Do pisi Dravsko polje Vurberg. Poslovila se je 1. maja iz vurberškega župniSCa gospodinja blagopoikojmega g. župnika Francka Lukmain in odšla na Črni vrh v Savinjsko dolino, kjer so znani Lukmanovi do¦ma. 36 let Je zveeto služila vurberškemu gospodu in vzorno vodlla goepodinjstvo. Z rosnimi očmi smo zrli za njo, ko je odhajala, ker so se trgaie prisrčme vezi, ki jih je z izredno postrežljivostjo in skrbjo do vurberškega ljudstva na vseh korakih ustvarjala, kakor rajni goapod. Kot usmiljen aamarijan ae je žrtvovala v dnevih bolezni za g. župnika, bila cele noči budna in mu atregla z vročim hrepenenjem, da ozdravi, za kar se je bodo vurberški župljani vedno hvaležno spominjali. Naj v sončnih planinah Savinjskih najde uteho evoje strtooti, ki jo ji je povzročilo težavno gospodinjstvo, še bolj pa bolezen in smrt dobrega goepodarja. Naj na gorovju Savinjskem uživa zasluženi pokoj nešteto let! — Svatovsko pesem so zapeli šmamični zvomovi zglednemu fantu iz katoliških vrst Frančeku Ogrinc iz Kr_evin in prav tako dobri mladenki Marijine družbe Faniki Budigen iz Vumboha. Na ,dan poroke 6. maja so jiima člani in članice jmladinskih organizacij napravili pred cerkvijo prisrčno slovo. Bog daj, da bi bilo vedno veselo in sreftno! — Pomlad je nastopila in pokazala sledove hude zime. Orehi nočejo ozeleneti po nižjih legah, obupen je ponekod pogled po vinogradih, žitne setve so uničene na polovico in Bog ve, kaj še pride pred žetvljo. Dež, ki smo si ga sicer želeli, pa nam sedaj že tudi prihaja na preveč, zadržuje pomladno rast in setev ter delo. Vedne težave, ki človeka opominjajo, da ni sam gospodar zemlje in naravnih dobrin. Sl ovens ie gonce Pesniška dolina. (Nova cestna zveza v Slovenskih goricah.) Med Sv. Rupertom in Hrastovcem v Peanižki dolini dograjuje okrajni cestni odboi in ob-ina Sv. Rupert letoe novo cestno zvezo. Kraji okrog Sv. Ruperta in Sv. Bolfenka dobijo mnogo krajšo zvezo z Mariboro_n, ko se bo letos odprla nova cesta iz Sv. Ruperta in Voličine na Hrastovec. Poprej ao moraJi voziti v Maribor po dolgetm oviiiku preko Sv. Lenarta. Ta ovinek bo sedaj za več kilometrov ekrajSan. Pohvalno se mora omeniti sodelovanje doma.inov in ob.ine. Posestniki so brezpla&no odstopili zemljišča, In sicer pooiekod najjlepše sadovnjaJte, njive in druge kulture. Vozili so kaonen in oetali material, prispevali so celo v denarju za novo cesto. Začel pa Je dela na tej oesti parejšnjd podjetni župan g. VogTin. Računa se, da bo eesta do jeseni končana, tako da bo sloveena otvoritev še pred zimo. Tudi g. ban dr. Natla.en j« mnogo pripomogel s podporo bamovine k tej lepi in potrebni zgradbi. DraYinjsl_a dolina Makole. Stari leseni most čez Ložnico v bližini Makol na banovinski cesti, po katerl gre ogromen prome. iz Celja preko Konjic in Podjfian v Ptuj, je bil že tako trhel, da se je bilo resno bati, da bo kak težji tovor zdrknil v globo-ino in da bo ves promet na tej pj*ogi UBtavljen. Okr. cestnl odbor mariborski Je že laneko leto začel a delom. Most gradi tvrdika Svetina iz Ljubljane kot najcenejša. Stebre, ki morajo biti izredno globoko v mehki svet postavljeni, so ^ačeli betoniratl že lansko jeaen in delo se sedaj lepo nadaJjuj«. To je eno najpotrebnejSih del v okraju Maribor desni breg. Most bo stal okoli 700.000 din. K zgradbi prispeva tudi banovina svoj del. Haioze Sv. Andraž v Halozah. Po naših vinogradih se sedaj, ko je trsje začelo gnati, jako pozna pozeba. In to posebno po nizkih legah in na mladem traju. Zato letos ni pričakovati dobre vin- ske letine. Vina pa, kolikor ga še imarao, od sedaj naprej tudi ne bomo prodajali po tako nlzkl ceni kakor doslej, ampak zadnja in najmanjša cena vinu je 4 din. Nobea Haložan pod to ceno vina ne da in ga tudi ne sme dati. Torej vinogradniki, vinski trgovci in prekupčevalci, preberite ta dopis, ker velja za vas! — Zadnjič smo poročali, da radi spomladne suše ljudje ne morejo pravočasno posaditi koruze In krompirja. Sedaj imamo pa že preveč dežja in bi bilo dobro, če bi se malo prihranil zopet za takrat, ko bo suša, da bi ljudje mogli začeti z zapoznelim delom. ŠmarsLi kraji Sv. Križ prl Rogaškl Slatinl. Kolikor mogoče radi hodimo vsako jutro k šmarnicam. Zvečer pa se majniška pobožnost obhaja po naši župniji v raznih vaseh skupno za posamezne vasi pri vaških kapelah ali križih. V teh resnih časih se priporočamo Kraljici miru, da nam ohrani ljubi mir. Molimo tudi po mesečnem namenu sv. očeta, da preneha tudi pri nas oetudno oskrunjevanje Marijinega imena. To tuje in nesramno preklinjanje Marije se je nekaterim družinam udomaCilo. Sliši se že šoloobvezne otroke in še celo manjše otroke, da to izgovarjajo. Ali ni to naravnost sramota ataršev, aziroma njih vzgojiteljev! Ta navada mora z letošnjim majnikom izginiti iz naših družin. Potem šele smemo upati, da smo Marijini otroci. če bomo Marijini res s svojo duiio In srcem, potem se bomo z uspehom zatekali za pomoč k Mariji v raznih potrebah. Saj vemo, da- Marija svojih pravih častilcev nikdar ne zapusti. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Živimo v neposredni bližini svetovno znanega zdravilišča Rogaška Slatina. Pri nas lahko naši kmetje po hotelskih, restavracijskih in drugih kuhinjah marsikaj prodajo. Vidi pa se, da se naši kmetje vse premalo zanimajo za te ugodnosti. Treba bi bilo v našem kraju gojiti mnogo več ranega sadnega drevja, poglofoiti se bolj v vrtnarstvo, gojiti tako govejo živlno, ki bi nam dala čim več telet in mleka, rediti perutnino itd. So namreč nekateri, ki se teh ugodnosti poslužujejo. Mnogo pa jih tarna tn dvoml, češ da od zdravilišča nimajo nobenih ugodnosti. Mnogi menijo, češ da nam preko Sotle prihaja na naš trg vee prevellka konkurenca. Vidi se, da so bratje Hrvatje kljub večji oddaljenosti bolj podjetni. Od kod Izhaja, vse to? Od naše prevelike komodnosti. V kuhinje tn na trg v Rogaški Slattnl pride deloma samo hrvatsko sadje. To kljub temu, da bi hotelirji raje nakupovali od domačinov. Domačinl na eni strani gojljo vse premalo ranega sadnega drevja in na drugi strani pa se opaža posebna komodnost našth kmetic In deklet. Kar se vrtnarstva, oziroma vrtnarsklh pridelkov tiče, postreže v znatni meri Lastno zdraviliško vrtnarstvo. Tu in tam Se prinese kaj pridelkov domaCa kmetica. V glavnem pa se uvažajo tl pridelki na vozovih in tovornih avtomobilih od drugod. Mnogo je zgrešeno, ker se naši kmetje premalo zanimajo za vrtnarstvo. Kar se mleka tiče, ga naše kmetice mnogo prodajo v zdravilišču; ker je potreba mleka vedno večja, ga prrinesejo mnogo tudi kmetice preko Sotle. Cena mleka se namerava letoa regulirati na 2 din liter. Zdravilišče uporabi v sezoni tudi mnogo telet. Domačini prodajo vsa odvlšna teleta tukajšnjim mesarjem in hotelirjem za dobro ceno — primanjkljaj pa zopet pride preko Sotle. Uporabl se prav obUno perutnine, zlasti piščancev. Naše kmetlce gojijo vse premalo perutnine. Deloma je vaa perutntna prinešana preko Sotle. V kolikor pa naše kmetije gojijo perutnino, pa jo prodajo v zdravillške kuhinje — preko hrvatskih prekupcev. Ti prekupci hodijo po naših vaseh s kurniki. Plačujejo seveda slabo, da ostane njim več za zaslužek. Po zdraviliških domovih so nastavljene deloma same domače sobarice, tako tudi služkinje in kuharice. V kopališčih zavzemajo tudi domačini glavna mesta. Vse to je v prid našega kmeta. Ce se bomo torej zavedali vseh ugodnoetl, ki se jih lahko poslužujemo v zdravilišču, ki nam ga je Bog dal v našo neposredno bližino, potem ne bomo dvomili o važnosti zdravilišča za našega kmeta. Sezona se je že pričela s 1. majem. Zato kmetje, tovariši! Korajžno na plan, da spravimo v letošnji sezoni, ki jo že imamo pred očml, čim ve<5 naših pridelkov v adraviliške kuhinje! Ce ae bomo vsi, pa prav vsi zavedali, da delamo to v svoj prid, v svojo korist, potem bomo sami zadoatill zdraviliškim potrebam. Tako bomo omajali dobavo teh potreb preko Sotle in od drugod. Osebne in gospodarske koristi pa bomo občutill sami.