Obdelujmo in izrabimo vsak košček zemlje. Vsakdo mi bo rad potrdil, da skoro ni dobiti preprostega kmetslaega posestva, kjer bi bil vestoo izrabjjen prav vsak košček zemlje. Nasprotno, taki košfieki predstavljajo čestokrat cele prostore in površine, ki so T bistvu neviden, težek davek na našem narodnem gospodarskem telesu. Obfeuten še posebno dandanes, ko je boj za gospodarski obstanek čedalje bujiši, ter zahteva- mo od po&estva, da naj nam donaša več iii več. Dobiti  je, sicer za marsikaj dobrega dovzetne gospodarje, ki  pa mirno trpe take nečedn« madeže na svojem posest- vu. Kako si naj člo\-«k to razlaga? Največkrat bo temu menda vzrok takozvana »komoditeta«, ali po domače rečeno — lenoba. Golo dejstvo pa je, da se take nepro- duktivnje površine pospnejo včasih do četrtine celo- kupnega posestva, ali pa mogoč« še več. Največji del takih prostorov odpade pač na naše meje, katerab. je žal pri nas vse preveč vsled velike raz- kosanosti zemljišč. Znano je pa tudi, kako smo glede mej občutljivi; zato morejo biti meje primerno velike. Tako meje služijo navadno obenem tudi kot prostori, kamior se odlaga iz ene in druge strani kamenje, plevel, in druga slična šara. Tu se naseli tudi kmalu robida, tmje in drugo grmičevjie in končno je cela meja popol- noma preraščena. Z izgovorom, da je to pač »meja«, trpi se t-o mirno naprej. Žalostno je tudi to, da, če že en sosed hoče, da se odstrani in umno izrabi taka me- ja, drugi bo morda takoj proti, češ, sosed me hoče pri meji ukaniti! Pa tudi na iposestvu samem kažejo več- krat enako sliko, med njivami, travniki itd., ki so tu dostikrat brez pravega vzroka. Ker so tu pač že »od nelidaj« — naj bodo še v naprej! — Po naših travnikih in pašnikih je videtL dostijkrat c-sle skupine raznega nič- vredtiega gnničja, trnja itd., preraščenega z jbohotno rastočo robido. Mar Itpimo to radi njenih jagod? — Marsikateri naš kmetovalec mora se pri oranju pre- vidno ogibati raznega, velikega kamenja, ki štrli po- samezno tu pa tam iz zemlje. Driižbo mu dtela navadno robida in drujg plevel. In ali ni pri nas po travnikih do- biti močvirij, ki so tu samo vsled zanemarjenosti in bi jih sicer bilo lahko odpraviti! Naši pašniki so često- krat prave pustinje; uboga živina, ki se miora tu pasti! Ob potijh, plotovih, jarkih itd. je videti često razno za- nikamo grmičevje in tnijei kar gotovo ne služi kraju v kras: — Oroeniti je še»tudi posebno prostore, ki so po navadi skrajno zancmarjeni, to so takozvane »ograje« za svinje, ki jim služijo za pašo. Ker se redno ne čistijo odpadikov in ker so v navadi v bližini hlevov in gno- jišč, zaraščene so često vsled prevelike gnojnosti zemlje — s ščavjem in drugim plevelom. Na posestvu in doma okrog je večkrat dobiti tudi razne jame, jarke itd., ki so brez vsakega pravega vzroka.  In še več takih in enakih prostorov je pogostokrat dobiti na zemljišču; ne trpimo jih več v bodoče. Dragi čitaleljs pojdi in poglej po svojem posestvu, slcoro gotovo boš našel kaj takega, kar boš spoznal, da ti je le v škodo. Ufcrend tedaj čimprej, da se bo prostor kar najboljše izkoristiL Č€ le inogooe, odstrani sporazumno s sosedom zanemarjene meje, ©bmejnike, ter jib pritegni obdelovanju. Do zadnje koreninice izkoplji in poruj iz zemlje razno Irnje, gimičje, robido itd., ter zasuj take »goliše« z mešanico travnega in deteljnega semena, če jih ne boš sicer drugače obdeloval. Iz zemlje mo- leče kamcnje (pečine) skušaj spraviti temeljito ven; alo se bo dobilo takega kamenja več, določi mu nekje prostor, mogoče ga boš kedaj rabil. Z enostavnim, odprtim d9vajalnim jarkom odpravsil si boš nevšečno močvirino na travnilou ali pašniku. Od pašnika zahtevaš, naj bi imela živina na njih ves čas dovolj in dobre paše, ne pomisliš pa, da je potreba i njim nekaj dati — z gnojem v lej ali oni obliki. čisto opuščene pašnike je na.j>* boljše, da jih globoko preorješ — kjer le mogoče, ter ojSseješ ponovno s Iravno mešanico. Gbenem dobro pognoji. Drugače pa pašnike temeljito očisti ter primerno pognoji. Da bodo svinjske ograje služile res namenn, čisti jih po potrebi odpadkov, ter globoko s korenin»-> mi vred izkoplji ščavje in drug pleveL Obenem je potrebno, da nekaj ukreneš z gnojniico, ki mogoče t«č» skozi in končno najbrž v vaški potok. Brez večjiS stroškov napraviš si vsaj preprosto jamo za gnojnicoj izplačala se ti bo. Gledi sploh, da boš imel čisto, tako zunaj na polju, kakor doma oliroig hiše. Kako je to prijetno že za oko. — Vse to bi se dato urediti brez večjiii žrtev na času in denarju. PoseiMio sedaj zimski čas d©-» bro izkoristiti. Na delo tedaj, vsak košč«k zemlje umno izrabiti, ker istinit je rek: izrabi zemljo, sicer bo ona ia« rabila tebe! — Plešivičan.