gre za pomanjkanje ali krizo zaupanja. Najvišje državne organe pa sestavljajo in vodijo politiki. Zato je tudi pokojninska reforma v rokah odločanja politikov. Tem pa je bolj kot za blagor vseh Slovenk in Slovencev za boj za politične točke potencialnih volivcev. Da ne bo nesporazuma, vse zapisano ne gre kot očitek sve lovalcu ministrstva. Njegovo izvajanje je bilo pohvale vredno, vendar ne gre prezreti dejstva, da jc v službi ministrstva in vlade. Ker gre konec koncev pri vsem tem za pokojnine, še tabela, ki jo jc posredoval Urad za žensko politiko ob razpravi o pokojninski reformi. Velja si ogledati številke o tem, kakšne so pokojnim- zdaj in kakšne hi bile oh predlagani reformi. Komentar ni potreben. IVANA SKAIMEN ŽENSKA Delovna doba Leto upokojitve Višina pokojnine v SIT če bi se upokojila po sedanjem sislemu pri 55 letih starosti 35 let 96.454 Reformiran obstoječi sistem Kombiniran sistem Skupaj I. stri). II. steh. če bi se upokojila po sedanjem sistemu pri minimalni starosti 58 let 38 let 2022 63.235 56.633 40.624 16.009 če bi sc upokojila po sedanjem sistemu pri starosti 65 let 45 let 2029 96.454 91.476 61059 30.41 H če bi se upokojila po predlaganem sistemu pri polni starosti 63 let in imela dva otroka 43 let 2027 93.050 85.113 59.130 25.983 MOŠKI Delovna doba Leto upokojitve Višina pokojnine v SIT čc bi se upokojil po sedanjem sistemu pri 60 letih starosti 40 let 96.454 Reformiran obstoječi sistem Koi ihiniran si (cm Skupaj 1. steh. II. steh. če bi se upokojil po predlaganem sistemu pri minimalni starosti 58 let 38 let 2022 58.991 53.628 37.619 16.009 če bi se upokojil po predlaganem sistemu pri polni starosti 65 let 45 let 2029 90.780 87.459 57.042 30.418 Vir: Ministrstvo za ekonomske odnose In razvoj, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize In razvoj Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Župan, lovska je ta... 7 adnjc čase pravijo, da je karmo t-*1 demo, te kdo sem in tjaudari malo po lovcih, kot da so ostanek prejšnjega režima, čeprav so naSi »jagri« organizirani v svoja društva že več kot devetdeset let. Zato smo bili nemalo presenečeni, ko smo nedavno v osrednjem časniku prebrali hvalnico županu naSe sosednje gorenjske občine pod naslovom Zupanovi uspehi. Izražajo mu jo člani ID »Arafalf, kt imajo samo puSke, nimajo pa divjadi, župan jim želi za vsako ceno pridobiti lovišče, čeprav bi ga moral odvzeli naSemu Kozorogu in nekaterim našim lovskim družinam. Pri tem se župan In njegovi pravni strokovnjaki požvižgajo na zakon, tudi na tistega, ki ga je sprejela že sedanja obasl in ki pravi, da so zajčki, lisičke in druge zverinice državna last. Zato jih tudi podkrvavSka občina ne more nikomur jemati in nikomur podeljevati. »Arajat« in njegovi bodo pač morali radi alt neradi počakati, da bodo naSi poslanci, med katerimi je tudi njihov Kako dobro poznamo svojo občino? župan, končno le sprejeli lovski zakon, ki ga meljefo že sedem let. No, pa v to, kot kaže, tudi podkr-vavSki župan ne verjame, pač pa bo pravno sam reSil to zadevo. To kaže tudi njegov odgovor samemu kmetijskemu ministru, k i ga je dobrohotno opozoril, naj ne jiočne lovskih... Zupan je ministru povedal, »da Se pravno preučuje, v čem je vsebinsko pravni sklep občinskega sveta pravno sporen... Zato na osnovi vseh navedenih pravnih pomislekov sklepa občinskega sveta ne umikamo...« Sicer pa županu tega »pravnega* sklepa sploh ne bi bilo treba sprejemati, saj je že v občinskem statutu zapisal, da »občina upravlja z lovsko povrSino na območju občine«. »Pravno« je torej vse jasno, čeprav bi lahko namesto tega zapeli tisto znano Ixtvskaje ta, županu pa vseeno pripeli veliko medaljo, ker se res bojuje za svoje »jagre«, medtem ko drugi samo tolčejo po njih... ' / adnjlč. sem mimogrede stopil med vesele kamniške upokojence, ki so ob zvokih harmonike rajali v svojih prostorih pri Marjanci. Ko sem jih vpraSal, zakaj so tako veseli, so dejali, da zato, ker so v Občanu prebrali, da se neki Kamničan tako bojuje zanje, da bi se končno osvobodili spon 45-letnlh političnih sil... V Mostah pa se prejšnjih sil prav nič ne bojijo, drugače ne bi Imeli Se vedno na tabli krajevne skupnosti zapisano, da v teh prostorih domuje tudi SZDL Kaj se ve, za vsak primer, mogoče jim bo to Se kdaj prav prtSlo, ko bodo imeli svojo občino, da nebo vse v Komendi., fičitno naSim nadohudnežem mo ^-^ pedi in drugi molorjPtiiso več dovolj, drugače ne bi sredi nedeljskega popoldneva divjali po Ljubljanski cesti na Duplici z napol razpadlo bolho z iztaknjenimi lučmi, brez tablic, da o zavorah ne govorimo. Takih divjakov, ki jim uspe nagovoriti kakega opuščenega Jugota, kt ga ni težko najti Je čedalje več. Po moji pameti pa ne bi bilo dobro čakati na nesrečo... KRIŠTOFOV PEPEII. Tako zastavljeno vprašanje v prejšnji Številki Kamniškega občana očitno ni bil pretrd oreh, saj smo prejeli veliko pravilnih odgovorov. Na sliki ste prepoznali vas Kostanj. Žreb je izbral nagrajenko Marijo Drolc iz Tuhinja 3, ki bo knjižno nagrado Kočne Kamnik prejela v njihovi knjigarni na Ljubljanski cesti 1/b. Tudi danes vam predstavljamo gorsko vasico na severu naše občine, od koder v jasnem vremenu seže pogled po dolini proti Kamniku in še dlje. Napišite njeno ime in ga pošljite do 1. aprila na naslov Kamniški občan. Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Nagrajenec bo prejel knjižno nagrado »Naravne znamenitosti Kamniško-Savinj-skih Alp na kamniškem območju«, ki jo podarja K očna Kamnik. Počitek, spanje, bioritem (3) Duševna in teiesna nihanja Človekova telesna in duševna dejavnost ni enakomerna. Poznamo duševna in telesna nihanja, ki kažejo ciklične oziroma ritmične značilnosti. Otrok v tem ni izjema, tudi v njegovem organizmu je »biološka ura«, ki povzroča ritmično osciliranje (nihanje) najrazličnejših funkcij. Pri nekaterih funkcijah jc ta ritmična naravnanost znana in očitna (budnost in spanje), pri drugih pa manj očitna (intelektualno nihanje). Raziskave kažejo, da teh ritmov ni moč poljubno spreminjali. Čc jih že, nam uspe le za krajši čas in še to zelo zmerno (npr. dnevni bioritem je mogoče skrajšati ali podaljšati). Nekoliko bolj je raziskana ritmična menjava sanj in globokega sna v spanju. Ta odkritja so pokazala, da se sanje povezujejo s fazami tako imenovanega hitrega očesnega gibanja, ki jih jc moč opazovati na zunaj. Pojavljanje je ritmično in sicer sc izmenjujejo faze najglobljega spanja s fazami sanjanja. V povprečju sc pri normalnem spanju s|->anec in sanje izmenjajo približno petkrat. Raziskave so tudi pokazale, da človek potrebuje oboje, sanje in globok spanec. Pri poskusnih prostovoljcih, ki jim nekaj časa niso dovolili sanjati (zbujali so jih), so se hitro pojavile psihične motnje in utrujenost. Razlike pri otrocih Otroci se razlikujejo tudi po tem, v kakšnih časovnih presledkih nastopajo njihove potrebe po spanju. Pri nekaterih otrocih te potrebe nastajajo v rednih časovnih presledkih. Pravimo, da so ritmični, pri njih sc kmalu po rojstvu vzpostavi reden ritem spanja. Starši dobro vedo, kdaj bo otrok spal in koliko časa bo spal. Nekateri otroci spijo neredno. Starši in vzgojiteljice nikoli ne vedo, ali bo olrok zaspal in koliko časa bo spal. Marsikateri otrok zamenja noč in dan. Zgodi se, da tak otrok zvečer zaspi, spi tri ali štiri ure. nato pa je eno ali več ur buden, potem zopet zaspi. Pravimo, da je kriva otrokova neritmičnost, nekakšno pomanjkanje notranje ure, ki bi mu omogočala, da v določenih in predvidljivih časovnih presledkih spi. Tisti otroci, ki se že zgodaj naučijo, da so bodisi čisto budni ali pa trdno spijo, ponavadi tudi ponoči spijo sorazmerno dolgo. Otroci, ki veliko dremuckajo, imajo navadno krajše nočno spanje. Večina pet- do šestletnih otrok že postane dovolj krepka, da zdrži brez popoldanskega spanja. Vendar pa so Sc nekateri otroci, ki jim počitek po kosilu prija oziroma potrebujejo opoldansko (popoldansko) spa- nje, sicer postanejo preutrujeni in razdražljivi. Nekateri otroci se kljub utrujenosti upirajo počitku, kadar pa zaspijo. bi spali dolgo. Večina otrok, če jih na silo prebudimo, postane razdražljiva, sitnarijo, zahtevajo nežnost in pozornost staršev ali vzgojiteljev. Večina otrok zna sama uravnavati potrebo po spanju in počitku, če jim pustimo dovolj svobode pri tem. Na nekatere pa se glede na potrebe ne moremo zanesti. Včasih ali celo pogosto ne spijo toliko, kot bi morali, ker so preveč nemirni, ker se čutijo zapuščene, ker se bojijo, da bi pomočili posteljo, ker so preveč razburjeni, ludi zaradi »nervoze« staršev ali vzgojiteljev, lahko so celo preutrujeni, da zaradi tega ne morejo zaspati. Pri dveh letih potrebuje povprečen otrok 12 ur spanja ponoči in eno do dve uri podnevi. Med drugim in šestim tednom spi otrok podnevi čedalje manj, ponoči pa potrebuje še vedno 10 do 12 ur spanja. To so samo povprečja; nekateri otroci potrebujejo več spanja, drugi manj. to je odvisno od temperamenta, fiziološkega razvoja in dejavnosti oziroma otrokovih aktivnosti. Ob organiziranosti življenja v družini, ob vstopu v vrtec in ob prestopu iz skupine v skupino sc mora otrok prilagoditi številnim novostim, ki niso vedno skladne z njegovim bioritmom. Pogosto smo pri raziskovalnem delu zasledili, da predšolski in šolski otroci nimajo ustreznega življenjskega ritma; od pred-zgodnjega jutranjega vstajanja do dnevnega aktivnega udejstvo-vanja brez vmesnega počitka, pa do prepoznega večernega počitka. Npr. zvečer ne odidejo v posteljo, ampak v poznih nočnih urah omagajo pred televizorjem. Vedenjski odzivi zaspanih otrok se kažejo različno, predvsem tako. da postanejo nagajivi, trmasti, kljubovalni, sitni, jokavi, prepevajo in brundajo, silijo v naročje. Znaki utrujenosti, ki so se pojavljali pri predšolskih otrocih, so bili naslednji: komaj gleda, ima rdeče oči. je solzen, si mane oči. je bolj bled. veliko joka, se krega, se tepe, grize, praska, suva, si suka lase. se vleče za ušesa, se guga. stresa z rokami, sesa prst. hoče stekleničko, sili v naročje, stoka, vzdihuje, tožari, zeha. se več smeje, nerga. zahteva pozornost, je bolj trmast in kljubovalen, je bolj razposajen, napadalen, išče osebo in ljubeč odnos, se hoče dotikati odrasle osebe, hoče nekaj takoj doseči, bili takoj uslišan. Ti vedenjski odzivi se lahko pojavljajo pri predšolskih otrocih tudi ko niso utrujeni, vendar so ob utrujenosti izraženi v taki kombinaciji in intenziteti, da jih lahko prepoznajo tako starši kol vzgojiteljice. Pomembno je. da se odrasli na znake utrujenosti ustrezno odzovejo. Dr. ANGELCA ŽEROVNIK Ko vas pokliče skrb za ptice, ji sledite! t Po pripovedovanju sodeč in po številu vseh tistih, ki so se odzvali povabilu za brezplačno seme za ptice, te v Kamniku in širši okolici tudi letošnjo zimo niso bile lačne. Bilo jih je res veliko in vsi po vrsti so zatrjevali, da je bila akcija Zelenih Kamnika več kot dobrodošla. Kajti, ptice so pridno »obiskovale« male hišice na vrtovih in okenskih policah. Zato je bilo pohvale vredno, da so nekaj malega dodali k skrbi za ptice tudi Zeleni Kamnika. Pa akcija ni pomembna samo zaradi razdeljevanja semena, temveč tudi zaradi zgodbic, ki so jih ljudje v svoji skrbi za ptice doživljali. Med drugimi tudi, kako lepe in nenavadne so zahajale k njim in kaj vse so počenjale. ko so zobale slastna semena. Iz pripovedovanja je bilo čutiti, kako je človek lahko toplo bitje. Ko ga poklice ljubezen, četudi do ptic, ji sledi. Pomlad je pred vrati, zato akcijo razdeljevanja semen zaključujemo. Zahvaljujemo se vsem. ki so »sledili« ljubezni do ptic s sredstvi za nakup semen: Meso Kamnik. Eti Izlake Kamnik, Sitar Pneumatic Center Kamnik. Svilanit Kamnik. Zarja Kovts Kamnik. Goldi, d.o.o. Godič, Emil Grzinčič - ključavničarstvo. Kočna Kamnik, Igor Cotman - Avtomehanika Godič. Kemis Radomlje in pa seveda Zeleni Kamnika. Ostanite Se naprej tako dobri - z nami in pticami! ZELENI KAMNIKA OBMOČNA OBRTNA sL- M ZBORNICA KAMNIK Obrtniki in podjetniki, združeni v Območni obrtni zbornici Kamnik, vsem občanom čestitamo ob 29. marcu, prazniku občine Kamnik. Pisma -mnenja -odmevi - Pisma -mnenja -odmevi - Pisma Most v Stranjah je popustil pod hrupnimi tovornjaki! Kaj pa ljudje, bomo zdržali? Zakon o varstvu pred hrupom z uredbo o hrupu cestne-Ha prometa določa mejne ravni. Za lil. območje naravnega in življenjskega okolja znaSa nočna raven 49 dRA, dnevna pa 59 dBA. Za preprečitev čezmerne obremenitve, ki jo izkažejo meritve, mora investitor, lastnik ali upravljala- vira hrupa zagotoviti naslednje ukrepe: - vgradnjo manj hrupnih obrobnih plasti vozišča, ■ postavitev protihrupnih pregrad ob prometnicah. Lastniki strojev in naprav, ki povzročajo hrup v okolju, morajo za pridobitev uporabnega dovoljenja predložili dokazila o meritvah hrupa v okolju. Na zahtevo pristojnega Inšpektorja je treba predložiti rezultate meritev tudi za že obstoječe naprave. Zakon je eno, vsakodnevna praksa povsem nekaj drugega, anarhičnega! Ne uspemo niti lega, da bi omejili hitrost vozil na dovoljeno! Ze s tem bi zmanjšali tudi hrup. Poleg hrupa so problem tudi izpušni plini - ne k CO in C0, pač pa tudi dušikovi oksid! in svinec, ki se kopiči v tteh. Zaradi zdravstvene škode, ki Jo povzročata hrup in koncentracija izpušnih plinov, obstaja neka meja obremenjevanja določenega okolja. Zaradi preobremenitve vzhodne obvoznice K v Kamniku načrtuje graditev zahodne obvoznice. Potrebno pa bo razbremenili tudi naše okolje ali pa bo zaradi preobremenjenosti treba reči NE nadaljnjemu industrijskemu razvoju. Morda bo ekološka vzgoja v Soli pripomogla k treznejslm odločitvam na-Sih naslednikov. Upajmo, da ne bo prepozno! Slaba ekološka izobrazba je eden od vzrokov, da si človek žaga vejo, na kateri sedi. Vsakdo, ki sodeluje v kateremkoli organu odločanja, bi moral poleg ostalih znanj in kvalitet imeti čim boljše ekološko znanje, da bi bil sposoben kritično presojati. Upoštevajmo to pri bližajočih se volitvah! Ekološka vzgoja v Soli bi morala biti primarna. Vsakogar, ki se morda temu smeji alt ima pripombe, bo ob napotnici za ONKOUOSKl INSTITUT minil smeh in tudi zajedljivost. JOZlCA UPICNIK Odgovor g. Francu Opravsu Neutemeljeno pisanje v vašem sestavku »Zakaj samo hvaljenje« v K. O. z dne 12. 3. '98 me je Šokiralo. Kdor le malo pozna načelnika upravne enote g. Miha Novaka, bo pritrdil, da vaSe trditve o nJem nikakor ne držijo. Znan je kot zelo prijazen in odprt človek. Zato tudi vaša trditev, da bi se zapiral v svoj »birokratski stolček«, seveda ni resnična. SkuSa vsakomur maksimalno pomagali, svetovati. Seveda rešitve za vsakogar vedno niso možne takšne, kot si jih prizadeti želi. Rešitve morajo bili vedno v okviru zakona in civilizacijskih norm. Teh deJste\• žal nI mogoče spremeniti, niti z javno tribuno ne. ANA MARINSEK Oh sprejetju pravilnika o sofinanciranju športnih programov - zadnjič! (vsaj z moje strani) Polemike in medsebojna pisna prepričevanja v rubriki Kamniški občan ■ »Pisma, mnenja, odmevi« lahko marsikoga zabavajo, verjamem pa, da se prav tako velikemu Številu bralcev večkrat zdijo (neumestna) neprimerna in celo odvečna. Sam osebno spadam v to dntgo skupino ljudi, zalo se tokrat zadnjič na to temo oglašam. Resnici na ljubo moram povedati, da sem dolgo časa razmišljal, alt bi se na tovrstna pisna skrpucala in enkratne umotvore sploh odzival ali ne Popolno nepoznavanje kompleksne problematike Spona (poudarjeno ■ vseh segmentov Sporta) je gospoda M. W. pripeljalo do tega, da je spisal, kar je pač spisal In kar Je bilo objavljeno v Kamniškem občanu (26. 2. 1998). Da ne bo nikakršne pomote - osebno sem seveda tega prepričanja, da trna lahko vsak človek svoje mnenje o določeni zadevi ■ tudi o športu. In osebno tudi nimam več namena - vsaj na tovrsten način ne ■ nikogar prepričevati o nasprotnem. Vendar moram poudarili, da prav na vsako miselno In številčno pogruntavščino gospoda M. W. obstaja povsem logična in racionalna ter popolnoma argumentirana razlaga. Zal gospod M. W. ni slišal (alt celo želel slišati) mojega povabila k racionalnemu razčiščevanju težav! Tudi na Izkrivljen in povsem populisttčen način je moč pridobili začuda veliko Število volivcev, na katere očitno tudi to jesen stavi gospod M. W. (točni podatki, s katerimi razpolagamo na Športni zvezi in ki so mimogrede istovetni z onimi z oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, v lakSnth primerih sploh niso pomembni). Ob koncu samo Se dvoje: - gospoda M. W. kot Športnega delavca, kot pravi sam, znova vabim na sedež Športne zveze kjer se mu bo - verjamem - pogled na prenekateri športni problem popolnoma zbistril In - gospodu M. W. sporočam, da na letošnjih jesenskih lokalnih volitvah ne nameravam dirkati! Ker imam občutek, da on vsekakor namerava, mu seveda želim obilo Športne sreče, hkrati pa na lem mestu odklanjam pomoč pri zbiranju ali jemanju njegovih političnih točk. Se vedno pa ostajam mnenja, da bi v šport morali čim manj meSati katero koli politiko, le da bi tokrat dodal, da bi bilo zelo dobro, če bi v politiki - ludi lokalni ■ bito več Športnega duha. OIAFGRBEC ZA KULTURO JEZIKA Trpnik Ljudje, ki gledajo na lep in pravilen jezik, pogosto rečejo: »Ne, trpnika Slovenci ne uporabljamo, ker ni lep!« Približno tako so jih menda uCili v soli. Ko vidijo zapis v trpniku. jih ta takoj zmoti: »Tole je narobe!« Zakaj tako? Zato. ker Sola. ki tako ući (ali je učila), ne pozna (ni poznala) različnosti jezikovnih zvrsti. Če pišemo pesem ali roman, trpnika ne uporabljamo. V leposlovju je trpnik moteC. nepravilen in nelep. Trpnik je značilen za strokovna besedila katerekoli vrste. Uporablja se takrat, ko izrazitev osebka ni potrebna, ne želimo. noCemo. ne vemo povedati, kdo kaj dela. Ko nas ne zanima, kdo dela ampak samo. kaj je tisto, kar se dela. je bilo narejeno, nastaja. Trpnik je značilen za strokovne, znanstvene razprave, mnenja in poročila strokovnjakov, priroCniSka besedila, učbenike, za vsa poslovno-uradoval-na, pravnourejevalna besedila: za zakone, odločbe, pravilnike, poslovnike, odločbe itd. Skratka: za vsa tista besedila, kjer so pomembna dejstva. V trditvah: ladja se natovario, hiSa se zida, odlok se sprejema po dvofaznem postopku je izraženo, kaj se dogaja z ladjo, hišo, odlokom. Samoumevno je, da natovarjajo delavci, zidajo zidarji in sprejemajo odlok tisti, ki so za to pooblaščeni. Trpnik pa mora biti pravilno izražen: 1. osebek mora biti v prvem sklonu, zato je pravilno: ladja se. natovarja, išče se natakarica, ustava se sprejema, narobe pa: ladjo se natovarja, iSče se natakarico, ustavo se sprejema itd: 2. če je sporočilo v sedanjem času, mora biti glagol v nedovr-šniku, zato je pravilno: odločba se izdaja na zahtevo in ne izda, opozorilo se javno razglasa in ne razglasi. Take so jezikovne zakonitosti. Vsakdanja sporočila pa vsebujejo veliko napak. Dosledno narobe je uporabljan trpnik v naslednjem besedilu (v katerem so Se druge napake): Razpoložbo se vpise v delovodnik, ki se vodi letno. V levi zgornji kot obrazca se vpise poŠto, zaporedno Številko delo-vodnika in datum. Če pa je razpolož-ha odpravljena telegrajsko, se Številko telegrama vpise v desni zgornji kot pošiljateljeve razpolozbe, Kjer se napise tudi datum in teto. Pisno razpoložbo se v priporočeni pošiljki posije naslovni po- sti, poštnino plača pošiljatelj. Na obvestilo o pošiljatelju sc napise naslovno poŠto, Številko razpolozbe in datum v levi zgornji kot. Desno spodaj pod naslovom se napise naslov pošiljatelja in katerega dne je bila raz-položba izvrSena. Temu sledi žig in podpis upravnika na desni strani. Pravilno bi bilo treba trpnik oblikovati takole: Razpoložba se vpisuje v delovodnik, ki se vodi letno. V levi zgornji kot obrazca se vpisujejo poŠta, zaporedna Številka delovodnika in datum. Če pa je razpoložba odpravljena telegrafsko, se številka telegrama vpisuje v desni zgornji kot pošiljateljeve razpolozbe, kjer se pišeta tudi datum in leto. Pisna razpoložba se v priporočeni pošiljki pošilja naslovni poŠti, poštnino plača pošiljatelj. Na obvestilo o pošiljatelju se pišejo naslovna pošta, številka razpolozbe in datum v levi zgornji kot. Desno spodaj pod naslovom se pišejo naslov pošiljatelja in katerega dne je bila razpoložba izvršena. Temu sledita žig in podpis upravnika na desni strani. Trpnik je čisto pravo in nepogrešljivo jezikovno sredstvo v določenih zvrsteh jezika. Biti pa mora pravilen. MARJETA HUMAR Otroške delavnice - za pravo veselje! Matična knjižnica Kamnik V prejšnji številki smo v tej rubriki navedli nekaj namigov za dobro branje ženske ustvarjalnosti. Tokrat sledi nadaljevanje - posvečeno materinskemu dnevu, 25. marcu. Ze kar prva pisateljica ima posebno materinsko zgodbo in zaradi skrbi za sirote je več kot primerna za uvod v to pisanje. Pearl S. Buck - ustvarjalna roma-nopiska in nesebična dobrotnica, Nobelova nagrajenka PEARL S. BUCK je prav tako Nobelova nagrajenka, nagrado je prejela leta 1938. Njena življenjska zgodba je razgibana in razpeta med Kitajsko in Ameriko. Velik del svojega življenja je namreč prebila na Kitajskem, kjer je bila priča mnogim zgodovinskim preobratom. V svojih romanih jc seveda v epskih razsežnostih in v realističnem stilu prikazovala Kitajsko. Prav ti romani so berljivi in topli zaradi neposrednosti in pozitivne etične naravnanosti. Najbolj znan je roman IX)BRA ZEMLJA, v katerem prikazuje življenje kmeta Vang Lun-ga in njegovo pot od revščine do bogastva ki prinese njegovim otrokom drugačen stil življenja, kot ga je bil vajen on sam in njegova žena O-lan. V kmečkem vsakdanjiku pa pisateljica pokaže tudi na brezpraven in težaven položaj kitajskih -cnsk. O-lan je zvesto stala ob moli, s katerim sta od jutra do večera garala na polju in si tudi z bistrost-jo kopičila imetje, naravnost s polja je odhajala domov rodit in če je to opravila dovolj hitro, je prišla možu pomagat. Sprejela je svoj položaj z vdanostjo, kot tudi rojstvo hčere: »Odšel je v prostor, kjer je spal z ženo in z zadnjim otrokom. Bilo je zelo temno, ko je stopi/ noter od zunaj, kjer je sijalo sonce... Duh po topli krvi. ki ga je imel Se tako dobro v spominu, pa mu je puhnil v nos. tako da je ostro zaklical: »Kaj pa je. pa ne, da je že prišla tvoja ura?« S postelje mu je odgovoril ženin glas, a bolj slabotno, kakor jo jc dotlej kdaj slišal govoriti. »Tudi to pot je žc za menoj. A zdaj sva dobikt deklo - tako da Se besede ni vredno.« Vang Lung je še kar stal. Prešinila ga je nekakšna slutnja nesreče. »Punčka!« Pisateljica se je prvič poročila na Kitajskem z ameriškim agronomom, vendar zakon ni bil srečen. Rodila se jima je hči Carol. ki pa je bila duševno zaostala. Zaradi komplikacij pri porodu Buckova ni mogla več imeti otrok, zato sta z možem posvojila deklico. Po preselitvi v Ameriko se je ločila od moža, drugič poročila in posvojila več sirot, ki so dodobra napolnile njen dom. Bila jc aktivna v organizacijah za človekove in ženske pravice, se posvečala kulturnim stikom med zahodom in vzhodom in z drugim ...še vedno o dobrih pisateljicah možem ustanovila mednarodno organizacijo za posvojitev otrok. Temu sc je posvečala pet desetletij. Največ denarja za to delo jc prispevala sama, zato je veliko pisala in izdajala, kar pomeni, da vsi romani niso enako dobri. Še danes deluje Pearl S. Buck Foundation, ki pomaga tisočim sirotam v azijskih deželah. Več o njej na naslovu: http://dept.english.upenn.edu/ Projects/Buck. Nathalie Sarraute - še ščepec modernega romana in zgodba o pisateljici, ki jc 15 let čakala na literarno priznanje Spet z drugega konca sveta in iz drugačnega (literarnega) testa pa je NATHALIE SARRAUTE (1902), francoska pisateljica ruskega rodu. Tako kot sta si bliže Undsetova in Buckova zaradi obsežnih romanov, ki obravnavajo zgodbe več generacij, pa je Sarrautova bliže Woolfo-vi, saj jc prav tako predstavnica novega ali modernega romana. Rodila sc je v Rusiji v družini iz višjih slojev, zato si je lahko pridobila svetovljansko izobrazbo. Študirala jc pravo, angleščino in filozofijo. Do leta 1939 je delala kot odvetnica in šele kasneje se je posvetila pisanju. Tega leta je objavila svoj prvi roman Tropizmi. Po tem pa je trajalo kar petnajst let, preden jo je literarna kritika priznala. Zdaj jc ta stara dama ena od osrednjih osebnosti francoske književnosti. Njenih romanov ne moremo brati, če od literature pričakujemo, da nas le zabava in sprošča, ali če pričakujemo le zgodbo. Osrednja tematika njenih del je opisovanje psiholoških stanj - prav tako skozi tok zavesti, ki v človeka naplavlja drobne čustvene vzgibe, podzavestne drobce, medle spominske podobe... Roman OTROŠTVO je napisala, ko je bila stara 71 let. V njem obuja spomine na svoje odraščanje skozi navidezno nepovezane podobe. Vendar nam skozi te naslika svoje doživljanje otroštva, tako temnih in svetlih strani tega življenjskega obdobja. Roman je v slovenščini izšel leta 1992 pri Mladinski knjigi. Vreden je naše pozornosti in branja, čeprav sc nekoliko odmika od klasične zgradbe romana. Na internetu lahko berete o njej npr. na naslovu: http//www.f rance.diplomatic.f r/ la bc l-f rance/F NG LISH/LETTR ES/ SARRAUTE/sarraute.html. Isabel Allcnde - magični realizem in prvi roman pri štiridesetih letih LatinskoameriSka literatura ima pečat magičnega realizma - kar je za branje prav magično privlačno. Posebno bran je Gabriel G. Mar-ques. Tokrat pa se posvetimo čilen-ski pisateljici Isabel Allcnde. Leta 1974 je morala zapustiti domovino in varno življenje, saj je njenega strica Salvatorja Allendcja z oblasti vrgla vojaška hunta. Isabel se je s svojo družino zatekla v Venezuelo, kljub vsemu pa je trepetala za svojo domovino, ki jo je preplavil val krvavega nasilja, in za mnoge družinske člane, ki so bili v zaporih. Svoj prvi roman jc napisala pri štiridesetih (!!!) letih - to je HIŠA DUHOV (Pomurska založba, 1986) in že v prvem letu je bil devetkrat ponatisnjen. Njen tretji roman EVA LUNA (Cankarjeva založba, 1997, zbirka XX. stoletje) je bil tretjič ponatisnjen že v treh mesecih. Po prvem romanu so posneli tudi film. Njene romane so sprejeli bralci po vsem svetu, tudi kritika je njeno delo ocenjevala z naklonjenostjo. Zc samo to je lahko razlog, da sc z branjem njenih romanov vključimo v elitno svetovno dogajanje, močnejši in boljši razlog za branje njenih knjig pa je la, da je njeno pisanje zares dobro. Povrh vsega so v ospredju obeh romanov ženske, okrog katerih se spletajo nenavadne družinske zgodbe, mnogo trpljenja, bolečine, izgub, smrti, vendar ostanejo trdne in dobre. Ali kot pravi Alba, vnukinja prvega ženskega lika v tej družinski sagi, po tistem, ko so jo mučili in posiljevali. Se zlasti polkovnik Garcia, ki se je rodil kot nezakonski otrok na njihovem posestvu: »V pesjaku sem na pamet napisala, da bo nekega dne polkovnik Garcia stal premagan pred menoj, tako da se bom lahko maščevala za vse, ki jih je treba maščevati. Vendar zdaj ne verjamem v svoje sovraštvo... In zdaj iščem sovraštvo in ga ne morem najti. Čutim, kako se polega v sorazmerju s tem, kakor pripovedujem o obstoju polkovnika Garcia in drugih njemu podobnih... Zelo težko se bom maščevala za vse, ki bi morali biti maščevani, saj bi bilo maščevanje samo drugi del istega neizprosnega obreda. Želim misliti, da je moja naloga živeti in da moje poslanstvo ni podaljševati sovraštva, temveč samo napolniti te strani, medtem ko čakam, da sc vrne Mi-guel, medtem ko pokopljcm svojega deda. medtem ko upam, da pričakam boljše čase in donosim otroka, ki ga imam pod srcem, hčerko toliko posilstev ali pa mogoče hčerko Miguela, prav gotovo pa predvsem svojo hčerko« Zame je razgledanost stvar elit-nosti. Tisti, ki je razgledan, bere. Torej jc branje elitno - kot pot osebnostnega razvoja in širjenja znanja. Berimo še druge ženske pisateljice: Toni Morrisom, Nadine Gordimer, Svlvio Plath, Doris Let* sing. Colette. Francoise Sagan. Daphnc du Maurier... BREDA PODBREŽNIK VLKMIR Tudi v Kamniku se marsikaj lepega dogaja! učil kot otrok in sc tega uči v odrasli dobi. Današnji čas je prine- Med drugimi se je pojavila novost za otroke - otroška delavnica za spodbujanje življenjske radosti, ljubeče naklonjenosti, sprejemanje in za sposobnost biti v stiku sam s seboj in se sprejeti. Vsakdanje hitro življenje staršem jemlje toliko časa in energije, da se z otroki ne morejo toliko ukvarjati, kot bi bilo prav in kot bi si tudi starši sami želeli. Povrh vsega se marsikdo zaveda svoje nemoči posredovati otrokom vse tisto, česar se sam ni na-:>trok in li. Dana' sel več zanimanja za duhovne vrednote, te pa nedavno nazaj niso bile cenjene Mateja Keber se je začela ukvarjati s takšnimi otroškimi delavnicami. Kaj te je pripeljalo na to pot? Morala bi imeti sposobnost pogledati svoje življenje kot hologram, da bi razumela, kje se jc vse to začelo... Prepričana sem, da ima vse, kar sem v življenju doživela, in vse, česar sem se naučila, namen. Verjamem, da je moja ustvarjalnost tista, ki poskrbi za to, da nikoli ne obmirujem, ampak iščem nove možnosti, da jo izrazim. Kaj razvijate v teh delavnicah: vrednote, vedenje ali sposobnosti? Delavnice za otroke sem si zamislila kot prispevek k zdravljenju Zemlje. Želim pomagati ohranjati in buditi radost, ljubezen, sočutje. Otroci so najlepše, kar jc. Želim, da to občutijo tudi sami. Zal je tako, da otroci ne ujamejo koraka s tempom, ki jim ga vsiljuje odrasel svet. Osamljeni so in izgubljeni, ne čutijo sc sposobni ustreči vsem željam in zahtevam odraslih. Vsaka delavnica ima nekakšno »rdečo nit« in je zaključena celota. Vedno na začetku opravimo majhen obred, s kate- rim se pripravimo na srečanje, sledijo sprostilvene vaje, ki so vsakič drugačne, odvisno od vsebine delavnice. Po sproščanju in meditaciji smo pripravljeni na srečanje s seboj. Učimo se izražati svoje občutke, svoje želje, občutiti svoje telo, doživljati sebe v odnosu do drugega. Učimo sc tudi prisluhniti svojemu notranjemu glasu, svojim lastnim potrebam in željam. Učimo se doživljati sebe kot popolno, svobodno, ustvarjalno bitje, vredno ljubezni. Po tem delu si privoščimo nekaj igre, plesa ali petja, nato pa sledi ustvarjalni del, kjer izražamo svoje edinstvene talente. Izdelek se povezuje z. vsebino delavnice. Recimo: kadar se učimo izražanja (področje grla), izdelujemo ogrlice. Kako sc otroci odzivajo? Uihko rečem, da jc odzivov loliko, kot je otrok. Vsak nosi svojo zgodbo in z njo prispeva k skupinski dinamiki. Pri delu seje izkazalo, da otroci najbolj od vsega pogrešajo pogovor in dotik. Žal je tako, da so marsikateri otroci zaradi naše preobremenjenosti z delom in obveznostmi prikrajšani za osnovno življenjsko hrano - ljubezen. Tako je začetni odziv na naših srečanjih lahko zelo različen, od prešernega navdušenja do nezaupanja v lastne sposobnosti. Kje si se tega naučila? Najbrž moje zavedanje o zna- nju ne sega prav do korenin. Veliko jc lega, kar izražam intuitivno. Veliko mi je pomagala moja desetletna izkušnja v pedagoškem poklicu, zelo veliko so mi prinesle moje življenjske izkušnje. Za Občutimo naravo, katere del smo - delavnice v naravi svoje znanje sem hvaležna vsem, ki so mi kadarkoli prišli na pot in me učili. Se posebno draga učiteljica mi jc hčerka, ki je pravi vrelec radosti in optimizma. Sicer pa si znanje s področja ezo-terike nabiram že več kot deset let, joge sem se učila že v gimnazijskih letih, zadnja tri leta pa sem se temu učenju posvetila bolj intenzivno na raznih tečajih, delavnicah in v literaturi, predvsem pa z iskrenim soočenjem s samo seboj. Kje potekajo delavnice? Delavnice za otroke so ob sobotah dopoldan v kamniški knjižnici enkrat na mesec. Število prijav je omejeno, zato jc potrebna predhodna prijava. B.P. Knjižica o Luku Svetcu - Podgorskem Te dni jc pri založbi Odbor »Litija skozi čas« s sodelovanjem občine Lilija in občine Kamnik izšla knjižica o Luku Svetcu Podgorskem, našem rojaku, narodnem buditelju in pisatelju, ki je večji del svojega življenja preživel kot notar v Litiji. pa osvetli politične razmere v času njegovega delovanja. Da jc Svctčcvo delo daleč presegalo meje kamniške in litijske občine, kažejo tudi številne čestitke iz domovine in zamejstva, ki jih je prejemal ob svojih življenjskih jubilejih. Nekaj najznačilnejših jc avtor le knjižice tudi objavil. Na koncu je izrekel zahvalo tudi vsem sodelavcem, ki so mu pomagali pri zbiranju gra- diva, med njimi tudi Francu Svctelju za prispevke, ki jih je o Luku Svetcu objavil v Kamniškem občanu leta 1996. Vsekakor drobna knjižica pomeni nov prispevek v spoznavanju življenja in dela tega našega rojaka. Za celovito osvetlitev njegove vloge v zgodovini slovenskega naroda pa bo treba storiti še marsikaj. Na sliki: Naslovnica publikacije o Luku Svetcu. F. S. LUKA SViZTiZC PODGORSKI Avtor publikacije (izšla je v 500 izvodih) Ivan Godec iz Litije jc med drugim zapisal, da luka Svetce zasluži, da več vemo o njegovem življenju. V tej knjižici je sicer Svetce predstavljen v skromni obliki, vendar je avtor prepričan, da se bo našel človek, ki bo temeljito preučil njegovo delo in strast za oživljanje slovenskega jezika v takratnih za slovenstvo nenaklonjenih razmerah. Poleg življenjcpisnih podatkov avtor v posebnih poglavjih obravnava Luka Svetca kot pesnika s kronološkim pregledom objave nekaterih njegovih literarnih del, kot društvenega delavca in kot notarja. Hkrati OBVJESTILO Na podlagi 37. in 38. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, SI. 18/84, 37/ 85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93) obveščamo vse zainteresirane, da bo potekala v času od 30. 3.1998 do 28. 4. 1998 JAVNA RAZGRNITEV osnutka Odloka o ureditvenih pogojih, spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik JAVNA OBRAVNAVA osnutka bo v sredo, 22. 4.1998, ob 19.30 v sejni sobi Občine Kamnik Osnutek urbanističnega akla bo javno razgrnjen na sedežu Občine Kamnik. Glavni trg 24 (II. nadstropje). V času javne razgrnitve sc zbirajo pripombe in predlogi v knjigi pripomb na kraju javne razgrnitve, oziroma jih lahko pisno posredujete na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za okolje in prostor. Glavni trg 24, Kamnik. Oddelek za okolje in prostor OBRAZLOŽITEV: S spremembo in dopolnitvijo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik se v nekaterih zazidalnih otokih, kjer jc po 1)P občine Kamnik določena izdelava P.I.N., nekateri prostorski posegi izvajajo nit osnovi odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik. S tem se dovoljujejo manjši gradbeni posegi (komunalne ureditve, adaptacije, prizidave ali nadzidave ter dopolnilne gradnje objektov oziroma naprav), ki po veljavni prostorski dokumentaciji dosedaj niso bih dovoljeni. Kamniški OBČAN PLANINSTVO - ŠPORT 26. marca 1998 U Uspel 10. FIS slalom za Pokal Kamnika SmuCarski klub Kamnik je 9. marca organiziral že 10. FIS tekmovanje žensk v slalomu za Pokal Kamnika. Tekmovanje jc bilo organizirano pod pokroviteljstvom SKB banke in Občine Kamnik. Zaradi slabih razmer na Veliki planini je bila letos tekma prvič organizirana na terenu izven občinskih meja - na Soriški planini. Letošnjega slaloma sc je udeležila skoraj celotna ženska karavana z Urško Hrovat na čelu, nastopale pa so tudi predstavnice Avstrije, Rusije, Nove Zelandije (prvokategor-nica Claudia Ricglcr - ki sc bo po koncu sezone poročila z zmagovalcem svetovnega pokala v slalomu za I. 1997/98 -op. pisca). Prvo progo je postavil M. Fagancl, drugo pa V. Makuc. Rezultati tekme so naslednji: 1. Alenka Dovžan 1:35:87 2. Urška Hrovat 1:36:06 3. Špela Pretnar 1:36:85 4. Nataša Bokal 5. Nives Sitar 1:37:49 1:39:40 Od 49 prijavljenih tekmovalk je oba teka prevozilo 34 tekmovalk. Izkazalo se je, da je Alenka Dovžan spet ujela svojo formo. Kamničanka Nives Sitar je s 5. mestom dokazala, da se še vedno lahko kosa z najboljšimi kljub poškodbam, ki so ji preprečile tekmovanje v prejšnji sezoni. Vsi navzoči smo videli dobro tekmo. Da so bile vožnje najboljših na tem tekmovanju zares odlične, je dokazal tudi rezultat slaloma za svetovni pokal v CranS Montani nekaj dni kasneje, ko je Urška Hrovat osvojila prvo mesto. FIS tekma na Soriški planini jc bila namreč zadnja tekma pred ("rans Montano in jc našim prvokate-gornicam služila kot dobra priprava na to tekmo. Tako kot vedno doslej so tudi letos trenerji in tekmovalke pohvalili dobro organizacijo tekme, zato je bilo organizatorjem bolj žal, da tekme niso mogli organizirati na Veliki planini, kjer bi bilo zagotovo dovolj kamniških navijačev, ki bi poživili samo tekmovanje. Glede na slanje na tej planini bo moral biti tudi naslednji, 11. Pokal Kamnika organiziran na dobro pripravljenih, toda od Kamnika oddaljenih smučiščih. Smučarski klub Kamnik se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so finančno pomagali pri dobri prireditvi. Brez njihove tovrstne podpore tekme nc bi bilo moč organizirati. SKM V soboto tretji tek na Primoža Tudi letos, že tretje leto zapored, bo zadnjo marčev-sko soboto pol proti Sv. Primožu prizorišče gorskega teka, ki ga prirejata tekača iz doline pod to romarsko cerkvico, brata Ivan in Lado Urh. Če se je prvo leto v snegu le 60 tekačev odločilo za 4 km dolg tek. je lani od l.ovskega doma na Ve-gradu, kjer bo Start tudi letos (ob 10h). zdrvelo že več kol 100 tekačev. Sloves lepo organizirane ŠPORTfsiE 1'KIRP.DITVE, kjer nc manjka niti najboljših slovenskih gorskih tekačev, se Siri tudi izven naših meja. saj se letos obeta tudi nastop tujcev, ki sta jih brata Urh kot renomirana tekača spoznala na tujih tekmovanjih. Tudi domačinov je iz leta v leto več, saj tek na Sv. Primož že spada v železni repertoar vseh ljubiteljev teka. Letos so imeli odlične možnosti za lek, ki je hkrati prijetno druženje, enako mislečih in delujočih ljudi. Jadralni padalci pred začetkom sezone Najboljše v slalomu za 10. pokal Kamnika: z leve Alenka Dovtan, Urška Hrovat, Spela Pretnar, Nataša Bokal, Nives Sitar, Eva Walkner (Avstrija). METOD MOČNIK Nenavadno lepi februarsko vreme je jadralnim padalcem omogočilo zgodnejši pričelek sezone in s tem tudi priprav na tekmovanja, katera začnejo s pojavom lermike. Tako so tekmovalci prek zime leteli predvsem na Primorskem, kjer so pogoji tudi ta čas zelo dobri, opravili so tudi nekaj preletov, dolgih tudi po 40 kilometrov in več. Lepo vreme pa je tudi na celini dovoljevalo zelo solidno letenje, predvsem v Karavankah, kjer se je dalo leteli tudi 25 in več kilometrov. V tekmovalni ek ipi POLETA je letos osem tekmovalcev, pred seboj imajo Izredno raznoliko In zahtevno sezono. Vseli osem ho letelo LIGO '98 in Državno prvenstvo, kjer bomo letos poizkušali prvič osvojiti tudi najvišjo lovoriko v obeh konkurencah, tako ekipno kot posamezno. Svetovni pokal, se bo letos (razen enega tekmovanja) odvijal v Evropi, kar je zelo sprejemljivo za naše tekmovalce, predvsem zaradi manjših stroškov udeležbe Glede na lanske rezultate imajo Ze potrjeno sodelovanje Jurij Vidic MIha RepovZ in Jernej Zde-Sar, torej piloti, ki si s svojimi rezultati res zasluzijo letenje na tako zahtevnih tekmovanjih, kot je PWC tour '98. Na evropskem prvenstvu v Španiji ho član slovenske ekipe zanesljivo Jurij Vidic, kot rezerva pa Miha RepovZ. Prvenstvo se bo odvijalo sredi julija v osrednji Španiji (Piedrahitu), letos prvič kompletna slovenska ekipa pa se zelo resno pripravlja na to tekmovanje Letošnjo sezono POLETOVI tekmovalci pričakujmo optimistično tudi zaradi lega, ker nam je uspelo, seveda s pomočjo sponzorjev, nabaviti res vrhunska tekmovalna padala, skoraj same prototipe, kijih največje firme namenjajo izključno vrhunskim tekmovalcem. Upamo, da se bo sezona tako optimistično, kol se je začela, tudi končala. -do- Ker se v Kamniku stare zgodbe, nikdar Izpete, rade ponavljajo nedeljski In tudi vsakodnevni rekreatlvci, ki gremo radi na Start grad, upamo, da se ne bo ponavljala zgodba o zaprtem gostišču. Usode teh dveh s slike si nebi radi delili Planinski kotiček Odprava v Južno Ameriko dosegla svoj cilj Iz Južne Amerike. Argentine, smo prejeli razveseljivo novico, da je »mikro odprava« kamniškega AO (Klemen Mali) in mengeškega AO (Monika Kambič) uresničila zastavljeni cilj in splezala na najvišji vrh tega dela Patagonije, 3.441 m visoki Fitz Roy. Tokrat sta imela več sreče z vremenom, ki jima je v lanskem letu preprečilo ta vzpon. Na Fitz TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470 FAKS: 061/818-119 E-mall: lnfocenter.kamnlk-1@8iol.net KOLEDAR PRIREDITEV BOS Četrtek, 26. marca 1998, ob 18. url Razstavišče Veronika, Kamnik ČRNI MLINARJI Razstava o Izdelovanju črnega smodnika v Kamniku In Trofaiachu (Avstrija). Razstava bo odprta do 9. aprila 1998, vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. tO Sobota, 28. marca 1998, ob 19. url Osnovna šola TunJIce Veseloigra v treh dejanjih: TRIJE VAŠKI SVETNIKI ali SLABA VEST Režija: Danilo Bajde • K> v > Sobota, 4. aprila 1998, ob 20. url S Razstavišče Veronika, Kamnik V KONCERT jemSfl* TA ZIMA ŽE ZAPUŠČA NAS... Izvajalci: Tercet Veronika Kamnik, Oktet Lesna Slovenj Gradec Vstopnina: 300 SIT tO Nedelja, a aprila 1998, ob 20. url Srednješolski center R. Maistra, Kamnik Gledališka predstava: Miroslav Slana-MIros: PODLASICA IN DRUGI JAZ Režija: Marja Kodra Izvedba: Gledališka skupina ŠC R. Maistra. PRIREDITVE V MATIČNI KNJIŽNICI KAMNIK Vsak torek ob 18. url Pravljične ure z Jano Verlinšek. Predhodne prijave niso potrebne. V^VIU ŽlI^-ČARA^umetnlško-ročna delavnica Vodi prof. Rošana Klelndlenst Premk. Vsako sredo ob ia url Delavnica osebnostne rasti, vodi Jo Vera Prelovšek. Informacije: tel. 0609-631-868 ali 842-209. Vsako sredo ob 10. uri Igralne urice s knjigo, vodi Helena Sterle Vsak drugI ponedeljek ob 17. url Pravljične ure v Smarcl - z Jano Verlinšek Vsak petek ob 17. url Pravljične ure na Duplici - (prostori KS) vodi Helena Sterle Dvakrat tedensko po tri ure Tečaj oblikovanja gline na lončarskem vretenu; začetek: ko bo prijavljeno zadostno št tečajnikov, dvorana MKK. Informacije tel.: 812-597, tajništvo ali pionirski oddelek Vodi: Boris Cena: 20.000 SIT Torek. 3t 3- ob 19. uri Lojze Vrankar: ZDA potopisno predavanje z diapozitivi. Sreda a aprila, ob 19. uri Delavnica za otroke: JAZ SEM, z Matejo Keber PeteK 10. aprila ob 19. url Mojca Grzlnčlč: Trekklng po Nepalu, potopisno predavanje z diapozitivi DRUGE PRIREDITVE Sreda 25. 3„ ob 17. uri. Kulturni dom Duplica: Veš, koliko vaju Imam rad, nastopi, recitacije, balet, ples učencev OŠ Marije Vere Duplica ob dnevu staršev. Organizator Je OŠ Marije Vere In KS Duplica Informacije: Vloleta Vodlan, tel.: 813-979. Petek 27. 3. do pon.. 30, 3. 1998 Spomladanski kmetijski sejem v Komendi (hipodrom), organizator je Konjeniški klub Komenda Informacije: Lah, tel. 842-070. Mg* V KD ! sta KS Šmartno In Gorenjski glas. Informacije: Tone Rajsar, tel. 847-222 Sobota 28 3. ob 10. uri Tretji tek na Sv. Primož. Prijave tekačev najkasneje do 9.30. Organizatorja Ivan In Lado Urh. Informacije: tel. 825-337. Vsak torek ob 19.30 V prostorih DU v Komendi: delavnica osebnostne rasti, vodi Jo Vera Prelovšek. Informacije: tel. 842-209 In 0609-631-868 Nedelja 29. 3., ob 9. url Odprti nagradni bltropoteznl šahovski turnir v prostorih gostišča Društva upokojencev Marjanca, Kolodvorska 5, Kamnik Organizator Šahovsko društvo Kamnik, Informacije Albin Štrajhar, tel. 831-844. PRIREDITVE V ŠPORTNI DVORANI KAMNIK Sobota 4, 4. ob 21 url Glasbena prireditev z nastopi glasbenih skupin: Vlktorv, VIII Resnlk, Magazin. Organizator prireditve je NK - FLOK Komenda Inf. g. Silvo Šink. tel.: 737-240. ota 28 3. ob 20. url 5 Šmartno bo družabno kulturno srečanje, organizatorja prireditve Roy sta se povzpela 14. februarja po smeri Franco-Argentina (VII-, Al, 40-90, 1.150 m). To je bil tudi peti in Sesti slovenski pristop na la vrh in soCasno tudi prvi slovenski ženski pristop. Tri dni pred tem vzponom pa sta v sedmih urah in pol preplezala Williamsovo smer (VI. IV-V. 55-65. 700 ml v sosednjem vrhu Poincenol (.1.036 m). Domov se bosta vrnila predvidoma konec marca, do takrat pa poskusila preplezati še kakšno smer, morda tudi prvenstveno, vendar tokrat v kakšnem drugem alpinistično zanimivem področju, kjer Slovenci iz Slovenije Se niso plezali. Dneva visokogorske turne smuke na koroški Iz PD Celje in postaje GRS je prišlo obvestilo, da bodo zadnji konec tedna v marcu (28. in 29. marca letos, seveda, če ne bo prišlo do bistvenega poslabšanja vremena) odprli Kocbekov dom na Korošici in da vabyo za ta dva dneva predvsem turne smučarje, da obiščejo Korošico, ki je pred desetletji slovela kot turnosmu-čarski paradiž v Kamniško-Savinj-skih Alpah. Prenočišče v koči bo zastonj, hrano in pijačo pa bo treba seveda plačati, če je ne boste prinesli s seboj. Za sobotni večer obljubljajo tudi prikaz diapozitivov in predavanje o Himalaji. Če ne bo zapadlo bistveno več sne- ga, je najenostavnejši dostop čez planino Podvežak. do katere se je skoraj možno pripeljati. Vsekakor je pa koristno, da se tisti, ki bi se odpravil tja gor, pozanima za podrobnosti na telefonu 061/483-352. Izredno kvalitetni zimski vzponi v Franciji V Chamonixu v Franciji je bilo od 7. do 21. februarja mednarodno srečanje alpinistov. Iz Slovenije so bili povabljeni štirje alpinisti, vendar se je eden iz neznanih vzrokov odpovedal udeležbi, tako da so šli tja samo trije: Marko Prezelj in Matjaž VViegele iz AO Kamnik in Andrej Stremfelj iz AO Kranj. Slovenska trojica se je na srečanju odliCno odrezala. Vsi so opravili precej izredno kvalitetnih vzponov. Marko Prezelj je preplezal v Pic Sans Nom: Gabar-rou-Silvy (VI, A2, 90/55. 1.000 m - prva zimska ponovitev), v Grand Pilier d"Angle: Cecchinel Nominee (V+, Al, 65. 900 m), v Mont Blancu: Frenevsie Pascale (VI, 700 m - prva zimska ponovitev) s prečenjem Monl Blanca - vse skupaj z Nizozemcem Thi-erryjem Schmitterjem, tudi kot pripravo za skupno odpravo v Himalajo, na Šišo Pangmo letos spomladi. Matjaž VViegele je skupaj z Andrejem Stremfljem preplezal v Aiguille Sans Nom: Boi-vin-Vallencan v kombinaciji z Angleško smerjo (V+, 1.000 m), v Grandes Jorasses Angleško smer (VI. 1.200 m) in v Les Droites Direktno varianto Lagardovega ozebnika (IV. 1.000 m). Skupaj pa so preplezali Se Crozov steber (V. 1.200 m) v Grandes Jorasses. BOJČ SIL TO EST POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 061 813 397, faks: 061 813 979) Posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji In najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč-. Izdelava etažnih elaboratov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v Zemljiško knjigo Druge poslovne storitve 12 26. marca 1998 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN KRIŽANKA ZA RAZVEDRILO AVTOR: OŽEF CAJHEN EDO. LJUBKOVALNO RASTLINA KAVIN NADOMESTEK UTEŽNA MERA (GRAM) OSKRBOVAN (NEGA) MONGOSKI UOMAO OBER OBČINSKI mam ANTON JANEŽIČ OVANAJ-STERKA ŽENSKA, KI TARE LAN 2 ODLOČBO DOLOČITI, ODREJATI PESNIŠ-STVO ŠILCE (BREZ S) NIZKO FREKVENČNI ZVOK MAJHNA GMAJNA SRČNI KRČ OLIVER REEO PRIPADNIK IN0flf.VP.OP-fiKIM NAROOOV OBČINSKI PRAZNIK ZANKA JAMA ZA ULOV ODPRTA POŠKODBA MESTO V J ALBANIJI GRŠKO POGORJE BLIZU SOLUNA OBČINSKI PRAZNIK MESTO V EGIPTU (ASVVAN. FONETIČNO) AVTOMOI TEKMA RALLY (FONETIČNO) BAJESLOV BITJE. (SOJENICA) GORA V JULIJCIH (250tM) NEGOVALKA V ZDRAVSTVU ONDREJ NEPELA OBČINSKI PRAZNIK 100 RADON PRITRDILNO 02II DRUŽINSKI ČLANI PARADIŽNIK (ŠVEDSKO) TOVARNA PIJAČ V MIRNI RIMSKA ENA VLEČNI DROG PRI VOZU RAZKNJI2BA. RAZHOD OBČINSKI PRAZNIK AGNES VARDA KONRAD ADENAUIR ČEŠKA PRITRDIL-NICA „1 PLEME KEčUA INDIJANCEV VALFNTIN OMAN PODROČJE V NIMČIJII.IUHI ZAHODNO OD FRANKFURTA) PEVEC SMOLAR LADISLAV LESAR OBUVALO Z JERMENOM STARA ĆIRILSKA ČRKA PREBIVALEC V VOTLINICI VAS V TUHINJ DOLINI VAS (NAJDIŠČE MAMUTA) NAOLEŽNE ŽUŽELKE IDA KRAVANJA EDINA HČERKA ono Kl.EMPERER BRIT. POL (PHILIP BAKER) OMFJfNfC, GRAJSKI.. POVRŠINSKA MERA ENAK. VSEENO ŠALA. VIC MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB ST, SLOV. PIVO TEKMOVANJE PRI ST. GRKIH MESTO V SEV. ITALIJI ORIENT, PRAŠEK ZA USE VRSTA Pl ISA VOLKEC. KOJOT FIGURA IZ ČETVORKE NEKDANJI AMER PREDSEDNIK (RONALD) PERJE PRI REPI PTIČ PEVEC POGOSTO Žensko ime žensko IME(EMA) ALIOA VALU LATINSKI VE2NIK DOBA SLOVENSKI PRAVOPIS VILKO NOVAK 02IRALNI 2AIMEK KVARTAŠKI IZRAZ (NAZAJ) HRVAŠKA NAFTNA DRUŽBA LAHKOHLAP TEK. 2A NARKOZO PTICE SELIVKE OTOK V JADRANU SLOVENSKI REZBAR PRAZNIK PESNICA (PEROCI) OELAVEC, KI CINI (LOTA) ZNANA ITALIJANSKA JED. POGAČA 60 LET OD ODKRTTJA MAMUTA VNEVUAH Jabolko spora (4. del) Ob koncu je treba omeniti se nekaj, kar jc bilo že na samem začetku nekakšno jabolko spora med Kamnikom in Ljubljano. Čigavo bo okostje mamuta? Novinar časopisa Jutro je 17. 3. zapisal: »Kamničanom, ki jih je narava tudi sicer založila z najboljšim in najlepšim, bo lahko v resnici marsikdo zaviden. da jim je usoda v neznani preteklosti naklonila Se obisk tega neznanskega orjaka. Prav zato pa so Ka-mničani tudi prvi mah odločili, da njegovega okostja, ki ga bo mogoče po vsej priliki v celoti rekonstruirati, ne dajo iz rok, temveč hočejo, da ostane temelj bodočega kamniškega muzeja da bo k njim Se v poznih časih, ki so pred nami, privabljal trume radovednežev od blizu in daleč« Take misli in načrti so Kamničanom ugajali. Za hladen tuS pa je poskrbel časopisu Jutro konkurenčni časopis Slovenec, ki je istega dne komentiral kamniško namero glede mamuta in muzeja takole: »Kamničani so znani po svojem gorečem lokalnem patriotizmu, ki je udaril na dan tudi ob najdbi okostja v Nevljah. Zato jim res ne smemo zameriti, ako v svoji vnemi za prestiž svojega starodavnega mesta pričakujejo, da bo izkopano okostje os- talo v Kamniku in povečalo privlačnost že itak privlačnega mesta. Neki ljubljanski dnevnik je danes to omenil že kot povsem razumljivo dejstvo. Toda to pot bo moralo kamniško rodoljubje Razstava o dogodkih, ki so se dogodili pred 60. leti pri odkrivanju mamuta v Nevljah pri Kamniku, bo na ogled v razstavišču Veronika od 14. 5. 1998 dalje. popustiti, kajti ta znamenita najdba spada vsekako v naS centralni Narodni muzej, in to celo po zakonu. Za naSe centralne kulturne ustanove je treba žrtvovati mnogo in Slovenci ne smemo priti na glas, da nam v teh ozirih lokalno rodoljubje prehaja v ozkosrčno sebičnost! To naj premislijo vrli Kamničani!« Oster ton in podučevanje Ka-mničanov. kaj je njihova narodna zavest, je Kamničane razža-lila in razjezila. Javni odgovor je pripravil akad. slikar S. Cuder-man. Povzemam najbolj zanimive dele odgovora: »Kamnik postaja zadnje čase mnogo živahnejši, saj imamo priliko slediti poteku zanimivega dela, kakor je znanstveno odko- pavanje neke živali iz ledene dobe ali diluvija... V takem duševnem razpoloženju se nam kajpak pošteno zamalo zdi pisanje »Slo-venčevega« dopisnika o tej stvari, ki javno smeSi nas Kamničane in zafrkuje naš lokalni patriotizem. 7'ak način obravnavanja resnih kulturnih vprašanj moramo odločno zavrniti. Z enako argumentacijo, s kakršno člankar odreka našemu mestu prvenstveno pravico do najdbe, bi se lahko lepega dne zavzel tudi za prevoz naših planin na priprav-nejše mesto, ki bi ga utegnila najti njegova duhovita fantazija... Zavedati se moramo, da sami ustvarjamo in dokumentiramo zgodovino in da smo za svoje delo odgovorni generacijam, ki prihajajo za nami... Kar se tiče lastnine mamuta, bomo Kamničani kar ostali pri odločitvi, da ga terjamo zase... Kamnik bi moral kot staro, zgodovinsko, letoviško in turistično mesto imeti svoj muzej, v katerem bi bili zbrani in javnosti dostopni zgodovinski dokumenti in redkosti iz mesta in okolice, kakor je to po vseh kulturnih deželah navada, da človek iz. vsakega kraja Nekaj potez za portret zaslužnega Slovenca (III.) Velika dela Viktorja Demšarja ZAHVALA Ge. Valči Božič-Bemot sc zahvaljujeva za naklonjenost in pomoč, ki nama jo je nudila s fotografijami, ki jih je sama posnela v marcu in aprilu 1938. To gradivo je eno redkih, ki je takrat nastalo in se ohranilo do danes. Odkrivanje so si z zanimanjem prihajali ogledovat tako radovedneži kot predstavniki oblasti oziroma znanstveniki. (Foto: ga. V. BottC-Bernot) lahko odnese svojstven spomin.« To razmišljanje je staro natanko 60 let. V njem pa so tudi resnice, ki so aktualne Se danes. Tudi mamut in zgodovinski spomin nanj kličeta k drugačnemu pristopu do naravne in kulturne dediščine danes. Muzej namreč imamo. BENJAMIN IN DANIJEL BEZEK Konec 30. avgusta 1970 jc ljubljanski nadškof dr. Jožef Pogačnik blagoslovil novo veroučno učilnico v Komendi, za katero jc župnik Demšar našel prostor v severnem delu župnijskega gospodarskega poslopja. Načrte je naredil arhitekt Valentinčič. 2. julija 1972 je predsednik skupščine občine Kamnik Vinko Gobec odkril spominsko ploščo ob 250. obletnici rojstva Petra Pavla Glavarja na stavbi, v kateri je Glavarjeva knjižnica (Glavarjevi beneficiaturi), postavljena za tretjega duhovnika (beneficiata) v Komendi. Pred tem je slovenska čebelarska zveza obnovila zu-nanjščino hiše, vzidala spominsko ploščo in v prostoru pred Glavarjevo knjižnico uredila Glavarjevo spominsko sobo. Leta 1973 je bilo urejeno cerkveno parkirišče, leta 1974 pa po načrtih arhitekta Valcntinčiča preurejene stranske kapele v župnijski cerkvi, pred tem pa iz njih odstranjene dotrajane oltarne mize. Tega leta se končajo obnovitvena dela župnika in zaslužnega dekana Viktorijami Demšarja, sledila so dela župnika in dekana Nikolaja Pavlica, ki je ko-mendsko župnijo prevzel leta 1975, dekan Demšar pa nastopil zasluženo upokojitev. In duhovna dela župnika Demšarja? Teh ni mogoče oceniti kot prej omenjena raziskovalna in obnoviteljska, vendar so pri njem zelo pomembna in velika. Župnik Demšar jc bil dober in napreden pastoralist, ki mu jc bilo veliko do dobre verske vzgoje in oblikovanja župljanov. Mirno lahko rečem, da vsaj toliko kot do raziskovanja komendske preteklosti ter obnove cerkvenih stavb. Da bi bil kos zahtevnim pastoralnim izzivom povojnega časa, jc veliko študiral. Kot mlad duhovnik se je udeležil bogoslužnega tečaja pri dr. Parschu v avstrijskem Kloslerneuburgu, od tedaj pa stalno skrbel za bogoslužno ozaveščenost. Zato mu ni bilo težko v Komendi uresničiti odlokov drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. Bil je res duhovnik s srcem in dušo, ves vnet za duhovno blaginjo svojih župljanov. Ti so v njem naSli ne samo dobrega dušnega vodnika, marveč tudi modrega svetovalca v raznih življenjskih težavah, izobraženci p;i prav do njegove smrti iskrivega in zelo razgledanega sogovornika. Vse to jc Viktorijan Demšar lahko bil, ker so mu bili knjiga, časopis (nc samo verski) in poslušanje radijskih postaj (tudi tujih) vsakodnevno veselje in duhovna potreba. Veliko mu jc pomagalo tudi dobro znanje tujih jezikov, izvrsten spomin in duhovna bistrina, ki jo je ohranil prav do zadnjega. Da jc lahko v življenju toliko naredil, sc jc podredil strogemu življenjskemu ritmu, v katerem jc bilo vse točno odmerjeno: čas za delo, počitek, sprehod, obiske. Jedel je zdravo hrano in nc preveč, pil le malce rdečega vina. Kaje- nje jc iz zdravstvenih razlogov opustil. Kadar je začutil bolezen, jo je pravi čas »odležal«, imel pa tudi dobrega zdravnika. Vse to mu je pomagalo, da jc kljub hudim boleznim, ki jih je prebolel, živel tako dolgo; predvsem pa volja in veselje do življenja, ki sta kar žarela iz njega. Zato je tudi toliko naredil. Ta zapis jc le nekaj potez s čopičem za njegov osebni in življenjski portret Sest let po smrti in pogrebu. Celovita obravnava, vredna knjige, Sc čaka. Načrtujem jO za stoletnico njegovega rojstva (leta 2004). Prav gotovo bo župnik Viktorijan Demšar med najpogosteje omenjanimi imeni na letošnjem simpoziju o Petru Pavlu Glavarju »v Rimu. Skupaj z. njim, svojim vzornikom, kateremu jc posvetil toliko raziskovalnih moči, bo strokovno ovrednoteno tudi njegovo ime, saj prihaja čas tudi za to. JOŽE PAVLIC VDELEC MLADOSTI V KAMNIKU Kamnik jc pridobil več kot toplice v malem - dobil jc VDELEC MLADOSTI To jc presenečenje, saj smo namesto toplic v Vascncm odkrili »vrelec mladosti' kur v Kamniku, v hiAi Culion. N, f/.O .t'. (xa novo^ošlit - S 00 m j dTil..- OS* 8f5635 Gre za pravi, žuboreči novodobni vrelec - mosažni bazen s Številnimi vodnimi In /.ničnimi viilkimčki. ki čudežno poživljajo in sproščajo hkmti. Za zdravje, lepoto in boljAc počutje lahko izbirale v bogati ponudbi sodobnega antiatresno-regeneracijskega progrnnm.- suvne, kopeli, masaže, aromalempije. blatne obloge, kozmetika, solaiij. pedikura. HiAa Calion vam s svojim stiliziranim ombientom stare ladje ponuja prijetno domačo atmosfero. v izvirnem GOSTINSKEM LOKALU - GALEBLJI KLUB GALION m ploščadjo, vrtom, mirno obednico. sejno sebo aH plesiščem vas bodo postregli s hladno in toplo brano ter tlahtni i kapljico. TRGOVINA KLftS * M * w A V ? m ? BS Kamnik, Glavni trg 15 tel.: 831-390 Pridite k nam po sladke dobrote za praznike! Sprejemamo naročila za potice. PESTRA IZBIRA ZDRAVE PREHRANE. ob prazniku občine Kamnik ČESTITA i= zavarovalnica triglav, d.d. Območna enota Ljubljana največja slovenska zavarovalnica VSEM OBČANOM, še posebej pa svojim zavarovancem. Brezskrbno udobje je lahko samoumevno, ko potujete iz ene slike... Opel CORSA ima vse, kar potrebujete za kratko vožnjo in tudi za dolga potovanja. Opremljena je z vsem udobjem, ki vam pride na misel. Pravzaprav jc bila zasnovana tako, da pozabite na mestno gnečo in zares uživate na dolgi, celo zelo dolgi poti od Arktike do... ... na drugo s samo tremi rezervoarji goriva. OPLOV novi revolucionarni litrski motor ceotec je tako ekonomičen, da se boste lahko vozili po mestu tedne in tedne, preden boste morali natočiti gorivo (poprečna poraba pri mestni vožnji: 6.3 I / 100 km), ali pa boste na poti s prejšnje strani do Marakeša porabili le tri rezervoarje goriva (poprečna poraba pri 90 km/uro: 4.21/ 100 km). CORSA žc za 14.990 DEM. SVKTOVNO NOGOMKTNO PRVENSTVO V« CORSA VVORLDCUP OPEL CORSA VEČ KOT SAMO PRIKUPNA PODOBA. OPEL O OPEL V DOMŽALAH - avtotehna VIS in KOSEC, d.o.o. Salon: Ljubljanska 110, Domžale, tel. 061/716-092, servis: Kamniška 19, Domžale, tel. 061/715-333 UGODNI KREDITI T+5% do 4. let d.o.o. STAHOVICA UROŠ URANIČ Kranjska cesta 2 1241 KAMNIK tel.: (061) 813-685 041-631-148 SERVIS IN PRODAJA RADIO - TV - HIF1 - VIDEO POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC APARATOV SAMSUNG PRODAJA IN MONTAŽA SATELITSKIH ANTEN r KOVINE, KAMNA, BETONA, CISTERN,.. DELA IZVAJAM NA TERENU GREGA MOSER Mob.: 0609 624-898 Telefon: 441-396 PUBLICUS Vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Kamnik, 29. marcu. d.o.o. PODJETJE ZA PRODAJO, MONTAŽO IN SERVISIRANJE ŠIVALNIH STROJEV Pristava 3, Mengeš, tel./fax: 737-457 Podjetje se ukvarja: - s servisiranjem gospodinjskih in industrijskih šivalnih strojev različnih znamk, kot so PFAFF, SINGER, PEGASUS, BAGAT idr. - s prodajo šivalnih strojev znamk PFAFF, SINGER, PEGASUS, za katero je pooblaščen servis PFAFF -Kaiserslautern - s prodajo rezervnih delov ter drugih artiklov (škarje, igle, pupe, prijemalce blaga, etiket pištole,...) Podjetje je odprto: PON.-PET. od 8. do 16. ure SREDA od 8. do 18. ure S4VL d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, DOMŽALE TEL 06V716-454 FAKS: 06V713-288 Prodajni center Latkova vas Latkova vas 84, PREBOLD TEL 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Franšlzlng: Slporex-SAM SAK d.o.o, KISOVEC TEL: 060V71-182 OD OPEKE DO STREŠNIKA - In še mnogo več..!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! Bliža se pomlad, zato smo pripravili POSEBNO PONUDBO tlakovcev, pranih plošč, porfldo tlaka,-ZA UREDITEV DVORIŠČ IN OKOLICE! UGODNE CENE ostalega gradbenega materiala: strešnik BRAMAC, opeka MODULARNIBWK in ostali opeCni izdelki, IZ01ACUSK1 materiali, APNO, CEMENT, zidarsko ORODJE, in drugo potrebno za gradnjo in obnovo, metalci, cevni odri. podporniki..., stavbno pohištvo, okna, vrata, strešna okna VELUX, parket, program JUB-a... • NOVO: opaž za okrogle stebre MONOTUB DD • Nudimo možnost DOSTAVE Z AVTODVIGALOM (Bralcem in cenjenim strankam čestitamo ob prazniJqi občine fJ\flmnikJ V trgovinah vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Hišo z nekaj zemlje v Podgorju ali Vrhpolju, do 270.000 DEM, kupiva. Tel.: 1264-674, Mojca in Stane. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Trgovina Odprto: 9.-19. ure sobota: 8.-13. ure Moste 80/H Komenda tel.: 841-524 Skupaj preženimo zimo! , tu'' '9 ■»1», d. k.lo »««> PREHODNE JAKNE KOPALKE NANCV ŽE V APRILU! POHITIMO, St V TIA DOBIMO! OBRTNA, GRADBENA IN TRGOVSKA ZADRUGA ■ ZOR^> DOMŽALE zoo MENGEŠ, Prešernova 33 Tel.: 737-224 Občanom Kamnika ob prazniku želimo vse najlepše ter se priporočamo s programom krovsko kleparskih izdelkov, opečno kritino TONDACH, pločevinami in trakovi iz Cu, Al in pocinkani, izolacijskimi materiali in plastičnimi granulati. STOBf d«o«o< TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! Možnost dostave na dom. POSEBNO UGODNE CENE MODULARNE OPEKE IN KOMBI PLOŠČ. čestitamo ob občinskem prazniku! Vrba 7 1225 Lukovica IZDELUJEMO: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike - tople grede, kompostnike - škarpne elemente - vinogradniške stebre tel.: 061/735*40«, «1 8.-17. ure i PEUGEOT \RODEX i Servis - prodaja ! Rova 3/a, Radomlje tei. prodaja: 727-708 M servis: 727-010 I fMMm\ 1 faks: 727-319 I I ^PEUGEOT 106 OD 15.050 DEM PEUGEOT BOXER OD 27.400 DEM POSEBNO l GODNE CENE ZA MODELE NA ZALOGU I I I Na zalogi skuterji od 3.500 DEM! I I UGODNI KREDITI LOM + 5% Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. ^^++25B kwčna ELEKTRO ŠPORT, Fužine 5,0 831-436 AKCIJA KOLES ROG! 8% POPUST NA GOTOVINO ALI NAKUP NA 8 CEKOVI NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI - SEZONA SE JE ŽE ZAČELA1 O KNJIGARNA, Ljubljanska c. 1/b, TT 815-295 In TIP TOP, Glavni trg 12,0 831-423 • VELIKONOČNE RAZGLEDNICE, VIZITKE, ČESTITKE • VELIKONOČNA MALA DARILCA • DEKORACIJE - PIRHI, ZAJČKI, PIŠČANČKI, KOŠARICE ZA PIRHE... SUPER PONUDBA - SCIPER CENA! POLEG VELIKE PONUDBE ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH VAM V VSEH NAŠIH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN V DISKONTU NA PEROVEM PO NEVERJETNIH CENAH PONUJAMO: O OREHI, 1 kg 697,00 JUPI, 1,5 I, PVC KAVA LOKA MLETA, 100 g PRAŠEK OMO, 3 kg JSSHKT 148,90 ^KTrtO" 135,10 _933t80^ 798,30 NOVA MODA, Ljubljanska c. 1/c, O 812-570 • VELIKONOČNI PRTI IN PRTIČKI ZAVESE VSEH VELIKOSTI PO UGODNIH CENAH • METRSKO BLAGO • POSTEUNO PERILO Dežurstvo v MARCU IN APRILU: Ob sobotah od 7. do 18. in ob nedeljah od 8. do 11.30 je odprta trgovina MARKET KRANJSKA (814-916). VSE NEDELJE od 8. do 11.30 so odprte: MARKET BAKOVNIK (811-500), MARKET NEVLJE (831-675), METKA (831-424), DUPLICA (815-310), ŠMARCA (816-087), KOMENDA (841-139), MOSTE (841-138), STRANJE (825-422), MOTNIK (848-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! NIZKOGRADNJA Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč. Polaganje robnikov in pralnih plošč. Tel.: 061/813-642,817-624 041/680-751 C A L C I T dd Stahovica 15 Občanom Kamnika čeetitamo ob občinskem prazniku. Kemijska industrija KAMNIK d.d. OB PRAZNIKU OBČINE KAMNIK ČESTITAMO VSEM OBČANKAM IN OBČANOM! Istočasno se priporočamo za obisk naše trgovine v Smarci (tel.: 815 -077), kjer vam nudimo širok izbor vrečk in folij po zelo ugodnih cenah. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah zaprto. PRIČAKUJEMO VAS! KNJIGARNA in PAPIRNICA GLAVNI TRG 11, KAMNIK 3> TEL: 817-321 iDl? lpxazniku občine 3\atnnlk, 2Q. marcu, dzs-titatno vizm občanom! JATA REJA CENJENI KUPCI! Obveščamo vas, da bomo 1. aprila odprli prenovljeno Jatino trgovino v Korenovi 2 na Duplici. V trgovini vam bo še naprej na voljo bogata izbira jedilnih jajc, piščančjega in puranjega mesa in izdelkov iz piščančjega in puranjega mesa. Z veseljem vas vabimo k ugodnemu nakupu. Prodajalko ali prodajalca v živilski trgovini zaposlimo. K MARKET, Soteska 2, tel.: 832-221. STAMPILJKE Ste na vaši štampiljki že spremenili št. žiro računa ali vpisali davčno številko? Izdelujemo vse vrste štampiljk. Inf. po tel.: (061) 831-524 ali osebno pri Ivančič, C. treh talcev 24/a, Kamnik. IZDELUJEMO TUDI VIZITKE, MATURANTSKA IN POROČNA VABILA. mRrkEt mana AKCIJA! - šink, Celjske mesnine V.P., 1 kg - hren, Droga, 150 g - orehi, 1 kg - moka posebna bela, 1 kg - ribje palčke, 250 g - sladkor, 1 kg - majoneza, 630 g - fižol, 400 g - napolitanke, 200 g - koruza, 340 g - Jajčka čokoladna - jajčka čokoladna, 8 g - napolitanke batos, 250 g - čokolada bali, 100 g - vino, namizno belo, 1/1 - sok multivltamin, 1/1 - keksi fure, 300 g - pasje sanje, mesne kocke, 810 g - mačje sanje, mesne kocke, 400 g - zobna ščetka Aquafresh - BIC CL 5/1, 2 rezili - kozarci, 3/1 Akcija se prične 30. 3. 98. Trdinova 7/a, Kamnik tel.: 814-680 1.049,90 SIT 119,90 SIT 649,90 SIT 84,90 SIT 229,90 SIT 145,00 SIT 499,90 SIT 69,90 SIT 119,90 SIT 119,90 SIT 79,90 SIT 11,90 SIT 259,90 SIT 89,90 SIT 159,90 SIT 129,90 SIT 149,90 SIT 169,90 SIT 99,90 SIT 289,90 SIT 159,90 SIT 219,90 SIT Z 29. marcem pričnemo z novim delovnim časom: PON-PET: 7.30-20.00 SOBOTA: 7.30-17.00 NEDELJA: 7.30-1200 ODPRTO: vsak dan od 7.do 19.ure, v soboto od 7. od 13. ure. MEGANE ~ ob menjavi staro za novo 120.000 srr popusta, ob nakupu SGENICAaUCLASSlCA dodatno darilo ??T???? POSEBEJ UGODNO: - samo ob nakupu TWINGA - samo do 30. aprila - samo v salonu PRESA novi MASTER DARILO - BENCINSKI BONI V VREDNOSTI 50.000 SIT RENAULT PREŠA Cerklje tel.: (064) 428 000,428 00 11 gorenje Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 V marcu in aprilu vam nudimo: • * 10% gotovinski popust na l gospodinjske aparate Gorenje • * 15% gotovinski popust na BTV, * glasbene stolpe in male gospodinjske • aparate pri nakupu nad 20.000 SIT ali * * plačilo na 10 enakih obrokov brez • popusta in brez obresti. * Na zalogi celoten • program Gorenja. : • Obiščite nas od 8. do 19. ure, • ob sobotah od 8. do 13. ure. I Čestitamo ob prazniku občine Kamnlkl • Vedno znova, ko jutro te zhttdl, v dan zazrem se s solznimi očmi. NI več tvojega nasmeha. utihnil je tvoj glas, ostali lepi so spomini, huda bolečina In samota je pri nas. ZAHVALA V 71. letu starosti nas jc nepričakovano zapustil nas dragi mož, ati, stari ata, brat, svak, stric in tast VIKTOR LESKOVEC iz. Volčjega Potoka Iskreno sc zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem iz Titana in Svilanita ter znancem za izražena pisna in ustna soZalja, podarjeno cvetje in svece. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovo zadnjo pol. Zahvaljujemo se dr. Bcvc-2unič, sestri Mihcli za hitro nuđeno pomoć in Nevrološki kliniki iz KC Ljubljana za zdravljenje Posebna zahvala sosedu Albinu Kladniku za presunljive besedi: slovesa. Društvu upokojencev Kamnik, praporščakom, pevcem za lepo zapete pesmi in trobentaču Gregorju SuSniku za zaigrano Tišino. Hvala g. Župniku za globoke besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Pavla, hčerki Vika in Nuša z družinama, brat Janez ter sestre Mirni, Julka in Joži z družinami Volčji Potok, Kamnik, Šmarca, Domžale, marec I99H Nt Jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopne, spomnili- Se, kako oprla sini in večni mir mi zaželite. ZAHVALA V 84. letu nas jc zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta IVANA PESTOTNIK z Malega hriba 10 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji na kakršenkoli način izkazali pozornost v času bolezni, ob njeni smrti pa nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje, sveče, za svete mase in jo v tako velikem Številu pospremili na njeno zadnjo pot. Zahvala dr. Ahlinu. patronažnima sestrama Lojzki in Majdi za dolgotrajno zdravljenje. Hvala g. župniku Kališniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi in govornici za poslovilne besede. Vsem Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Mali Hrib, Golice, Stebljcvck, Kamnik, marec 1998 AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Kamnik, Novi trg 26/a 817-767, 847-203 tel. Nudimo organizacijo In prevoz šolskih In drugih skupin po domovini In tujini. Organiziramo nakupovalne Izlete na Češko, Madžarsko, v Trst in Portogruaro. _Čestitamo ob občinskem prazniku! rAGROPROMET CERKLJE n Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo In enodnevne piščance - SEMENA: pesa brigadir, črna detelja, lucerna, travnik II. - MOKA tip 500: 25 kg - 59 SIT/kg, SLADKOR, 50 kg - 125 SIT/kg L Cene za krmila so tovarniške. 1/stm občanom čestitamo ob prazni&l J 1'omlad sc na zemljo vrne, pelje slavcev se zbudi, r CV&jU zemlja se zgane, zame pa pomladi ni. ZAHVALA V 58. letu življenja nas je nepričakovano zapustila naSa draga žena. mama. stara mama. sestra in teta JOŽI ERJAVSEK iz Bistričice 33 pri Stahovici Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja sovaSčanom za nesebično pomoč. Hvala g. župniku in patru Miroslavu za opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, pogrebcem in praporščaku DU Kamnik. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni marec 1998 Počivaj mirno, sladko spuvai. V grobu ni gorja in ni skrbi. A enkrat snidemo se vsi. nad zvezdami, nad zvezdami. ZAHVALA V 91. letu starosti nas je tiho zapustila naSa draga mama, babica, prababica in teta FRANČIŠKA KOPAČ (1907-1998) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in podjetju Titan za izrečena sožalja. podarjeno cvetje, sveče in za spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo sc tudi Društvu upokojencev Kamnik, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hči Angela z. družino in drugo sorodstvo Kamnik, marec 1998 ljubil si polje, družino in dom, prekmalu odzvoni! li vaSkije zvon. ZAHVALA V 77. letu starosti nas jc zapustil naš dragi mož, oče, stari ata, pradedek, brat, tast in stric ALOJZ OSOLNIK iz Poljane Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete mase ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala g. župniku za lep pogrebni obred, elanom GD Sela in Srednja vas za spremstvo, cvetje in besede slovesa. Hvala vsem, ki sle našega ata imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi marec 1998 Mali oglasi Profesor nudi pomoč prt učenju angleščine tn Italijanskega Jezika. Tel.: 812-369. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Seno ter domače slivovo in sadno žganje prodam. Telefon: 831-343. Instruiram matematiko, angleščino in slovenščino za osnovne Sole. Pripravljam za malo maturo. Tel.: 832-876, Tadeja Usnjen trosed, dobro ohranjen, ugodno prodam. Tel.: 815-839, zvečer. Kupim starejšo hlSo v okolici Kamnika, lahko potrebna adaptacije, do 90.000 DEM. Tel.: 811-730 (AleS). STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon, tor, čet. in pet. od T do 15h sreda od T do 17h Velika izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... POPRAVEK V prejšnji številki Kamniškega občana je v zahvali za pokojnega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Slavka Hribernika iz Sidola pri postavljanju besedila v tiskarni pomotoma izpadla beseda oče. Za napako se svojcem opravičujemo. , . t ' Uredništvo Temna noč nas je ločila, vso bol in trpljenje tvoje zemlja je pok rila. ZAHVALA V 36. letu življenja nas je zapustila draga hčerka, mamica in sestra NADA JANEŽIČ roj. I lomšak Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom. Nadinim sodelavcem in prijateljicam, podjetju Titan za pomoč v težkih trenutkih, izrečena pisna in ustna •■'>z.h'm podal/eno cvetje, sveče, za mase. za finančno pomoč ler spremstvu v njen zadnji dom. Najlepša hvala g, župniku za lep pogrebni obred in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Matija, ata, mama, brat Vojko Kamnik, Spitalič. marec I998 ZAHVALA Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, zet in svak JOŽE SANKOVIČ Vsem sorodnikom i/. Kamnika, sosedom i/ Drnovškove ulice in vsem drugim, ki ste ga pospremili na njegovi poslednji poti, mu darovali cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo. Hvala tudi pevcem za ganljivo petje, trobentaču Zfl zaigrano Tišino in sodelavcem za besede slovesa. Vsi njegovi marec 1998 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je USIna, ki močno boli. V SPOMIN Te dni minevata dve leti, odkar nas je po hudem boju z boleznijo za vedno zapustila - - mBKKKSKKStt ■■■■■■■ ■ w FRANCKA BALOH Vsem, ki ste jo poznali in imeli radi, se z lepo mislijo ustavite ob njenem preranem grobu, ji prižigate svečke in prinašate cvetje, iskrena hvala. Vsi njeni 26. marec 1998 m ui konog n'atakgiu ai jpredkovih prehrambenih trge in v diskontu Jarše 11. aprila '< NAP Vse cene so v SIT z davkom Ponudba velja do 11. aprila 1998 oziroma do razprodaje zalog. Vsem občanom čestitam ob prazniku občine Kamnik' Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel 817-404), kjer dobite sarme, dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKA VNO IN DOBRO! /mbrož aana 222 DNEVI ODPRTIH VRAT: 28. IN 29» MAREC od 8. do 17. ure - TESTNE VOŽNJE + NAGRADNO ŽREBANJE - BRAVO 1.6 MANIA (KLIMA) 24.490 DEM - BRAVA 1.6 MANIA (KLIMA) 25.390 DEM - DODATNE UGODNOSTI DO 100.001 SIT PRI MENJAVI STARO ZA NOVO - VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL PRODAJA: Lahovće 2, tel.: 064/421 119, td./faks: 064/421 141 SERVIS: Lahovce 40, tel.: 064/421 193, tel./faks: 064/421 021 A it m m INŽENIRING ZA VARSTVO PRI DELU, POŽARNO VARNOST, EKOLOGIJO IN KAKOVOST Pridružujem se čestitkam ob prazniku občine Kamnik! Potok pri Komendi 3b, 1218 Komenda, tel./faks: 061/841-479, 842408 d.o.o SPLOŠNO GRADBENIŠTVO Šmaren, Jeranova 26, tel.Sfaks: 061 812 954 mobitel: 0609 613 996 Izvajamo: • vse vrste splošnih gradbenih del • dela z lahko in težko gradbeno mehanizacijo » dobavo in vgradnjo vseh vrst gradbenih betonov Čestitamo ob občinskem prazniku! DOVOLJ STA LE DVE BESEDI MAGAZIN VILI RESNIK VICTORT V SOBOTO, 4. APRILA, OB 21. URI ŠPORTNA DVORANA KAMNIK PRODAJNA MESTA MUSIC SHOP POINT 817-824, VTDEO CLUB METULJ 831-064, ŠTUDENTSKI SERVIS 817-088, TUR AGENCIJA ALPE JADRAN 817-228, TUR AGENCIJA VERONIKA 817-000, MUSIC SHOP PLANET 817-822. SPONZOR PRIREDITVE MUSIC SHOP POINT, NOVI TRG. Vsem občanom čestitamo ob prazniku občine Kamnik! TITA^ kamnik AHAČIČ Domžale, SERVIS Prešernova Va, TRGOVINA tel. 722-107 prodajalna izdelkov gorenje SUPER PONUDBA PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV... - K 142 (štedilnik 2 plin+2 el.', 50 cm) 43.4.r>0 SIT - HK 243 (štedilnik 3 plin+1 el., 60 cm) (>.1.670 SIT - PS 512 (pralni stroj, 550 obratov centrifuce) 60.970 SIT - PS 1111 (pralni stroj, 1100 obratov centrifuge) 82.106 SIT - UGODNO TUDI SESALCI SIEMENS od 21.060 SIT naprej - MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH, SIEMENS, GORENJE * Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, sušila perila, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje... * mali gospodinjski aparati (šivalni stroji, sesalci, likalniki, mešalci...) * originalni rezervni deli Gorenje GOTOVINSKI POPUSTI! Možnost nakupa tudi na več obrokov. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. v** gorenje °v