( ISSN 0351-6407 UHil 9 770351 640019 i Hf.! VtSTNIK VESTNIK I Podjetniške enodnevnice zapuščajo poslovno ploščad I ‘'.'f i NtKVESnBKVB> VESTNIK VESBIiK NIK VESTNIK VES VESTNIK VESTNIK« NIK VESTNIK VES I CREOtlANSlAEr Banka uspešnih__ _ M. Sobota, Lendavska 11, toL: 3t7>C Po mesecu dni v Benediktu našli toplo ,1 I I 1 f l VtSTHIK VtSTMIK 1 ’«iniR VESTNIK NIK vestnik VES J^i^ometna Beltinski Občinarji se dušijo v termalnem kopališču na Nemščaku ali kdaj bo igral madridski Real v beltinskem parku I I I I VREME I ( I Ob koncu tedna bo . ' večinoma sončno in J toplo. Vestnikov koledar 5. oMober. četrtek, Mareei 8. oktober, petek, Bruno 7. ektover, ubota, Sonje . 8. oktober, nedella, Brlgtte j I S. oktober, ponedellek, Abraham । Murska Sobota, 5. oktobra 1995, leto XIVII, st. 40, cena 150 SIT varnost v Pomurju je čedalje bolj skrit zhuJtvoča, rca A opozarjajo policisti, ki kršilcem dan za dnevom izrekajo J ^:a' 7"-^'^’ i^Prt^nrjajo na kršitve, seveda v upanju, da bo tudi to S Mi ^šmih'mesecih tega leta so policisti posredo- j So prekrške 6.503 predlogov za kaznovanje, sami | f, ' voznikom izrekli denarni kazni, 3.733 so Jih opozorili I feh policijskih ukrepov je bilo za 50 | ” ^noltem lanskem obdobju. Kaj prida pa ni iktrp^is mesecih 1.442prometnih nesreč a- 7® za 7S 'ifliirujitar trd Hude so zlasti posledi- 1 if lažepoštutdttvanih. f l 36.1 ir/'.ir'fidiiA materialna škoda, a ta niti ni tako pomem-vih nadomestiti, pač pa boli tragično preminutje kri-^^^i ''^čkrat nič krivih smrtnih žrtev. stan ne izbira žrtev, kajti kosi ljudih vseh tibdn^ avgusta je vzela življenje ! osebi v starostnem JU od 7 do !4 let. 4 osebam med 18. in 24 , letom, 3 žrtve Sestind^jset krst jC' t -I i I 'l I I TO. oktober, torek, Zlatko 11. okrober, treda, Sano I Preflovor j Se Mfai/o Ustje obtetf, nate I se z/me naf bofl. I obdobja od 24 do 34 let, 2 irtvi, ki sta umrli, 34 ’’ siarostnem obdobju od 44. in življenj je ugasnilo v starosti med 54. in 64. letom starih več kol 64 let. Med žrtvami so tako voz- kolesarji In tudi pešci. K osemme- I ' ii.- /^/oj »prispevaien. tudi štiri smrtne žrtve prehodih cest čez železniške tire. Teh nesreč območju skoraj toliko kot na vseh drugih ob-'^^kai *’ Pomurju ^>tar žwf\mitn zapremo ali pa končno prispevamo tudi svoj ■'n' postavitev zapornic. obdobju so pomurski policisti v prometu +ni p j. ''^^alkoholiziranih voznikov, kar Je za 55 odstotkov več ojuniiA mesecih. Kozarčku alkohola se torej pred '^‘^Pove^ postaje so seveda gostišča) ne Milko slutimo, da bomo pod njegovim učinkom na plin ter ogrozili sebe in druge. Tako torej ^°Pniki še naprej divjamo po cestah. Je prevelika hitrost l^^^tirčkom) glavni vzrok za vedno več prometnih iJenejg i, počasnejši vožnji prispevali novi radarji za me-'^‘ke Pomurju imajo policisti za zdaj tri lake meril- hifr ^iimi se lahko postavijo kjerkoli, pač tam, kjer je mo-prehitre voznike. Največ hudih prometnih nesreč Prejšnji Je k sreči minil brez žrtev, četu-in je bilo na ducate voznikov »okpjenihe Ta teden <>živeli. Storimo vst, da pesnti bračev ne bodo žalosiifigg Pomislimo na 26 dosedanjih km ' fi S. SOBOČAN / '>^kai +ni I« K ■ \ '■ d t l a 1 S 2 v ■-(CTi lŠ * F I Najboljše fotografije vedno nastajajo na najboljših mestih pod najsenzibilnejšimi prsti. Najboljši portretist naš Jurij Zauneker. (Na fotografiji nagrajeni portret Jurija Zaunekerja.) I ) j i I M " Kuharič namesto. Jugoslovanske sed^ oblači praško in budimbeštansko gosposko I i J I L, Kdo se bo ujel na »muholovca« ali kako disciplinirati voznike O '»s Lepoša d. o. o. FS^TRUm Petrol se je na Meleh premaknil, ko so mu podkurili pod nogami *^J■ '-■'’ . f-rHV‘7A W lJ \M 2 vestnik, 5. oktobra 1^ aktualno okoli nas »Evropa 1996« - v pričakovanju zvezi s skupnimi akcijami pi lahko ministrski svet odloča t neke konference Stopnjevanje napetosti pred konferenco Evropskega sveta (»konferenca vlad«; Intergovemmental Conference; Regierungskonferenz), ki naj bi bila spomladi prihodje leto, raste iz meseca v mesec. Kot lahko preberemo v pravnih aktih na temo Evropska unija (EU), pomeni Evropski svet skupno zasedanje predsednikov držav in vlad članic Evropske unije skupaj z njihovimi zunanjimi ministri ob navzočnosti predsednika komisije EU. Ze po navzočih je mogoče sklepati, da gre za najvišji organ EU, ki sicer nima nobene operativne moči, saj samo izjemoma sprejema formalne sklepe na podlagi pogodb, Je pa zato deja-vnejši pri določanja smernic v politiki in razvoju unije v prihodnosti. Od zasedanja v nizozemskem Maastrichtu leta 1992 bo to potem prvo srečanje na najvišji ravni in zato med posvečenimi že tudi poimenovano z »Maastricht H«. Vmesna srečanja, kot je bilo recimo letošnje v francoskem Cannesu, ter decembersko, ki šele bo v Madridu, so pravzaprav predpriprave na »konferenco vlad 1996«. Hitrost integracijskih procesov v Evropi, ki je znotraj EU zelo povezana z obdobjem od konca osemdesetih in začetka devetdesetih let, ko je komisiji EU, to je organu, ki je odgovoren za dajanje »operativnih« predlogov ministrskemu svetu EU, predsedoval Jaque Delors, tako tudi po Maastrichtu ne pojenjuje. Do leta 1992 je bil glavni problem v zvezi z EU predvsem v tem, da se temelji načrtovane skupne evropske politike iz časov Rimske pogodbe daljnega leta 1958 nikakor niso dovolj uresničevali tudi v praksi. Že kmalu po podpisu Maastrichtskega sporazuma, ki mimogrede pomeni tudi preimenovanje takratne Evropske skupnosti (Europaeische Ge- mainschaften; European Com-munity) v Evropsko unijo (Eu-ropaeische Union; European Union) pa je postalo tudi jasno, da s skupno gospodarsko in denarno zvezo do željenega leta 1997 ne bo nič. Večina držav članic namreč v tako kratkem Času nikakor ne bo zmožna izpolniti ekonomskih pogojev za uskladitev svojih narodnih gospodarstev. Tako imenovani »konvergenčni kriteriji«, sprejeti v Maastrichtu, so bili že ob njihovem sprejetju deležni kritike. Da bi posamezne države lahko prišle v družbo tistih znotraj EU, kjer bi najprej uvedli skupni denar, bi morale svoj proračunski primankljaj zmanjšati pod 3 odstotke, javni dolg pa pod 60 odstotkov bruto FO SVETU ■ BEOGRAD - Srbski predsednik Slobodan Miloševič in mednarodni posrednik Thorvald Stol ten berg sta ocenila, daje sporazum o BiH, ki so ga dosegli v New Vorku, »velik korak na poti k miru«. V New Vorku so namreč dosegli sporazum o prihodnjih državnih delih BiH. ■ NEW VORK - Pet stalnih članic varnostnega sveta ZN je po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Butrosom Galijem sprte strani v BiH pozvalo, naj se vzdržijo bojev, saj bosanske krize ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi. ■ STRASBOURG - Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je sprejela načrt resolucije političnega odbora o razmerah na območju nekdanje Jugoslavije, ki so ga sestavili na podlagi dokumenta poročevalcev Petra Blo-etzeija in Reneja Pierra van den Lindena. Načrt obsega tri območja: Bosno in Hercegovino, Hrvaško in Zvezno republiko Jugoslavijo. ■ NEW VORK - Kitajski zunanji minister Qian Qichen je na pogovoru z ameriškim kolegom Wanenom Christopherjem zagotovil, da Iran od Kitajske na bo dobil dveh reaktorjev na lahko vodo. ■ SEUL - Ruski premier Viktor Černomirdin je z Južno Korejo podpisal sporazum o industrijskem sodelovanju. Zajema tudi sodelovanje na znanstvenem področju ter na področju jedrske energije in pri varovanju okolja. Černomirdin se je srečal tudi s predsednikom Južne Koreje Kirn Jung Samom. ■ BRUSELJ - Slovenski državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Ignac Golob je bil na delovnem obisku na sedežu Nata. Sestal se je z namestnikom generalnega sekretarja Nata Gebhardtom von Moltkejem. Ob tej priložnosti je generalni sekretar Wi11y Claes predstavil študijo o Siljenju Nata v srednjo in vzhodno Evropo. ■ WASHINGTON - V Beli hiši je bila slovesnost ob podpisu sporazuma med Izraelom in Palestinsko osvobodilno organizacijo o umiku izraelske vojske z zasedenega ozemlja na Zahodnem bregu, ki so ga Izraelci zavzeli v vojaški akciji leta 1967. Izraelska vojska se bo iz šestih mest ob reku Jordan umaknila v šestih mesecih, i^eni vojaki pa bodo ostali le v manjšem predelu Hebrona, kjer živi večja skupina židovskih priseljencev. Slovesnega podpisa v Beli hiši so se poleg podpisnikov, laserja Arafata in Jicaka Rabina, udeležili tudi ameriški predsednik Bill Clinton, egiptovski predsednik Hosni Mubarak in jordanski kralj Husein, MJ VESTNIK Izdaja Podjetje za informiranje Morska Sobota Časopisni svet: dr. Jote Bedemjak, Stefan Ci-gut, Zlatko Eriih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar. Uredništvo; Irma Benko (direktorica in glavna urednica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerSe, Feri Maučec. Štefan Smej. Štefan Sobočan (novinaiji). Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomeu (tehnična urednica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota. Ulica arh. Novaka 13, tel. JL: 31 998 (naročniška služba). n.c. 31 960. 33 019 (novinci Vestnika), Venera (trženje) 33 015, 5l. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tl. trimesečje 1995 je 1.850,00 SIT, polletna naročnina je ' 3.34O,OOSIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri Agenciji RS zaPPNl Murska Sobota: 51900-603-30005, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Tisk; Tiskarna Ljuddte pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. ]6/IBzdne30. I. 1992 se 6t^ tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne Številke 3, za katere se plačuje pet-odslotni davek od prometa proizvodov. domačega proizvoda, inflacija naj v nobeni državi ne bi presegala povprečne inflacije treh cenovno najbolj stabilnih gospodarstev, nihanje denarnih tečajev naj bi bilo samo v dovoljenih mejah (+,- 2,5 odstotka, z nekaterimi izjemami), pa tudi povprečna raven dolgoročnih obresti bi morala ostati stabilna. Ob pogledu na tako stroge kriterije je vsakemu ekonomistu takoj jasno, da bruseljskih evrobirokratov realni potek ekonomskih ciklov in sprememb, ki jih le-ti prinašajo s sabo, ni ravno zanimal. Kakor že večkrat v zgodovini unije so tudi tokrat politične želje na papirju prevladale nad ekonomsko realnostjo v praksi. Vendar pa nerealen čas za uvedbo skupne evropske valute ni bil edini razlog za potrebo po naslednji konferenci »na vrhu«. Nove razmere, nastale po razpadu nekaterih diktatorskih režimov v vzhodni in srednji Evropi, ter želje teh dežel po vrnitvi v skupni evropski kulturni in gospodarski prostor so prinašale dodatne preizkušnje za omejeno število držav članic v omejenem institucionalnem sistemu, iz katerega je sestavljena EU. Gre torej za že ob maastrichtskem srečanju poudaijano krizo inštitucij in z njo povezano nezadostno demokratično legitimnost organov EU. S sedanjim načinom odločanja, ki se ni bistveno spremenil že vse od sedemdesetih let, predstavlja EU tako imenovano »supranacionalno« tvorbo, ki kot taka ni primerljiva niti s pravili, uveljavljenimi v mednarodnem pravu, niti s tistimi na ravni nacionalnega prava. Je nekaj posebnega in je nekje vmes. Komisija EU, v kateri sedijo po eden oz, dva predstavnika posamezne dežele članice, predstavlja nekakšno »vlado« EU in je odgovorna predvsem za formuliranje predlogov o določenih ukrepih in sklepih, ki jih potem ministrski svet s predpisano glasovalno večino sprejme ali ne, »Zakonodajne akte« (v jeziku evropskega prava: odredbe, smernice, odločitve, priporočila) sprejema predvsem ministrski svet. V njem sedijo ministri posameznih resorjev držav članic z določenim glede na število prebivalcev razdeljenim številom glasov, pri čemer so manjše države priviligi-rane in imajo več glasov kot bi jim glede na prebivalstvo pripadalo. Parlament, ki predstavlja po tradiciji evropske parlamentarne demokracije glavno zakonodajno telo in ki je odgovoren Še za nadzor javne uprave, v EU do leta 1992 ni pomenil kaj dosti več kot dobro plačan evropski debatni klub; če se ni strinjal z vsebino določenega predloga komisije, je bodoči pravni akt sicer res vrnil v ponovno obravnavo ministrskemu svetu, vendar je bilo to tudi vse. Parlament je torej imel pravico do tako imenovanega »suspenzivnega veta«, nikakor pa ne do resničnega, torej »absolutnega veta«. Šele nekatera določila maastrichtskega sporazuma so potem vnesla tudi »operativno« možnost vključevanja parlamenta pri sprejemanju določenih pravnih aktov EU, Uveden je bil postopek, kjer je potrebna skupna odločitev tako ministrskega sveta kakor tudi parlamenta EU, Brez strinjanja parlamenta z vsebino pravnega akta le-ta ne more biti sprejet. Seveda je bila ta možnost, ki jo predstavlja člen 189 b pogodbe o Evropskih skupnostih, sicer majhen korak za Človeštvo, vendar ogromen za razvoj demokratičnih procesov znotraj organov EU, To tako imenovano »krizo institucij« naj bi bilo torej mogoče rešiti predvsem z večanjem vloge parlamenta. Predstave o tem, kako to narediti, pa so različne. Medtem ko nekatere države članice zahtevajo večji vpliv nacionalnih parlamentov na skupne odločitve v zvezi, si druga interesna skupina držav prizadeva, da bi postal parlament EU - poleg ministrskega sveta - drugi dom evropskega »zakonodajnega« telesa. Obe skrajni različici prizadevanj za večjo demokratično legitimnost EU pa sta v nasprotju z željo po povečanju učinkovitosti vseh organov unije; med večjo demokracijo in večjo učinkovitostjo namreč obstaja očiten'konflikt - obojega hkrati se ne da optimirati, marveč je treba delati kompromise. Čisto mogoče je namreč predvideti, da bi večji vpliv nacionalnih parlamentov na dosedanje odločanje na ravni skupnih organov po vsej verjetnosti že kmalu pripeljal v slepo ulico prepirov zaradi nepomembnosti zadev, Vendar pa tudi večanje parlamenta EU, ki naj bi imel po širitvi na dežele srednje in vzhodne Evrope čez 800 Članov, nikakor ne bi ugodno vplivalo na dodatno učinkovitost inštitucij EU, Željeni rezultati sporazuma konference prihodnje leto naj bi torej bili: dati še več demo- kratične legitimnosti parlamentu EU, uvesti pogostejše sprejemanje sklepov v ministrskem svetu z enostavno večino in ne kot sedaj, ko je večina sklepov vezanih na kvalificirano večino, ter seveda še zmerom tako centralistično sestavo organov EU pripeljati v za nacionalne pravne ureditve običajno soodvisnost (»check and balances«) zakonodajnih, upravnih in sodnih organov celotne Evropske unije. Poleg tem, kot so vključitev Velike Britanije v okvire skupne socialne politike EU, uvedba zavezujočih ekoloških standardov ter možnost zagotavljanja višjih nacionalnih standardov pri skupni ekološki politiki, uvedba pristojnosti sodišča EU tudi na področju »prava in notranje politike«, kjer gre predvsem za to, »ali lahko sodnik EU odloča o pravilnosti odločitev britanskih bobbyjev, pa bo ena od kočljivejših tudi vključevanje nevtralnih držav članic EU v okvire skupne obrambne politike, Nevtralne države, kot sta na primer Švedska in Avstrija, namreč vsaka po svoji ustavi ne smeta sodelovati pri izvajanju skupnih akcij proti tretjim državam, Na predlog komisije, vendar popolnoma soglasno, pa lahko ministrski svet sprejme sklep o »skupnih akcijah«, pri čemer določi tako obseg, splošne in posebne cilje akcije pa tudi sredstva, postopek in možnosti za'njeno izvedbo. Na tej ravni sprejemanja odločitev o skupni obrambni politiki -sem spadajo tudi ekonomske blokade in podobni ukrepi -imajo torej nevtralne članice EU pravico do absolutnega veta, O vseh nadaljnjih ukrepih v dvotretjinsko večino. Vendar pa so se nove članice EU s podpisom pristopnih sp<> razumov obvezale, da bodo* polnem obsegu in aktivno« delovale pri skupnih okviru »skupne zunanje m rambne politike EU«. To ni, daje s tem sistematično kiranje odločitev minist^^ sveta na tem področju izE)®" no. Pravni konflikti medn®" nalnim interesom po n^^r^ sti in pravilom, daevrop pravo velja pred nacior^) ; so torej programirani tudi nevtralne države želij . bi bile tudi na področju skw zunanje in obrambne po n možne predvsem odloči enostavno ali kvalificirano imele članice v primeru »vitaIm1 no, vendar bi cionalnih interesov« ...... J, pravico absolutnega veta. . : je Seznani težav, s kater^. trenutno srečuje Evrnp®’''. ja, s tem seveda nikakor pedi). Zanimiveje, da Sl . ski uradniki v Bruslju M sto na jasnem, kaj vse bo j ,J sto na jasnem, kaj vse DO val urnik »konferen« 1996«. Kot vrag kriza « traj EU izogibajo vi na temo skupne 8^51^ ; in denarne politike, ki ,,^9 - Cannesu enostavno leto 1999, Očitno se da obstajajo pie™«® ^7 med gospodarsko ekonomsko stabilnos^Rj .^, posameznimi članicah da iz tega razloga tum 2000 ne bo nič s »skupi ,:liK in led SQS9 telefon za žensk« in otrese, irbre nastlla 0914419939897 82, od tS, do 23. ure. ropsko moneto«- Zavedati seje torej ^^[,0 je Evropska unija pf svojih najbolj' srečanj, katerega rezu 1 imeli neposreden in vpliv tudi na dtuge * države. Koliko bo njih pripravljena na spremembe inštitucij pp-EU, toliko bolje bo ' ^pp-družitvi - pripravljen gajanja z njimi. Bodu rstiS* isti pripravljeni. ANDREJ 'VA^ “Iz Ljubljane piše Mlečni riz ob polnoči Ljubljanski župan dr.Dimitrij Rupel ne mara nedela, zato je napisal ostro pismo predsedniku mestnega sveta Dimitriju Kovačiču in mu očitat, da je on kriv za blokado dela mestnega sveta. Razprtije med strankami v Ljubljani so tako hude, da se poslanci mestnega sveta ne morejo dogovoriti niti za dnevni red. Gospod župan je zapisal, da njihovo nedelo povzroča razburjenje med občani, ljudje negodujejo, ker že več kot dva meseca ni bilo uspešno končano nobeno delo, v tem času pa je svet (Dimitirj Kovačič) porabil dvajset milijonov tolarjev, s katerimi bi lahko kupili dve stanovanji. Dimitrij Kovačič seveda županu ni ostal dolžan, ampak mu je pojasnil, da so povzročili blokado dela mestnega sveta oz. prvo jesensko nesejo poslanci LDS-ja, torej njegovi. Za poslance je zapisal, da so profesionalno etiko in odgovornost zamenjali za strankarsko disciplino. Hitro mu je še navrgel, da bi vzrok za slabo voljo meščanov Ljubljane lahko iskali kje drugje; morda jo povzroča ureditev luksuznih županovih delovnih prostorov, ki naj bi bili vredni 50 milijonov tolarjev. In Česa poslanci niso naredili? Niso sprejeli poslovnika o Načinu dela mestnega sveta, torej ravno tistega dokumenta, ki bo urejal organizacijo dela sveta. Ljudje negodujejo, kar okoli sto se jih je zbralo pred magistratom in so protestirali, ker nimajo stanovanj. Začasni dom pa so po protestu lahko našli na bližnjem Pogačarjevem trgu, kjer je postavljen velik šotor, preurejen v pivnico v stilu Oktoberfesta. V Ljubljani so namreč dnevi Bavarske (nemške) in kot se spodobi, so poleg številnih kulturnih prireditev Bavarci predstavili tudi svoje pivo. Kulturne prireditve so dobro obiskane, gostje so pri-I peljali izvrstne umetnike, pa naj gre za poli: cijsko pihalno godbo ali Bavarski državni orkester, ki je v Gallusovi dvorani ’ ga doma z Brahmsovi deli navdušil iCjukar^ občinstvo. Sledila bo tudi razstava ________________________________ del in drugih publikacij, ki so pj| nf' skem in govorijo o Sloveniji postan posredno. Vendar je glavni šotor in - mini Okotberfest! Na Ligu Sllirui ILOl v IVlUIlCilllUi *O zelju, kračah, po irhastih hlačah. 3 -acHra' ■ - trgu smrdi kot v Munchnu! P c to ne moti, ker nam ponujajo tudi sko svetovno znano pivo HB«, približno tako, kot če bi zmešal radensko, »Krigla« je po 250 pred nemškimi natakarji, ki v postrežbe ponujajo pivo, so dol® ’ začuda se kača pivcev hitro ,.1 j d®!? so s seboj pripeljali tudi stranišča, p; c (vsaj čez dan) malo manj scarijd P pr^ koder so pred leti cerkveni strokov is gnali bolšji sejem, ker Je s svojim videzom »oviral« nedeljske ma^c Med Bavarci pa so najaktivneši s preČevaJci odtujitve »kriglov«; tudi ■ pfirsJ in z nemško natančnostjo hi'^,^ obiskovalec, ki se od šotora iP odmakniti s »kriglom«, skritim ah ir ■ G E Tu ni miloščine, ikanl®*’hS' Poleg jodlarsko-irhastih igrajo tudi vse španske šlagerje, jflJil varskih jedi (krač, narezka, klobas -umetniSko-kičastih spominkov berfesta pa najbolj impresionir^^^ pfjP ponudbi je tudi to; večerna vljencga mlečnega riža stane Končno smo tudi v lahko ob 24.00 naročiS iza siaiiv - ,ii Ljubljani mlečno je«;, P bavarsko! Res pa je, da še nikogar da bi si jo naročil! Pa drugič! nis«"' Marja” IIU«'" 'J J r ] j I Motnik, S. oktnhra 1995 3 aktualno doma I u 1 Pamifet Panonska melanholija Ce Slovenci zatirajo in spodnašajo Prekmurce in Prleke in če Prekmurci za nameček tudi zapostavljajo Prleke, kaj preostane Prlekom? Odhod na Ptuj! - In kaj naj naredijo Prekmurci, če ostanejo brez možnosti za nadomestni pritisk? Naj se pravijo nad madžarsko manjšino ali pa povečajo število samomorov? - Je i2;^h^čeva Praga Salavčev Beograd? - Kako zdraviti panonsko melanholijo? Slovenska fotografija leta 1995 Jurij in Fazanerija v zgodovino ---------------------------------------------- Najboljše fotografije vedno nastajajo na najboljših mestih pod najsenzibilnejšimi prsti - Najboljši portretist; naš Jurij Zauneker I T k! A skji J * preklicujemo, da obstajata dve etniji, prleška in prekinur-jesen nekolik« drugače. Z jesensko meglo etnična H ..* "rkne, ker se v obeh ljudstvih kot dominantna duševna poteza IblOakLm __i;:_ n_i„i - - ___________ da zato, ker je tako zajeten, ka-b? Po nobenih merilih nihče od , , I domačih poklicnih reševalcev |knimbLq melahnholija. Prleki in Prekmurci spoznavamo, kak« propadlih podjetij ne more najti ---UlVia I**®® modr«kn'nost. ®*°Fmljskega lastnika ka-brega So niih prepričan, da Sloven'^-'*' iz osrednje karltn^Jj pripravljeni narediti Ni Jim izmaknejo zma- Prav hipodrome vozijo žurani ^7" i^itke, nočno de-dirko ni sojtra . prejšnjih časih Stmprleškim tike in ■ PPd podkve bu- " • ®srre kamenčke. '' hlevih pred dirko ni Vse kamenčke, prevare in nedovoljenega Oviran ~ strašenje konjev, nameščanje Ptepo^"'I'.")erilcev časov, ki tu. „ Pritisnejo na štopari- zvijače, prevare in Končno smo tudi Slovenci dobili fotografijo leta. Sicer je to komaj leta 1995, čeprav se imamo po zaslugi g. Puharja celo za enega temeljnih izumiteljev tehnike prenosa podobe ali »kejpa« na podlago, vendar pa nikoli ni prepozno. Natečaju Slovenska fotografija leta 1995, katerega glavni organizator je bil vladni urad za informiranje, ki je pooblastil podjetje Kodia photo & graphis za izvedbo, nimamo načeloma ničesar zameriti. Profesionalni fotografi, ki obvladajo slovenski fotografski prostor in so izšli iz Delove šole (in uporabe njenih tehničnih pripomočkov), so natečaju oporekali zaradi propozicij, ki so določevale tehniko in (morda) odvze- ski nepridipravi zavezali prav lep primerek gordijskega vozla ob postavljanju novega Fanon-kinega direktorja..Zopet so se prištulili v naše sicer strnjene vrste in nas sprli! Kako bi si človek lahko drugače razlagal, da toliko zoprvujemo tujcu Prekoršku, nič manj prekomorskega Škulja pa so v konkurenci z do--mačinom Tivadarjem za gospodarja Panonkine palače izvolili »naši ljudje«! »Zafrkavanje« s ceno pšenice še ni prav za nami, že nas čakajo pri sladkorni pesi! Celotno dogajanje ustreza šolski sliki melanholije: stanja evforičnega besa se menjavajo s stanji globoke potrtosti. Potem pa se bodo čudili, če bo število panonskih samomorov zopet poraslo! Mi žrtve. Eno je namreč gotovo: mi nismo krivi za nič! Mar imamo v tej državi, recimo, detektorje za odkrivanje kamenja, da bi navijačem Mure, ki so kamenjali sodnika, posvetili na žepe in jim jih iztresli? Če bi bilo po našem - v primeru Pomurke po Bratkoviče-vem -, bi si Murina izgubljena tekstilna jugotržišča prisvojili nazaj po mesarski plati. Njegov razvpiti angleški partner, s katerim sta kupovala Pomurko, kakor trdi izkušeni stečajni upravitelj dr. Ščap, namreč ni nihče drug kakor beograjski Genex! In pomislite, koliko nepreskrbljene živine je z begunci pribežalo na območje nove Jugoslavije! Da o tisti raztreseni po bosanskih gričih niti ne govorimo! Beograjski lastnik Pomurke bi lepo poskrbel, da njen poslovni center v Beogradu in vse tiste klavnice in pitalnice po nekdanji Jugi, ki jih je takrat Salavčeva Pomurka zgradila tik pred razpadom države, ne bi ostale za-blodele investicije! Naša medla krivda? Z rahlim poprhom krivde bi se lahko potresli samo, ako bi se pokazalo, da je med panogo lastnika Microsofta Billom Gatesom in Pre-korškovo panogo večja razlika kot med slednjo in panogo direktorja Mure Kuhariča. Večja kot jo lahko prenese sodobni transfer kapitala. Gates bi menda kapital iz računalniške industrije brez oklevanja vložil v tudi mesnopredelovalni McD«-nald’s! Ni jasno, zakaj Kuharič in njegovi tako zakleto vztrajajo pri tekstilu. V zadnjih treh letih so se reciklirali za 18,7 milijona plus 17, 3 milijona plus letošnjih 8 milijonov mark! Skupaj: 44,1 milijona mark. Prekoršek naj bi za Pomurko plačal vsega skupaj 28 milijonov mark! Zadnje milijone mark je Mura vložila na Češkem, kjer je samo vprašanje bližnjega časa, ko se bo ondotni proletariat otresel postsocialitčne lagodnosti ter začel šivati kot pridni »muraši« - in Salavčev Beograd bo Ku-haričeva Praga. Naše vodilo: Če mi nismo vredni samopomilovanja! Še sreča, da smo na na osnovi svojih ekonomskih dominant razvili zdravilo za panonsko melanholijo: veselice s tržnim sloganom - Za jedačo in pijačo poskrbljeno! mate avtorstvo nad poslano fotografijo. Vendar pa zanje - in podobne - še vedno velja njihovo stokrat izraženo prepričanje, da so oni bolje fotografirali dogodke, vendar so ti še na negativih! Ampak tokrat - kot vedno! - velja za vrednost samo tisto, kar je bilo pokazano. In tu so se Prekmurci spet izkazali! Na vhodu v Iskrino stavbo v Ljubljani nas je pričakala velika fotografija moža in ozadja, ki je lahko spominjala samo na najlepše trenutke najlepšega »plača« v Sloveniji - na Fazanerijo, na Pa V tekmi. Reč Ve dvoma. Gre seve-(lo samo za nešpor- ic “ konjeništvo idor v iv ^i^i^iokratski šport, potrjuje s pom«čjo nogomet. PodI ie nekem drugem [■ Vidno posta- Kakor mesec na vodi. Sreri; ^Keza Slovenije je ^iis s 2 s Lj. J 15 po 106. s 16 pn 5^ Po 142% 18 po traminec in sivi 20 odstotki po 192 ict 12 1= * odstotki celo po _____tki celo po 2^» ne so odvisne od ki smo jih zapisal)^ H tek sladkorja- Vdrugokakovosm razvrstili renski nay, souvignon. . a* no, cene zanje pa * - id •J pa vse tja do kilogram. Tako ifH plačajo sort grozdja z 12 odstotki sladkoija po 60 tolaijev, s 13 - , _ larjev, nato pa se cena za vsak odstotek sladkoija poveča jd znaša pri 21 odstotkih sladkoija 162 tolarjev za Irilosr®^^ ,t^ V tretji kakovostni skupini so šipon, laški rizling, h**” J (pf* ■■T za |2^ mešano grozdje, cene teh sort pa se m, laški rizling, ten (pfi gibljejo od SOtolafl« stot k ih sladkorja). Pri 13 odstotkih sladkorja stane . nato pa se za vsako Eo stopipjo cena poveča za poldrugi pri 21 odstotkih sladkorja že 116 tolarjev za kilogram^ V Ljutomerski kleti bodo odkupili vse ponujene k“' n'p* ':---------------- -1 plačilo grozdja W takšni kot lani. Tretjino pridelka naj bi vinogradnikom letu pa se Ljutomersko-Ormoških goric, roki za leta, za obročno plačevanje po novem L.u po „ rili. V kleti imajo še nekaj surih zalog vina, ki pa jih prodali. ,ia i( J vestnik, 5. oktobra 1995 5 J L 11 I I gospodarstvo 250 delavcev Elrada Elektronike ustvarilo 200 milijonov kapitala Lastninjenje je neizogibno Mesec dni po 30 delavcev v vinogradih - Ustavni spor z ^nistrstvom za delo ~ Oživljanje sodelovanja z Gorenjem Direktor Slavko Gabrovec je z gomjeradgonskim podjetjem', ki n^večjimi v Pomurju, povezan že dve leti. V primeta 1»^ menjavanja direktorjev in vodilnih v zadnjih nekaj letih je oljdobje. Seveda Gabrovec ni ves čas direktor. Oktobra Meleh Elrad, ki je imel upravno zgradbo v industrijski coni na sadiš ’ direktor s ptujskim Gerjovičem. Sledil je stečaj, Mavkn r ” ®*®čajnega upravitelja imenovalo dr. Stefana Sčapa, mag. ujIjj j j^DnvEc pa je postal direktor novega podjetja Elrad Elektro-nok^ ‘jehruarja 1994 je dobilo v novem podjetju od 640 zaposlenih v SO ostali brez službe, ponovno zaposlitev 70 )judi. je skupno zaposlenih 250, od tega 128 za nedoločen čas. ^lO V vi n nor'* d lil brega imidža lahko veliko poma- gajo. Vendar pa ne morejo upati na trajnejšo rešitev proizvodnje in prodaje tako dolgo, dokler ne bo znanega lastnika. Teža preteklosti jih ovira »iatii v El rad, ki je imel upravno zgradim v industrijski coni na V vinogradih ’*i>ojestransko To. da naši delavci delajo v vi- 'lotraaT ueiavci ucfajo v vi-‘to h pomeni, da [i kmalu Gflk j® zatrjeval direk-ob našem obisku dtlo i septembra. Naročil za ‘dovolj, ta trenutek da bodo imeli letja drugega septembra. Naročil za letja ■ uo drugega po- začeli iz- uiov I- oo^th progra- i)odo itn vinogradih lic ’ korist oboji, Radgon-Šačev imele dovolj tr- pa bo ‘Httr' "''/''arčeval za plače _ ^ milijone tolarjev. ^Bolj Eti I okn sre OJf LLrl^lljC-V. moramo poma- h_ ."..J " J >>0 PoprLr^'^^ je potreb-^al.. ‘T VCZli'/! ir i« zIaHI ic dejal H Prav '''^‘^gradih bodo dela-nekaj doi. do '^Poinili svoje obvez- “ Pt>dje(ja tisti, ki so imd’ doma, dobili 'ili plačo. Prodaja je '1| tiaid 7 piaco, rrouajajc (kar je pri tovr- ■lin v—* J- iJii lui ^**iiih problem) Zaenkrat ima-le 30 odstotkov Jiksnost 'Cn. na 50 odsto- V 5 ■‘■'""cci ______________ l*« celo na 60 ali ^tadi optimizem je večji sodelovanja na Po'■ podjetji Go-ki jim zaradi Drodoi__________________ . . ^^'^»rska na prodajne mreže in do- Elrad Elektronika bi lahko zaživel kot novo podjetje z novim proizvodnim programom, saj seje 1 l-članska razvojna sku- delkov. Tudi ime Elrad še vedno vzbuja občutek zaupanja in strokovnosti, čeprav so nekdanje podjetje konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let množično zapuščali mnogi strokovnjaki, ki so si izobrazbo in sposobnosti pridobili prav na račun Elrada. Ustanavljali so svoja, Elradu konkurenčna podjetja. Mnoga med njimi danes že propadajo, nekatera pa so v tržnem boju. Elradovemu feniksu konkurirajo tudi z nizkimi udarci. Kakorkoli: pravo podobo sposobnosti in resnične strokovnosti bo prinesel čas. Vsekakor pa bo novo podjetje moralo kmalu rešiti naslednje probleme: lastninjenje podjetja bo moralo potekati v korist novim proizvodnim programom in novim zaposlitvam (strateški partner ali novi lastnik bo moral zagotoviti razvoj, ne pa so morali lani odšteti državi 25 milijonov za davke in prispevke, letos pa že 130 milijonov. Prošnja. da bi jim v teh kriznih časih priznali kakšno olajšavo pri plačevanju davkov, je bila zavrnjena. Enako neuspešni so pogovori (dopisovanja) z ministrstvom za delo. Po mnenju direktorja Gabrovca bi Elradu Elektroniki kot novemu podjetju, ustanovljenemu L februarja 1994. pripadala sredstva za 100 novih zaposlitev, saj so bili delavci zaposleni dobesedno v novem podjetju. Očitno so na ministrstvu drugačnega mnenja, saj menijo, da gre le za nadaljevanje proizvodnje v podjetju pod rugim imenom, niso pa jim znane podrobnosti vseh težav, ki jih ima to novo podjetje. Odgovor, ki so ga dobili na ministrstvu, je bil tak, da je nakazoval na prakso obrtnikov in malih podjetnikov: odpustite 100 delavcev in zaposlite druge, ki so prijavljeni na Zavodu za poslovanje, pa vam bomo priznali nove zaposlitve. Ker se zaradi denarja ne nameravajo igrati s človeška mi usodami, so sprožili ustavni spor -prepričani so, da jim kot povsem novemu podjetju sredstva za 100 zaposlenih pripadajo brez takšnih mahinacij. BERNARDA B, PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKER Bosta na Meleh zrasli kar dve bencinski črpalki? Novi industrijsko-prodajni center pri Gornji Radgoni Še ta teden naj bi izbrali najugodnejšega kupca zemljišča sedanjega parkirišča za tovornjake Če ne gre za poslovno potegavščino, bosta na Meleh pri Gornji Radgoni kmalu zgrajeni kar dve bencinski črpali, poleg teh pa tudi številne trgovine in obrati raznih storitvenih dejavnosti. Investitor prvega bencinskega servisa h« Petrol, ki je z gradbenimi deli že začel, drugi investitor oziroma kupec zemljišča pa bo znan konec tega ali v začetku prihodnjega tedna. Lokacija avtoporta oziroma parkirišča za tovornjake v mednarodnem tovornem prometu, ki potujejo po magistralni cesti M 10- proti madžarski meji, je nadvse zanimiva. Še pred nekaj leti je bilo to parkirišče tovornjakov Avto-radgone, ki so to ime ponesli skoraj po vsem svetu. Po prisilni upravi in stečaju gomjeradgonskega industrijskega giganta in po reorganizaciji sejetran-^ športni del osamosvojil, vendar tudi vedno bolj manjšal. Ostalo je le nekaj odstotkov prejšnjega števila tovornjakov, ki imajo prostor za ograjo pred servisnimi delavnici. Od lani je parkirišče najelo ministrstvo za promet in ga uporablja za začasno parkiranje čakajočih tovornjakov. AR AVTO jim je predlagal odkup, vendar seje vlada v konkurenci predlogov za gradnjo blago-vno-tiansportnega središča odločila za lendavskega, kar je tudi razumljivo, V Gornji Radgoni so se odločili, da ne bedo več čakali. Tudi Petrol Je predolgo odlašal z začetkom gradnje - zanjo se je odločil šele to jesen, čeprav so zemljišče odkupili že 1992. leta. Očitno je bilo, da želijo le preprečiti vstop konkurenci. Vse pa kaže, da tuje konkurence Petrol ne moti. Kljub začetku gradnje velikega Petrolovega bencinskega servisa z dvema trgovinama se za preostalo zemljišče potegujejo kar tri svetovno znane naftne družbe (Schell, OMV in AGIPJ. O dogovarjanju za še eno bencinsko črpalko v občini Gornja Radgona smo že slišali, vendar v povezavi z lokacijama v Podgradu in pri cerkvi. Vse kaže, da bo občini Gornja Radgona in naslednikom Avtoradgone uspel trojni zadetek; prodali bodo zanimivo, vendar odročno zemljišče, odplačali bodo dolg hčera Avtoradgone Pomurski banki, hkrati pa bodo pomagali ustvariti nov industrijsko-prodajni center. Gre za zemljišče sedanjega parkirišča za tovornjake na lokaciji od Avtoradgone do Melov ter za zemljišče za železniško progo. Celotno zemljišče bo razparcelializirano, najugodnejši kupec pa bo potem prodajal (ali ne) parcele nadaljnjiin interesentoni. BBP M. 4 Mesečno morajo izdelati 19 tisoč kosov občutljivih platin z elektronskimi komponentami, te dni pa so začeli tudi z nulio serijo novih vtičnic -oba izdelka sta iz novega proizvodnega programa. pina že izkazala kot nadvse sposobna. Prvi dokaz je ugodna ocena strokovne komisije ministrstva za znanost in tehnologijo, ki je natančno proučila njihov projekt razvijanja štirih novih iz- Sobota--- Spodbujanje 3!^ega gospodarstva 1 > ■ . _ ______ _ -- J 11 __ -- "" ■■ 0občini so sprejeli pravilnik sredstev za Pos^^?^’®Tiiranje realne obrestne mere za razvoja malega gospodarstva. propad ali onemogočanje razvoja podjetja), galvaniko in druge ekološke probleme bi morali začeti reševati skupaj z mestom (in državo) že včeraj, pridobiti si take posle po naročilu za tuje partnerje, od katerih bo tudi kaj koristi. Ena glavnih ovir je tudi nedokončano reševanje dolgov prejšnjega Elrada. prodaja nepremičnin. kjer se morajo potegovati za nakup enako kot vsi drugi interesenti; od februarja lani so še vedno v najetih poslovnih prostorih, kupiti pa so morali prav vsak stroj, viličarje in službene avtomobile - kakor da bi nekdo namerno zadrževal in oviral normalno poslovanje podjetja In ga držal v negotovosti. I proračunu bodo v ta namen zagotovili 75 mi-^isjvef ’ *dcv Tu posojila s 5-odstotno obrestno mero in z "'‘prijg *'“bo vračanja. Če je naložba namenjena ' malega gospodarstva, mora prosi,v,. » ^5“*lstotni lastni delež predračunske vrednosti za ’ti obrata malega gospodarstva, mora prosilec ! tJejiar - dejavnosti pa velja 50-odstotni delež. - hova občinskega proračuna bo predvsem namenjen ■ bo OECsta, spodbujanje zasebne pobude, kate-n’’ '^chpor^P^^Poslovanje, pospeševanje uvajanja sodob-tj bodo energijsko varčne in ekološko neo-^spodbujanje deficitarnih dejavnosti po posa-rj^ občine. Za sredstva za razvoj lahko za-^4pf)slen'^^l'^’”’ podjetja v zasebni in mešani lasti z do in občani, ki bodo ori Dristoinem državnem ’ te 'av. ^Ptij "^ia ■■■'hrii in občani, ki bodo pri pristojnem državnem *^i^ganu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o iZ Jijuvan' Vložili zaiitevo za izaajo aovoijcnjd u S -i** pogojev za vpis v sodni register. Sedež firme rnorajo biti na območju mestne občine. ° banko, upravičencem in mestno občino Ustrezne pogodbe. M. JERŠE Odpustite 100 delavcev in zaposlite nove Kako realni so slovenski zakoni? Po mnenju podjetij, ki želijo pridobiti nekaj sredstev za nove zaposlitve, so pisani na kožo majhnih obrtnikov in podjetnikov prevarantov, ki so specializirani za iskanje lukenj. Čeprav so lani začeli poslovati brez osnovnih sredstev in so morali najeti posojilo, da so lahko sploh nadaljevali proizvodnjo (poroštvo je zagotovila občina), je 250 zaposlenih ustvarilo 200 milijonov tolarjev kapitala. Kljub temu imajo še vedno težave z nabavo materialov in surovin, saj Na Meleh začeli graditi Petrolov bencinski servis Največji servis v Sloveniji bo v Gornji Radgoni Poleg bencinskega sendsa dve trgovini, gostinski lokal, avtopralnici za avtomobile in tovornjake, vulkanizer in pestra izbira goriva Po številnih zapletih in odlogih bo dobila Gornja Radgona, oziroma celotno radgonsko-radensko območje nov bencinski servis. Načrtovali so ga že od leta 1980, vendar so bili posredi vedno kakšni »tehtni« razlogi, ekonomski, lastniški ali politični, tako da so izdelavo projektov in začetek gradnje odlagali iz leta v leto. Razmere na stari bencinski črpali v središču mesta (na križišču Partizanske in ceste proti Črešnjevcem) so postale nevzdržne po letu 1991, ko se je nenormalno povečal promet tovornjakov in osebnih avtomobilov po magistralni cesti M 10-1, kije v Gornji radgoni pravzaprav glavna mestna utica. Gnečo na bencinski črpalki so vsak dan večati tudi kupci iz sosedpje Avstrije, ki so zaradi cenejšega goriva v Sloveniji svoje avtomobile pripeljali raje na gornjerad-gonsko kot na radgonsko bencinsko črpalko. Zadnji zapleti so nastali prav zaradi načrtovane obnove odseka magistralne ceste M 10-1 od Gornje Radgone do Rradenec, saj je gradnja velikega bencinska servisa na povsem novi lokaciji ob magistralni cesti tako velik poseg v prostor, da gaje bilo potrebno uskladiti z načrtovano obnovo ceste. Rešil se je tudi problem financiranja, kajti nekdanji RUC (Republiška uprava za ceste) je povezoval soglasje za gradnjo servisa s financiranjem odseka ceste od Avtoradone do vasi Mele; po zadnjih podatkih se bo tudi ta odsek financiral s sredstvi republiškega proračuna. Sicer pa je obnove več kot,potreben celotni odsek magistralne ceste do Radence, zato vsi tukajšnji prebi-vakci upajo, da jo bodo kmalu začeli obnavljati. Kakor nam je povedal direktor Petrol Inženiringa inž. Radi Otrin, so septembra začeli pripra-vljana dela, oktobra pa naj bi bila gradbena dela na vrhuncu. Projekte so narisali strokovnjaki Arhitekturnega biroja Štrukelj iz Ljubljane, kije stalni Petrolov partner in je izdelal že več načrtov za nove Petrolove servise. Vendar bo gornjeradgonski servis nekaj posebnega, saj bo njegova ponudba najbogatejša in bo zato tudi največji. Tačas je to naj večji načrtovani bencinski servis z imenom Petrol v Sloveniji, ki bo končan v približno petih mesecih. Kdor se je že ustavil na novih ali prenovljenih Petrolovih bencinskih servisih, ve, da ne zaostajajo več za zahodnoevropskimi, saj je osnovna dejavnost -točenje bencina in drugega goriva - le ena od storitev, ki jih ponujajo. Šoferji se veselijo prostornosti, možnosti brezskrbnega ca za osebne avtomobile, avtopralnica za tovornjake, mehaničiia delavnica, vulkanizerstvo in poleg vseh teh objektov še ena večja trgovina. Trgovini bosta imeli različno ponudbo, V zemlji bodo štirje rezervoarji's 40 kubičnimi metri prostornine. Izvajalec gradbenih del je Pom-grad, ki bo tudi izbiral najugodnejše podizvajalce. Predvideni čas gradnje je pet mesecev, vendar bo precej odvisen od vremena. Novega servisa bodo veseli vsi, domačini in potniki, ki potujejo prek mednarodnih mejnih prehodov v Pomurju. Tudi šoferjem v tranzitu, ki so prisiljeni čakati na parkirišču na Meleh, bo odslej čakanje lažje - čeprav seveda vsi upamo, :4Šjfi^SSŽŽr:iy 7^; Pomgradovi delavci sa septembra začeli pripravljalna gradbena dela za nov Petrolov bencinski servis na Meleh. parkiranja, dobro založenih trgovin, kjer lahko kupijo najosnovnejše, marsikje so na bencinskih črpalkah tudi prodajalne jeklenk s plinom, avtopralnice in avtomehanične delavnice. Na novem servisu na Meleh bo še več: poleg številnih črpalk bo zgrajena tudi prostorna trgovina na 90 kvadratnih metrih, ločen bife (okrepčevalnica), avtomatska portalna pralni- da ga ne bi bilo več. Po dograditvi novega bencinskega servisa na Meleh bo bencinska črpalka v Gornji Radgoni prenehala obratovati, enaka usoda pa v prihodnosti čaka tudi bencinsko črpalko v Radencih, saj je zgrajena v neposredni bližini stanovanjskega naselja. BERNARDA B. PEČEK FOTO: JURE ZAUNEKER 6 vestnik, 5. oktobra občine Obiskali smo noro Občino Beltinci Ze prvi vtis je spodbuden Pomembno i=. tos nadaljuje obnd** tinskega gradu. Zanj J® ministrstvo si kulturo na^ Je*, prtrtfit zagotovila tijdi občina. G« za temeiji^ Ko se omenjajo Beltinci, si takoj predstavljamo pomembno gospodarsko, kulturno in politično središče Dolinskega. Le streljaj od Murske Sobote je nastalo prav gotovo eno najlepšib naselij v Prekmurju. Tod je bil že nekoč sedež občine, zato se je kraj hitreje razvijal. Sicer pa se Beltinci omenjajo že v H. stoletju kot Be-lethafaloa ali Biiathj'nez, Beltinska graščina - na prelomu 19. in 20. stoletja je bil znamenita osebnost grof Avgust Zichy, velik podpornik in dobrotnik raznih dobrodelnih, družbenih in cerkvenih organizacij (beltin-' ska cerkev z raznimi dozidavami, cerkev v Turnišču, melinška kapela itd.) - je bila zgrajena v 17. stoletju sredi obsežnega parka. Kot lahko preberemo v obsežni monografiji domačina Petra Šrpja, so Beltinci oziroma natančneje Bratonci dobili prvo železniško postajo leta 1924. Tri leta kasneje je bila v Beltincih ustanovljena zadružna elektrarna, ki je omogočila obsežno elektrifikacijo. Prva slovenska postaje bila odprta ravno v Beltincih, in sicer leta 1919. Teh nekaj zgodovinskih podatkov dokazuje, da je odigral ta trški kraj v prejšnjih stoletjih veliko vlogo, nas pa seveda bolj zanima zdajšnji utrip. na vrsti Gančani, saj bi v Raščici lahko uredili črpališče za širše območje. Menim, daje ekološka rešitev problema pitne vode bistvenega pomena. Imamo tudi nekaj divjih odlagališč, zlasti kosovnega materiala, zanje pa skrbijo krajevne skupnosti in komu- cest, in sicer odsek Lipa-Odranci, ki ni posebej prometen, saj ga uporabljajo le za medsebojno komunikacijo. Gre pa za cesto med dvema novima občinama, Neasfaltiranih je tudi približno 500 metrov ceste od Bratonec do regionalne ceste proti Dokležo-vju. »Ker se je te ceste v preteklosti premalo vzdrževalo, je zdaj velik pritisk na krpanje posameznih odsekov in postavitev cestnih oznak. Poleg tega je več kritičnih ključki zares ugodna, V isti zgradbi sta tudi enota Panonke in Kmetijskega gospodarstva. Razmišljajo o obsežnejših namakalnih sistemih, saj imajo naravne možnosti zlasti zaradi bližine reke Mure. »Za naš predel je značilna pridelava krompirja. Zaradi sedanjih odkupnih cen pa lahko nastane velik problem, zato zelo resno razmišljamo o predelavi krompirja. Občina bo namenila za letošnje subvencije v kmetij- lit ■ TLJMBBirnl urejanjenotrai^ostimbii' riS zidov. izolacija zidov. Ta dela spadajo v = (U u sportiDiittrt vifit« Maribor. tcev, čeprav še ni ministrstvom la »V dogovoru z ministrsivvu šolstvo je Prav zdaj potekajo sklepa® za preselitev dokležovskeg škega vrtca v nove PTOstt^-. . dveh oddelkov jaslic v skega vrtca v nove V* " dvideva se tudi prizidek J k osnovni šoli v Dnklfl'^* dtem ko bi na Meliticiti centralno kurjavo. Pra^ I I I I Objektov jun očitno ne primanjki^e Beltinci, ki ležijo na nadmorski višini 177 metrov, se razprostirajo na obeh bregovih potoka Črnca in ob magistralni cesti Murska Sobota-Lendava. Veliko vaško naselje obdajajo prodnata peščena polja in nekaj majhnih gozdičkov. Občina Beltinci ima danes 8,645 prebivalcev, zajema pa krajevne skupnosti oziroma naselja Beltinci, Bratonci, Dokle-zovje, Gančani, Ižakovci, Lipa, Lipovci in Melinci. Treba Je še omeniti, daje večje romsko naselje v Beltincih, manjše pa v Dokležovju, Je specifična kmetijska občina, saj je naokrog videti precej obdelovalnih površin, gozdov pa je bolj malo, saj jih je le okrog 14 odstotkov vseh površin, Večina zaposlenih se vsakodnevno vozi na delo, predvsem v Mursko Soboto. V Beltincih je največji obrat gotovo Beltinka, v kateri je zaposlenih približno 200 delavcev. Trenutno se sicer lahko pohvalijo, da so rezultati tekočega poslovanja pozitivni, toda vendarle se bojijo stečaja. V Beltincih pa se lahko ponašajo tudi s precej industrije in ustanov. Če naštejemo samo nekatere: Zavod za gojitev divjadi Fazan, Potrošnik, Mlinopek, KIK Pomurka itd. Razvita je tudi zasebna obrt, zlasti krojaštvo, mizarstvo, kamnoseštvo, parketar-sivo, tapetništvo, frizerstvo itd. Imajo pa tudi svoj zdravstveni dom in osnovno šolo. Farma Nemščak in pitna voda - največja ekološka problema Ko sem tajnika občinske uprave Stanislava Srako, ki je bil zaradi službene odstotnosti župana Jožefa Kavaša tokratni sogovornik. povprašal, kaj ga zdaj najbolj moti, je opozoril zlasti na dve zadevi. »Farma Nemščak je poleg pitne vode največji ekološki problem beltinske občine. Ker spada v KG Rakičan, ki je v drugi občini, je zadeva še toliko bolj zapletena. Talnica v vsej občini ima preveč nitratov, porozna prodnata tla pa omogočajo hitro pronicanje. Zato so vsa črpališča ogrožena. Še najboljša je voda v Dokležovju, delno je sprejemljiva na Melincih, v Izakovcih pa je voda precej onesnažena z amoniakom, ki se ga je navzela' od gnojnico. Problem zdrave pitne vode skušamo reševati z navezavo na soboški mestni vodovod. Od kroškega črpališča je že speljan krak do Beltinec, z denarjem iz letošnjega proračuna pa se bo delal krak do Ižakovce in Melince, saj je razpis že objavljen. V ta namen smo dobili 13,4 milijona tolarjev za demografsko ogrožena območja, saj štiri od osmih vasi spadajo v ta razred. To so Melinci, Ižakovci, Lipa in Gančani. Predračunska vrednost te naložbe bo okrog 27 milijonov SIT, kar pomeni, da bo polovico potrebnega denarja morala zagotoviti naša občina. Medtem je že x;: ih-3 .5 i 1 centralno Kuija»v. ■ zagotovljen denar za nakup me v kliničnem labora'^' J . = 1: (O S s d Beltincih. Na področju dru^i] nih dejavnosti je pradv okrog 10 milijonov subvenuj'^^^ folklornem festivalu, po smo znani daleč kulturno-tunsticnm^ kate«'" če dalje več kuiiun"-^—-" reditev. Na prvem ine5l“ > tinska folklorna skupma.cj jih je veliko tudi v drugi i^i uveljavili Bura ■ v, s katero o« ičino, v -.... v N* lil noč in Ciglarske dneve. . . . J, .-.hiiian e . Precej so sc dnevi, prireditev, jajo dediščino, v našajo z i imenovanimi »' niti pa moramo Še dokazuje, daje .(i’ I LEPA PODOBA SREDIŠČA - Blagovnica Potrošnika in druge zgradbe ob glavni beltinski cesti, ki Je magistrala, dajejo obiskovalcu zares prijeten vtis. Behinska fara zajema šest vasi, Lipa spada pod tumiško, DokJezovje pa je samostojna fara. Večinska je katoliška vera, V Beltincih nameravajo namestili klasične koncertne orgle, za kar bo občina letos prispevala 2.5 milijona tolarjev, Zanimivo je, da so financirali tudi obnovo župnišča v Turnišču in cerkve v Dokležovju, običajev in ohranjanje ij_^ izročila zelo pogoa pri , N' izročila zelo pogosto lahko bila kultura promociji beltinske smemo prezreti tudi z tinške bande in Mat D' Be. bandf ■' I I 1 I t 1 I 1 i I [ t t D t * I CESTA DO GANČANOV V NOVI PREOBLEKI- Na asfaltiranem odseku ceste med Lipovci in Gančani, ki je bil že močno načet. Je te dni zelo živahno. Popravila te pomembne prometne povezave so se lotili delavci SGP Pom grad - Nizkogradnje. Fotografija: .M. JERSE nalno podjetje z odvozom. V Beltincih je kanalizacija v celoti zgrajena in priključena na čistilno napravo. Iz letošnjega občinskega proračuna se financira izdelava projektne dokumentacije za kanalizacijo Gančani-Lipo-vci-Bratonci. Začetek teh del je odvisen od zagotovitve večinskega deleža omenjenih krajevnih skupnosti. Za to kanalizacijo pa se zanimajo tudi v drugih obmur-skih vaseh,« točk za odvodnjavanje v Dokležovju, Melincih in Izakovcih. Računam, da bo v ta namen letos porabljenih vsaj 4 milijone tolarjev. Zdaj je glavna naložba temeljita obnova ceste Gančani-Lipovci do magistrale. Poglavitni uničevalci te ceste so bili Pom-grad in drugi porabniki gramoza iz Ivanec. Vse pa bo seveda odvisno od proračunskih sredstev, zato bodo nekateri morali počakati na prihodnje leto. Obnovo ceste smo zaupali Pomgradu -Nizkogradnje, po dogovoru pa naj bi ta dela opravili do konca letošnjega oktobra. Hkrati bomo v Lipovcih prečno položili cevi za kanalizacijo. Celotna naložba bo stala okrog 27 milijonov tolarjev, kar smo zagotovili iz občinskega proračuna, pri čemenje tretjino prispeval Pomgrad,« pravi Stanislav Sraka, 3- I _______________________________ edl^ POŠTNA ZGRADBA - Novi prostori beltinske pošte, prvo mesto med slovenskimi turističnimi poštami, omog*^ bre možnosti za tovrstno dejavnost. I I tl c e $ o n I ( ( ( s Vestnik z vami in za vas vsak četrtek! pripravljen priklop do Bratonec in Lipovec. Drugo leto pa bodo Glavna naložba je cesta do Gančanov Letošnji prihodki občinskega proračuna znašajo 278 milijonov tolarjev. Od tega zneska odpade na tekočo porabo več kot 160 milijonov SIT, V novi Občini Beltinci je 32 kilometrov občinskih cest, kar je sorazmerno malo. Pri tem je treba omeniti, da tod potekajo tako magistrala kot dve regionalni cesti skozi Ganča-ne prek Renkovec do Dobrovnika ter od bratonskega križišča proti Dokležovju in Veržeju. Neasfaltiranih je le še 1,5 kilometra PRED OBNOVLJENO OBČINSKO STAVBO - Tajnik občinske uprave Stanislav Sraka (na sliki) z optimizmom zre v prihodnji razvoj beltinskega območja. stvu 6 milijonov tolarjev, predvsem za apnenjenje tal. Subvencije pa namenjamo tudi za malo gospodarstvo. Pri tem je aktualno vprašanje morebitne ustanovitve razvojnega sklada občine, prek katerega bo možno dobiti ugodnejše posojilo. Gre za to, da ljudem omogočimo podjetništvo v normalnih razmerah. V ta namen bomo iz občinske blagajne zagotovili 6 milijonov tolarjev. Imamo kar precej razvito obrt ter precej trdnih obrtnikov in podjetnikov. Premoremo nekaj »gazel«, kot se temu sedaj moderno pravi. Tako je za Gančane značilno so-darstvo, v Beltincih steklarstvo, premoremo pa tudi nekaj dobrih gostiln, precej je mizarskih storitev, razvija pa se tudi računalništvo. V Lipovcih je Pomgradova betonarna, kjer izdelujejo betonske polizdelke. Z odprtjem nove soboške asfaltne baze bi zaprli lipovsko.« Da ne pozabimo; v 'ji* Udiicpui.------- ..urne jo tudi Studio televizije, ki ^ivijen vih infnrmacii O den* . vib informacij krajanov s tega oi »Rezultati nogometašev odločajo o us** štadiona« TNogometn ril’ popularna tema z prpst® L. Potekajo dopolnit ga plana obči ne, L vključili ...... dvfih razis*-** U* pleksobdvehra^^^prav^Jj Zdaj poteka jav^ (rajali vem štadionu, ki oktobra. Sevednosorn^^^m > glede njegove se tni W cikL'l)*J" ? „ nem l I Za dokončanje kanalizacije v Beltincih je zagotovljenih 8 milijonov tolarjev. Velika postavka v občinski blagajni je tudi za zagotovitev delovanja občinske uprave. Zato bodo prenovili zdajšnjo občinsko stavbo, kjer so zidovi že izolirani, obnovili pa so tudi pročelje zgradbe in streho. Med drugim bodo uredili pisarne za občinsko upravo, v zgornjem delu pa nameravajo razširiti poročno dvorano in urediti sejno sobo, saj se občinski svet sedaj sestaja v čitalnici. Se prej pa bo treba urediti lastništvo krajevne skupnosti. »Resna razmišljanja o predelavi krompirja« Pred nekako štirimi leti so začeli širiti telefonsko centralo v Beltincih, kjer so lansko leto pridobili nove poštne prostore. Lahko so zadovoljni, saj je »pokritost« terena s telefonskimi pri- Skrb tudi družbenim dejavnostim v občini premorejo dve osnovni šoli. Večja je beltinska s podružničnimi oddelki na Melincih, dokležovska pa spada pod bakovsko osnovno šolo. Prav tako imajo mrežo otroških vr- zgradi novo kompleksa in o na odiociiiii e®^‘'^'sogo'''gjtin- tajnika ob^mske c.,..M;slava Ota'" . ra. Sicer pa odločilni cih Stanislava 1 o .1 S š 5 li h t: tl ( Bi tli Ul 7 tt n j. n ta fa le «( lil ^1 ’il h av ti ’t| h m le 'n st, tli igglnik, 5. o kt n h ra 1 995 1 1 občine genski svetniki so bili minulo sredo dokaj hitri in soglasni Četrti vogal za Radensko delo Krajevne skupnosti Radenci zastalo? oriuuji, ki smo bm na zadttji seji Občinskega sveta Občine Raden-»iliiK (najbrž vsi prijetno) presenečeni, kako tekoče so svet iteii* rt gradivo ter soglasno sprejemafi sklepe. To pa se ne po-h da niso imeli pripomb in da se niso »kresala« mneitja. j-rJ'’® ''tebinska tema je bila •"^hieiTiba Radenski svetniki so tia zadnji seji sprejeli tudi sklep o razpisu posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Otoani Radenci. V r^jčiosketu prtr-računu so v ta namen za-. gotovih 2 mihjona mifjjonov pa ijo v ta sklad prispevala Fomurska banka. samozapi^lo-vaaje bodo lahko prosfld prejeli do 800.000, za širi-tefv poslovanja pa do milijon tolarjev, ^zpts bo objavljen v Vestnika, Svetniki Občine Gornja Radgona so naposled sprejeli občinski statut Kdo je direktor Komunalnega podje^a? Potrdili so tudi županov predlog za imenovanje tajnika oziroma tajnice občinske^ uprave ureditvenega načrta J^liškegakomplekša ”1 vre ^Jlll v Raden- ”!Uash te namero Radenske, da (Ivorano za tenis oziroma oi, igrišči in spremljajoči- ijj - garderobe, sanita-potrebe uradnega ■■^Anja, manjši gostinski lom šp“ ' Poleg tega zunanjih ”“]eč h vzhodno od ob, . Ograditev maniše tribune Ograditev manjše tribune iiidJijac iiJUUJic ^^iiiskega igrišča (ob povezovalni hodnik bo Itadih do dvorane. Le-ta metra. S to Isga zgraditvijo termal-»biiAv "^Pieksa ter z že začeto H Kuunrrii; v mezaninu hote-^^■'Avilišče Radenska dboiii ^‘1° ^''ojo turistično ponu-'^l']|lri ustvarilo možnosti '^®P®^hejši nastop na Jbor Iz razprav svetnikov velja izluščiti ugotovitev, da Radenska podpira tri vogale razvoja občine, zato je prav, da občinski svet stori svoje še za četrti vogal, tako da predlog spremembe ureditvenega načrta podpre in pospeši posp-topke, ki so v njegovi pristojnosti. Takoj zatem so sledila vprašanja in pobude svetnikov in bilo je slišati marsikaj »žgočega«. MARIJA MARIČ se je »obregnila« ob nekdanji.gasilski dom oziroma orodjarno v Radencih (v križišču cest proti hotelu Radin in Kapeli), češ da kazi podobo kraja. Ali ga naj gasilci podrejo ali obnovijo, je bil njen predlog. JAKOBA VAJ-SA je zanimalo, ali bodo meliori-rali zemljišča na območju Drago-tinci-Kocjan, in ponovno opozoril na škodo, ki jo povzroča voda, ki stalno odteka iz vodnega zbiralnika na Radenskem Vrhu. Potrebno bi bilo skopali vsaj jarek, da ne bi voda še naprej uničevala ceste proti Radencem. FRANC JAKO-PEC je opozoril, da je delo KS Radenci zastalo (ni sej in ne kakšnih akcij), na cestah pa je vedno več lukenj. Predlagal je, da bi zemljo oziroma odvečen material pri posododabljanju Prisojne ulice »deponirali« za kasnejšo ureditev potočne struge. BETKA SKR-LEC je menila, da bi kazalo sprejeti odlok o prenosu dei javne snage na enega izvajalca v Občini Radenci, kabelska in lokalna televizija v Radencih pa naj predstavita svoja programa, da bodo ljudje vedeli, za kaj plačujejo prispevke. Prav tako je predlagala, da bi morali sprejeti odlok o ureditvi varnostnih naprav na železniških prehodih, ALOJZ ŠTELCL je posredoval mnenje staršev, ki so nezadvoljni, da avtobus na enem mestu otroke pobere, ko jih pelje v šoio na Kapelo, odloži pa jih čisto drugje, ko jih pripelje domov. Še bolj kritičen pa je bil do tajnika KS Miahela Petka, češ da samovoljno deli gramoz, namesto da bi o tem odločali vaški odbori. Gramoz naj bi vozili celo na ceste v ljutomerski občini, za nekatere poti v KS Kapela pa ga ne morejo dobiti. Če bo tako tudi v prihodnje, bi po Štelclovem mnenju kazalo zamenjati tajnika ali razpustiti krajevno skupnost. Petek, ki je tudi član občinskega sveta, je njegove navedbe kasneje z argumenti ovrgel. IVAN HAJDINJAK je predlagal županu JOŽETU TOPLAKU, naj bo v času, ko naj bi bil na voljo občanom, zares v pisarni, kajti sedaj ga ljudje večkrat zaman iščejo. Županje obljubil, da se bo sčasoma tudi to uredilo, doslej pa je težko usklajeval to obveznost z urnikom na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota, kjer je zaposlen kot profesor. TONE ŽNIDARIČ je spraševal, kakšen je status Zdravstvene postaje Radenci, obenem pa dejal, da so njeni prostori v zelo slabem stanju, (»Kletje živa katastrofa.«) JOŽE GRAJ Mestnega sveta Murska Sobota ^esto je hiša, ki mora imeti vrt! *P»tili77 tev mestnega jedra Murske Sobote Je že vrsto let kamen '-A. bk. “'•"Aočje, ki je na severni strani omejeno z ulico Štefana Kos Kocljevo vključno z delom predvidenega dostopa ® Slomškovo in na vzhodni strani s Slovensko ** vedno ni veljavnega prostorskega izvedbenega načrta. Zato !c na prostorskoureditvene pogoje za mesto in njegovo ^Hlvta kta 1989. Da bi čimprej odpravili to po- j’'Atlta 1 k Wan Mestne občine Murska Sobota Andrej Gerenčer v *’®šnjega leta povabil k sodelovatvju mestne strokovnjake s po-Išta, , kkture, Ti naj bi izrazili svoje mnenje in pripravili osnovna izbo- Dkbi IZdfilaar,.___ . ■ »■ ■> . 1 . . v . X- '.1. . I.x_I. _ ’*č» kL na R VI xari «<.UI .JT IIIII^I^^ ■IX |ri 1^1 «*' lil vsRiavR*««* »ar«« v !“L. zasnov strokovnih podlag za urbanistično-arhitektonsko -tasnov siroKOvnin po "'ustnega jedra, vzporedno ^A tokratni seji sobo sveta svetniki že ’Ahvnto. °®^Anju soglasja za obja-Anonimnega natcčaia o ^V\^"stnega jed Slivxi jc nrinrav pa tudi urbanistično zasnovo celot- Slovenski ulici, medtem ko bi zgradbe ob vzhodni strani Kocljeve in ob Zvezni ulici porušili. Po temeljiti razpravi so svetniki dali soglasje k objavi javnega anonimnega urbanist ično-anketn ega natečaja mesta Murska Sobota in urbanistično-arhitektonskega oblikovanja mestnega jedra. To velja tudi za predložene strokovne podlage. Kot dodaten predlog pa so upoštevali možnost proučitve zaprtja dela Slovenskimi železnicami organizirali ponovni pogovor o ceni te naložbe. Hkrati naj bi proučili cene nadvoza oziroma podvoza, k sofinanciranju pa naj bi pritegnili tudi zavarovalnice. MILAN JERŠE Na vabilu za zaditjo sejo sveta Občine Gornja Radgona je bito navedenih kar 24 točk dnevnega reda, svetniki pa so prejeli zajeten kup gradiva. Osrednja točka je bil vsekakor predlog občinskega statuta, ki na prejšnji seji ni dobil zadostne podpore. Če bi se to zgodilo tudi tokrat, potem bi najbrž morali razpustiti občinski parlament in razpisati nove volitve. Zato so nekateri raje popustili in nazadnje so celo vsi glasovali za sprejem najpomembnejšega občinskega akta. Lepo bi bilo, če bi bil s tem tudi konec precejšnjega razhajanja med dvema parlamentarnima blokoma. Seveda ni nič narobe, če SO mnenja različna, tako je pač v parlamentarni demokraciji, vendar imamo večkrat občutek, da gre predvsem za »nagajanje«. Za pripombo SREČKa ŽIŽKA ob začetku tokratne seje bi lahko rekli, da Je bila upravičena. Gradivo je namreč prejel daleč prepozno, in to šele dva dni pred sejo (po pošti), tako da se ni mogel dobro pripraviti niti posvetovati s svojo stranko. Po njegovem mnenju bi morali dobiti gradivo vsi svetniki najmanj 7 dni pred sejo, in to na isti dan. To bi lahko izvedli tako, da bi ga razvozil občinski šofer. Kaže, da bodo tako v prihodnje tudi storili. Zdelo seje, da ima upravičeno pripombo na dnevni red tudi FELIKS PETEK češ da Je treba predlog za imenovanje tajnika občinske uprave umakniti, ker niso dobili nobenega pisnega gradiva o tem, gre pa za dokaj pomembno funkcijo. Večina pa je dala prav županu MIHI VODENIKU, ki je pojasnil, da je v njegovi pristojnosti, da predlaga tajnika, na kašen način, pa ni predpisano. Zato Je kasneje pač ustno predlagal, naj imenujejo za tajnico DARINKO BODANEC, ki ima že 25-letne izkušnje pri delu v občinski upravi. Tega predloga sicer niso vsi podprli, vendar nihče ni glasoval proti. V nadaljevanju so obravnavali polletno poslovanje Zdravstvenega doma Gornja Radgona. Dosegli so pozitivni presežek prihodkov nad odhodki v višini nekaj čez 2,1 milijona tolarjev, vendar so govorili predvsem o izgubi, s katero je ta javni zavod končal poslovanje v lanskem letu, in to čez 6 milijonov tolarjev. Ker niso delali samo za potrebe sedanje Občine Gornja Radgona, ampak tudi novonastalih občin Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, zato svetniki terjajo, da del lanske izgube pokrijeta tudi tidve občini. Najbrž je tako tudi prav. Na podoben način bi morali reševati tudi izgubo Komunalnega podjetja Gornja Radgona, ki prav tako opravlja svoje dejavnosti v vseh treh omenjenih občinah. Pri polletnem obračunu tega podjetja so ugotovili, da so bili odhodki večji od prihodkov za 13,7 milijona tolarjev. Vzroki: zaostajanje cen komunalnih storitev za rastjo drugih cen v Sloveniji, zmanjšanje porabe vode in fizičnega obsega pri kanalizaciji (stečaj podjetij idr.) ter prenizke cene za odvoz odpadkov. Posebno poglavje pri vsem tem pa je, da mora Komunalno podjetje G. Radgona plačevati Zdravilišču Radenska tako imenovano proizvodno ceno vode (nazadnje 20,10 tolarja za kubični meter), ki priteče iz črpališča pri Podgradu. Radenska pa za vodo ne odšteje nič, čeprav Je porabi okrog 60 odstotkov. Tako ne more biti, so menili gor-njeradgonski svetniki in terjali, da župan oriroma občinska uprava pripravita pisni zahtevek za drugačno rešitev lastništva črpališča vode v Podgradu. Kot je povedal župan, je prejšnja občinska vlada že leta 1993 sprejela sklep, da mora postati radgonska občina vsaj 50-odstotni lastnik. Reševanje tega vprašanja pa bo vsekakor trd oreh. Še prej bo najbrž potrebno rešiti tudi »uganko«, kdo je trenutno pravzaprav direktor Komunainega podjetja. MIROSLAVU PRAJNDLU je potekel mandat že L februarja, medtem pa nihče ni izvedel postopka za reelekcijo. G. Prajndl pa je kljub vsemu ostal na direktorskem stolčku in opravlja svojo funkcjjo, kot da je vse v redu. Sam sebe pač ni želel zamenjati, drugim pa ga, kot kaže, ni uspelo. In občinski svet je končno sprejel sklep, da da soglasje upravnemu odboru v Komunal- nem podjetju, da imenuje vršilca dolžnosti. JOŽE GRAJ Anonimnega natečaja o ra Murske sluiC’ je pripravila strokov-hjestne občine. Določe- Sisij^'’'^5-cianska Z” ""JI llivcsiiioi VOOI iJiški (Številni stroko- ocenjevalna JO kot investitor vodi Arhitekture in - --J- aillllCKlUie HJ Natečaj bi trajal 90 h ^li i? r' denar so za-'-‘^ihliiv stavb- 'Jniii*H 'l O vvtiliizv ii?'‘®oči ^Agrada je'čredna icn '' tisočakov, za K'^Prti 'i'' fc"' Nari'^T^ imenu mestne ža urbanistično- ''ne O-, pa ziinjii 2,2 milijo- 'Vh nagrada je ■vredna ............. razvila dokaj živahna . StL.„ ...k: ikovanje mestne- ‘Np sicer dipl, inž. arhi- Oe. ‘A,, '■'-er Qipi, inz. arni" omenjeno •'iiL^'=‘tiloi,- pritegnili Miran'pP®'’io'oge in kraji-ka j® pohvalil le til k -I,. 'witi. zanirnolu p* Alojz Sraka, 36-letni profesor pedag£®tke iz Mimke Soix> te, je novi podpredsednik mestnega sveta. Zamenjal je Brigito Bavčar, kateri je prenehal mandat v mestnem svetu, v dogovoru med političnimi strankami pa pripada podpredse^ niSko mesto stranki Zelenih, Novi član mestnega sveta pa je postal 46-letni Štefan Bunderla. Izredna seja Občinskega sveta Rogašovci Nova Krajevna skupnost Sv. Jurij? meru ne nameravajo kratiti te pravice. Še več: svetniki so večinsko soglašali z javno objavo razpisa referenduma za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti v naselju Sv. Jurij. Ker mora od objave razpisa do izvedbe referenduma preteči zakonski rok od 30 do 45 dni, je referendum napovedan za 5. november letos. To pa je gotovo povezano s spremembo samoupravne organiziranosti Občine Rogašovci, ki bi ob pozitivnem izidu referenduma v občinski statut morala vnesti popravke. Takrat bi namreč tudi Sveti Jurij zastopal njihov svetnik. Izbirali so tudi najugodnejšega ponudnika za obnovo lokalne ceste Sv. Jurij-Fikšinci, Že na omenjenem izrednem zboru občanov so nekateri gradnjo tega cestnega odseka še letošnjo jesen povezovali z udeležbo na referendumu. V razpravi je župan Janko Halb zagotovil, da sc bo ne glede na referendum to kmalu zgodilo, saj seje s predstavniki Cestnega podjetja Murska Sobota Zaradi nijjnosti sprejetja dveh pomembnih zadev, pri katerih ne kaže odlašati, so se svetniki Občine Rogašovci zbrali na nedeljski izredni seji, ki se je je udeležil tudi župan Janko Halb. Najprej so obravnavali sklep o razpisu referenduma za ustanovitev samostojne krajevne skupnosti v naselju Sv. Jurij. Kot je povedal predsednik vaškega odbora Janez Recek, je dala pobudo skupina občanov, ki seje že več let zavzemala za samostojnost. S tem bi po njihovem lahko učinkoviteje reševali lastne probleme, pri čemer poudarjajo, da so finančno ena najmočnejših vasi. V tej zvezi so na izrednem zboru občanov naselja Sv. Jurij, kjer je sodelovalo 44 krajanov, izrazili trdno prepričanje, da bi lahko brez tveganja živeli od lastnih sredstev, S predvideno ustanovitvijo lastne krajevne skupnosti pa bi denar, zbran s krajevnim samoprispevkom, namenili zgolj za reševanje problemov v svoji vasi. Sodeč po zapisniku so se krajani Sv. Ju- Slovenske ulice od semaforja pri hotelu Zvezda do Ulice arhitekta Novaka. Nič manjšega pomena ni sklep o sofinanciranju zavarovanja nivojskega križanja železniške proge Ormož-Murska Sobota z lokalno cesto pri rakičanskem letališču. Na tem nezavarovanem železniškem prehodu se je zgodilo več hudih nesreč, v enem letu sta bili celo že dve smrtni žrtvi. Mestna občina Murska Sobota se je s Slovenskimi železnicami dogovorila za ustrezno zavarovanje tega železniškega prehoda. ki povzroča zaradi dvignjenega cestišča in večkratne megle voznikom tovornjakov velike preglavice. V ta namen Je ministrstvo za promet in zveze imenovalo posebno komisijo, ki je ugotovila dejansko stanje na prehodu in predlagala, da se železniški prehod zavaruje s svetlobnimi in zvočnimi napravami z daljinsko kontrolo in avtomatskimi polzapomicami. Predračunska vrednost celotne naložbe, ki jo bo izvedla Iskra sistemi, znaša dobrih 34,1 milijona tolarjev. pri čemer bi polovico potrebnega denarja morala zagotoviti Mestna občina Murska Sobota. Prav o slednjem so se kresala mnenja svetnikov, katerim se zdi omenjeni znesek previsok. Zato naj bi s njševati površin, namenjenih otroškim igriščem. Ludvik Sukič pa je dejal, da v dokumentu nikjer ni omenjeno zaprtje dela Slovenske ulice v središču mesta, čeprav se o tem že dolgo govori. V razpravo s« je vključil tudi župan Andrej Gerenčer, ki Je izrazil zadovoljstvo zaradi velikega odziva strokovnjakov ne le iz Murske Sobote, ampak tudi rojakov iz Ljubljane, ki želijo prispevati k hitrejšemu razvoju mesta. Avtobusna postaja se seli v nadaljevanju seje je bilo iz strokovnih krogov slišati, daje kot alternativna možnost predvidena preselitev avtobusne postaje v bližino železniške postaje, tržnice pa k zdajšnji Jeklotehni. Po njihovem zagotovilu naj bi glavni prometni tokovi v prihodnje potekali zunaj mesta, pri oblikovanju in urbanistični zasnovi pa bo potrebno ohraniti obstoječe dejavnosti in zazidavo, ki se mora vključiti v urbanistično in arhitektonsko celoto. Tako so med drugim za širitev oziroma zaokrožitev dejavnosti predvideni objekti pošte, banke, hotelov Zvezda in Diana, galerije in poslovno-stanovanjskih stavb ob rija, ki spadajo v KS Rogašovci. počutili prikrajšane za marsikaj, čeprav naj bi v preteklosti prispevali precej denarja za gradnjo Številnih objektov. med drugim za zdravstveni dom in otroški vrtec v Rogašovcih, sporen pa naj bi bil tudi kulturni dom pri Sv. Juriju, kjer je zdaj telovadnica. Ob takem razmišljanju nekaterih krajanov Sv. Jurija so na izredni seji Občinskega sveta Rogašovci izrazili marsikateri pomislek, čeprav jim v nobenem pri- načeloma dogovoril za znesek dobrih 62 milijonov tolarjev. Potekajo pa (udi dogovori s Pomgradom Nizkogradnje, ki naj bi pristal na znesek poč 60 milijonov SIT. Ker se na seji niso mogli dokončno dogovoriti za izvajalca, so svetniki sklenili, da dela za cesto Sv. Jurij - Fikšinci oddajo najugodnejšemu ponudniku glede na cene in plačilo, župana pa so pooblastili za podpis izvajalske pogodbe. Svetnik Herman Kisilak je med drugim ipredlagal ureditev tretjega pasu pri bencinski črpalki Petrola v Rogašovcih in postavitev tabel z oznakami Avstrije in Rogašovec na koncu Sotine proti Kuzmi, pretUagal pa je tudi postavitev večjega števila poštnih nabiralnikov. Za umiritev strasti ob precejšnjih gmotnih težavah, ki so posledica neporavnanega dolga ob najetju denarja za gradnjo slačilnic in klubskih prostorov, brez katerih ne bi bilo mogoče nadaljevati tekmovanje v 1. medobčinski nogometni ligi Mursl« Sobota - dolgujejo 50,000 avstrijskih šilingov z 10-odstoinimi obrestmi . bo NK Serdica dobil iz občinske blagajne 3(X) tisoč tolarjev. Enak znesek dotacije bo prejel tudi NK Goričanka. nadaljnja usoda ti r. sti.^'-totislfA ’ 241 invalide ^hi pločniki, zla- ‘■-fC Jt Doi -.jn pujLi. iix hi imeli N h zgradb. Predse- •Rudolf Hor-■ ^žot.i na vrsto nedo-** ' DFnfMoe«!!. * 1 , b.7’0/ ' prometnih tokovih, ki j 7 Avioceste gotovo Pom S^Ako SO bi-površine, ne bi sm«! 'o a ne bi smeli zrna- MILAN JERŠE 8 vestnik, 5. oktobra 19^ I i Kraj zdravega življenja Zdrava šola je projekt Svetovne zdravstvene organizacije, Evropskega sveta in Komisije evropske skupnosti, rodil pa se je leta 1986 v V. Britaniji. Takrat so namreč na pogovoru predstavnikov 27 dežel programom zdravstvene šole dodali piko na i, ko so rekli, da šola ni samo kraj zdravstvene vzgoje mladih, ampak je tudi sama lahko kraj zdravega načina življenja. Šola naj bi postala kraj zdravega načina življenja, saj v nji učenci prežive od osem do deset let. V evropsko mrežo zdravih šol se vključiijejo že šole Češke in Slovaške, Madžarske, Poljske, Belgije, Danske, Grčije in Irske, razvejeni mreži zdravih šol po Evropi pa se je pridružila tudi Slovenija. V tem projektu zelo uspešno sode- Srednja strojna in tekstilna šola M. Sobota uvrščena v republiški projekt opremljanja ene od učilnic za praktični pouk elektronike Alije (bo) Te dni so na Sieiiaif J tc UlFl »M JA« t**-™ Strojno in teMoa Solo M. Sobota prejeli tu^ kaj spodbudno novico, ča Jih je upiaTni odbof jpr^/ Ipje tudi Osnovna šola Veržej. Cilj zdrave šole je zdrav način življenja za vse učence, zato šola ponuja možnosti in vztraja pri zagotavljanju varnega socialnega in naravnega okolja. To pa je mogoče doseči: - s skrbjo za tako okolje za delo in učenje, ki krepi zdravje, to pa so primerni prostori, igrišča, zdrava šolska prehrana in ukrepi za varovanje zdravja, - spodbujanje zdravega načina življenja tudi v družini in skupnosti, - omogočiti vsem učencem, da uresničijo svoje želje in sposobnosti ter da se okrepi njihova samoocena, - postavitev jasnih ciljev za krepitev zdravja 7->č .^■ ■I Vesna Novak, učenka 7. razreda OŠ Veržej za vse, ki žive in delajo v šoli, torej tako za učence kot učitelje in druge. Naše letalo je pristalo v Budimpšti. Počakali smo na prtljago in jo zložili v kombi. Odpeljali smo se proti kampu zunaj mesta, kjer smo sc razporedili po sobah. V kampu so bili hidi Madžari, Nizozemci in Bolgari. Iz vsake države nas je bilo dvanajst in po eden iz vsake šole, ki sodeluje v evropskem projektu Zdrava šola. Vsi smo bili stari okrog dvanajst let. Našo skupino je vodila Maja Žuget ki je zelo prijetna ženska. Slovenci smo biti iz Nove Gorice, Pirana, Bistrice ob Sotli. Trebnjega, Ljubljane, Medvod, Radovljice, Slovenj Gradca, Raven, Maribora in Veržeja. Z mladimi iz drugih držav smo se sporazumevali v angleščini ali z rokami. Vsak dan smo imeli predavanja o zdravi prehrani, drogah, onesnaženem zraku in podobnih temah. Novo znanje smo uporabljali v različnih kvizih, ki so jih oiganiziraii voditelji tabora. Vedno se Je nekaj dogajalo, en večer smo se učili plesati madžarske ljudske plese, drugič spet bolgarske, madžarske in nizozemske pesmice. Tudi mi smo druge učili zapeti našo ljudsko pesem Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Tudi Budimpešto smo si ogledali pa VjSegrad ob reki \7Uvi in otok na Donavi, Bilo je čudovito. - negovanje dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci pa tudi navzven do doma in širše skupnosti, - da bi bila zdrava šola uspešnejša, si je treba tudi zunaj nje poiskati tiste službe in druge inštitucije, zdravstvene službe, društva, organizacije ter ljudi, kj so bili šoli v podporo. Skratka, v zdravi šoli bi učenci morali začutiti, da jim je v njej prijetno bivaii ter ustvarjati in delati. MH drugim vseeno? 14. tega meseca je potrebno oddati izjavo šole, da bo do 15. oktobra pripravljen prostor za montažo opreme - Kje vzeti 4 milijone tolarjev? Na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota izobražujejo mlade za 17 različnih poklicev, kar Je po eni strani spodbudna ugotovitev, saj marsikomu ni potrebno oditi na Šolanje v oddaljene kraje. Druga, manj ugodna stran pa je, da prevladujejo programi nižje zahtevnostne stopnje in da poskušajo nekateri to šolo predvsem nameniti za tako imenovane prilagojene programe (za učence, ki končajo »posebne« osnovne šole, oziroma za tiste, ki ne bi zmogli zahtevnejše ravni izobraževanja). Tako sta med 17 poklici na 5. zahtevnostni stopnji (4-letna šola) le konfekcijski tehnik in strojni tehnik. S takšno usmeritvijo pa se seveda ne kaže sprijazniti, in to najbrž ne bi smelo biti vseeno tudi širši skupnosti v Pomurju (občinskim svetom, podjetjem in obrtnikom). Letos se je omenjena šola že znašla pred težkim vprašanjem, kako zagotoviti sredstva za zgraditev prizidka za namestitev avl o steze oziroma opreme za praktični pouk mehanikov vozil rajo v ta namen spet najti sredstva za preureditev prostorov. Učitelji so pripravljeni sami postoriti nekatera preureditvena dela in inštalirati opremo, klub vsemu pa potrebujejo okrog 4 milijone tolarjev (za ustrezno elektroinštalacijo, klimatsko napravo idr.). Ob tem da so se že dokazali pri dograditvi prizidka, je res nujno, da bi jih širša skup- jekta Preobrazba sasteriu i J pokhcnegsTn , izobraževanja v SlpveM’ 1 uvrstil v ožji (koneniU,^ J bor slovenskih šoUki s | bodo v ok«ru preF^* Phare vključile v tt jekt. nji, ki ga sedaj stopnji le ob delu (v 4. let Za vse, ki bodo prispeval v kot 100.000 tolarjev, so pw vljeni izvesti brezplačne w tečaje računalništva Word) in tečaje z drugih stf vnih področij, za katere je» verificirana. Najbrž bodo kje rekli, c«<>» ________________ finanenj skrbeti za srednje šole, arnP da je to dolžnost države. Tr,Ha Hrzava bO v t občine niso dolžne celo res. Toda država -primeru poskrbela le :j« centre, drugod, tudi v Po ve^J’ J 1 in voznih sredstev. Gre za najsodobnejšo računalniško podprto stezo za diagnostiko podvozij osebnih vozil v vrednosti okrog 200,000 nemških mark. Še nekoliko višji pa je bil predračun za prizidek -19 milijonov tolarjev^ Ravnatelj šole LUDVIK SUKIČ se je obrnil s prošnjo za sofinanciranje a a <1 I- 'l Ortopedske pripomočke lahko predpisujejo le določeni zdravniki Za zmanjšanje izdatkov zdravstvene zavarovalnice II Franc Košir, generalni direktor zdravstvene zavarovalnice, je v začetku septembra javnosti sporočil, da je imel Zavod za zdravstveno zavarovanje v prvem polletju nekaj manj kot 5,2 milijarde tolarjev izgube, konec leta pa bi ta znašala po napovedih že približno 12 milijard. Ob tem je za nekatere časopise tudi razgrnil paleto načrtovanih ukrepov, s katerimi bi omejili izdatke zdravstene zavarovalnice, ki so v prvem polletju narasli bolj, kot so načrtovali in je sprejemljivo. Poraba zdravil je porasta za 23 odstotkov, ortopedskih pripomočkov 46 ter nadomestil bolniških dopustov za 32 c^stotkov. Omejitve pri predpisovanju ortopedskih pripomočkov pa že veljajo od prvega oktobra dalje. Za nakup ortopedskih pripomočkov so pripravili nove obrazce, upravni odbor zavoda pa je že določil tudi pooblaščene zdravnike, ki jih bodo lahko predpisovali. Zakaj ravno tak ukrep, ki je večini zdravnikom odvzel pravico predpisovati ortopedske pripomočke na račun zdravstvene zavarovalnice? Na tem področju Je namreč zdravstvena zavarovalnica odkrila že veliko goljufij in kršitev, saj je vendar v ozadju trgovina, ki je večinoma v lasti zasebnikov. Predvidene spremembe so pravno predvideli že v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Začasni sklep o imenovanju pooblaščenih zdravnikov za predpisovanje tehničnih pripomočkov torej določa, da lahko osebni zdravnik na račun zdravstvene zavarovalnice svojemu bolniku predpisuje samo pripomočke, ki jih potrebuje za zdravljenje na domu in kadar ti niso že upoštevani pri izdatku zdravstvenega in drugega zavoda ali zasebnega delavca v zdravstvu, Ti pripomočki, ki Jih od prvega oktobra lahko predpiše osebni zdravnik, so predloge, hlačne predloge, vata (va-tiranci, zloženci), brizge, injekcijske igle, gaza, povoji in alkohol. Vse to lahko predpiše tudi zdravnik specialist, kije od osebnega zdravnika dobil pooblastilo za zdravljenje. Stimulatorje za inkontinenco lahko predpisujejo v breme zdravstvene zavarovalnice specialisti urologi, ginekologi in pediatri, ki zdravijo zavarovanca in kj delajo v bolnišnicah, klinikah in inštitutih. Vse vrste očal ter trde, poltrde in mehke leče lahko predpisujejo v breme Zavoda vsi specialisti okulisti, ki so zaposlenih v javnem zdravstvu ali zasebniki, ki imajo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje sklenjeno pogodbo za opravljanje zdravstvenih storitev. Druge očesne pripomočke, povečevalna stekla oziroma lupe, prizmatična stekla, terapevtske prizme, bele palice, ultrazvočne palice, kasetofone, Brailove pisalne stroje in očesne proteze pa lahko predpisujejo smo pooblaščeni zdravniki. V murskosoboški bolnišnici sta to dr. Alenka Trček in dr. Marija Rudolf - Vukan. Za predpisovanje slušnih aparatov je v murskosoboški bolnišnici odgovorna dr. Breda Breznik - Farkaš, za predpisovanje koncentratorjev kisika, aparatov za vzdrževanje stalnega pritiska v dihalnih poteh in virov kisika je pooblaščena republiška komisija, ki ima sedež na Inštitutu Golnik. Pripomočke, potrebne za zdra vljenje sladkorne bolezni, in sicer diagnostične trakove za določanje glukoze, prožilne naprave, lancete, mehanske injekcije za zdravljenje sladkorne bolezni, aparate za določanje glukoze v krvi, sanitarni material za zdravljenje sladkorne bolezni na domu lahko predpisujejo v breme zdravstvene zavarovalnice zdravniki, ki delajo v diabetoloških dispanzerjih ali diabetološki ambulanti bolnišnic in klinik. Najzahtevnejše pripomočke, pri katerih je potreben njihov preskus in prilagoditev ter sodelovanje tima strokovnjakov, lahko zavarovanim osebam predpisujejo le zdravniki Inštituta RS za rehabilitacijo. Ti pripomočki pa so vse vrste protez za spodnji ud, vse vrste protez za zgornji ud in vozički, in sicer kombinirani, terenski, na motorni, električni pogon ter individualno prilagojeni voziček. Individualno prilagojeni posebni prenosni sedeži brez podvozja ali z njim, prilagojen otroški tricikel, otroze, pri katerih je potrebna individualna prilagoditev, stimulatorji za živčno mišično stimulacijo ter elektrode, priključki za stimulator in navleke za pritrditev elekrod stimulatorja, stolčki z dodatki, negovalna postelja, dvigalo za kopalnico, sobno dvigalo in aparat za nadomestno sporazumevanje. Vse kar ni posebej navedeno, lahko začasno še naprej predpisujejo ustrezni specialisti, ki delajo v bolnišnicah, klinikah in na inštitutih. Spremembe pa so predvidene tudi pri tem. MH 4 H 11 Dokaj sodobno urejen prizidek z avtostezo (računalniško podprto delavnico za diagnostiko dijak'’'^ _ ‘1'1 ■ru_j_ !• * J* _i__ ± J _ i iv________________________1. A 1 ic n ACADU* ■ L^un.dj dVUUUIIU UlCJCIl piL^iJUCfk £ dTLU3IC£iU 1,1 MVUlKIIHiaikU pVUpi (V UCtIATHIVV £« UM^nv*'**'*’ » vozU), Bodo uspeli zagotoviti tudi denar za najsodobnejšo opremo učilnice za praktično usposa If*' na področju elektronike? na vse občinske svete ter podjetja in podjetnike v Pomurju. Zal je bil odziv preskromen. Izdatno jih je podprla ie Mestna občina M. Sobota, hvalevredni pa so bili še prispevki občin Moravske Toplice. Radenci in Gornji Petrovci. Večina drugih občin niti ni odgovorila na prošnjo, kaj šele da bi nakazala kakšen znesek. Izkazala pa so se še nekatera podjetja, Zavarovalnica Triglav, Pomurska banka ter obrtniki oziroma zasebni podjetniki (skoraj vsi iz M. Sobote), ki so prispevali od 5.000 do 300.000 tolarjev. Tako je bil skupen znesek dotacij blizu 6 milijonov tolarjev, preostali del pa je (p)ostal finančno breme šole. Tako so v ta namen zagotovili okrog 4 milijone tolarjev lastnih sredstev. Kljub vsemu kaže, da bodo prizidek z novo opremo lahko predali namenu do konca tega meseca. In tako bodo ostali med tistimi 10 srednjimi šolami v Sloveniji, v katerih Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije ne bo ukinilo programa za izobraževanje avtomehanikov (zaradi racionalizacije). Poleg tega bodo lahko učenci dosegli raven znanja, ki je v razviti Evropi nekaj običajnega. Medtem pa so dobili še dopis ministrstva za šolstvo, da sojih uvrstili tudi v letošnji projekt opremljanja učilnic za izvajanje praktičnega usposabljanja s področja elektronike, vendar mo- nost v Pomurju podprla vsaj pri tej naložbi, saj bi bila odklonitev laboratorijske opreme neodpustljiva napaka. S tem bi se namreč odpovedali tudi novemu programu za i2obrazevanj*e elektrikarjev elektronikov (tehnikov) na 5. zahtevnostni stop- Le kri nadomesti kri' in nikoli ne bo drug^, Na srečanju krvodajalcev mesta Murska !š*b*^* !__t- nj.i_in priznanja in plakete Rdečega križa za petdeset' tn pf' darovano kri, Šestdesetkratniki, ki so v svojem življenje za trideset litrov krvi, so Franc Gomboši, Drago Sva^’ Zorjan, Evgen Želodec, Karel Albert, Karet 1.^* j Jerebic, Branko Povoden, Andrej Šijanec in Njim in vsem krvodajalcem je veljala zahvala za “ kajti Še vedno je tako, da samo kri lahko haddm * Bojan Korošec, poslanec državnega zbora in Ib . ruk srkanja, je povedal, da krvodajalstvo pri • jutri mora sloneti na zlatih temeljnih načelih soli»* stovo(jaosti, anonimnosti in brezplačnosti, za kar . .jj t-razumeh dr. Eriko Kavaš, predstojnico transfuri' delka soboške bolnišnice, družba mora dati 1»^ Zaradi odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi J® ogrožena delavčeva zaposlitev, opažajo pa tudi- , bfvli podjetja ovirajo prihod tisttm krvodajalcem z ^,-1. skupinami, ki jih morajo pogosto klicati na dajalstvo mora biti družbeno široko podprto in r priznati mu je treba humani značaj, krvodajalc® tudi z drugimi družbenimi ukrepi. Za bolnike, murskosoboški bolnici, mora letno kn darovati v na' cev, dr, Erika Kavaš jim je izrekla zahvalo, sah _ tudi organizatoiju krvodajalstva Rdečemu križa. t- pa naj bi torej dvsem kadre za ma ■ jeteS poklice. Ali nam J® e res vseeno? Ah otroci»navadni« a® pa .,.? JOŽE^' [RaJ [ i ygstnik, 5. oktnhra 1995 9 J ■n I I kmetijska panorama Siliranje koruznega zrnja Ta način konzervi rauja koruznega zntja ali koruznega storža seje pri feZ?“*^ovosti , ne odkupuje, če se neustreznost ugotovi po ^'^PravT'^’ ** takšna pšenica plača po 18 tolaijev za kilogram, Kn skfrp določa, da je pogoj za ustreznost vsebnost suro- Vih kH- , ‘“,501 □ P^ tudi hektolitrska teža. Izhodiščna cena težo G P’ Icilogram velja torej za pšenico s hektolitrsko ''Ijdi i 11,5 odstotka surovih beljakovin (ob 13-odstotni ^ktoiii^^^^^tttni vsebnosti primesi) za vsako odstopanje od t ttiiža p ■ ” vsebnosti beljakovin pa se ustrezno poviša ali ''sebnosti beljakovin nad 11,5 odstotka ali manj se za odstotka izhodiščna cena zviša ali zniža za 0,7 _ Dft DrictAnanhi nd h a Vt ni i tre L A tATP: 7A Vff US SC ZH ^ko ''Sakog d' odstopanju od hektolitrske teže 76 kg pa se za lio oduntka cena zviša ali zniža za 0,05 odstotka. S tem Pte; ' ■ - ^loikdv j'*'' pšenice, ki vsebuje manj kot 10 od- o bolje plačana tudi pšenica slabše kakovosti, še na- ^i^tovih beljakovin, 18 tolarjev za kilogram. L. KOVAČ 9!s 0« JE 'Ml CT/JA G-U-OTDjA- UEjCodK« toLJSA o Suha snov Suha snov je faktor, ki v večini primerov vpliva na kakovost silaže. Suha snov je odvisna od SS-krme, ki jo siliramo, in od sprememb v SS med fermentacijo silaže, Sušina silaže je ponavadi nekoliko nižja od sušine krme, saj prihaja med fermentacijo do izgub SS (sladkor* razpade do CO2 in H20). Na viši' no, izgubo in spremembe v sestavi krme med fermentacijo pa odločilno vpliva SS -krme, ki jo siliramo. Na srečo imamo ravno pravo SS pri siliranju koruze - cele rastline, saj ima, ko siliramo koruzo v trdi voščeni zrelosti, približno 30 % SS. Ni pa tako idealno, ko siliramo travo, ki ima ob košnji le približno 16-18 % SS, ali ko siliramo koruzno zrnje ali koruzni storž, ki ima 55-70 % SS. Kislost silaže Merilo stabilnosti silaže je kislost, izražena s pH-Jem. Ko krma v silosu doseže pH, pri katerem razvoj škodljivih klastridijev ni več mogoč, pravimo, daje silaža stabilna, stabilnost le-te pa ni odvisna samo od pH-ja, temveč tudi od sušine. Značibie pH-vrednosti v sila-žah iz različnega materiala po suhi snovi { VZ, A. Pen) Največjo kislost z najmanjšo izgubo hranilnih snovi dosežejo mlečnokisl inske bakterije z mlečno kislino. Mlečna kislina je v silažah najbolj zaželjena, saj je značilna za ugodno fermentacijo silaže. Na vsebnost mlečne kisline vpliva več faktorjev: pravilen potek fermentacije, suha snov, hrana za bakterije (lahkotopni ogljikovi hidrati) in anaerobne razmere ... Običajno vsebuje silaža od 20 do 80 % SS, Ustrezno suha koruzna silaža vsebuje približno 40 g/kg SS mlečne kisline, vlažnejša nekoliko več, suha pa:manj. Pri silaži na osnovi mlečne kisline moramo biti previdni. Nizka vsebnost mlečne kisline ne pomeni, da je silaža slaba, pomembno je, da je pH dovolj nizek in daje razmerje med kislinami ugodno, to pa je, da vsebnost ocetne kisline ni previsoka. Kaj si želimo pri kakovostnem siliranem koruznem zrnju? Kakovost siliranega koruznega zrnja ugotovimo po hranilni vrednosti in obstojnosti. Obstojnost silaže pa je odvisna od puferske zmogljivosti, sušine, kislosti (pH) in okuženosti z glivicami, Puferska zmogljivost z višjo pufersko zmogljivostjo si zagotovimo boljšo obstojnost silaže, ki jo krmimo. To pa lahko dosežemo z višjim % kislin v silaži ter različnimi dodatki, kot so mlada trava, oljna ogrščica, detelja ter urea v 0,5 % koncentraciji. Koruzno zrnje daje veliko energije, ima malo beljakovin, zaradi suhe snovi je puferska zmogljivost zelo nizka. Iz prakse vemo, da se ta vrsta silaže rada greje in potem plesnivi. V Pomurju kmetje v večini primerov koruzo krmijo kot silažo, zato nam ni vseeno, kakšna bo kakovost te krme po hranilni snovi, kislinah in obstojnosti - poznejša fermentacija. Na zivinorejsko-vete-rinarskem zavodu smo se odločili, da izvedemo preskuse z različnimi dodatki. To raziskovalno nalogo smo izvedli v kemijskem laboratoriju na ŽVZ-ju Murska Sobota, ravno tako kemijske analize in obdelavo podatkov. Nosilca naloge sta bila Adolf Pen, dipl. inž. kem, in Jože Puhan, dipl. inž. kmet. Najboljše rezultate po kislinah oziroma po Fligovem ključu smo dobili pri vzorcih, kjer smo dodali mlečnoki-slinske balfterije, nato sledi dodatek listnatega ohrovta (5 in 10 %) in uree v 0,5 % koncentraciji, urea pri 1 % koncentraciji se ni obnesla, ker je povišan % amoniaka škodljivo deloval na mikroorganizme. Sklepna misel: Pri siliranju koruznega zrnja priporočamo silirne dodatke čistih kultur mlečnokislinskih bakterij. S tem dosežemo pravilen potek fermentacije in najmanjše izgube. Za večjo obstojnost siliranega koruznega zrnja ali storža priporočamo manjšo suho snov, to pa dosežemo z dodajanjem zelene mase minimalno 5-10 %, tako daje suha snov silirne mase 55-65 %. Kmetijska svetovalna služba Jože Puhan, dipl, inž. kmet. Racionalna obdelava tal Opuščanje konvencionalne obdelave tal Za intenzivne do’ nedavnega priporočane tehnologije pridelovanja poljščin, katerih poglavitni cilj je velik pridelek, je značilno, da je taka pridelava draga. Porabi se namreč veliko energije ter strojnih in delovnih ur, zlasti za obdelavo tal. Tako zasnovana pridelava je za pridelovalce kratkoročno donosna, če je subvencionirana. Ker je v tržnem gospodarstvu tega denaija malo in dolgoročno ne gre računati nanj, je treba preiti (kjer je to smiselno in mogoče) na manj intenzivne - cenejše načine obdelave tal. kot so to storili že marsikje. Niso pa veliki stroški z obdelavo tal edini razlog za opuščanje klasične obdelave. Tradicionalno poljedelsko znanje, na katerem temelji takšna obdelava, ne upošteva tal kot naravne tvorbe določenega ekosistema. Obdelava tal zato temelji na stalnem oranju. Z njim se namreč kar najbolj zadosti zahtevi tradicionalnega modela obdelave tal, to je pripraviti razmere za uspešno rast ene rastEnske vrste, vse druge, ki so naravne tekmice posevku za rastni prostor, hranila in vodo, pa zatreti. Oranju so namenili še druge naloge: rahljanje tal z namenom, da postanejo po ustrezni dopolnilni obdelavi primerna podlaga za setev, kalitev ter vznik posevka, zadelava žetvenih ostankov, hlevskega gnoja in mineralnih gnojil, ki naj nadomestijo odvzeta rastlinska hranila ter oksidirano organsko snov in po žetvi »higienizirajo« stmišče, da bi nevtralizirali nekatere rastlinske bolezni, škodljivce in plevele, Z oranjem pa se pospeši oksidacija nakopičene organske snovi v tleh, ki bi se sicer spremenila v humus, zato se zmanjšuje delež Ic-tega v tleh. Zaradi oranja in posledično rahljanja tal se tudi zmanjša nosilnost tal; ta postane precej manjša od tiste, ki je potrebna za uporabo strojev. Zato se v določenih primerih tla izjemno zbijejo pri kasnejših opravilih, povezanih z agrotehničnimi ukrepi. Oranje povzroča tudi plazino, tj. zelo zbito plast tal med omico in mrtvico, ki ovira ali celo prepreči potrebno kroženje biogenih snovi, vode in zraka v tleh. Način obdelave tal, ki zajema oranje, je zdaj povezan s pogostnimi posegi v tla in številnimi prehodi agregatov za obdelavo tal, zmanjšuje število vrst in mikroorganizmov v tleh ter posledično slabi biološko aktivnost in rodovitnost tal. Mnogokrat ostanejo tla po spravilu pridelkov »gola« in nezaščitena pred evaporacijo ter vodno erozijo. V spomladanskih mesecih se zaradi tega izčrpava prek jeseni in zime nakopičena voda v tleh, ob spomladanskih nevihtah pa deževne kaplje rušijo strukturne agregate na površini tal, zato se tla debelo zaskorijo. Posledica tega je, da se zmanjšata zračenje tal in infdtra-cijska sposobnost tal za vodo. Meteorna voda zastaja na površini in pri zemljiščih v nagibu odteka ter ustvarja kanale, ki povečajo hitrost vodi in s tem njeno erozijsko delovanje. Z odplavljanjem se izgublja najbolj rodovitna plast tal in kontaminira vodotoke z agrokemičnimi pripravki (ostanki pesticidov in z gnojili). m^des Vovonlfa it®' ASlfit IZVED&i - VAŠA TOPLINA DOMA, RADOSTllVUENJA tderoa: (O<2) 723 010 723 215 telefaks: (0«2) 723 010 IZl)Li.AVA - MOM AZz\ - PRODAJA c i H*’ (Al To TMU co Jt ptifcELEt .SLABfi Ali /fArtPlMJ Opredelitev pojmov glede načina obdelave tal v tehnologiji pridelovanja poljščin je obdelava tal usklajena s posameznimi agrotehničnimi fazami pridelave. V tej zvezi jo delimo, če gre za tradicionalni model obdelave tal, na temeljno in dopolnilno. Temeljna obdelava se ujema s prvo agrotehnično fazo pridelovanja poljščin, tj, priprava substrata, ki naj omogoči dober razvoj in rast kultivarjev. Dopolnilna obdelava dopolni temeljno s kakovostno pripravo substrata za setev ter za dober in izenačen vznik kultivarjev. Način obdelave je pojem, ki opredeli vrsto dela, ki ga opravimo s posameznim orodjem, strojem ali agregatom za obdelavo tal. Tako sodijo k temeljni obdelavi tal oranje, globinsko rahljanje, rigolanje, k dopolnilni pa brananje, ravnanje, valjanje, osipavanje. Poleg omenjenih načinov obdelave tal so še drugi, ki jih je mogoče uvrstiti v eno ali drugo skupino ali pa povezujejo delovanje obeh skupin naprav za obdelavo tal, kot npr. prekopalnik. Posamezni načini obdelave tal - izjema je združeni (integrirani) način obdelave - so samostojni posegi v tla v sklopu tehnološkega procesa pridelovanja posameznih poljščin, v kontekstu agrotehničnih ukrepov pa so povezana celota - sistem obdelave. O sistemu obdelave tal torej govorimo, kadar jo obravnavamo v okviru sklenjene poljedelske pridelave - v kolobaiju, to pomeni, da se ga udejani v več klimatskih obdobjih, zato so podnebne razmere na določenem območju pomembne za izbiro sistema obdelave tal, V naših ekoloških razmerah so se uveljavili trije sistemi obdelave tal: za ozimne posevke, za jarine in za strniščne posevke. Vsak od omenjenih sistemov obdelave tal pa ima več različic glede tehnologije obdelave tal. V vse omenjene sisteme obdelave tal je praviloma zajeta faza oranja, navadno v dveh intervalih - poletno plitvo in jesensko (zimsko) globoko oranje. Razen pri sistemu obdelave za ozimne posevke je primarni namen oranja kopičenje in ekonomiziranje porabe vode. Pri oziminah, ki so v fazi mikrotermične periode v pribitku vode, pa je poglavitni namen oranja in dopolnilne obdelave tal, pripraviti primeren substrat za setev do optimalnega agrotehničnega roka, ki omogoča dober vznik in razvoj posevka ter razmere za hitrejše zorenje tal - intenziviranje mikrobioloških procesov v tleh. Sistem obdelave tal, pri katerem ostane po obdelavi in setvi več kot 30 odstotkov obdelane površine pokrite z rastlinskimi ostanki prejšnje poljščine, imenujemo konzervacijski. Tega sestavljajo štirje nedvoumno prepoznavni podsistemi ter različne kombinacije med njimi, Ker je konzervacijski sistem obdelave tal ameriškega izbora, so se v Evropi udomačila tudi ameriška imena za zadevno obdelavo tal, to so: - no till, setev v neobdelana tla. ob spravilu predhodne poljščine in »novo« selitvijo ni posegov v tla, sejemo v 1 do 3 cm široke vrste; - strip till, setev v pasove obdelana tla, tudi v tem primeru se ne posega v tla po spravilu prejšnje poljščine, hkrati z »novo« setvijo se tla po pasovih plitvo obdela - za vsako setveno cev posebej; - muleh till, setev v plitvo in na široko obdelana tla, v presledkih med vegetacijama ostanejo tla intaktna, neposredno pred »novo« setvijo pa se jih obdela; “ ridge till, setev koruze, soje ipd. na trajno oblikovane grebene, obdelava tal zajema le morebitne posege zaradi popravil grebenov. Razen v zadnjem omenjenem konzervacijskem podsistemu obdelave tal se varuje poljščine pred pleveli, boleznimi in škodljivci s pesticidi. Pri vzgoji posevkov na grebenih se prostor med grebeni tudi okoplje in tako prepreči rast plevelov. (Nadaljevanje prihodnjič) 10 vestnik, 5, oktobrs novice iz kulture Komomi Radenci v Radencih je bil od petka, 29. septembra, do nedelje, 1. oktobra, 33, festival komorne glasbe XX, stoletja. Tradicionalna značilnost festivala: eden naj starejših tovrstnih v Sloveniji in povezovalec glasbene kulture srednje Evrope. Letošnja značilnost je bil Slavko Osterc, katerega dela so bila na programu vsak festivalski dan. V soboto so bili glasbeniki na ekskurziji v njegovem rojstnem kraju Veržeju, (šsm) Hišni mladi up Novica bi pravzaprav sodila v rubriko »redakcijske novice«. Vestnikova hiša ima v zadnjih mesecih novega poklicnega fotografa mladega Jurija Zaunekerja, ki nadomešča Natašo Juhnov, ki je na porodniškem dopustu. Nataša je imela pred leti odmevno razstavo v zagrebškem kulturnem centru. Jure pa je na letošnjem tekmovanju za slovensko fotografijo leta odnesel tri nagrade, za reportažo, za portret in nagrado v kategoriji »mladi up«. Jurij Zauneker (1972) je doma v Soboti, izvira iz fotografske družine, obiskoval je srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, svet je začel poklicno snemati s filmsko kamero, s fotografiranjem pa se ubada, odkar je pri Vestniku, (šsm) Grube in Dekleva v grajski dvorani v ponedeljek, 2. oktobra, sta v soboški grajski dvorani nastopila »pianist s čutom za monumentalni klavirski zvok« Milan Dekleva in »eden najboljših violinistov na svetu« Michael Grube (navedki iz napovednika), (šsm) Oko besede bo prišlo nad Prekmurje in Porabje v Prekmurju in Porabju bo od 19. do 22. oktobra pisateljsko srečanje, ki ne bo niti, kot pravijo organizatorji, klasični simpozij niti literarno tekmovanje. Naziv srečanja je Oko besede, in če bi izhajali iz njega, bi lahko rekli, da Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc in Mestna občina Murska Sobota pripravljata nekakšno literarno turnejo, levstiko-vsko popotovanje po Prekrilurju in Porabju, kot poskus, da se skozi oko pisateljev in besednih ustvarjalcev nagovorijo njihove besede. Literati bodo med kroženjem po mursko-rabski pokrajini poslušali predavanja o krajevnih zgodovinah in umetnostih, ogledovali si bodo umetnostnozgodovinske spomenike, obiskali bodo nekatere srednje šole, javno bodo nastopili tudi pred nešolskim avditorijem, naposled pa bodo svoje vtise zapisali. Zapisi bodo izšli ob slovenskem kulturnem prazniku. Organizatorji v tej zvezi napovedujejo »svojevrstno duhovno monografijo Murske Sobote in tudi Prekmurja«. (šsm) oko besede " Mele Na nedavni seji krajevnega odbora vaške skupnosti Mele je bi! za javnost podan naslednji sklep: »Obveščamo vse prebivalce na tej oz. na oni strani Mure, da se ime naše vasi pravilno izgovarja z ostrivcem na zadnjem E in da ne pridejo v obzir nobene izgovorjave, ki se nanašajo na narečni izraz za moko; mela - v rodilniku ednine sledi potem, koga ali česa ni, mele; kar je popolnoma neustrezno in neuporabno. Prebivalci so torej Melanjčari in ne Melasi in podobno, kot se rado uporablja naokrog. V upoštevanje naslednjega sporočila za javnost se vam že v naprej zahvaljujemo. Krajevni vaški od- bor MELE.« sam kulturna obzorja Shakespeaijev ples na sodih Temna grajska dvorana, kamor je vodila domiselno konfigurirana »ognjena pot«, je bila v petek, 22. septembra, poligon premierne postavitve novega plesnega perfonnansa v koreografiji priznanega plesalca in soboškega rojaka Matjaža Fariča. Farič se v svoji novi postavitvi znova suvereno spopada z velikimi temami sodobnega plesa, tokrat s samim Shakespearjem, točneje z eno najbolj znanih ljubezenskih tragedij - Romeom in 1 ulij o. Tako je avtor realiziral že drugo temo svoje trilogije »velikih baletnih zgodb«. Gre za cikel, ki ga je uvedel z Labodjim jezerom, nadaljeval s pričujočo postavitvijo in ga bo sklenil predvidoma do leta 1997 s predstavo Posvetitev pomladi na glasbo Igorja Stravinskega. Farič se je lotil plesnega branja Shakespearja skozi optiko mita, kjer se dramska mojstrovina izriše kot nepomirljivi dualizem ljubezni in sovraštva, strasti in želje, ter tako odpira poligon za plesno iskanje novih in aktualiziranih razsežnosti te velike zgodbe. Tako razumljena in postavljena Romeo in Julija, ki svojo dramo odplešeta na zanimivem in reduciranem odrskem prostoru, na kovinski pisti - nikjer ni več sledi znanega Shakespear-jevega balkona kije dobesedno obkrožena z očmi radovednežev, gledalcev, in velikimi scenskimi ris arijami karikiranih vojščakov, ponujata kopico novih interpretacij. Osnovni in poleg stiliziranih mask edini odrski in scenografski material so kovinski sodi rdeče barve. Tako se celotna predstava odgiblje v igri ter interakciji teles in sodov, ki jih Farič z odkrito ironijo in duhovitostjo giblje po tej plesni reviji strasti in moči, kjer ni manjkalo niti pravih srčnih plesnih bojev, ki so bili še najbolj podobni ragbiju. Sodi kot središčni pro- nacijo nad moderno tehnlzirano močjo in opojem. Namreč, v sodih je spravljeno tako gorivo kot vino in konec koncev tudi jedrski odpadki. Že stari so dobro poznali ritualno funkcijo plesa, kjer ritmično repetiranje enostavnega glasbenega vzorca in medklici plesalcev ustvarjajo ekstatično igro, ki sprošča nepotnorljivo telesno napetost in rojeva občutek kolek-tivitete, za opazovalca in poslušalca pa ustvarja enkraten estetski doživljaj. Ob koncu romantičnega 19. stoletja pa je Nietzsche to zahtevo po plesni spretnosti prenesel čelo na boga, tja torej, kamor je Farič postavil začetek svoje trilogije. Predstava kot celota je tako razsekana na številne plesne slike, kijih ločujejo skrajno poenostavljeni. storski in plesni problem so torej avtorju neka ključna metafora za sodobno razumevanje mita, kjer jih lahko beremo tudi kot fasci- Plesna izpeljava predstave, ki že deklarativno zajame za svoje izrazno sredstvo gib, »trd, oster, neizprosen in nevaren gib za_sf J J ViZjpi iJJ , vraštvo« ter »krožne linije, zta« viajifv'' IVI iuJ • □ - gib za ljubezen«, je ostala neKJ na nevarni liniji prazne repeticij naučenih gibalnih elementov i na pragu novega, ekstaticneg plesnega branja te velike ShaK« [. spearjeve tragedije. pokazati Predstava je znova.poKi^^ , nesporno plesno supetiuff* । Fariča kot plesalca, ki je s sv J držo v izvedbo vnesel nemalo elegance in energije. Plesni performans Romeo m nesni periounai« .. Julija je še eden od prispevkov sodobnemu ple^n_ dogajanju in še eden od mo videnj te nesporno mogocn gedije, ki v očeh modetneg žc dublva mitske ra» veka že dobiva kako prevesti brez preosj poetsko mojstrovino v tra- jezik pl*' ba. gUM. Pohvaliti pa je treba a’ ivtotje''® 1 J voljo organizatork odločitev in iniembni da so ta vsekakor poi cdples^ hiperozvočeni in nenehno reproducirani glasbeni vložki, pod katerimi je slišati tudi razbijanje stekla in grmenje topov. sni dogodek premierno prav v Murski Soboti. Dušan Šaroff knjiga o svetnikih in zavetnikih Za vsak dan v letu a o nobenem Slovencu Prepričan sem tudi, da imajo vse Marije, vsi Janeži itd. v svojem značaju in »postavi« nekaj skupnega. Janezi in Ivani sl niso povsem podobni. Nekatera imena so povezana s skupino ljudi, ki so radi v družbi zgovorni in veseli, ne bi pa mogli trditi, da so neresni. r delovali ali so kakrkoli z njimi. Kako sem se razveselil, ko sem ob takem prepričanju prebral v knjigi Svetniki in godovni zavetniki, ki jo je pred kratkim izdala Mladinska knjiga, naslednje: Ime je ikona osebe. Ime zahteva spoštovanje v znamenju dostojanstva tistega, ki ga nosi. Prejeto ime Je ime večnosti. Ali se tega zavedamo ali ne, tako Je, če hočemo ali ne. Verni ljudje dobivajo imena po svojih zavetnikih, navadno so to svetniki. Sveti pa niso le tisti, ki jih je Cerkev uradno razglasila za blažene. Le-teh je veliko več Umetnostne monografije Glede knjižnih del s področja likovne umetnosti smo Slovenci zaradi majhnosti našega trga večinoma obsojeni na poljudnejše, najširšemu krogu bralcev namenjene izdaje. Da znajo biti tudi takšna dela simpatična, dokazuje nova prevodna zbirka Umetnostne monografije, ki sojo začeli izdajati pri založbi Mladinska knjiga. Gre za zbirko, ki izvirno izhaja pri angleški založbi Parragon in ki v besedi in sliki predstavlja največje in še vedno »žive« mojstre evropskega slikarstva. Vsakemu od mojsirovje posvečen eden od 20 x 20 centimetrov velikih, v trde platnice vezanih zvezkov obsega 79 strani, v katerem je umetnik predstavljen s kratkim orisom življenja in dela, ki mu sledi 50 s komentarji pospremljenih barvnih reprodukcij slikarjevih najpomembnejših del. V prvem, v začetku jeseni predstavljenem paketu zbirke naletimo na šest znanih imen iz zgodovine umetnosti. To so; Rembrandt van Rij n, Joseph Turner, Paul Cezanne, Claude Monet. Vincent van Gogh in Gustav Klimt. V drugem paketu, ki naj bi izšel naslednjo pomlad, jim bo sledilo še šest znamenitih ustvarjalcev, ki jim bo založba dodala še tri zvezke o slovenskih slikarjih (to bodo Fortunat Bergant, Ivana Kobilica in eden naših iiupresionistov), kaj se bo z zbirko dogajalo v prihodnje, pa je v rokah kupcev. Če se bodo ti naklonjeno odzvali, bodo izhajali novi in novi zvezki (tudi o domačih mojstrih), če ne, pa se bo krog pač sklenil z drugim paketom. Glede na to, da tovrstnih del. ki so dovolj kakovosten uvod v umevanje likovne umetnosti, v našem jeziku kronično primanjkuje in ker se zvezki iz zbirke Umetnostne monografije prodajajo po dostopni, za naše knjigotrške razmere skoraj neverjetni ceni 2100 SIT, je upati, da se bo zbirka prijela in v svet umetnosti popeljala prenekaterega novega ljubitelja, D. Štefanec kot uradno priznanih oziroma imenovanih. Njihova imena najdemo v koledarjih, ki so v različnih deželah lahko različni. Navadno imena svetnikov v koledarju niso vpisana na dan njihovega rojstva, ampak na dan njihove smrti, tj. »na dan, ko so se rodili za nebesa«. V omenjeni knjigi, ki je prevod iz nemščine, včasih ne najdemo svetnika na dan, ko smo ga navajeni prebrati v naših koledarjih, Je pač navada v drugih deželah le nekoliko različna od naših v Sloveniji, Moramo pa pohvaliti originalni uvod k slovenski izdaji, ki.ga je napisal prof. dr. Anton Štrukelj, ker je v besedilo vnesenih veliko pripomb, ki se nanašajo na naše slovenske običaje. V uvodnem delu knjige so opisane nekatere podrobnosti cerkvenega leta z najpomembnejšima praznikoma, in to sta božič, ki je vezan na datum, in velika noč, ki je premakljiv praznik (brez navedbe, da je vedno prvo nedeljo po spomladanski polni ludi, in brez pojasnila, zakaj je tako). V najobsežnejšem skoraj 700 strani obsegajočem glavnem delu knjige so po koledarski kronologiji navedeni vsi svetniki in godo-vni zavetniki po uradnih podatkih. Za vsakega so na kratko najprej napisani osnovni podatki, in to, po čemer ga poznamo (škof, redovni ustanovitelj, družinski oče, mistik, mučenec itd.), ter kateri redovni skupnosti je pripa- Med podobami so 'i, grafike, skice in f“ barvne umetniške sn _ rezi, grafike, skice m ter ge med njimi so dela znanih slikarjev, kot so- . Bernini, Sandro Bottic chalengelo Carvagg'®’ Diirer, Ambrogio Figibi-SCO Goya. Hans Holbein- Martini, Bartholomej „..i petet ne Fll paf ■'""■S* Jr ‘'G, . ;n if irJf drdgt vi- BOŽJI SLUŽABNIK ANTON MARTIN SLOMŠEK PRVI MARIBORSKI ŠKOF Anton Martin Slomšek, kandidat za mesto v naslednji izdaji knjige Svetniki in godovni zavetniki dal, zavetništvo, dan in kraj rojstva, če sta znana. Temu sledijo predvsem pri pomembnejših zavetnikih tudi opisi podrobnosti iz življenjepisa in opravljena dobra dela. Kot pomembna dopolnila sledijo oblike in prilike češčenja, upodobitve posameznega svetnika ter dogodki, povezani z njim. Med besedilom so objavljene črno-bele in večbarvne fotografije. Med njimi je veliko portretov omenjenih svetnikov, skrinj z njihovimi reklikvijami, kapel in grobnic z njihovimi grobi, cerkva in samostanov, kjer so živeli in dru6‘' .laJ , iv tlfC^jlL* “S. * vseb ja nim i« J e v držav. Tu pa srno ■ zdaj še izpuščeni, narod se nimamo h tt^ mo pa pet škof Anton Martin 5 Friderik Jernej nez Gnidovec, rt« lin Vošnjat in Grozde. telefon #1 stu' defi Ciril Vt' ■te *** - U3 od Ifl. r»J2- 1* J; vestnik, 5. oktobra 1 995 11 kulturna obzorja Trije in še eden s Srebmoga brejga I Trtje pisatelji in en slikar so izdali knjigo z naslovom Srebrni breg/ Tl- r-ToiEiji III CII Slinar so izuaii nnjigo z naslovom sreorni oreg/ J^nrni brejg. Vsi trije pisci, Feri Lainšček, Milivoj Miki Roš in Milan v. . Tsi iiije pisci, ceri ijaiiisccK, iviuivoj jviim nos ui iviuan uporabljan za breg enako narečno besedo »brejg«, prav tako 1 ---» Mpviai < "t za mesto, ki “Iroštva mu vsi pravjjo »varaš«. Kar se njihovih živtjenskih poti sem tiče, sta Lainšček in Vincetič prišla z bregov v mesto, •nssU našel na brege. Tako so, se zdi, obrnjena tudi njihova okna v svet, o katerih v uvodu h knjigi govori sourednica Marija Hrepeneči pogled vseh treh pa je dandanašnji obrnjen v brege. M a levi strani knjige tečejo be v knjižni slovenščini, to je ■stem jeziku, ki ga nihče ne gona desni pa v goričkem na- L ' V nekaterih ozirih se nji-L. .^^rečni pisateljski govor rez čaiii^' j® ljudski govor obi-r^prav njihove zgodbe, črti- ■'* b_i___________- .. raz- pravimo, iz- Vinp r—Lainšček in ■ Stic iz rojstnih krajev, Roš iz izbiri: na setvemem inv Porabiu fRošl - Vsi Pa in v Porabju (Roš) - »ca in potemtakem po nareku n - njegove nestrpnosti, t. »še« je pri Lainščeku ■u ^ošu »škev, pri Vince- totah v'' *‘ooetič »glaž«, Roš po l-ain'-u *®l^^ojna'’; otroci so pri ■h . m VinpPtirn ndpRDar nri Ilcu IZ in Vincetiču »deca«, pri 'lioslt Vicetič pa ®thu kolesu narečno pravi Rošu »: »mlešeči biciklin«. - Toliko samo o teh terminoloških slasteh branja. Knjigo je ilustriral slikar Franc Mesarič, ki je sicer izpričan slikarski iluminator prekmurskih značajev, tokrat pa je po vsem videzu izbral dikcijo, ki je - razen pri portretih pisateljv in pri avtoportretu, kar vse je priobčeno v knjigi - manj zavezana krajem, od koder so zgodbe, in bolj lastnemu otroškemu doživljanju ilustracij. Tako kakor so pisatelji vzeli za temo svojim zgodbam svoje otroške svetove, bodisi dejansko preživete ali hrepenenjske, je Mesarič izbral neki naš skupni slikarski otroški svet. Tistega, ki ga poznamo iz šolskih let. Mesaričeve ilustracije namreč spominjajo na Bi-zovičarjeve tako po liniji kot, tiste čez dve strani, po kompoziciji - pri čemer ni nujno, da se je Mesarič tako odločil zavestno. Potrebno pa je reči, da je J Mesaričeva prostorska perspektiva veliko manj rudimen- J J tarna, manj otroška, pač umetniška per se. Zanimiva je tudi Mesaričeva odločitev pri portretiranju pisateljev in SK sebe, V portretni fgf optiki je nekak »per negatio-nem«, slikarki izraz je 1 Franc Mesarič, ilustracija iz knjige Srebrni brejg kontrapunkten. Lainščka je naslikal samo do pasu, najbolj od blizu, nemara zato, da je tako bolje poudaril njegovo nekoliko odmaknjeno in majestetično držo, Roša je vzel v vizir do podkolen, kar nekako poudarja njegovo akterstvo in nomadstvo, najbolj prostodušen Vincetič je pred nami v vsej telesni višini, po formi malo spominjajoč na Lovra Kuharja, konotacija podobe pa kaže na stabiliziranega pisca, ki obvlada svoje sižeje in ne stika po drugih. Na avtoportretu pa kot nalašč tu avtorjevega plamenečega pogleda. Predstavitev knjige v Soboti je bila pretekli tečen, vodil jo je profesor Just, na njej so nastopile ljudske pevke iz Porabja. Izid knjige je denarno podprl Glavni oddelek za narodne in etnične manjšine Ministrstva za kulturo in šolstvo Republike Madžarske, založila jo je Zveza Slovencev na Madžarskem, letnica izida 1995, Š. SMEJ Lonec izobilja »(j Murska Sobota Je na ogled razstava likovne kolonjje Llpo- Izid razstavljajo Irena Brunec, Sandi Cervek, Dušan Fi- S|ta J Honat, Samo Pajek, Vojko Pogačar, Mirko Rajnar, Mitja I^LUtSd”^® Tisnikar. lih blu- precej Izteil- »Tan vendar pa je slaba si občinstvo lahko fn L J hri L £ L' I rS 1 nlrn Pa gnjihova dela, kar I^Hitdjie k. '‘thiun .... . 'hlHj-lki Galeriji sko- mesto, po moje bi morala biti postavljena na tisto mesto, kjer so dela Mirka Rajnarja, in to zato, da bi lahko svobodno dihala ter s svojo močjo ne pogoltnila drugih tudi zase uporablja stroga merila in tudi pošteno prizna, ko naredi izsiljeno delo. Jože Tisnikar je mojster, katerega slik se človek ne more in ne more dovolj nagledati, Tisnikar nam vedno znova dokazuje, kako zgrešene so bile opredelitve z začetka njegove likovne poti, ki so ga določale kot slikarja naivca. Tisnikarjevo slikarstvo ni naivno, slikar sam tudi ne. Na žalost pa bo potrebno še mnogo zvezdnih utrinkov in ob njih še ■■-»iirlliu - l^hltov” slikarje ^rin; Čas panirane, /“”5 .-ll pa fosilizirane, LikS“"'"‘®hoče._ tnive sa itolonije' pa so zani- leta i po sebi ravno zaradi priložnost drugih regij. MsodJt^ d_____________________ '"■'i uii''’ *'*** J™ Tisnikar, žal da na razsta- Ipdj J«™# Tisnikar, žal ^^oimivost. Preveč bi y bi bilo pričakovati, Vl' ''“^Ptlem med dva ^lia ali 7 ^^'^o nastajala vrhun-^'btiD 1^ dobra dela. Še po- lo do veljave, Če ve- ni popoldansko ............. ■ ^hiiti smemo ^'ikar, ■' vsako sliko stoji “^Pred tudi pozabiti. J' gledalec, ki pa •icumen malome- mnogo želja, da nam bo v Soboti uspelo videti njegovo samostojno razstavo, tačas pa moramo romati od Novega mesta do Radenec, od Maribora do Ljubljane. Na samo likovno kolonijo verjetno ostanejo slikarjem srečni spomini; nam pa ponovljeno spoznanje. daje slikarjev preveč, ne preveč v tem smislu, da bi se komu prepovedalo ukvarjati s slikarstvom, ampak preprosto v tem, daje slikarjev preveč, da bi iahko bili vsi prvovrstni oz. da bi se o vseh pisalo isto z lažnim pato-som. Če je Whistler vrgel občinstvu v obraz lonec barve, njegovi dediči mečejo občinstvu v obraz lonec izobilja. V tem loncu se najdejo raznorazne dobrote, vendar tista redka začimba, ki naredi jed okusno, manjka, Zlatko Gnezda se je nedvomno potrudil tako kot organizator kakor tudi kot pisec uvodnega besedila v katalogu, Zal je njegov opis slik bolj želja polna napitnica kot opis dejanskega stanja. ROBERT INHOF Z razstave: Jože Tisnikar, Cigani v Gomilici »i. ^“bralec prave umetno- ■Je nekoč obtožil ® svojimi slika-i žalučal lonec barve '^'^žbo - "'^tler je seveda to '*'lik kakovostjo svo- iitek obstaja eitiraji, ik.u, . da si zdaj že del. Organizator likovne kolonije akad, slikar Zlatko Gnezda na ra-stavi s svojimi deli ni navzoč, vendar pa ne povsem, kajti kar prepričljivo ga zastopajo dela Dušana Fišerja. Izidor Horvat se nam predstavlja s slikami, v kate- rih, če te ne zaslepijo, vidiš marsikaj - ženske spodnjice, čevlje tudi lonec, poln raznoraznih pa kulturni koledar ,.i pa ta tre-vecno citirani teror dobrot, kar je predelava starega ikonografskega motiva Roga izo- ' bilja. I 7 »1.1 ba: L lahko meče j. občinstvu v obraz. Najbolj je lahko srečen Sandi Cervek, predstavlja se z dobro L1 “'dBnb •' 1 a I v U v O O r d Z, blago-^Rljivep “''tewla tie-i,i' ’'^ceu,^ -^''°^odnega umet-razstava itMteolu ite- ii' 1 nistavi Tv,jb„ii. y —.jJ, SO pO-Pajslabše možno sliko, ki je postavljena na pravo mesto. Ena od redkih svetlih točk te razstave so tudi slike Mirka Rajnarja - Cumbc, čeprav ne sodijo med njegova najboljša dela, oz. ne kažejo tiste kvalitete, ki jo je Rajnar kot slikar sposoben ustvariti. Vendar pa je Rajnar eden od redkih slikarjev, ki RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V Galeriji je odprta razstava likovnih del, ki so nastala na letošnji poletni slikarski koloniji v Lipovcih. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razstavo Sokoli in Orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. MURSKA SOBOTA: V Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Avari na jugozahod nje m Madžarskem. Razstava bo odprta do 20. novembra. Razstavo je pripravil muzej Žalske županije. RADENCI: V galeriji hotela Radin si lahko ogledate dela akademskega slikarja Aleksdandra Beera. .MURSKA SOBOTA: Prav tako v Galeriji je razstava o življenju in delu akademika prof. Franca Zadravca (ob 70-letnlci). Razstavo postavila Študijska knjižnica. Popravek ^.•^fedrtiranje yr(seWov malepa gtispo^r-^r&ipi občin Lendtin/fl, Crenifn/cl, Kobiliu. 'iz 'f^cl 'S M zz. komitente LB Pornutsitfl tanke. Sobota je pn kreditnih pogojih ptielo do Obrestna mera ni TOM + 5 %, am-%■ 1^ napako se opravičujemo. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: Predstavitev Protestantskega katekizma bo v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri, v grajski dvorani. Predstavili bodo tudi knjigo Evangeličanska cerkev na Slovenskem. Knjigi bosta tudi naprodaj! MURSKA SOBOTA: V sredo, 11. oktobra, ob 18. uri bo v Galeriji literarno srečanje z akademikom dr. Francem Zadravcem. Vabi PiŠK! MURSKA SOBOTA: Danes, v četrtek, 5. oktobra, ob 19. uri bo v grajski dvorani predstavitev knjige Slovenska kronika XX. stoletja. Predstavitev bo vodil dr. Marjan Drnovšek, nastopili bodo tudi igralec Roman Končar in gojenci soboške glasbene šole. LJUTOMER: V galeriji Ante Trstenjak bo od 12. do 15. oktobra Vil. slikarski ex-tempore. . Naj bi bila uta namesto palače če, s stališča bomiranega zdravorazumarstva, megalomanski pariški mestni očetje ne bi srečno naleteli na nič manj megalomanskega inženirja Alesandra Eiffela, leta 1889, za svetovno razstavo, ne bi krstili Einiovega stolpa in Pariz bi bil manj Pariz; če kitajski dinasti ne bi bili tako ksenofobični, da so od 3. stoletja pred Kristusom pa vse do 15. stoletja po njem gradili kitajski zid, bi se z Lune na zemlji ne opazilo nič človeškega; če ne bi bilo nadutih kraljev, zmešanih ministrov, prestižno bogatih naročnikov in nesramno samovščečnih graditeljev in ahitektov, ne bi bilo na tem svetu, na področju arhitekture, nič čudenja in nemara tudi občudovanja vrednega. Bi mar strmeli v oakičana bivališča slehernikov in povprečnežev? Zategadelj je potrebno večino zmrdovanj ob nevsakdanjih načrtih za lendavski kulturni dom jemati kot da prihajajo iz pritličja. Najbolj osladna so seveda tista »ni važna stavba, pomembna je vsebina«. To je seveda prvovrstna neumnost! Prav nevarno pa je. če se vam v zadevo vtakne kdo, ki se sprašuje, koliko ljudi bi nahranili za denar, ki ga bodo zabili v zidove. Proti temu namreč ni argumentov, ker gre za dva različna kozmosa. Naj torej lendavski dom ima streho iz skandinavskega lesa, naj ima na strehi perjanico, naj bo enkrat manjši od tistega, kije bil načrtovan, in obenem enkrat dražji - če se s tem označuje megalomans-tvo njegovih naročnikov, njegovih načrtovalcev, njegovih plačnikov iz dveh držav, nečimrnost dveh nacionalnih kultur. Kar je danes za mnoge zavistne, ozkosrčne, provincialne, gozdovniške, komu-nistično-funkciona-listične, plebejske sodobnike nesram- nost in potrata, je za ljudstva in nacije, za prihodnost in za visokomi-selne ljudi ponos. Kakor je svojim recitatorjem napisal režiser prireditve in tisti, kije o kulturnem domu prvi sanjal Rajko Stupar.' An 'leino lue Apolonu utrne./saj Dionizu ni se bati, da mu,/vsekdar ta rod s hvaležnostjo povrne.« Toda! Kdo bo nadzoroval nadzorovalce? Samo to eno samo vprašanje je, se zdi. Samo ta nelagodnost je nelagodna, ker se sluti tlenje škandala. V Stuparjev! priložnostni poemi je označena takole: «.„ imej tu vselej pred očmi/poslanstvo svoje: na svet nisi bil poslan,/ da hranil bi nečimrnost in grehe,/in le sebičnosti bi se razdajal.« Da, dve nečimrnosti sta, ena, ki k stvari sliši, ker je visoko miselna, in druga, sebična, ki ji škoduje. Temeljni kamen za lendavski kulturni dom so polagali v soboto, 30. septembra. Domove temelje je blagoslovil mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej, ki je v madžarščini govoril o slovenskih zgodovinskih temeljih domove okolice, na slavju sta bila visoka madžarska predstavnika, predsednik urada za Madžare po svetu Laszlo Labodi in madžarski veleposlanik v Sloveniji dr. Istvan Balogh, bil je slovenski minister za kulturo Sergij Pelhan, bil je lendavski župan Jožef Kocen. V njihovem ospredju ni nič uzurpiranega, nadarjenost ali pa okoliščine sojih postavile na položaje, da so bili tam po pravici. Komaj pa bi biio to mogoče reči za vse akterje na slavju... Š. SMEJ, foto: Š, SMEJ Na dolnjelakoškem arheološkem najdišču Oioris so v teh dneh znova odkrili prst in bodo kopali še globlje. Vse je kakor zares, izkopavanje vodi soboška arheologinja Irena Šavel, malo drugače zares je samo zato, ker je zraven tudi režiser Milivoj Miki Roš, ki snema film o izkopavanju. Tako bi se lahko reklo, da izkopavajo zaradi snemanja, čeprav se ne bi moglo reči, da so arheologi pri izkopavanju brez upanja, da odkrijejo kaj novega, (šsm) Ji 12 vestnik, 5. oktobra 19^ nasveti Uspešni in neuspešni zasebni podjetniki Enodnevnice zapuščajo poslovno ploščad Nismo še pozabili na leto 91 pa 92 in 93, ko je vsak, ki je bil prepričan, da zna hoditi v korak z novim časom, ustanovil podjetje. Število podjetij se je namnožilo v dveh letih skoraj za enkrat - novoimenovani podjetniki, katerih večina je imela pod palcem morda le za poslovno večerjo, so z mogočimi in nemogočimi imeni poimenovali v Sloveniji prek 35 tisoč novih podjetij. V trgovinice so se spreminjale še tako zanikrne luknje, tisti, ki so bili za več, so začeli z uvozom in izvozom pa s poslovnimi, tehnič- nimi in finančnimi storitvami. Dolgi seznami pa se počasi začno redčiti, enodnevnice namreč začno odmirati, morda sicer počasneje, kot so nastajale. Kopičijo se na seznamih sedaj še Agencije za plačilni promet, saj ni nikogar, ki bi jih pokopat, denarja za plačilo nakopanih dolgov ali neplačanih računov pa prav tako ni. Sodišča pa komaj kaj zmanjšujejo kupe dosjejev s tožbami zaradi neplačanih računov med podjetji. Neplačani računi ter blokirani računi poslovanja v naši novi državi niso nič novega, novost pa je, da temu in vsemu neredu ter nemoralnosti v poslovanju pravijo finančna nedisciplina. Plačevanje v kompenzacijskih verigah, plačevanje z materialnim blagom in sploh neplačevanje blaga in storitev je običajni ples podjetnikov, Nekateri zaradi prevelikih vrtljajev omagajo in odletijo s plesišča, ker so premajhni v kapitalu, ker so nevešči plesa v nemoralnih poslovnih poslih pa tudi zato, ker nimajo podjetniškega znanja. So tudi taki, ki so se znali zavrteti, ki že ustvarjajo v Sloveniji skupaj 24 odstotkov vseh dohodkov v gospodarstvu, ki imajo v rokah 12 odstotkov gospodarskega premoženja. Koliko jih je teh, ki so se znašli na robu plesišča? Eden od kazalcev so gotovo blokirani žiroračunu. V naši pokrajini je imelo avgusta blokiran račun 167 podjetij v zasebni lasti, ki so zaposlovala 546 delavcev, povprečni mesečni znesek blokacije pa je bil 581,4 milijona tolarjev. Kaj reči o teh številkah? Lahko jih na primer postavimo ob podatke vseh podjetij z zaprtim poslovnim računom ter ugotovimo, da je imelo avgusta blokiran račun skupaj 185 podjetij, daje znašal avgusta skupni znesek blokiranih žiroračunov 830,6 milijona tolarjev: z blokiranimi računi so torej predvsem zasebna podjetja, nanje pa je odpadla tudi več kot polovica blokiranega zneska. Toda samo podatek o številu blokiranih računov nima prave vrednosti o poslovanju podjetja, saj so v njem zajeta tudi podjetja, ki imajo zaprt račun lahko le za nekaj dni, dokler ne poravnajo obveznosti ali prispevkov. Bolj prav je, da damo pod drobnogled številke o podjetjih, ki imajo račun za poslovanje zaprt neprekinjeno več kot sto dni (128 podjetij) ali že več kot leto (81 podjetij). Podjetja z družbeno, mešano in zadružno lastnino, ki so imela blokiran žiroračun sto dni, so bila le štiri in z blokiranim računom nad leto so bila v avgustu le tri. Tako z gotovostjo lahko rečemo, da je svoj konec dočakalo 124 zasebnih podjetij, ki so imela v avgustu blokiran račun za poslovanje več kot sto dni, nikoli pa se ne bo pobralo 78 zasebnih podjetij z zaprtim računom več kot leto dni, Imena? Za javnost morajo ostati nerazkrita, čeprav bi modra v drugih državah seznam izobesili na vidno mesto, kajti poslovati s temi podjetji pomeni, da si koplješ jamo. Zaenkrat Agencija za plačilni promet še izdaja podatke o boniteti pravne osebe, iz katerih je mogoče razbrati, kakšen poslovni partner je lahko določeno podjetje. Ali pa tudi ne. Sploh imajo večji sistemi zasebnih podjetij krovno podjetje in potem Še nekaj podpodjetij, čeprav gre v resnici za iste ljudi in eno dejavnost. Eno od registriranih podjetij si vzamejo za grešnega kozla, kateremu trpajo neporavnane obveznosti, tako da druga podjetja ostajajo »čista« in z lepo boniteto pripravljena na nada|jtye posle. Tako in morda Še na druge načine je mogoče telovaditi,' če poslovna nemorala ni pomembna. MAJDA HORVAT Blokirani hro ni podjetji pomenke regije v leta 1995 (goapodantvo) naiftoAlMU nwMc i zbMcicumi povp. mneftii bloIdmBMMk jnuar fibtuir ■tune 5!a "Mi m t>ePE?gd Dogajanja na Ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom, 26. 9., in ponedeljkom, 2.10.1995. Po nekajdnevnem netrgovanju (od 19. 9, 1995) s prednostno delnico Primofma (PFNP) zaradi več kot 30-odstotnega povečanja tečaja glede na teč^ 21. junija 1995 (s 27353 na 35601) je Ljubljanska borza objavila sporočilo v zvezi z delnico omenjene družbe. Z njim Primofin, razvojna družba, d. d„ obvešča javnost, da od zadnjega sporočila za javnost 5. julija 1995 v družbi ni prišlo do poslovnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na spremembo tečaja, V skladu z zakonodajo so objavili tudi podatke o polletnem poslovanju, naj omenim le dobiček za prvo polletje, ki znaša nekaj več kot 29 mio tolarjev (nerazporejen dobiček prejšnjega leta pa znaša nekaj več kot 16 mio tolarjev). Borzna kotacija A -redne delnice 175 115 190 17« j 1821 192 issC lU vji^SkiaT »M.9OT 797,240 1,006,277 1,035,251 l,0M,«73 954,297 931,676 «30.674 število jmchetg z Uok. firon&Mm ned 31 dni 117 129 143 13» 14« 14« 1« 151 lenik) poletji z nepniiiq«no bkdc žiro reč, nad 100 dni 101 104 112 120 129 12« 127 12« tevilo podiMg X ■MpnlaiijMO bltrir Žre ac.md leto dai ' ________54 56 M 63 W 77 Tt 81 favilo npodeoBi 10,420 10,649 9,424 9,695 10,023 9,524 «,771 94« 9U3{9 140 lis 9.707 r «y Iml laptalaL udlaM« ________________ j bmiopodj«« J OMMC leblefemniBi Hs-r ■ Za 440 tolarjev je padel v sredo enotni tečaj delnice LEKA ob 1.1 mio tolarjev prometa. 26. septembra je padel enotni tečaj delnice Probanke s 17706 na 17467, ko je bilo za 2,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 17417 ob 9,2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 16991 (16,2 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 17129, ko je bilo za 8,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 17059 (4 mio tolarjev prometa), V torek je padel tudi enotni tečaj delnice Salusa, in sicer z 19520 na 19303, ko je bilo za 2.9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 19445 ob skromnejšem prometu (778 tisoč tolarjev), v četrtek pa padel na 19209 ob 10,2 mio tolarjev prometa, Nekoliko je njen enotni tečaj padel tudi v petek (19124), ko je bilo za 3,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 19340 ob prometu 387 tisoč tolarjev. Enotni tečaj delnice SKBR-ja je padel v torek s 36627 na 26315, ko je bilo za 18,1 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 35928 ob 39,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 351S1 (64,7 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 35329, ko je bilo za 4,3 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 35007 ob 26,7 mio tolarjev prometa. Borzna kotacija A -obveznice jMuer lebnMr mme F"« jul« mcMdbo 136 W 154 W 161 165 172 167 UsnsiA 157 povp. flMtcn blokiraa sMaek bevriopM^z bMcSrondnoai 1imfopo4^z ■MpnkBtjeaoblok vtaoShSir _ ._aidll4w firomenidlOOitai 24«,«06 268,5S7 293,413 335,993 40>,155 501,254 621,229 5*13?9. 107 109 127 122 132 137 143 145 94 96 104 105 II3 11) 122 124 bmilopodjM^z re£ nad leto dat « M M ______58 TO 71 73 78 &mao ■polenih 5#7 522 492 645 5«7 543 519 127 109 63 546 Na ponedeljkovi ravni seje zadržal v torek enotni tečaj obveznice Banke Celje (BCE 1), kojebiloza 1,2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa ob precej večjem prometu (86 mio to-latjev) padel na 103,3 in se na tej ravni zadržal tudi v četrtek (25,7 mio tolarjev aplikacij). V petek je njen enotni tečaj sicer poskočil na 103,7, vendar je bilo le za 86 tisoč tolarjev prometa, V skromni vrednosti 54 tisoč tolarjev je bil sklenjen aplikacijski posel z obveznicoo RSL 1 po tečaju 100,9 (-0,9-odstotne točke), naslednjega dne pa je bilo za 667 tisoč tolarjev prometa po enakem tečaju. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 101,1, ko je bilo za 8,7 mio tolarjev prometa, v petek na 101,2 ob 5,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 101,3 (1,5 mio tolarjev prometa). Enotni tečaj obveznice RSL 2 je v torek padel s 112,0 na lil ,5, ko je bilo za 4,9 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 111,0 ob 7,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 110,9 (9,6 mio tolarjev prometa). Njen enotni tečaj je padel tudi v petek (110,8), ko je bilo za 36,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa ostal na isti ravni (7 mio tolarjev). Z enim lotom obveznice RSL 8 je bil prijavljen v četrtek aplikacijski posel v torek po tečaju 91,0 (-t-Ž.S-odstotne točke), naslednjega dne je bilo za 32 tisoč, v petek pa za 331 tisoč tolarjev prometa po tečaju 91,5. V ponedeljek je njen enotni tečaj poskočil na 92,0, prometa pa je bilo za 653 tisoč tolarjev. Tudi z obveznico RSL 11 so bili v torek sklenjeni aplikacijski posli, vendar v vrednosti 99 mio tolarjev, prav tako pa tudi v četrtek (v vrednosti 1,9 mio tolarjev) po tečaju 97,3 (+0,1-odstotne točke), v petek pa je bilo za 77 mio tolarjev prometa po enakem tečaju. V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 97,4, prometa pa je bilo za 110,5 mio tolarjev. Za 1,2-odstotnft točko na 100,0 je padel v torek enotni tečaj RSO 1 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 69 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 100,4 ob prometu 123 tisoč tolarjev. V petek je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 534 tisoč tolarjev po tečaju 100,0, v ponedeljek pa je njen enotni tečaj porasel na 100,1 ob prometu 589 tisoč to-laijev. Enotni tečaj RSO 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je padel v četrtek-za 1,5- odstotne točke na 110,5, ko je bilo za 184 tisoč tolarjev prometa. Nespremenjen tečaj (104,0) je obdržala v torek obveznica SKB 1, ko je bilo za 4,1 mio tolarjev prometa, v četrtek je padel na 103,5 ob prometu 160 tisoč tolarjev, v petek pa na 102,9 (10,9 mio tolarjev prometa). V ponedeljek je njen enotni tečaj porasel na 103,0, prometa pa je bilo za 240 tisoč tolarjev. Z obveznico Sklada za razvoj (SKR 1) je bil sklenjen v torek aplikacijski posel v vrednosti milijon tolarjev, v petek pa v vrednosti 479 tisoč tolarjev po tečaju 81,0 (+l,8-odstotnc točke). Borzna kotacija B -redne delnice metu 75 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj porasel 15246, ko je bilo za 1,1 liii" -larjev prometa. , Za 7 tolarjev na 22010 je rasel v torek enotni tečaj delni Gradbenega podjetja Grosupl) (1,1 mio tolarjev aplikaciJsKm poslov), naslednjega 23114 ob prometu 162 ti^' larjev, v ponedeljek pa na 23 (116 tisoč tolarjev prometa)- Na ponedeljkovi ravni se J torek zadržal enotni tečaj 0«“^ banke Hmezad, ko je bilo za tisoč tolarjev prometa. , 26, septembra je pad«*®",. tečaj delnice MK Zaloz 10701 na 10577, ko je 8,8 mio tolarjev prometa, v tek pa padel na 10330 obj LUidijcv fjivmcidl« V f* na enotni tečaj rahlo 10308,ko je bilo zaim’” larjev prometa, v ponedelj rahlo porasel na 10324 o P tolarjev prometa. metu 326 tisoč tolarjev. SlU JZO USOV . ,| V torek je P^del Nikine delnice z 4388 na -ko je bilo zal,l mio tolaijev^j meta, naslednjega dne na ob 6,9 mio tolarjev pWi^ četrtek pa na 4130 (3,^ larjev prometa). V ko 1 t(r I -t v enotni tečaj porasel na je bilo za 3,9 mio tolarjev ta, v ponedeljek pa P’ 4090 ob 2.5 miotolaOCVP' ta. goo.i Terfli Neznatno je porasel na v torek enotni tečaj delm Čatež, ko je bilo za 9,3 larjev prometa, naslcdn^ - padel na 801,1 (6,6 mio dne meta), v četrtek pa P 796,4 (713 tisočtolat]evp^^^^ ta). V petek je njen zdrsni! na 799,0, 799 tisoč uHaTjrv nedeljek pa porasel na »tisoč tolarjev prometa). Borzna kotacija B ' prednostne delnic® . aA eno*'“ 26, septembra j ^o6 tečaj delnice KBTP s |d- 35739, kojc bilo za 2-*’ jne iBdev proiTKla. na 34765 ob 6,5 mio prometa, v četrtek pa -(11 mio tolarjev prom® tek je njen enotni te ■* j jni® na 33977, ko je bilo tolarjev prometa, v p® ur porasel na Jdvvu šolarjev prometa). , pfiitK’!' Enotni tečaj delnice P.., naje v četrtek padel s - jj 33707, ko je bilo za IA djit larjev prometa, naskd J 101 na 33255 ob 1.3 UU 1 7(11“ prometa, v ------- na 32077 (994 tisoč to'” meta). . v Nekoliko je pora ja enotni tečaj delnice cerz 11981 na P/oiiia'’ lei*" za 13,3 mio tolarjev?^, ----- a«, na 1 31^11' naslednjega dne precej Skromnejšem I Mura olastninjena Iz najrečjega pomurskega podjetja, iz soboške Mure, ki zaposluje okoli 6.500 delavcev in ima tovarne v vseh Štirih upravnih enotah (nekdanjih občinah), so nam sporočili, da so končati s procesom lastninskega preoblikovanja. Mura je bila tako 28. septembra letos pri okrožnem sodišču v Murski Soboti vpisana v sodni register kot delniška družba Mura European Fasbion Desiga, Proizvodnja oblačit. Potem ko so zakonsko določen det premoženja prenesli na ustrezne sklade, so preostali del olastninili z interno reazdelitvijo in notranjim odkupom, novi lastniki oz. delničarji podjetja pa so postali zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci Mure. Vc- Ija zapisati, daje bilo za delničarstvo v tem podjetju veliko zanimanja, saj je svoje lastninske cer-tilikate v Muro vložila velika večina zaposlenih delavcev pa tudi upokojencev in tistih, ki so nekoč delali v tem podjetju. Delniška družba Mura ima začasno upravo, in sicer generalnega direktorja Boža Kuhariča ter 6-članski začasni nadzorni svet. Redne organe delniške družbe bodo izvolili na 1. skupščini, ki bo še pred koncem tega leta. L. K. ARCfiCf Trg laanancav 1«, w. OKU BZ-zae LMBLMM Dun«)Ma M, W oet H3-TI -M MdMMM CEUF Partlreft»k»3.5 L)ubi|an»Ha3« IM. 0S2 z«a«o m 0B3 M-ea« tauMJ PTVJ Karafka 2 žnUarlčava n. tl (at o« J72-S31 MOKff Ferrareka 12, tal. ce« aa-SSO Enotni tečaj delnice BTBR-ja je v torek porasel s 13700 na 14300, ko je bilo za 1,4 mio tolarjev prometa, v petek zdrsnil na 13535 ob 1,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 13738 (714 tisoč tolarjev prometa). V torek je zdrsnil enotni tečaj Dadasove delnice s 126320 na 124864, ko je bilo za 18,6 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 123895 ob 26,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 119695 (70,4 mio tolarjev prometa). Nekoliko je porasel njen enotni tečaj v petek (119797), ko je bilo za 16,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 117914 ob 20,5 mio tolarjev prometa. V torek je padel tudi enotni tečaj delnice Finmedie, in sicer s 15543 na 15157, ko je bilo za 894 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 15000 ob pro- ravni zadržal tud' v . . . . _u«lil ]. » I- ,1 ,r lavtu L ir- J mio tolarjev • njen enotni tefal v.. W1o za i’ . .1>l£ 12353, ko je bilo za 2^11 f larjev prometa, v'P?” 1,6* se je vrnil na 1231« tolarjev prometa. ivil'*’ latjcv uiuiii'-—• niil*' > aplikacijski : m sii*^ spremenjenem vrednosti 1 mio tečaji' Borzna kotacO^ obveznice li ‘‘S ” . erlOLl" .JO Nespremenjen 11*^^ (103.5) je 1^« Občine obveznica Ouv.**; ?*'■■■ bilo za 1,9 miotoM*>j, IK 11» bilo za 1,9 mio IV*-' Z, 101,0 je padci enotm niče PTT-ja ^pi apikacijskem pos-« 148 tisoč tolarjev, vVstis”^ 100,4, kojebiloza^" *i larjev prometa- Za larjev y^tnik, 5. oktobra 1995 13 k I reportaže Se nekaj pogledov (tudi nekoliko v ozadje) na prireditev, ki so jo pripravili zdomci v Ingolstadtu Plesali so, peli, igrali. Slovenci se tudi na tujem zn^o poveseliti ]^kovalci SO sedeli za mizami in jih gledali - nekateri prav z zanF pa, ker so bili pač tam in ker je bil takšen program. J« je skoni) tri ure, tako da ni bil« lahko »vzdržati«, ne da bi vmes ^P^Pili, se pogovarjali... Nastopajoči pa so kljub vsemu poskušali dati jL pritegnili pozornost publike in $e pokazati pred drugimi ^Pinami. Kar 12 jih je bilo iz 11 nemških krajev in FS Beltinci s Koci-Pzecej »nemirena« sta bila skoraj ves čas tudi FRANC jJ^NJak (kličejo ga še Frenki ali Ježek), predsednik Sloven^ega iiti ^®svetnega društva Lastovka Ingolstadt, in vodja pjihove mla-iijJS* HELENA FABIAN. S tem smo najbrž že povsem razkrili, v aro imam« v mislih. Gre seveda za srečanje fnlklornih skujun prejšoj« s«bot« v bavarskem mestu L. O katerem srn« na kratk« že poročali ter napovedali, da pripravili še nekoliko daljši prispevek »v sliki in besedi«. H tradicionalna, in sicer je deveta po vrsti. Verjetno so v J SIL vcrjcinoso shin« i®” zbali, ati bo vse o potekalo, potem ko se ;l„. 'ktn. namenjalo vodstvo Lasto- ^nizirati takšno prireditev pa je prav gotovo zelo zahtevna stvar, še zlasti, če je vse prepuščeno skupini naših zdomcev, med katerimi skoraj ni izobražencev. Prvi problem je bil, kje pravzaprav naj bo folkloriada, da bo pro- t 'N 44 i s I, ■ JI 1^*' k t Z' lf 4*. a j! 11 " fc Mladinska folklorna skupina Lastovka je vsem obiskovalcem najprej zapela dobrodošlico, ki jo je za to priložnost napisal in uglasbil njihov muzikant Branko Vičar, nato pa Je prikazala še splet slovenskih ljudskih plesov. Pri tem jih je spremU^a Kociprova banda iz Beltinec. I v ,4 *! I . W #1 tj,^ hilslili številni prebivalci Ingolstadta, ko je po mestnih ulicah v povorki korakal »pozvačin« ter tu koga tudi »poježati«? V tej povorki, s katero so zaznamovali začetek tradicionalne Jesenske Kil je sodelovalo čez 50 raznih društev in skupin. Večina jih Je imela tudi muzikante, tako *iJtl 'Tv nekr^ posebnega, zanimivega... 9I-letni Jožef Kociper iz Beltinec je dejal, da Česa takega ni "tkoli. še več drugih izdatkov. Njihov cilj pa je bil, da bi kljub vsemu s prireditvijo tudi nekaj zaslužili oziroma da jim ne bi bilo treba pokrivati stroškov iz lastnega žepa. Poleg tega so morali še veliko delati! Zato so med drugim uvedli vstopnino, prodajali so jedila in pijače (imeli so celo radensko in IjutomerČana) in organizirati srečelov, V pripravah in pri izvedbi festivala jih je sodelovalo okrog 30, v društvo pa jih je (uradno) včlanjenih blizu 180. Vse skup^ je potekalo in se končalo dokaj dobro. Zadovoljen je bil tudi BORIS ŽALIG kot strokovni ocenjevalec Zveze kulturnih organizacij Slovenije za folklorno dejavnost. Nekaj posebnega so bili Bel-tinčani, ki so prikazali prekmursko »gostu vanje«. Pri tem seveda ni manjkal tudi pozvačin (»gor oblečeni«), kije bil prava atrakcija že dan prej na povorki po Ingolstadtu, Škoda, da so se obiskovalci med prireditvijo pogovarjali, tako da je le malokdo slišal »gostuvanjske« (pogovorne) zanimivosti. S posebnostjo je presenetila tudi gostiteljska (Lastovkina) mladinska folklorna skupina, ki je ob začetku zapela posebej za to priložnost napisano dobrodošlico z naslovom Na folkoriadi, in to v slovenskem in nemškem jeziku. Vobeh V Budincih so slovesno odprli asfaltirano cesto do mejnega prehoda (občasnega) z Madžarsko in pripravili srečapje ljudi z obeh strani meje Skoraj neveijetno se je le uresničilo Slišali smo, da je v Budincih in Dolencih, ko so zbirali denar (lasten delež KS), le malokdo verjel, da bodo zares asfaltirali okrog 3 kilometre dolg cestni odsek Dolenci-Budinci-mejni prehod z AndovcI na madžarski strani. Pred dnevi pa je bela prašna cesta le dobila asfaltno prevleko. Čeprav ddavci Cestnega podje^a M. Sobota še niso končali vseh del, so v nedeljo že pripravili slovesno otvoritev. Če dandanes marsikje tega nc proslavljajo več posebej, so v Budincih namenili tej delovni zmagi nadvse veliko pozornost, kajti to je zanje (tudi za del Dolenec) tako rekoč zgodovinskega pomena. Po besedah DRAGA HORVATA, budinskega vaškega predsednika, so s tem dobili novo okno v svet, skozi katerega naj bi vodila pot v Slovenijo tudi porabske Slovence. Pred tremi leti in pol so prvič po 2. svetovni vojni za en dan odprli mejni prehod Budinci-Andovci in od takrat so si zelo prizadevali, da bi asfaltirali tudi cesto do tega prehoda. Tako imajo namreč upanje, da ga bodo čez čas tudi za stalno odprli, Ker je tudi župan Andovec KAREL HOLEC zatrdil, da bodo prihodnje leto tudi na njihovi strani poskrbeli za posodobitev cestnega odseka do meje, se zna zgoditi, da se bosta Slovenija in Madžarska potem zares dogovorili za odprtje tega mejnega prehoda. Župan Občine Šalovci - Hodoš ALEKSANDER ABRAHAM, ki je prerezal slavnostni trak, pa je poudaril, daje to prva večja naložba v njihovi novi samostojni občini in da tudi sam še ne more verjeti, da jim je uspelo storiti tako velik korak. Dejal je tudi, da je pred 50 leti nekdo pozabil. I Stil' ■ 3'^'- V a I il, ,r H 'i»’ J j .. .f Pftltazala prekmursko »gostiivanje«. To je bil dokpj zani-“ ''ifcflfi Škoda, da večina obiskovalcev ni slišala tudi zanimi-^27*^*“jskih - I« pogovorov. 1'5 Med srečanjem smo »poškiliti« tudi v kuhiitj«, kjer je bilo prav tako živahno. Pripravljali so razna jedila in rezali torte. Kar 30 sojih za to priložnost spekle Članice Lastovke, nam je povedala Irena Cmrečnjak. Za prostovoljno delo v kuhinji pa se Je kot edini moški odločil Anton Kelenc. Seveda je bilo zelo živahno tudi ob bližnji točilni mizi. Franc Obal (doma iz Kroga) nam je pripovedoval, da je s tako in podobnimi prireditvami res veliko dela. SvojČas si je moral vzeti celo 3 dni dopusta, da je lahko postoril vse, za kar se je o^ezal. I Irt 'Etn« ir /■ f’ it 1 1 > bil tudi srečelov, Dobitkov so Imeli za okrog na nagrada pa je bila (nk športno kolo, ki gaje zadela (iw dfsni). Zaradi tega je bila tako vznemirjena, da ji Je "•■ala pomagati sestrična Nada. štor primeren in dovolj velik. Lasto-vkini društveni prostori za kaj takega ne bi bili ustrezni, saj gre v njihovo dvoran(ic)o okrog 150 ljudi, še enkrat toliko pa seje najavilo nasto-Pdiočih, poleg njih pa so pričakovali seveda tudi veliko obiskovalcev -Slovencev, Nemcev in drugih gostov. Pri iskanju različnih možnosti so sc nazadnje odločili za najem športne dvorane (tudi kuhinje in drugih potrebnih prostorov) v trgu Geimerheim, ki je od Ingolstadta oddaljen okrog 5 kilometrov. Za odškodnino so morali odšteti 1.500 mark. Iz društvene blagajne je bilo treba pokriti tudi stroške za (eno) prenočevanje gostov iz Slovenije in jezikih je potekalo tudi vodenje (napovedovanje) prireditve, pri čemer sta se odrezala Milan Zrinski in Martina Zemlja k. Sicer pa smo videli splete gorenjskih, štajerskih. . prekmurskih, belokranjskih in primorskih plesov. Ko so se predstavile vse skupine, sta poskrbela za zabavo ansambla Arizona iz Prekmurja in Trajani iz Ingolstadta. Poleg bogastva pri ohranjanju slovenskega kulturnega izročila je ta prireditev izpričala tudi to, da Slovenci znajo biti Slovenci, se med seboj povezovati in si tudi na tujih tleh ustvariti košček domovine. Besedilo in fotografije: J, GRAJ Najprej je župan Abraham prerezal trak, nato pa odprl še steklenico šampanjca, da Je počilo in da so si lahko nazdravili vsaj tisti, ki so najbolj vneto sodelovali pri tej akciji. (Fotografija: J. G.) da tukaj živijo ljudje, zato so bili ti kraji najbolj zaostali. Izrazil je upanje, da bodo mladi odslej z več volje in upanja ostali in da se bo to obmejno območje hitreje razvijalo. Župnik VILI HRIBERNIK pa je cesto blagoslovil in vsem zaželel varen promet. Kaže tudi omeniti, da je bil med enim in drugim govorom pester kulturni program, v katerem so sodelovali člani Kulturnega društva Budinci, skupina pevk iz Števanovec in učenci podružnične OŠ Dolenci, za družabni del pa so kasneje poskrbeli porabski muzikanti pod vodstvom Lacija Korpiča. Med gosti je bil tudi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jožef HimOk, proslavljali pa so do^o v noč. JOŽE GRAJ K>; 'Si SPET SREČANJE OB TROMEJNIKU - P« enoletnem premoru je bilo minul« nedeljo spet tradicionalno Srečanje «b tromeji, kjer se stikaj« državne meje med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko. Stičišče Je označeno s kamnitim piramidnim stolpom, na katerem so vklesani grbi vseh treh držav, Z novo lokalno samoupravo pri nas je postala obmejna občina na tem območju Kuzma, na madžarski strani je Gornji Senik, na avstrijski pa St, Martin. Na srečanje $o prišli tudi župani vse treh obmejnih občin Ludvik Kočar, Martin Ropoš in Franz Kern.'Vsi s« v pozdravnem nagovoru poudarili, da so takšna druženja zelo koristna za razvijanje dobrososedskih odnosov in obmejnega prijateljstva. Udeleženci srečanja s« imeli priložnost slišati tudi g(^bo iz St. Martina in narodnozabavni ansambel iz Kuzme. Obiskovalcem so organiza- ! toiji ponujali namazan kruh, peneče in pecivo. Najbrž nikomur ni : bilo žal, da Je prišel k tromejniku. Besedil« in posnetek: JOŽE GRAJ 14 vestnik, 5. oktobra 19^ 1 iz naših krajev Pismo mojemiposlanci Dragi moj KOvet! Pij še n Ti eii par rejdof pijsma v eton deidjevnon gesenskon cajti, gda ste tudi vij začali delati, čiglij ka po našoj paverskoj pameti trbej delati te, gda je iejpo vrejme, nej naoupak, somo ka tou za vas ne vala, ka vij na sujon pa toplon sedite pa von nonč švicati nej trbej. Gnes Ti ičen pijsati od toga, ka je sousidova Zelarova Roza fčeraj prinas bijla pa pripovedovala od toga, ka so se ženske s cejloga svejta na drugon konci svejta Jkiip najšle pa se prej za svoje pravice borile. Pred par kedni, da so se od toga zgučavali, što bi naj ta šou, je Roza preveč grdou gučala, ka so kcoj nej zejii niti edno paversko žensko, čiglij k a je naš mali narod v vekšen tali, kak ona tou pravi, s paverske rijeti prišo. Či bi ena naša ženska ta šla, bi tejko cejlomi svejti povejdala, ketko more ena naša ženska dela pa brige na sejbe zejti, ka toga na toj našoj ze-metskoj krugli zagviišno več nindri nega. Ali zato pa, kak una pravi, so ta šle takse, ka so po politični po domačen vladajouči stranka; notri prišle, či bi malo dale nazaj poglednoli, bi vidli, ka ji je vekšitao fpreminoučen rešimi viski partijski pa CK-jevski sto-lec voščilo. Pa ranč tej so po novinaj pijsale, kakšne velke pravice pa privilegije so ženske f preminoučen režimi mele. Nikaj so pa nej pijsale od toga, kakšij krivici so pa bile j vb postavlene.- na-prijliko da je ger kakša paradija bilja pa je kakši visi ki partijski voj prišo guč držat, je k šemi driigomi kcoj trbelo puno posielo pripraviti, pa se nej pijtalo žensko, na štero so, kak se torni pravi, šorš vrgli, če je njej za tou ali pa nej. Glij tak se je naprej znalo, ka mlada ženska nej mogla nikan naprej prijti nindri, či je ten na-prejodejčin na fermi, tej pa so si mogli /partiji biti, nej sako pa kakšoštejč volou spunila. Po smrti našega niktžašnjega voja so po novinaj pijsalt, ka je biio plemenski žrebec, ka je telko žensk tisto-ga cajta, gda je diktator boa, kak se torni pravi, gori obrno, ka so njemi sikdar nouve mogli iskati. Ka bi pa zaj žene tej naši nikda-šnji pa zajšmji vojof pravle, če bi za njuvoga žijtka stoj od toga pijso? Zaj, da je pa tou žensko sejanja ton / Peking! na kraj prišlo, je pa Roza tak dobre volej, ka se somo smije, tak če bi oreje razsipavala, pa pravi, ka je tou pa edna veika revolucija. Nega več toga, ka bi znjejnin tej Ion stoj driigi zapovedavb, nega toga, ka bi Vinci, gda bi ščou,je fpostelo gnao, saka ženska ma zaj sama pravico po njejni rečaj sama svojega partnera za sako delo iskati pa niicaii, po domačen prava sloboda za ženske. Pij ta n jo te ges, ka pa ti smo mij moški zaj tak ostali kak kakše cote, pa pravi, ka nas ta veika borba za naše pravice ešče čaka. Mij mo pa dotečas po njejni rečaj tak kak blago na trgi - kakša de ponudba pa povpraševanje. Te mi pa počepne, ka si je ena predse mlajša eto od menej premišlavala. Pa sen ton Ti zaj pijšen, ka je že dosejgamao seposejdi tak bi-lou, ka smo mij moški odsakoga dela dosta gučali, se tanačivali pa skončavali, ženske pa so te skončale tak kak so une ščele. Gda vijdin Vas ton /parlamenti, ka se medsebo/štiikate pa ščete eden drugoga okouli prinesti, tou se nika ne vala, gda štera ženska za mikro/on prijde, te se zna, što je vert pri iži. Pa zato bi Ti pravo, ka da do kleti nouve volijtve, de najbolukše, ka si ka ste zaj Koveti, svoje žene za nouvi parlament naprejdate, pa te zagviišno nede trbelo telko sej meti, ka ženske se na /riško skouz spravijo. V vupanji, ka boš ešče edno leto v Lobloni pa ne boš doma zdi-gavo ponudbo na trgi ženskoga blaga Te preveč/ajn pozdravla Tvoj Janci Borojčnjak s Curgove, po Peking! J 995 Posvetili kapelico v D. Lakošu Kapelico so v D. Lakošu že imeli, zgrajena je bila leta 1845 in stala je vse do lanskega leta, ko sojo zaradi obnove magistralne ceste Lendava- M, Sobota porušili. Kapelico so ponovno sezidali na drugem mestu, kjer ne bo ovirala prometa. Posvetitve sc je udeležilo veliko domačinov in gostov. Z obnovljeno cesto so v vasi veliko prodobili, imajo pločnike in kanalizacijo, posodabljajo pa tudi hiše ob glavni cesti. V D. Lakošu imajo'tudi več trgovin pa tudi obrtna dejavnost se hitro razvija. Dolnji Lakoš je čedalje bolj povezan z Lendavo, postaja celo nekakšno predmestje tako po videzu kot po funkcijah, ki jih Jani opravlja. Krajevna skupnost Spodnja Ščavnica Težave z zelenimi Plitvičkem Vrhu in preosialeo delu Spodnje Ščavnice. Na omrežje so priključili 80 gospodinjstev, ki so prispevala 30 odstotkov od predračunske vrednosti, preostalo pa sta primaknili obči- na in »država«. Še kar zad®' Življenje brez krajevnega samoprispevka - Ogrožena domačija dobila zabojnik čeprav se je dan že močno nagnil proti večeru, so na njivah še brneli traktorji, ki so poganjali kombajne za silirapje koruze oziroma so bili vprežen! v prikolice, $ katerimi so silažo vozili na kmetije, kjer so jo spravljali v silose. Tako je bilo tudi pri Kocbekovih v Spodnji Ščavnici, kamor sem se bil napotil, da bi pokramjjai s predsednikom sveta tamkajšnje krajevne skupnosti Brankom Kocbekom. Še sreča, da je mož uspel dobiti delavce, kajti tako mu ni bilo treba biti ves čas zraven in sva lahko pokramljala. Kdo so največji kmetje? Kar tako (vsepovprek) sem pohvalil tamkajšnje kmete, češ da so bolj pridni kot v nekaterih drugih krajih, saj na spodnješča-vniškem območju nisem videi n e po ko šen ega travnika. Branko Kocbek, ki se ob službi tudi sam ukvarja s kmetijstvom, je pritrdil, da so ljudje res delavni tako kar zadeva košnjo kakor obdelovanje polj in vinogradov. Zemlja v tistem delu, kjer niso uredili struge reke Ščavnice in izkopali kanalov za odvodnjavanje, ni ravno rodovitna. Bila naj bi kisla. Še najbolje uspeva koruza. Glavni vzrok, da so reko Ščavnico »gorvodno« od magistralne ceste 1991 in tako naj bi ta krajevna skupnost, ki spada v občino Gornja Radgona, štela 1.206 ljudi. Predsednik Branko Kocbek predvideva, da v teh krajih živi 1.250 ljudi, natančnega števila pa ni mogel povedati, kajti že pet let nimajo krajevnega samoprispevka. Šedanje domnevno število prebivalcev sem primerjal z letom 1900, torej izpred 65 let, in ugotovil, da ni bistvene razlike. Tedaj so v omenjenih šestih krajih popisali 1.342 ljudi. Iz primerjave tudi lahko zapišem, da je sedaj več prebivalcev v Spodnji Ščavnici, Lomanošah in na Zagajskem Vrhu, manj pa v Lastomercih, na Plitvičkem Vrhu in zlasti na Aženskem Vr-hu, Z; ' t i’ ■.E voljni pa so v »n krajih s telefon-skom omretjs®’ saj imajo 200 w lefonskih Pf‘' f ključkov, niso P zadovoljni kakovostjo tele- j«* dMl( 3 Brank« Kocbek, predsednik sveta KS Spodnja Ščavnica: »Novega samoprispevka nismo poskušali uvesti, ker smo pričakovali, da bo poslej krajevnim potrebam država bolj prisluhnila. Ker ni tako, bo treba poiskati ustrezne vire, zlasti na našem območju, kjer imamo asfaltiranih komgjda četrtino cest.« fonskih signafo'^ Veliko si obetajt* od optičnega y bla med tom i" ^“2 Soboto, saj njegov krak sP Ijali tudi k P«^ centrali v tetn sreiii' krajevnem šču.Vtanamen so prejšnji tor« sklicali sestah« krajanov v manošah tn ™ dnjiŠiavm«, sredo P^ Gornji »dg«" Krajani oždjJ lastniki zem^ čez vkopali ka ■ B( na’ delof’ 4a] le 'I K,, i' i v predzadnji številki Vestnika smo poročali o družini s PlitviČkega Vrba, ki je ostala brez očeta in doma, saj je pred smrtjo zažgal hišo. Zaprosili smo za pomoč in ta je že prišla, saj so Kozarjevima fantoma ter bratu in sestri Liikovqjak, ki so tam živeli, te dni postavili začasno bivališče - zabojnik Gornja Radgona-Maribor (za zdaj) pustili vnemar, naj bi bili zeleni (člani stranke), ki nasprotujejo posegom v naravo. To pa utegne priti prav državi kot skupnosti, saj ji v proračunu ni treba zagotavljati denarja. V Spodnji Ščavnici imajo sicer radi neokrnjeno naravo, vendar niso proti manjšim posegom vanjo, če le-ti prinesejo večji pridelek. Sicer pa je na območju šestih vasi, ki sestavljajo krajevno skupnost Spodnja Ščavnica, kar lepo število uspešnih kmetovalcev. Naj jih nekaj naštejem: Vladimir Ficko, Franc Koler, Franc Fašalek, Jože Tomažič, Alojz Kralj ... Redijo krave molznice oziroma pitajo prašiče. So pa tudi kmetije odprtih vrat. V mislih imam tiste, ki svoje pridelke in prirejo predelajo ter jih na svojih turističnih kmetijah ponudijo domačim in tujim obiskovalcem. V Spodnji Ščavnici sta to kmetiji Antona Benka in Nade Hari, v Lastomercih pa kmetija Jožice Roškar. Tistih, ki so se iz turističnih kmetij prelevili v gostince, ne bom posebej omenjal ali hvalil. kjer je polovico manj ljudi. Ne, ni vse v izseljevanju, ampak je tudi rojstev manj. Tam, kjer se je število prebivalcev povečalo, je domnevni vzrok boljša komunalna infrastruktura (ceste in drugo), ki kar spodbuja k priseljevanju in novogradnjam. Pa vendarle: v Spodnji Ščavnici imajo 4-razredno podružnično šolo in letos se je prvič v sto letih zgodilo, da ni bilo vpisa v 1. razred! Nespremepjeno število duš Krajevno skupnost Spodnja Ščavnica sestavjajo: Aženski Vrh z 51 prebivalci, Zagajski Vrh ima 167 ljudi, na Plitvičkem Vrhu so ob zadnjem popisu našteli 162 duš, v Lomanošah je 260 ljudi, Lastomerčanov je 128, v raztegnjeni Spodnji Ščavnici, ki je krajevno središče, pa je 438 prebivalcev. Podatki so iz leta Miloščina krajevni skupnosti Krajevna skupnost Spodnja Ščavnica je letos dobila iz občinskega proračuna 638.000 tolarjev za vzdrževanje cest. Na njihovem območju jih je 46 kilometrov, od tega le 10 kilometrov asfaltiranih. Sreča pa je, da se skozi nekatere vasi vijejo ceste, ki niso ne krajevne in ne občinske, ampak državne, denimo magistrala, katere del teče skozi Spodnjo Ščavnico in Lomanoše, To pa ne pomeni, da imajo asfalt v vseh krajih. Na Aženskem Vrhu ni niti koščka asfalta, saj so tam vse ceste oziroma kolniki le makadamski. Krajevna skupnost skuša z denarjem, ki ga dobi za ceste, skrbno gospodariti, čudežev pa seveda ne more delati. Torej: navoz gramoza vsaj tja, kjer je najbolj potrebno. Se pa kaže strinjati s predsednikom Brankom Kocbekom, da sedanji mandat članov sveta krajevne skupnosti traja predolgo, a ne po njihovi volji, pač pa zaradi formalnosti (formiranje nove Obči- ne Gornja Radgona, sprejem aktov itd.), zato je že čas. da pobudo prevzamejo drugi oziroma se obnovi zaupanje v »stare«, V krajevni skupnosti Spodnja Ščavnica so prepričani, da bo treba poiskati lastne finančne vire. Ali bo to krajevni samoprispevek ali kaj drugega, bo treba še razmisliti. Morda pa bodo kaj več prispevali sedanji svetniki: Franc Fašalek, Janez Perko in Ivan Vrbnjak. Pritekla je zdrava pitna voda v krajih krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica so se veliko namučili z vodo za potrebe gospodinjstev oziroma gospodarstev. V delu Spodnje Ščavnice in na Zagajskem Vrhu imajo vodovod že dlje časa in je priključen raj JI- ■ -obljubil odškodnino. Vsi se nain reč dobro zavedajo, da bo zata® optičnega kabla bistveno i^beiž šana kakovost telefoniranja. Drobno gospodarstvo se Predsednik Branko Kocbek ttiogei natančno povedati, fll J, koliKf mogel natančno povt.u»— ljudi iz tamkajšnjih krajev poštenih v raznih podjetjih, oceno je podal: okrog 3^®-da se, da množičnega Vanja ni več mogoče pričakt”^ -dobro de zapo)l>'VJ^ drobnem gospudzs^ -. —HTjia. ’ ,vati' zato pa obrt; in orounem ..j , ki se k sreči kar dobro Spodnji Ščavnici ata {P* * stišča Križan) nailmlj vinarsko podjetje To« ■ vodi Anton Kampuš, ih " jj štvo Milana J-InturiCa« y r. . „.,frdiio i med drugim potrdim r Dve obletnici V dvorani vaškega doma v Spodnji Ščavnici je bila proslava 45-letnicc Društva upokojencev Gornja Radgona in lO-letnice pododbora v Spodnji Ščavnici. Odprl jo je predsednik pododbora Janez Vukan ter podal kroniko desetletnega dela. Kulturni program so pripravili učenci podružnične Sole Spodnja Ščavnica in varovanci vrtca z Jan-ževega Vrha. O 45-letnici DU Gornja Radgona je govoril predsednik Jože Štelcer. Izrazil je željo, da bi se v upokojensko društvo včlanilo več ljudi, saj je zdaj včlanjena le polovica upokojnecev. Nekaj spodbudnih besedje povedal predsednik območnega odbora Demokratske zveze upokojencev Gornja Radgona Milan Nekrep. Navzoče je pozval, da bi vstopili v »upokojen- pfvk stavnikov borili za večje pi* kojnine. sko« stranko in se dru’‘C V imenu Zveze je upokojencev Sloven«« hneC Slavin*' spregovoril Anton 5 iz Lendave. Menil je, kojenci niso krivi, ke silo« upokojili vehko ^ in tako obremenili p. j^jici ski sklad. Se pa morajo boriti prPti. gijem, tako tudi sane u-jodnurti .k* gane ugodnurii Po uradnem delu letnic je bilo družabno nje. na katerem tudi nekaj priznanj-gimi ga je prejel tudi J« Vukan, ki kljub svojitn ’ tom še vedno uspeunoj spodnješčavniški /C upokojencev, ia to j' loti Priznaji sta ^ajevna skupnost in gimi gaje prejel društvo iz Spodnje I ! 'I li 1 na cevovode mariborskega črpališča, Aženski Vrh, del Spodnje Ščavnice in Lastomerci so vezani na vodovodno zajetje v Policah v krajevni skupnosti Črešnjevci; del PlitviČkega Vrha in spodnji del Spodnje Ščavnice se napajata iz omrežja v Lešanah (KS Apače); letos pa so še zgradili vodovodno omrežje v Lomanošah, tvijo gornjeradgonskf^fduP'^ stavbe. Na uspešna lesarska i« Marjah lirniS I JI načeljuje Matja^ .jjika’ ‘ vtu* j f" manošah je usps™“ stvo Zorman. Tam ^^»1 grebništvo nizal. Vse to ',uUi'f Jl.d I SOS a telefon z« ženske in otroke, žrtve nasilja 061 441 993 0197 82, od 18. do 23. ure. pobuda na pofiftIM •""Lp. nješčavniškem nosti seveda še ni-iP idej ne manjka, k«’-', rih ni mogoče zagonsketfs kapn^i^., ., nrnhlem nosti seveda še rib ni I zgolj problem jetnezev. ygstniK, 5, oktobra 1995 15 l i I 1 i 1 I I I I \ iz naših krajev Kaj je novega v Krogu? Največ sivih las zaradi gramoznice 01>činsk8 cesta skozi Krog proti brodu na reki Muri, hi je bila preko-Psaa ob poplavah spomladi letos, da voda ne bi zalila gramoznice, ki je ilasli podjetja Pomgrad, predstavlja poseben problem. To velja zlasti za ooieiijeiie občinske ceste, ki prečka potok Mokoš. Krajani zahte-da se ta prometna povezava vzpostavi v prvotno slapje. Krogu pa se tudi upravičeno JPtašujejo, Rako je s komunalno • "'špekcijo. Ker se smeti še na-Vozijo do opuščene gramoz- ob reki Muri in tudi v obče- stne jarke na cesti Murska Sobota-Krog. bi po njihovem mnenju komunalna inšpekcija morala biti na terenu 24 ur dnevno in preganjati kršitelje. Krajani Sa- tahovec pa so ogorčeni zaradi nadaljnje širitve gramoznice v Krogu, ki se je že skoraj razširila do prvih hiš v njihovi vasi, slišati pa je celo, da se bo širila celo na rodovitna polja. Podjetje, ki upravlja gramoznico, namreč ponuja ugodne pogoje za odkup, zato bi nekateri ljudje zemljišča prodali, večina pa tega ne želi. Po zagotovilih odgovornih oseb se gramoznica v Krogu ne more širili brez ustreznega ureditvenega načrta, Za- ^ova trgovina t^obrovniku ^rjovsko L Ver? 1Merkator Uni-btf, * .,L^’''Java sc ie odločilo v Do- ''‘fovniku - zgraditi novo sodobno tr-rin. la ^0 zadovoljila čedalje povpraševanje po blagu. Na-stare trgovine, ki so jo podrli, J; rstadili nov objekt, v katerem ta iive trgovini, živilska in teksti-Kakih 55 milijonov tolarjev vte-J*« Mloltsi ima okoli 350 kvadrat-6 vniUov uporabnih površin. Ob-,. Js_Miil«wiv in se lepo vključuje . Zgradili so ga domači večje k I 1 I t.- ' ‘-eiauiii so ga uomaci ■ odprt pa bo konec oktobra. ni to naj bi preverili, če podjetje Pomgrad že nima dovoljenja za širitev gramoznice. Pri tem ugotavljajo, da je bila s prodajo gramoznice podjetju storjena napaka. V Krajevni skupnosti Krog je z letošnjim julijem poteklo zbiranje denarja s krajevnim samoprispevkom. Ker je bilo rečeno, da se bodo vse krajevne skupnosti financirale po enakem načelu - mimogrede: mesto Murska Sobota nima krajevnega samoprispevka, vse službe pa delujejo, hkrati pa ne gre prezreti, da meščani plačujejo dokaj visok znesek za uporabo stavbnega zemljišča - je pričakovati, da se bodo poslej, dokler ne bo uveden nov samoprispevek, zadeve financirale po nekem normalnem »ključu«. V Krajevni skupnosti Krog je še en problem: tam namreč ne deluje vodstvo krajevne skupnosti (od devetih članov hodita na seje dva, včasih trije člani). Znano pa je: kjer ni vodstva, ni več pravega reda. Zato se postavlja vprašanje, kdaj bodo volitve v organe krajevne skupnosti. Vsekakor z njimi ne bi kazalo odlašati, saj se bodo sicer problemi še bolj kopičili. Zvedeli smo, da bodo volitve novih vodstev krajevnih skupnosti na območju Mestne občine Murska Sobota, kamor spada tudi Krog, šele po spremembi organiziranosti v mestu, kjer je predvidenih sedem mestnih četrti. MILAN JERŠE Prleški fiičkec S preše koš se grozdja s veli, prespan poka, mošt diši, ka je zraslo v enen leti/curkih zaj se f kad cidi Po ertok je Prlek gvine, mošt skiišovle, se reži; po de f piičiih teko vino, ka do hroPe mo pili H murska SOBOTA - Reprezentančni pro-HaD,- mestno občino, kjer bi imeli sprejeme, ’ bila kapelica v gradu, kjer bi bili lahko tudi so dan delavci Pokrajinskega muzeja. MJ Murska sobota - v posodobitev podov v gradu je bilo pred dvema letoma vloženega 1*1 denarja, sedaj pa seje pojavila lesna goba, sice '^®jalca del zahtevajo, da popravi napako, bo lesna goba prešla na zidove. MJ H gornji PETROVCI - Na občinski ravni so i. Pobudo, ki naj bi jo uresničili še ^dali delavci Pokrajinskega muzeja. MJ P^^trdili nove ekonomske cene za varstvo otrok v vrtcih in sprejeli sklep o izdelavi projektno-tehnične dokumentacije za cesto Bokrači-Panovci. Pomemben pa je tudi sklep o javni razgrnitvi kartografskega gradiva o osnutku odloka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega načrta Občine Murska Sobota, ki se nanašanadel petrovske občine. M J ■ MURSKA SOBOTA - Vhod v mestno obči- no iz Slovenske ulice bo urejen po preselitvi delavcev upravne enote. Hkrati s preselitvijo bodo odpovedali uporabo prostorov nekaterim političnim strankam, ki jih ne uporabljajo. MJ STIGMA S drog«, AIDS asi OD PONEDELJKA DO PETKA OO (0-3000 T4,30 waD žs.eho 00 20.00 |k tRENŠOVCI - V tem ob-einskem središču je bila na rtiztvo- • ■ ■ *i'je imej blagoslovil temeljni ka-b tiov župnijski dom - ne-'^tste duhovno središče, v kateri n'''' shajali mladi in sta-Pbi ^(‘^vesnosli je spregovoril govornikov tudi Mal Tornar. Stavba bo Sos^ cerkivijo in sedanjim Pa poslopjem, v njej jj Učilnice, večja dvorana t,, srečanja, prostori ''edeljo slovesnost, na ">ariborski škof dr. Jo- Horvat, tajnik pastoralnega sveta, • fal 'itllno, ki so jo nato po-'aihnlH kamen. Podpisali lliTuU- c ''»^ili v -ujQ. ”'ii Kamen, foupisaii Stnej, dekan Franc f^olatiA Tornar. projektant '1 kam. ,’'Onik Franc Tement 'UDlaji » ----- ter pred- gradbenega odbo- s iTli i ■ ---‘^'-'1^6" , ^ tiOo I’ 1 J** pripravili pOkiopomJ "L denarjem 'Občine - ' ‘ Murska Sobo Račkem Vrhu kilo-” ecsio, na odseku 'a Radenci delavci '^^čkem Vrhu kil v ■ “Pifj ccslo, na odseku ^^ekkiViyj.Spodnji Kocjan pa “'lo delavci POM-GRAT>-a iž > asfaltom prcv-makadamsko shšte Vrednost obeh naložb tolarjev, v ^^Jevni skupnosti Kapela so le-Ceste navozili že 400 meiHifv gramoza in pri-ga bodo pntd ^Wiali. (F. Ki.) ■ ^KRKVEMJAK - Krajevna ^J^^otSanizacija Rdečega obeh naložb navozili že 400 Se Je v , -Uli . križa V jjj. J®*'® slovesnosti, ki 1». . 8' polovici sepiem- --61 polovici septem-^diJ-**'*’*'* društveni prapor, udeležil celo pred-kj?^ Lenart dr. Stanko ki se je v prilož-tiagovoru zahvalil za ^koljuijmj delo. Na prapor prapor so pripeli čez 40 spominskih trakov in ga dali tudi blagosloviti, in to v farni cerkvi sv, Antona. Slovesnost razvitja so popestrili pihalna godba kuda iz Lenarta, fo-klorna skupina z Osnovne šole Cerkvenjak in cerkveni pevci. Botra sta bila Simon Fekonja in Jože Braček. (Š, S.) ■ TURNIŠČE - Delavci, ki so angažirani v okviru javnih del, na predlog sanitarne in-, špekcije prenavljajo vaške gramoznice in čistijo obrežje Črnega potoka. Opravili so tudi nekatera ureditvena dela v turniški Mladinski ulici. Tudi igrala pri otroškem vrtcu so popravili. Skupaj z gozdarji pa se že pripravljajo na urejanje gozdne poti pri Nedelici. (J. 2.) ■ GRABONOS - Kmalu bodo začeli asfaltirati 1.600 metrov dolgo cesto skozi Grabo-noš proti Grabonoškemu Vrhu. Vaščani tega naselja pa menijo, da bi morali začeti asfaltirifti iz smeri Maribora oziroma lenarške občine, saj tja hodi na delo večina vaščanov. Te dni so zato povabili medse župana Slavka Mihaliča, ki je povedal, da načrtov ni mogoče spremeniti, s čimer se niso strinjali, kajti dejali so, da je v Grabo-nošu le 18 gospodinjstev, na Gra-bonoškem Vrhu pa več kot 70. Trdili so tudi, da so bili doslej (ko so še spadali v Občino Gornja Radgona) že dvakrat izigrani. Župan jim je zdaj s pisno izjavo, s svojim podpisom in občinskim žigom, zagotovil, da bodo njihovo cesto, dolgo 5 kilometrov, zagotovo asfaltirali. Ni jim pa še mogel povedati, kdaj se bo to zgodilo in koliko denarja bodo občani Gra-bonoškega Vrha morali sami pri-spev^ati. (L Kr.) BELTINCI - Na zadnji seji občinskega sveta v Beltincih so svetnike seznanili z nameravano gradnjo obrata v bližini silosov v Lipovcih, kjer naj bi predelovali industrijski grah! Svet- niki so potem sprejeli sklep o finančnih nadomestilih za spodbujanje kmetijske pridelave in za jesensko setev odobrili 6.000.000 tolarjev. Gre predvsem za regresiranje semenskega materiala (pšenica. rž in ječmen) ter za apnje-nje in analizo zemlje. (J. Ž.) ■ KUNOVA - Prebivalci tega kraja, ki spada v Krajevno skupnost Negova, si prizadevajo, da bi se z asfaltom povezali s krajevnim središčem, V ta namen so pripravljeni zbrati celo do 6.000.000 tolarjev! To pa žal ne bi zadostovalo, zato bi bila potrebna pomoč občine in krajevne skupnosti, ki pa menda za naložbo za zdaj nimata denarja. Prebivalce Kunove pa tare še en problem. Spomladansko deževje je sprožilo zemeljski plaz, kije poškodoval okrog 200 metrov ceste, ki so jo asfaltirali pred leti. Občina je denar za ureditev menda dobila, a ni storila nič, zato se še naprej vozijo po obvozu. (L. Kr.) ODRANCI - Župnija Odranci je v dvorani vaškega doma pripravila Slomškov večer, v katerem so peli otroški, dekliški in mešani pevski zbor Slomškove pesmi, od katerih jih je kar nekaj ponarodelih. Otroci nižjih razredov in lanski birmanci pa so predstavili življenje in delo Antona Martina Slomška, škofa, kije prenesel sedež škofije iz Avstrije v Maribor. (J. Ž.) ■ OREHOVSKI VRH - Mar jela Vindiš iz Gornje Radgone je v vrtu v vinogradu na Orehovskem Vrhu pridelala L280-gramski paradižnik. Seme zanj je dobila od prijateljice, ki pa ji ni povedala, kakšen paradižnik lahko pričakuje, zato je presenečenje toliko večje. Tudi drugi paradižniki so bili veliki in težki. Najlažji je tehtal 700 gramov. (L. Kr.) ■ KRAŠCl - Na turistični kmetiji Ferenc v Kraščih na Goričkem so pripravili prire- ditev o koruzi, hrani in obrti. Trajala je dva dni, obiskovalci pa so lahko videli in poskusili koruzne jedi, si ogledali razne izdelke iz koruznega ličja, v pletenju pa so se lahko preskusili še sami. Seveda je bilo treba koruzo prej zasejati, kar so Ferenčevi naredili na manjši parceli. Potem ko so jo ročno potrgali, so jo zvečer, kot je bilo nekoč v navadi, ličkali. Tudi zdaj je bilo veselo. (J. Ž.) GORN' ■■ADGONA - Jožica Kolbl iz Gornje Radgone je velika ljubiteljica rož, ki krase okna in balkon njene hiše oziroma gostišča v bližini Petrolove črpalke. Ne preseneča, daje lepoto odkrila tudi komisija akcije Najlepše rože na oknih in balkonih, ki sta jo vodili revija Jana in Arboretum Volčji potok. Poleg pisnega priznanja in vstopnic za ogled arboretuma (za štiri osebe za štiri leta) je dobila še nagrado, kiji omogoča nakup rož v vrednosti 15.000 tolarjev-Jožica in mož Stanko sta je seveda vesela. (L. Kr.) Soboška fontana v izložbenem oknu Šo-pinga v Slovenski ulici v Murski Soboti je že nekaj časa na ogled zanimiv projekt fontane, ki naj bi stala v središču mesta. Idejni osnutek zanjo je na pobudo Zeleniti izdelala arhitektka Irena Brunec. Ob večletnih razmiStjanjth o zapori glavne soboške ulice, to je Slovenske, postaja ta ideja gotovo aktualna. Po omenjenem projektu naj bi bila fontana visoka 1,8 metra, površina bazena pa trideset kvadratnih metrov. Za la^i dostop do bazena 50 predvidene tudi stopnice. MJ HarŠoft ali, zaj te Prleki prešajo no stiskovlejo grozdeke. Bogec pa mucka pa tiička megle pa dela deš pa s ten stiskovle Prleke Ovi den sva s Čučekovin Tunčekon - se ga poznate, to je listi, ka tak liišno mehe igro - probala grozdje v Rožičken Vrhi, v goricah, kere so bile negda farojške. Tristo zelenih metlic, jagode so bile še pje tak kisle, ka mi je ritnici nafskriž potegnilo! Se pa je te to nikšo ne, ka bi pobrali kislo grozdje, potli pa te znavič švercali kres mejo cuker pa ga fsipovali v mošt. Počakati je treba, ka de sunce cuker naredilo. Se pa Se je te ne novo leto, ka se fsi tak hudo paščijo pa ne počakajo, ka bi grotalo grozdje najiirok zrelo! Po Prlekiji pje zaj ropoče pa brni kak na kokih motarskih dirkah. Koruzo trgajo z maSinami, kožiihajo z mašlnami, grozdje melejo z mašinami, namesto ka bi ga lepo stretali, semen vdrt s tikvi jemlejo z mašinami! Toka vrjeka je, ka se ti fse fkiiper zgroža, ka vuja po izspiišnih plinih kak ffabriki. ge gifi delajo za podgane! Zotoma sen ovi den v Rožičken Vrhi skoro na rit opa, gda so tan pret hišoj na ovinki/token bozjen miri pa f tišini kožuhati koruzo. Te pa je Tunček /rajtonarco vun privleka pa sva z gospodijoj zaplesala kak mo biti! Okolnokoli pa so krožile pune krožice. To van je snarodopisjes. Udje! Zodrgan pa tistin, keri ot prlekof grozdje odkupujejo, bi pje moga eden zaigrati, ka nebi teko gleštali še z lajnskimi penezi za odono grozdje! Ja, zaj do kume isptočaii kmeton lajnsko grozdje. To van je pje zrdčena kmetijska politika. Fsi zaslužijo; kmeta, keri trdo dela, pa bi radi meli v rokavicah za osla! * Če smo že pri koruzi, le van naj vun zbobjan, ka san ba ovo sredo pje na dnevi koruze v Rakičani. Prle kak so začeli vučeni dohta-ri gučati slručno ol belega, keri se sprovi na koruzo, sen jo jas bujk-na tanta prek kres jlve pa jarke k listoj Idštnoj ženskici, kera nema duma nič koruze, pa glih tak živi na koruzi. Keri pret pride, listi pret mele - tak je reka negda na sveti stori mlinar Bolek z Biserjan, Zaj pa je tan pje mlin doj zapušeni, voda teče po jarki tijan to doj f Ščavnico, eni kmetje pa čilo že kupujejo kruh, ka so tildi krušene peči vun zmetali, He, to to prleško kmetistvo je til pa tan tildi že na konizi, namesto na kuji! Zaj pa se je prleško kozjo društvo pre domislilo, ka bi bole kak grozdje pa koruzo lehko odovali kozjo zvoro, po keroj ti pre ip no ip Sloji. Še bojši pa je pre kozji cmer pa tildi piiter, Prleki, te pa skuste zaj izvažati kozji cmer, če že vino žmetno odote. Negda na sveti so hodili Prekmurci v Prlekijo kiipiivat mošt pa vino. Zaj pa mojo že pol Prekmurja preregulanega v gorice pa teko vina v lendafskih no goričkih goricah, ka ga tildi srni odovlejo. Po Prlekiji so se tildi pojavili pre novi meštri, kerin provijo GROZDJEGRADECl, Toti van kres noč poberejo fse, pa še boklone van ne rečejo! FČosik so vnoči po goricah hodili stražori s pukšami. Če ne mislite grozdja vohali, te se le popaščite! Radgonske gorice mojo novi moderni center za prevzem grozdja. Gda do van ga pločali, to pa tak sami vete. Grozdove puseke pošilan Prlečkan, sramežlivin pa samo pozdrof! Miros ■ KAPELA - Lani so na Kapeli lepo uredili mrliško vežico, žal pa ob njej ni sanitarij in tudi ne prostora za svojce pokojnika. Ta problem bodo skušali odpraviti prihodnje leto, ko kanijo zgraditi ustrezen prizidek. (F. KI.) Narava je včasih kruta in se poigra z življenjem. Mirko Šterman iz Jeruzalema pri Ljutomeru je v gozdu v bližini svojega doma našel tole gobo nenavadnih oblik. Tehtala je 800 gramov, visoka je bila 31 centimetrov, steblo pa je imelo v premeru 16 centimetrov. - Fotografija: Marija Tivadar j s,. , v t BL > k-L »f r+ i| Fr- |i 16 vestnik, 5, oktobra 19^ 1 ne zgodi se vsak dan zvezde vam kažejo gtM Socialne krivice I V Oven Ona: Na eni strani boš precej izgubila, po drugi pa '.j še več pridobila, To velja predvsem za tvoje osebne / zadeve, še posebej pa se tiče ljubezni. Nekdo si te že ‘ precej časa prav pozorno ogleduje... On: Ne razmišljaj tako glasno, saj se lahko tvoje sicer dobrfhia-merne ideje kar hitro obrnejo proti tebi. Potreboval boš prijateljevo pomoč, toda zavedaj se, da Jo bo potrebno nekoč vrniti. Bik Ona; Začela se boš ukvarjati z zadevo, od katere veliko pričakuješ, vendar bo izkupička bore malo. Nikar se ne zapri vase, ampak se posveti raje drugim, veliko realnejšim in dosegljivejšim ciljem. On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le v zabavo. Obeta se ti kar resen poslovni zaplet. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti sicer se lahko stvari zelo poslabšajo. Dvojčka Ona: Čeprav bo vse skupaj kazalo na popolno polomijo, boš iz ljubezenske avanture potegnila kar največ, predvsem pa kopico izkušenj za prihodnost. Nikar ne izpusti ugodne priložnosti za lahek zaslužek. On: Videl boš, da se stvari razpletajo kar same od sebe, torej so bde tvoje skrbi popolnoma odveč. Poslovni partner ti bo predlagal poglobljeno sodelovanje, ti pa boš presodil, ali se ti bo to tudi splačalo. Ralt Ona: Vsaka ljubezen je na neki način slepa in se vdaja nekontroliranim čustvom. Sreča pa Je predvsem, da imaš pametnega in razumevajočega part-neija, zato je tvoj strah popolnoma odveč. On: Dobrejri bilo, če bi včasih ustregel tudi kakšni partnerjevi muhi. Vsekakor bi to bila precejšnja osvežitev v vajinem odnosu, ki prihaja v Še eno od majhnih kriz, ki pa lahko kaj hitro preraste v velik problem. I Lev rs Ona: Trpela boš zaradi neutemeljenega Ijubosu-mja, potem pa se bo vse skupaj pojasnilo in v Jr tvojem življenju bosta pOnovno sreča in zaupanje. Vseeno se zamisli nad svojo preveliko vročekrvno- stjo, ki te lahko Še pokoplje. On: Pazi, da se ne opečeš, ko se bo pojavil nekdo, ki ima povsem drugačne argumente, podkrepljene s konkretnimi dokaz' Toda kopriva ne pozebe in tudi tokrat se boš izmazal iz neprijetnega položaja. Devica Ona: Tvoji izgovori bodo precej prozorni, saj Jim ne bodo nasedli niti tisti, ki bi Jim sicer prav radi verjeli. Raje poskusi vse skupaj na malo drugačen način, še n^bolje bo, če se zadevi odpoveš. On: Marsikaj bo potrebno podrediti tvojim poslovnim ambicijam in ena od teh stvari bo tudi tvoje ljubezensko življenje. S partnerico se bosta kar precej razhajala, popustiti pa ne bo hotela niti Ona, še manj pa ti. Tehtnica Ona: Nenadoma se bo pojavila neka tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve. Postavi se ji po robu, saj ti lahko v nasprotnem primeru popolnoma podre sicer ugodno in obetav- no razmeije. On; Čeprav si mislil, da Je vseh težav kChično kOnec, sc ti obeta dokajšnje presenečenje. In nikar ne misli, da se boš iz vsega izvlekel povsem brez posledic, ampak se raje pripravi na izdatke. Škorpijon Ona: Nič ni tako staln^a, da se ne bi moglo porušiti. Zato se nikar ne delaj tako neprizadetega, ampak priznaj napako, ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dolgo borila. On: Spoznal boš, da niso vse predstavnice ženskega sveta iz istega testa, kajti srečal boš tako, ki te bo popolnoma očarala. Ne smeš se preveč prenagliti, saj se lahko sicer ugodna priložnost katastrofo, v Strelec Ona: Čeprav se zavedaš, da ogromno tvegaš, boš vendarle storila to, kar te mika. Rezultat bo prav presenetljiv, zun^ vseh tvojih tako negativnih kot pozitivnih pričakovanj, A vseeno ti bo razplet še kako všeč. On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil nekoga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Tvoje težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. Kozorog f3u. Zaradi opravljanja te bo pošteno pekla vest. To bo povsem upravičeno, saj dobro veš, da si si s takšnim ravnanjem nakopala kopico sovražnikov. Ne bi bilo slabo, če bi začela razmišljati o opraviči- lu... . On; Le kje Je tista tvoja samozavest in prepričanje v tvoj prav? Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen, kot si bil v preteklosti. Toda romantičen večer bo vse to nadomestil. Vodnar Oni. Sprejela boš zanimivo povabilo, saj si od njega obetaš veliko več, kot se zdi na prvi pogled. Prijateljičina informacija bo docela zbistrila trenutni položaj, ki nikakor ni slab. On: Še vedno se ti ne bo uspelo unesti, kar te bo v prihodnosti j zelo teplo, S prijateljico se boš zapletel v zanimiv pogovor, ki ti I i bo odkril njena čustva. Nikar ne omahuj, ampak napadi! JR Ona: Ce se boš resnično zelo potrdila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. □Jg Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boš deležna. On: Ne odvračaj se od družbe, saj si Je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi kot tudi njej. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda. Soter je bil spet enkrat povabljen na kavo, bolje rečeno, povabil se je sam. Sicer pa je prinesel zavojček zmlete kave in s tem je bilo vse izrečeno. Boter je velik pragmatik. Zakaj pravimo za nekoga, da je pragmatik? Predvsem zato, ker je to moderno. Ce med pogovorom dvakrat trikrat omeniš, da je nekdo pragmatik, takoj narediš dober vtis. Torej pragmatični Boter je omenit, da so socialne razlike še vedno (ali mogoče celo vedno bolj) opazne. Boter je svojčas zaslovel po učeni teoriji, da delavec prdne, gospoda pa krotoviči po črevesju in spusti veter. Sedaj je pričel razlagati novo teorijo, ki je bila v bistvu le podaljšek njegove osnovne teze o socialnih razlikah tako v prejšnjem kot sedanjem sistemu. Medtem je Mica že zavrela Botrovo kavo in nam prinesla dišeči zvarek, ki krepi duha tako revnim kot bogatim. (Tudi to Je Boter nekoč izjavil.) izidite, na kavo sem prišel k vam, zato, ker Je moja administratorka Jera skoraj zažgala hišo. Pristavila Je za kavo, sam sem bil na sestranku, ona pa je šla regfjat v sosednjo pisarno. Ko se Je vrnila, je že gorelo. Takoj za internim gasilcem je privihrat Matic Strigalica in vprašal Jero: »Kaj ste ga pa spet posrali?e _ »Milo rečeno, saj ga Je res,e se je vmešal Cene. Ce zgori hiša, ne bomo mogli oddajati odvečnih pisarn in bomo tako rekoč.še ob zadnji zaslužeke »Že, že,e Je rekel Boter, »toda pomisli, ko Je Matic Strigalica na Silvestra pijan polil steklenico viskija po tapisonu, potem pa je zaman skušat prižgati pipo in metal vžigalice po tleh ...e »SJa vem. kaj hočeš reči. Potem, ko so gasilci že odšli. Je Matic rekel, da Je imet smolo,« je pojasnil Cene. , » Vidiš, točno tako, Matic ima smolo, Jera ga pa poserje. Poleg tega Jera niti ni bila pijana,« je zmagoslavno poudaril Boter. »Svet je pač krivičen, večina se s tem sprijazni. Tako pač je,« Je menita Mica. »Kaj menite vi pravnuki o tem?« je vprašal Boter. pr«ttvvtfUinnMiruirvvvi|’' . a Zdaj pa vi j din, ka de ae trbelo paziti, podzemne l ( - I Bile lakaj delujejo, za ptejanjo številko vestnika I 1 sva z Belkon napijsala, ka trbej ceato od čarde pa 1 > » do nemčavskoga brlijtila popraviti, pa grabe ■ ] I lUjknje zakrpati. Pa ka se je zgoudilo? Gda so se ■ . I oovine tiskale, te so začno11 td falat ceste ■ ■ pc^ravlati, pa tisti den, gda so novine vS prišle, ji ( so zagnjo talige asfalta gor navozili, pa robove ■;» ■ ceste vč vednadlli. Bela je gvOSen, ka je bila na ■ K ■ deli kakša tajna organizacija ali specialna enou ■ n ■ Moris ali pa cilou Cii ali pa INTERPOL, ka so pred ■ g tiskan j on rokopis vd poiskali v šutoj lil, pa I S prešteli vsebino, pa fčasi Sli v akcijo krpanja pa I B v8 vednačenja ceste, samo ka bi naj z Belekon V tak naraj zafrknoll, ka gda novine o Clankon j' ■ prijdo, ka de cesta zrihtana. Pa so uspeli. Vsen, Bj B^A+a riA^etA VAPvi ba o VAaFnilrn _ d A A1CO1X tOO* 'h J Stori StSte najne zapise v Vestniki, se okoli toga opravičujeva, liki noj sva milva krijva, či podi«^ ' sile v nalon kraji tak naglo pa uspelno delujejo* či bi v drujgoj smeri tak naglo delovale, bi pa lejko gučeli, ka mo skoro meli pravno driavo. Obnovlenl je pa v ton čaei ttldi pločnik kre zgtad*’® Zdravstvenoga zavarovanja, kar je tildi jako 11?”“' aamo na eno so pozabili. Hej dugo nazaj ao lip*^ napravili rampo s pločnika v gornjo etažo za vožnje [_ z invalidskimi voilčki. Tou je bila lejpa pa skrbna poteaa, Stero so vsi občani jako odobravali- Saj ae pa kre obnovlenoga pločnika napravili tUdi nouve_ robnike, preči visike, pa brer safcSoga ni spilSčenoga robnika, ka bi se lejko kakSi invalidski , brez voeidelc na te obnovlenl pločnik prpelo. P* tlBtoi ran^i v zgradbo. Kak pa na tou 11“^ gledajo, pa nuno gučo. Bela pravi, ka pri aaka deli trbej misliti. Brat biouži i 1 I I H »Znano je, da še nikogar niso obesili z mošnjo zlatnikov v žepu,« se je vmešal Cene, »Če revež ukrade kuro, Je tat in ga obsodijo zaradi kriminala,« Je menit Žožo. »Bogatina, ki je oropal za milijardo dve premoženja, pa imenujejo malverzant.« »Mnogi niti ne ločijo med pojmi magister, minister in malverzant. Večina meni, da vse troje pomeni nekaj uglednega,« je rekel Cene. »Kakor tisti naš namaziljeni magister, ki Je kot predstavnik podjetja v tujini porabil več deviz za reprezentanco kot celo podjetje v desetih letih?« je rekel Žožo. »Vse skupaj povabim še na eno kavo, da ne bo takšnih socialnih razlik,« se je postavil Boter, »Bodo, bodo, saj Jo bom spet Jaz kuhata,«Je ugotovita Mica. BORiVOJ REPE Za knjigo rekordov Miniaturna stenska ura, ki jo Je pred kratkim izdelal 87-letni nemški urar Alfred Drieselmann in zanjo porabil 400 delovnih ur, je kopija neke 200 let stare ure. Njene dimenzije so 25 krat 17 krat 21 milimetrov, Urar je ;voje delo že prijavil za Guinnessovo knjigo rekordov. EKestoletnica franka Francoska denarna enota frank je 15. avgusta praznovala 200-letnico. Leta 1795 je nacionalni konvent sprejel zakon, po katerem je frank postal enotna denarna valuta za vso Francijo in nadomestil »livre royak iz konca 18. stoletja. Med različnimi vrstami franka, ki so prišle v obtok v 200 letih, so na primer »decime Dupre«, izdan 1795, zlati kovanec za 20 frankov. Zdaj je naprodaj za 5000 dolarjev. V letih od 1803 do 1914 je bil frank, ki je bi! zamenljiv za zlato, zavidljivo trden, potem pa je vlada tik pred izbruhom prve svetovne vojne izdala dekret o njegovi nekonvertabiinosti. Enota je potem doživljala spremenljivo usodo in številne devalvacije. Ko se je vrnil na oblast general Charles de Gaulle. Je dobila Francija nov frank, ki se Je v glavnem obdržal do današnjih dni. »Popravljena« bibhja Napovedan Je nov angleški prevod nove zaveze z nekaterimi popravki, ki bodo pri tradicionalistih gotovo dvignili obilo prahu. Tako je izpuščena obtožba, da so Judje ubili Jezusa, ki je v tem prevodu postal človek. Ni več zapisano, da morjtjo otroci ubogati starše, temveč da otroci starše potrebujejo. Ženske po novem niso več podložne soprogom, temveč so jim zaupane. Za enakopravnost spolov Je storjeno v novem prevodu to, da se molitve ne začnejo več z »oče naš«, temveč z »oče in mati naša v nebesih«. Celo »božje desnice« ni več, da ne bi bili prizadeti verniki, ki so levičarji. Umrla vdova Leonida Brežnjeva t * I V moskovski bolnišnio 85. letu življenja umria^^j^^,^ nekdanjega sovjetskega . I ' Nenasitni baptistični duhovnik sp letni I Scotty Wolfe si je v svojem dolgem življenju omislil kar 23 zakonskih žena in jim dal celo številke. Z osmico je bil poročen le 63 dni, številka 17 je zdržala nekoliko dlje. Zdaj bo ponovno ■ obiskal poročni urad, S številko 29, s petnajstletnico, mlajšo od vseh njegovih dosedanjih mladoletnic, kijih je bilo nič manj kot devetnajst. Tašča Josie, ki ima 42 let, in nevesta Dina sta nad živahnim starcem navdušeni, češ daje poln moči. Viktorija Brežnjev. jj. Dolgaleuje botchaUž ., dkorno boleznijo. J ]et. Brežnjev na oblasti ljudje njegove žene jju-poznali. Ravnal je gače kot njegov preJh^' uje „ -1J 1 dn**^ J obiske povabil s Nino Petrovno. Leonid se je z Viktorijo te redko ta Hruščov, ki je na J* ive® v javnosti. Ljudje so - , zaprav zvedeli Sele na pogrebu jeseni leta 19oi' Vestnik o zanimivostih doma in po svetu* I I P j I [ f /30* yt po- J liggtnik, 5. oktobra 1995 17 II Kako pravilno izmerimo tlak? Osebe Grsd* niorajo pogosteje meriti. ..enostavno opravilo, ki povišanim krvnim tla- ? ima tudi * Tih ■ —' pravila, od kate- i odvisna natančnost ifitritev. "ted ''lerjenjem krvnega tlaka KlVllCgH lJ4Ad * udobnem sedečem iri vsaj nekaj minut po- - uravnano hrbtenico. Roko "'pestite v višino srca 'Merjenje opravile v mirnem in L-nL_r 'n vlažnem upiame v mirnem m nksEJu ter v prijetno - prostoru. V za-114 Obeh najbolje meriti bzlin ''i' primeru značilno '■rednosti pa se stroko-na roko z višjimi niti^''"" ^9 imate povišan krv-odn™’ uro pred merjenjem prave kave. '''^ci^njem. Pred Ha;.. " ATVriPg-a flaVa ci Ind *niat se odpovejte vsaj 15 me- '”^£3 tlaka si tudi ne v nos in oči. 1 I i i [ |k r 11 I I 1 I za vsakogar nekaj Škornji -že videno škornje, ki bodo modni v prihajajoči sezoni, lahko obujete že kmalu, saj so precej tanki. Skoraj vsi imajo vsaj nekaj centi m etersko peto in se brez izjeme prilegajo nogi. Dolžine so različne: od sredine meč do polovice kolen. ^^erritetni kliniki v češkem mestu Plzen so ’ ^emtetiu kliniki v češkem mestu Plzen so se, da bi krvodajalce, domislili nečesa posebnega. Odslej dobivajo ■ Piva 'krvodajalci v zameno za pol litra krvi pol litra plzenskega ' 1 je neka domača pivovarna, ta odlok pa velja le za a,;''.-- rnediem ko fcrvod^alke v zahvalo dobivajo šopke cvetja.: WTi:uidX Tatu d.d. MARIBOR PRODAJNI CENTER BA TEDNA MURSKA SOBOTA Cvetkova 2 a tel.: 31 760 hidravlične in mehanične stiskalnice za 4N SADJE, MLINI IN PVC-KADI PO ZELO k^ONlH CENAH, BREZPLAČNA DOSTAVA DO 30 km. To je JEKUOTEHNAl ^*^RTICO ZVESTOBE ŠE 5 % POPUSTA! Veselimo se vašega obiska! Na zdravje za »dober« holesterol Skutini L'- ’ Strokovnjaki so v vinu našli toliko dobrih snovi, da bi ga najraje prišteli med nujno potrebne hranljive snovi in ne med poživila. Skupina strokovnjakov kalifornijske univerze je namreč ugotovila, da etanol v krvi povečuje količino tako imenovanega »dobrega« holesterola. Belo in rdeče vino sta priporočljiva za ljudi, ki imajo preveč holesterola. Znanstveniki so ugotovili, da rdeče vino ustavi razvoj tumorjev pri živalih. Štruklji - kuhani Za vlečeno testo potrebujemo: 50 dag gladke moke, l jajce, žličko olja, žličko kisa, mlačno vodo po potrebi, da zamesimo mehkejše testo, ki mora biti dobro obdelano, 1/2 žličke soh. Lepo ugneten hlebček testa dobro pokrijemo s krpami, da se med počivanjem ne naredi skorjica. Testo naj počiva 25-30 minut. Nadev: 3/4 kg skute. 10 dag margarine ali olja, 2 rumenjaka, trd sneg dveh beljakov, 2 del kisle smetane. Za zabelo kuhanih štrukljev potrebujemo še 10 dag margarine ali olja in 2 žlici drobtin. Testo na pomokanem prtu tanko razvlečemo. Če je nadev redkejši, mu primešamo žlico drobtin ali pšeničnega zdroba (pri industrijsko pripravljeni skuti!) Skuto pretlačimo, dodamo z maščobo spenjena rumenjaka, smetano in nazadnje sneg. Za slane štruklje nadev nekoliko solimo. Nadev namažemo na testo, debele robove porežemo. Štrukelj zvijemo in ga zavijemo v bel prtič, zavežemo dva nasprotna vogala in ga kuhamo v veliki kozici v obilo slane vode, ki naj počasi vre 18 do 20 minut. Kuhane štruklje pustimo nekaj minut na mizi, da se voda scedi, nato jih previdno odvijemo, zrežemo na rezine in zabelimo s prepraženimi drobtinami. Slane skutine štruklje ponudimo kot samostojno jed s solato, kot prilogo k mesu, raznim juham (fižolovi) ali tudi kot začetno jed. Sladkane štruklje lahko ponudimo kot sladico. Cilka Sukič Zelenjava v soli je boljša kot zamrznjena Zamrznemo peteršilj, krebuljico, baziliko, luštrek in pehtran. Posušimo majaron, timijan, ožepek, origano, rožmarin in žajbelj. Posušene hste lahko uporabljamo cele, lahko jih pred uporabo med prsti zdrobimo ali zmeljemo. Na okenski polici naj rastejo peteršilj, drobnjak, timijan, majaron in rožmarin. Zelenjava v juhi in prikuhah je veliko okusnejša, če uporabljamo v soli vloženo zelenjavo, kakor če jo pripravimo z zamrznjeno zelenjavo, ki je danes povsod v navadi. Pepita, čmo-beli med seboj povezani kvadratki na tkanini so dobili ime po španski plesalki Pepiti d’ Oliva. Odkar so blago s tem vzorcem začeli uporabljati za damske kostime, so ti postali pravi evergrin v garderobi vsake zenske. Če ste kupili pepita jopo, povsem kratko ali čez boke segajočo, zraven pa boste oblekli krilo, ki v nobenem primeru ne pokriva kolen, ali celo vroče pepita hlačke, ne morete zgrešiti. V specializiranih trgovinah boste našli še pepita čevlje ali škornje in torbice. Prhljaj na obrveh Kar veliko ljudi je, pri katerih se pojavijo na mestu iz-raSčanja obrvi in nosnem korenu grde belkaste luske. To je seboreični dermatitis. Pogosto sc pojavlja pri vsej družini, nastane pa zaradi hitrega obnavljanja površinskih kožnih celic, spremlja pa ga še prhljaj na lasišču, Seboreični dermatitis se pokaže oziroma poslabša v času mesečnega perila in stresnih obdobjih. Zmanjša se poleti ob zmernem sončenju. Nasveta za krizne dni: Uporabljajte šampone proti prhljaju, da koža postane čistejša, ker se odstranijo luske. Kozo obraza in še posebno luskasta mesta nežno masirajte. VfVALll: KNTS h M V ( sedem na MVRSKEbfVALll . 2 ki,™OTtSED - Simple Minds 3 A ROSE - Seal 4 V/iN Nt. THRILLME. KJSS ME, KJLL ME - 1)2 4 S S. Joti NOT ALONE - Michael Jackson ča "7S IM WH1TE SATIN - Sandra tn&ERE-Shamce - Shanice - Imperio Iti Krč ni enak krču SESTAVIL MARKO NAPAST ZAVIST-MCA OTOK BLIZU SAROINLIE DESM PBIT(X iCCKARJA V NEMCU HLKNČ, ZLODEJ dovajanje vootrar UBCEM OBOKA IMENA EOVARO PREDjfn oojtSt SLOVBtatl SMUČAR *1VER - The Devllns - The Rolling Siones * Li^in- Joj 1 KA'i.^i'9'TNSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH nocoj - —^,jJ - Damjana in Rok Uri T.T-- imam - Zoran Predin Kir nežni ZVOK - Tinkara Kovač 5 SW - ftlu J**** * Mlakar ttUrv u ■^"ika Horvat hJZffKMEh - Peter Lov - Peter LovSin Pravega vzroka nočnih krčev običajno ne morejo ugotoviti. Če se še nikoli niste sredi noči prebudili zaradi močnih krčev v mečih, imate res srečo. To se namreč dogaja precej pogosto in v vseh starostih. Krči se lahko pojavljajo več noči zaporedoma in povzročajo nespečnost. Seveda pa krč ni enak krču. Pustimo ob strani tiste, ki sicer bolijo, a ne povzročajo otrdelosti meč. Ta vrsta krčev brez posebnega krčenja tkiva opozarja na medicinske težave, na primer na slabo cirkulacijo krvi ali težave s presnovo (pomanjkanje kalija, magnezija, kalcija ali hormonov ščitnice). Kaj storiti? Iztegnite boleča meča. Nekaj ntinut masirajte. Če zmorete, naredite nekaj korakov in spijte kozarec vode. Pomagajo zdravila na osnovi kinina (niso primerna za nosečnice). PRETMIANO lAUFUM MOŠKI VZVIŠEN RHOSrOfl ZA NASTOPE ORGANSKA V imun RUSKA RE-1 KA, KT TBCE V BELO MOR« RASTUNA, 12 KATERE SE PRHO-BIVA OLJE VEČJA POSOOAZA OOIAGANJE SUETJ ^TVi ''Nov' IMN ME SPOMINJA - Monroe JE - Fereoiti -Metulj ^TVir*.. _________________________________ I. Pa ta z MARELOF 2. Le n?,,y-^MERE - Ptujskih S J Ko 71/.-TVAJ PESEM - Slovenskogorišlti kvintet 4. Sli Pf-.* ."lLJCTAL bom TVOJE IME - Slapovi rJE Jri(V| ^ITECno - Fantje treh dolin ' Ml ato ■ Ans. Franca Miheliča r NatRKaCI- Prerod VSI PRIJATELJI GLASBE: Ptujskih S LOČEN Pl ®RKači M? - Obzorje kstSS”!:;, Ana. Jožeta Ekarta “Epovir? ODPUSTI - Ans. Roberta Zupana ^i®Tina Legnarja '■iKHliVfhr,'’"' ►NltiK do četrtka, 12. oktobra 19«, na naslor: Murski “Ur Novaka 13, 69000 Murska Sobota, za glasbeue lestvice. st. 40 I > ** skladbo; '•‘»»ača I '“'rodi i ‘“»Nn -- 1 _ I '"»nabavna______________________________________________________ I k '‘^“inek ter naslov; I Jesenski kratki plašči če hočete bili letošnjo jesen in zimo resnično modni, bo treba izbrati plašč, ki ne pokriva kolen. V ramenih je brez izjeme ozko krojen, nato pa pada nekoliki navzven. Rokavi so ravni, včasih zavihani. Ovratnik je majhen enojni ali širok dvojni, žepi si lahko všiti ali zunanji, Vehko je dvo-rednih gumbov, še večje zavezovanja s pasom, ki naj bo iz enakega materiala. kot je plašč. ČASL RADO ODDELEK juaL. JANKO GLAZER DEL MEŠtb V JUŽNI MINNESOTI PAS« OGLAŠANJE LAPONSKA PREKAJENO SVIfUSKO 21 VEZNIK nemški JUL BfiUTOREGI- mATONJ DREVO AU GRM, KI RASTE OB POTOKIH razglednica LAK2A AVrOMO-BKE T INKSO JONES IZRAEL J REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: grašnik, reklama, agregat, diamant, ion, Ree, ŠN, ring, čaka. Ca, Alo, nat, Nikko, Szol-nik, kesanje, OM, Sian. 18 vestnik, 5. oktobra 19^ podlistki Osem pogledov 22 Opis sveta na pragu tretjega tisočfetja I Jflfne/fl Katona Mag. Miran Puconja »Šele ko bomo medsebojna srečaraja ljudi znali doživljati kot skupno potovanje v notranji svet, kjer jezik - oživljena notranja tipalka - s pomočjo besed odpira vrata neskončnih pokrajin, dokončno prebujenih s pogledom teh notranjih oči, šele tedaj bomo nemara znali opisati tudi življenje in dogajanje planeta tako, da bo v naši zavesti lahko oživel ocean ali amazonski gozd; pa tudi neizmerna energija, ki drvi skozi vesolje v skalni gmoti kometa, ne bo samo mrtev fizikalni objekt - lahko npr, postane tudi naša katastrofična usoda. Vsa resnica je torej v naših očeh oz, pogledu: kakor gledamo, tako vidimo. Ilustrirajmo to trditev z nazornim Heisenbergovim poskusom z elektroni, pri katerem seje izkazalo, da se elektron lahko pojavlja kot delec ali kot vaj, pač odvisno od tega, kako ga opazujemo. To pomeni, da se bo obnašal kot val, če ga sprašuješ kot val, obratno pa velja, da bo odgovarjal kot delec, če mu zastaviš vprašanje kot delcu. In podobno najbrž velja za Zemljo; če jo bomo spraševali kot živo, nam bo - kot kaže - imela odgovoriti kaj novega o sebi. Pri ljudeh pa to, končno, pomeni, da bo naše življenje dobilo in prepoznalo kvaliteto v sebi. Če bomo vprašali po nji, dokler pa za človeka velja isto, kot smo v prejšnjem poglavju ugotovili za mater Zemljo, o sebi izvemo naslednje; človek - pet čutil, štiri okončine, 5-6 1 krvi, volumen lobanje 1400 cm3, pokončna hoja. Samo predmeti na takšni ali drugačni tehtnici smo ali še huje: podobni smo hladilniku, ki z okoljem izmenjuje določene količine energije oz. plinov. Vprašajmo se o pomenu opisanega poizkusa z elektroni. Fizikom in drugim nedvomno pove veliko različnega, laikom pa je mogoče razumeti, daje to nekakšen jezikovni zev, ki za sicer jasnimi besedami ne prinaša čisto jasnega in enoznačnega dogodka oz. pomena. Pri elektronih zagotovo ne more biti govora o razklani eksistenci ali shizofrenični dvojnosti obstoja (shizofren bo najbrž že naš jezik), S tem pa je povezano naslednje spoznanje, izhajajoče iz poizkusav z elektroni, ki pove, da smo kar naenkrat vpleteni. Dokončno in nepreklicno vemo, da lahko dobimo samo tako pameten odgovor, kolikor pametno bomo vprašali. Heisenberg je seveda spraševal pametno in tudi na oba odgovora je bUo dovolj prostora v njegovi razlagi. Nam pa preoetane nekoliko shizoiden konec tega poglavja; Z jezikom tehničnih ved: smo gibajoči laboratorij in lastnost točke, s katere sprašujemo, je v lastnosti odgovora, ki ga dobimo. Z jezikom humanističnih ved: stališče, na katerem stojimo, je predsodek, ki nam bo odgovarjal v odgovoru. 0 shizofreniji pa raje nič več, ker je čedalje očit- neje, da ne sodi v poglavje o človeku. R. D. Laing; »Shizofrenične osebnosti ni, je shizofrenični sistem.« Kriza zavesti ali poglavlje o mostovih Prejšnje poglavje se je začelo nekoliko nenavadno z daljnimi Marsovci, zato tole že kar v uvodu približajmo ljudem. Spoznali smo že, da je pametno vprašanje osnova vsega nadaljnjega razmišljanja. Da bi bili pri spraševanju čim uspešnejši in čim bliže ljudem, prisluhnimo tudi butalski pameti: v Butalah imajo brivca, ki po županovem ukazu brije samo tiste vaščane, ki se sami ne brijejo. Kaj pa ubogi brivec? Ali bo sploh kdaj obrit? Ce bi se brivec namreč bril sam. bi pač sodil med tiste Butalce, ki se brijejo sami. On, brivec, pa sme briti le tiste, ki se sami ne brijejo. Priznajmo, da smo na takšne in podobne butalake zagate ljudje vse preradi gledali zviška, čeprav je naša ljubezen do paradoksov in sofizmov že stara in izpričana. Eden najvidnejših filozofov in matematikov 20. stol. B. Rus seli pa se butalske logike ni niti sramoval niti ustrašil in je kot mlad ter še neznan matematik zastavil zelo podobno »butalsko« vprašanje velikemu nemškemu logiku G. Fregeju. Z njim je mladenič starejšemu kolegu spodnesel enega temeljnih kamnov njegovega življenjskega dela Osnovni zakoni aritmetike, s katerim je Frege utemeljil Gan-torjevo teorijo množic iz prejšnjega stoletja kot tisto, ki je osnova vseh matematičnih znanosti. Rus-sellov paradoks zadeva lastnost njenega najbolj temeljnega elementma - množice: te so lahko iregu-lame, kar pomeni, da vsebujejo same sebe kot svoj element, ali pa so regularne in imajo lastnost, da same sebe ne vsebujejo kot svoj element. Združimo vse regularne množice v vehko množico, recimo ji R. Kakšna je ta množica R - regularna ali iregulama? Če je R regularna množica, mora vsebovati tudi samo sebe, saj po definiciji R vsebuje vse regularne množice. Toda brž ko R vsebuje samo sebe kot svoj element, je iregulama. To pomeni, da je sama svoj element, toda element množice R so samo regularne množice! Tako smo prišli do (»butalskega«) paradoksa, ki ga matematična teorija ni uspela razrešiti, le premostila ga je s sklepom: obe trditvi sta hkrati resnični, brž ko je ena od njiju resnična. Torej lahko butalski brivec brije naprej pa tudi sam bo obrit. Matematiki pa so dobili sive lase, saj so paradoksi pokazali, da smo imeli matematiko po krivem za absolutno in nezmotljivo znanost. (Nadaljevanje prihodnjič) Komunistična politika in njene posledice 3. Člani kmečkih delovnih zadrug naj bi bili vzor, nekaki heroji socialistične ere vsem ljudem, ki še z nezaupanjem zrejo nate nove pojave. Dokazali naj bi, da niso samo delavci in umni kmetovalci, ampak tudi ljudje z novo plemenito moralo, ljudje, ki se podpirajo med seboj kakor bratje, si pomagajo pri delu in v vsakršnih življenjskih težavah. Ko bodo drugi videli, da sta človek in njegovo delo spoštovana in da med ljudmi ni zavisti, potem se da pravilno upoštevajo odkup in pošteno oddajajo predpisane pridelke državi. Režim sije hotel izposlovati nekaj kmetov v vlogi paradnih konjev, ki poslušno sprejemajo uradna navo^la in jih izvršujejo, pa kljub temu dosegajo ustrezen življenjski standard. Bili naj bi torej že utelešenje novega Človeka, ki sodeluje z oglasijo. Teatralizacija, ki je slovenskega kmeta silila, da igra lažno vlogo. ----------- ar nem delu kmečkega prebiva naletela na odpor. Zato je ob tvah v oVajne ljudske odbor« 1948 politična agjucija da se odstranijo vsi, ki »se ne morejo sprijazniti s tem, kat v novi Jugoslaviji novega ki predpostavljajo svoje osebn rese interesom skupnosti*, odbore naj bi torej prišli »pr^ len dje, prekovani v novein duhit _ Način odbire kandidato'' ■ lirične funkcije v tem lem ® stično ponazarja , ajo Bemjaka iz Mote, kije P^^o ožjega odbora krajevne - zato, ker se je »politično pt« j tem, da je bil gonjač j- Titom in Kardeljem v dt2“’ s I » 1 H lovišču v Prektniuj u. Kmečke zadruge, siJ^ I t f zamislil Edvard Kardelj, W postajale uveljavljena obli* nega povezovanja Dvorišče iii stavba križevske zadruge, kjer je bilo centralno zbirno mesto obvezne oddaje. bodo kmečkim zadrugam priključevali tudi oni in prihajali v to veliko družino. Ker komunizem svoje etike ni utemeljil, si je moral pomagati s tradicionalnimi vrednotami evangelijske etike o ljubezni do bližjega in pomoči sočloveku. Zadružniki iz kmečkih delovnih zadrug naj bi na svojih ekonomijah dokazali, da gospodarsko napredujejo in si izboljšujejo svoje življenjske razmre prav zato, ker podpirajo državni gospodarski načrt in izrabijo pomoč, ki jo daje država. Njihova dolžnost je, da ostalim ljudem dokažejo, kako je mogoče gospodarsko napredovati kljub temu. ima paralelo samo še v stalinski etiki, po kateri pravo revolucionarno delo podpira sovjetsko oblast. Z aktivizacijo vseh delovnih ljudi na vasi, s politično in organizacijsko ureditvijo odbora OF po vaseh sije režim ustvaijal podlago za utrjevanje nove oblasti. Množične organizacije po vaseh, na čelu z OF, so postale iniciator najrazličnejših organizacijskih oblik povezovanja in aktivnosti vseh »delovnih ljudi«. Povezovale naj bi delovanje kmetijskih, kultumo-prosvetnih in zadružnih organizacij, dajale politično vsebino in utrjevale perspektivo za novo dobo. Takšna politika pa je pri znat- tovrstne zadruge so se -tam, kjer je bila z leta 1945 agrarnim dodeljena zemlja. Zemll® delila zlasti v Apaški koth-na politična kampanjah® vljanje kmečkih delovnih je razvnela leta 1947 in leta 1948, Oblast je njihovo vljanje utemeljevala fc« demo obliko povezovanja . . . ~ rtZ'« la * množic, ki ini l(» (JlV bo omogocal^^ množic, M uo „ncr proizvodnje in hkrati one la pojavljanje kakršnih riščevalskih odnosov. prepričevali, kako Jič J ncvrih^lfl. Z3 .* .b dejansko osvobaja, za ■ievaia’ lP prejšnje, ki jim je -og.'.« bi si izboljšali življenjs*« v ip k:i za »Strašen je bil občutek pravzaprav za vsakega n , človeka, da mu je ta n vražna, da vse močneje P 1, da vse močneje P da mu ovira vsak nav njega, da mu ovira in razmah ter izženia iž življenjske sokove«. (Nadaljevanje I iz de«’ u' ifj' prihod«'^' Kujski val - še pomnite tovariši MJJ5KI Halo, vi, ki v vse vtikate svoj nos. Kopalna sezona je sicer že mimo, pa vas vseeno kličem na to temo. Škoda je, da vas še ni bilo, ko so uničili kopališče ob ljutomerskih ribnikih, da bi lahko takrat protestirali. - Lepo, da ste nas poklicali. Vi najbrž mislite nekdanjo ljutomersko znamenitost sedmerih ribnikov. Mi tu na radiu smo sami mlajši, kopališče ob ribnikih poznamo samo iz starih razglednic. Če vas je volja, nam lahko kaj poveste, kako je bilo takrat. - Ja, takrat je bilo lepo. Z »dikJino« sva oba hodila v osmi razred, pa sva plavala gor v trstičje, čeravno je stari žvižgal za nama. Tam sva se skrita pred vsemi šlatala in ... - Gospod, oprostite, tako podrobno nas tisti časi ne zanimajo. - Dobro, dobro, malo me je odneslo. Kakih dvajset metrov od obale so bile na žico napete pobarvane pločevinaste škatle raznih barv. In dalje je bilo prepovedano plavati, ker tam dno ni bilo »pošodrano«, pa se je voda skalila, če si stopil dol. Ampak prek je bilo pa najlepše plavati. - Prav, gospod, da nam spet ne odplavate predaleč, kakšne garderobe pa so kaj bile? ■ Ja, seveda so bile. Kabine za preoblačiti so bile iz »sovojna-tih« desk, pa smo gledali skozi. - 1 1 < 9 l 7/ * z eno gospo sva se pri luknji srečala »oko na oko«. To je bilo spodaj, potem si šel po stopnicah gor na ploščad, narejeno iz desk, tuši so bili tam pa bifeje bil tam. Lepo je bilo ob ribnikih, ker si lahko skakal po mili volji, bilo je dosti ljudi, pa nikoli gneče. Če bi ocenil, jih je bilo ob lepih dnevih več kot tisoč, pa še po travi okoli ribnika so imeli piknike, Škoda, da so šli delat bazen. Lahko bi okrog napravili stopnice in plošče kot so na spodnjem koncu še ohranjene. Ljudje bi se sem hodili kopat še iz Nemčije. V ljutomersko kopališče pride dvesto ljudi, pa je že težko plavati. Edino voda je bila malo kalna. Pa dobre veselice so bile tam. Potem pa naenkrat nihče ni več nič popravljal, ljudje so rekli, daje neki traktorist vse prodal, kaj naj bi to pomenilo, pa ne vem. - Lepo se vam zahvaljujemo za zanimiv opis. Če se boste kaj zanimivega spomnili, pa se še oglasite. Mi bomo poskusili po telefonu poklicati gospoda Močvirnika, dr. sci. zanimivih ved. Povprašali ga bomo o primernosti kopanja v umetnih jezerih in ribnikih. Imamo srečo. Gospod doktor, dober dan, Kujski val tukaj. Radi bi vedeli, kaj menite o primernosti ljutomerskih ribnikov za kopanje. Tam je namreč nekoč bilo kopališče. - Oh, jasno, kakšen zanimiv biotop je to. Te jibnike zelo dobjo poznam, večkjat tam jaziskujem, v mladih letih sem se tam tudi kopal. Najlepše je bilo plavati goj v tjstičje. Tu najdemo pjimej človeškega posega v okolje, ki se je popolnoma vjasel in udomačil. Močvijno ja-stlinje in živali so tod dobile svoj dom, kot da obstajajo ti jibniki že večno. Glede vode vas zanima. V zgojnjih dveh ali tjeh se še zaznajo sledovi fekalij ali škjopiv, kijih potočki tja pjinesejo. Spodaj pa svoje opjavijo močvijna fioja in favna, tako da je v spodnjem jib-niku voda biološko in kemijsko veliko bolj čista od večine voda v slovenskih kopališčih. - Gospodu doktorju se v imenu poslušalcev zahvaljujemo za zanimiv odgovor. Kujski val -reklame, oglasi in obvestila - Ljutomersko ornitološko društvo vabi na razstavo Orli in Sokoli na Štajerskem. Presenetljivo je, koliko teh ptic je nekoč živelo v naših krajih. . - Vrtičkarji, pozor, prodajamo že obrezano živo mejo. Samo posadite jo in vsaj deset let vam ne bo treba vihteti vrtnih Škarij. - Kmetijska zadruga v lastninjenju objavlja: Poceni prodamo večjo količino stoječe lanske silažne koruze. L’if^ Radenska nared za drugo soglasje ■ Šefer predsednik' Behek direktor Imenovana začasna uprava delniške Devetmesečni rezultati v vseh družbah Ufejz I člani odbora za poslovno politiko Radenske so na vidkii uufjujd zd pusjiuviiu ju h** ski seji obravnavali in sprejeli akt o lastninskem preoblikova Zdravilišče Radenska, d. d., Radenci ter imenovali začasni Radenske, ki ga mora potrditi še Agencija za lastninjenje-namreč konec junija sklenila javno prodajo delnic, tako daj«^ j*' sklad Dušana Zbašnika in začasnega nadzornega sveta pogoj za pridobitev drugega 9» Od letošnjega decembra bo dosedanji generalni Herbert Šefer postal predsednik nadzornega sveta (do [jjJPj ščineje imenovanje začasno), Alojz Behek (pomočnikdire* , dobil naziv direktorja. V začasnem nadzornem svetu so še vmki sveta delavcev Radenske Sonja Vidovič - Rauter. IB uerb^jLii in Stanislav Konrad, člani so še Rudolf Vračko, Aleš Ilc in fer( predsednik). Razvojni skladje za svojega predstavnika^ svetu Radenske imenoval Andreja Kumra (namestnik), ' .........Pokojninski sklad Jožeta RanS no imenovanje vodilnih in članov nadzornega sveta h*! po potrditvi skupščine delničarjev, ki bo v začetku prihodnjes^ liIJ**^ delničarjev Radenske je 43 tisoč; premoženje Radenske s«i JK lo po zakonu tako, da je 40 odstotkov vrednosti v rokah r* stotkov so olastninili z javno prodajo, 20 odstotkov z m in 6 odstotkov z notranjim odkupom, Kakor so poudarili vodilni na torkovi tiskovni koflft v ničarjem Radenske ni potrebno bati za svoj kapital. devetih mesecih so vseh družbah Radenske zelo dobri. Naravnem zdravilišču Radenci zabeležili 12-odsotno, v pa 5- odstotno povečanje števila prenočitev. Družba R veliko dela. 90 odstotkov izdelkov pa gre na zahodnoevrnp’p' so prodali 105 milijonov enot mineralne vode in breznlk v devetih mesecih letošnjega leta pa že 94 milijonov Gradnja bazenov poteka po načrtih; do t .decembra ti pod streho. Kavarno v prvem nadstropju Radina koncUJ pf in bo gostom na voljo že prihodnji teden. i v’Tlnik povsem elektron-»ler I J'*'' ''f težko ravnati, o če-'91(1 se ^^IJl. ki ■ --------------------- Vieii v v pokušino« smeli in iskai’^'^^^ '••'sgoceno aparaturo '“zilo na prihajajoče fietofg-j® katero od teh hitrost na na radarju), je ‘ j® »novo- setski 'ozil, prepričali tudi novi- Dasvoin-^^^^locv-cflla skupina, so 'oiili 7 H seveda hitro odkrili in tsčeje hitrostjo. Dru- seveda hitro odkrili in Heritvj uradne Se tcd^’ 1 opravlja policija, saj mogoče izo- hisl. '*lu hi si bo na radarskem X lastnimi očmi X lastnimi očmi hitrostjo je vozil fazadljj med vozilom im slet*.,.- ™iilT|ciii 2, dose niao dokazo- s(ni)o kršitelji morali - ® Ifoliko preveč •'Jer u območ- hitrost omejena na do- 'i-al iitAK._______ TOV na uro. '4Qje|-an(^(t7« J f^^rilnikov hitrosti, kPolicistov kažejo, ?''aniv»r- j '^01 starim multa t fiK- Pf' 2 njimi za zdaj F tiskovni Vozila’ promet«, h^Pfoti v,!?.’Peljejo merilnikom '‘fckajoci !»«j kot ie bodo meri- 1* promet. Po- Ugodilo oh, ''^hje27 ^'Ik r eji'r '1, „ S( Ere Franc Krojs s policije v Murski Soitoti se je med prvimi usposobil za ravnanje z laserskim merilnikom hitrosti. Instrument za merjenje je dragocen, vendar lahek in ne preveč zapleten za ravnartje. Policisti se z iyim ne bodo »nastavljali^« tako, da bi bili vsem na očeh (kot $ tarimi multa novami), zato tudi ne bo več medsebojnega solidarnostnega svetlobnega opozarjanja voznikov, češ: Pazi, radar! Nov merilni instrument nas lahko »ujame« kjerkoli na cesti, zato previdnost. Pa ne zgo|j zaradi zagroženih kazni, ampak zaradi večje varnosti udeležencev cestnega prometa, kajti krvni davek je vedno večji. - FotografUa: S. S, o vozniku in vozilu, ki je peljalo več, kot je dovoljeno. Menda pa policisti le ne bodo preveč pikolovski, saj pri hitrosti do 100 ki-lomentrov menda »dovoljujejo« 5 kilometrov »tolerance«, pri hitrosti več kot 100 kilometrov pa 10 kilometrov. Izkušnje kažejo, da ni nujno laserskega snopa žarkov usmeriti v registrsko tablico, ampak je meritev natančnejša, če se tem preizkušanju tako pri izdelovalcu kot pri uradnih merilnih inštitucijah. Laserski merilniki, na katere se utegnete kdaj ujeti, so »zapečateni«, saj imajo žig nem-šekga zavoda za liziko in tehniko. Laserske radarje je uvozilo ljubljansko podjetje Belmet, d. o. o., in za ravnanje z njimi se je med prvimi usposobil delavec UNZ Murska Sobota Franc Krojs. Šo- Vrhovnega sodišča in Senata za prekrške je namreč ta izpis, ki ga prebere policist, za sodišče verodostojen podatek. Izmerjeni prekoračeni hitrosti oziroma policistu bo pač treba verjeti. Izmerjeni hitrosti zato, ker je izmerjena na ustreznem preverjenem istrumen-tu, policistu pa zato, ker je za to usposobljen in pooblaščen. Š. SOBOČAN seje... , našli truplo iz Oseka pri Benediktu v Slovenskih fazna, ločilu. Septembra našel v močvirnatem delu žensko truplo. Potem so ugoto- !tuii-i Marijo Kozar, za katero 25. avgusta, ko je odšla nezana- rtj odkrili znamenj nasilja, zato r, bombo tli je Umrla naravne smrti. obrata Moda v Crešnjevcih pn 1)1’^ je^ ponedeljek prejelo pismo, v v v. hi pisec grozil, da je v prostorih ...............................— — Prei v . t^®stili policijo in kriminalistični ■ he prostore, a bombe ni bilo, ^0 kakp^^' neokusno šalo ali delavca, ki se mu je kdo zameril? Verzjf ^tftaprej odkriti. Po najnovejši b Pd lenih vodstvu grozil ljubosumni delavk. Morda oa so to le »čenče«. '<>1 300 delavcev, podtaknil bom- ■ Morda pa so to le »čenče«. peško pesKo J avtomobilist Janko S. med '^ll L lih '' proti Bodoncem zara-'•du. Pcškn ' zapeljal na levo bankino in v nesreči hudo poško-''Ctitre a'' storilec nameraval odpeljati ^tcrilr, preprečil eden od očividcev. Motorist trčil v priklopnik V sredo, 27. septembra, okrog 1 L ure je Bojan L. vozil motorno kolo po Slovenski ulici v Murski Soboti. V bližini stanovanjske hiše številka 46 ni prilagodil hitaost vožnje stanju ceste in gostoti prometa, pa ne čudi, da je s prednjim delom motornega kolesa trčil v zadnji del lahkega priklopnika, pripetega za tovorni avto, ki je stal na vozišču. Motorist seje hudo poškodoval. Vsega naj bi bil kriv - pes Predzadnja sreda je bila nesrečen dan tudi za Mirana P., ki seje peljal z osebnim avtom po regionalni cesti v Iljaševcih v občini Ljutomer; med vožnjo naj bi nenadoma pritekel pred avto večji pes. In kako je reagiral voznik? Hitro je spremenil smer vožnje, zato je izgubil oblast nad vozilom, zapeljal v obcestni jarek in z vozilom trčil v ograjo. Hudo se je poškodoval sopotnik Peter C„ lažje pa Boštjan B., ki se je prav tako peljal v avtu Mirana P. Pri prehitevanju trčil v kolesarja 27. aprila okrog 17.05 se je zgodila nesreča na lokalni cesti na Cvenu. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avta Srečko S. poskusa! prehiteti pred seboj vozečega kolesarja Janeza R., vendar tega ni uspel narediti varno, saj ga je zadel. Posledice: kolesarje dobi! hude telesne poškodbe. V Gornjih Petrovcih zasegli orožje bodi bi storilec nameraval odpeljati podali kazensko ovadbo. predzadnji torek so prišli policisti z oddelka v Gornjih Petrovcih k Stanku Č. z odredbo Okrožnega sodišča Murska Sobota, na podlagi katere so lahko opravili hišno preiskavo. Utemeljeno so O steklini se v zadnjem času v Prekmurju čedalje več govori. Pred kratkim smo imeli v M,Soboti primer ugriza psa pri človeku, za katerega so s preiskavami ugotoviti, daje pozitiven na steklino. Kot vemo, spada bolezen med nalezljive virusne kužne bolezni, med zoonoze, to je bolezni, ki se prenašajo z živali na človeka. Zbolevajo vse toplokrvne živali, prenaša se z neposrednim stikom z okuženo živaljo. Glede na epizootiološko razdelitev jo delimo na dve obliki in sicer: 1, silvatična ali gozdna steklina (zbolevajo predvsem divje živali), 2, urbana ali mestna steklina (zbolevajo in bolezen prenašajo domače živali, predvsem psi in mačke). V letu 1994 je bilo poslano v preiskavo za steklino v Ljubljano 210 lisic. 16 psov in 8 mačk. Pozitivnih je bilo 133 lisic, 4 psi in 3 mačke. V letu 1995 smo na preiskavo v Ljubljano poslali že 384 lisic, Ičmačkin 12 psov. Od tega je bilo pozitvnih 144 lisic. 1 pes in 3 mačke. Na urbano obliko stekline moramo biti posebej pozorni, kajti vedeti moramo, da je bolezen, če zanjo zboli človek, smrtna. Virus napada živčni sistem, razmnožuje se v možganih in povzroča neozdravljive spremembe. Proti steklini se borimo z različnimi ukrepi, od preventinega cepljenja lisic, ki ga že nekaj let v sodelovanju z veterinarsko službo opravljajo lovske družine. Izvaja se vsakoletno obvezno cepljenje vseh psov proti steklini, ki se mu na žalost določeni lastniki izogibajo, ne zavedajoč se, kakšni nevarnosti s tem izpostavljajo sebe in druge. Zato bi opozoril vse lastike psov, naj redno vodijo svoje pse na vsakoletno zaščitno cepljenje proti steklini. Zaščitno se lahko na željo lastnika cepijo tudi mačke. Posebej bi apeliral na lastnike psov, naj imajo svoje ljubljence v boksih ali na verigi, naj jih ne puščajo, da se nenadzorovano gibljejo v okolici. Prav tako naj redno obveščajo pristojno veterinarsko službo o gibanju sumljivih živali, naj si bo to lisica, pes, mačka ali katera koli druga žival nenavadnega obnašanja, Opozoril bi tudi starše, naj ne dopuščajo svojim otrokom, da se igrajo s klateškimi psi in mačkami. Če bomo vsi upoštevali navedene ukrepe, bomo uspeli zmanjšati pogostnost okužbe domačih živali in kasneje tudi ljudi s to hudo neozdraljivo boleznijo. Vodja območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije Janez VOROŠ, dr. vet. med. Gasilsko društvo Lipa je bogatejše Darilo iz Neu Alpanacha v nedeljo, 1. oktobra, je bila v Lipi velika slovesnost, na kateri so tamkajšnji gasilci prevzeli gasilsko vozilo, ki so ga pripeljali iz pobratenega nemškega mesta Neu Alpanach, V njem se lahko pelje šest uniformiranih gasilcev, v cisterni pa je prostora za 2.600 litrov vode za gašenje. Vozilo je opremljeno z visokotlačnimi cevmi, dihalnimi aparati, hidratnimi nastavki in drugim ter je darilo dobrih ljudi iz nogometnega kluba v Neu Alpanachu in zdomcev, zaposlenih na tamkajšnjem območju. Le-ti so odkupili vozilo od neualpanaškega gasilskega društva in ga podarili gasilcem Lipe. ■Na nedeljski slovesnosti je gasilcem in darovalcem med drugimi čestital tudi beltinski župan Jože Kavaš. Vozilo so tudi preskusili, kar je pomembno tudi zato, ker smo v mesecu požarne varnosti, ko potekajo posebne preventivne akcije oziroma demonstracije. V Lipi so v nedeljo prikazali tudi reševanje ob prometni nesreči in reševanje s 30-metrsko lestvijo ter skok na zračno blazino. Ta prikaz je izvedla poklicna gasilska enota iz Murske Sobote, beltinski gasilci pa so prikazali gašenje s topom. Gasilci Lipe so se darovalcem iz Nemčije oddolžili z gostoljubjem, saj so jih popeljali na ogled zanimivosti Prekmurja, s skromnimi spominskimi darili, lepo pa so se imeli tudi na pikniku v Lendavskih go- ricah. J. Ž. namreč sumili, da ima neprijavljeno orožje. Res so ga našli, in sicer: pištolo in lovsko puško ter več nabojev. Vse najdeno so seveda zasegli, te dni pa so zoper osumljenca že napisali predlog za kaznovanje pri sodniku za prekrške. V blagem ovinku ga je zaneslo Danes teden ob 11.35 se je zgodila prometna nesreča na regionalni cestu zunaj naselja Jamna. Poročajo, da je Milan I. z Radenskega Vrha vozil tovornjak po cesti iz Vidma ob Ščavnici proti Žihlavi z neprimerno hitrostjo. V blagem ovinku je vozilo zaneslo na desno travnato bankino, nato pa nazaj na cesto, kjer seje obrnilo na desni bok. Hudo se je poškodoval tovornjakarjev sopotnik Robert K. iz Andrenc, saj je pade! iz vozila in obležal pod kesonom. Paziti je treba na nakit Imate svoje »okraske« na dovolj varnem mestu, da jih kdorkoli ne najde. Seveda ne ravnate tako samozaščitno, saj ne morete verjeti, da bi vam jih kdo sunil. Tako je mislila tudi neka gospa iz Murske Sobote, potem, konkretno: v nedeljo, 1. oktobra, pa je bilo joj. Med 8.30 in 9.50 uro je nezanec obiskal njene prostore v prvem nadstropju stanovanjske hiše in odnese! denar in zlat nakit, zato je škode za 1.500.000 tolarjev. Nesramnež: prišel je na Gospodov dan! Tihotapita je državljane BiH Patrulja policijske postaje Ljutomer jev nedeljo ob 10.45 v Veščici pri Razkrižju ustavila osebni avto, za krmilom katerega je sedela Verica K., na sedežih ob njej in za njo pa je sedelo 5 državljanov Bosne in Hercegovine, ki jih je čez »zelene prehode« (torej zunaj rednih) pripeljala s Hrvaškega. Obstoji utem-Ijen sum, da tega ni storila zgolj iz humanitarnih razlogov, zato bodo zoper domnevno tihotapko podali kazensko ovadbo. Tujce so policisti odpeljali v prehodni dom za tujce v Prosenjakovce. Vlom v radensko gostinsko šolo Natančno ne vedo, katerega dne in ob kateri uri je bilo vlomljeno v šolo za gostinstvo in turizem v Radencih, pač pa pravijo, da se je to zgodilo v času zadnjega »vikenda«, torej ob koncu tedna. Vlomilec je odnesel videokamero in glasbeni stolp ter tako nadobudne snemalce in poslušalce glasbe oškodoval za prijetne trenutke, šolo pa za 150.000 tolarjev. Preiskovalci za neznancem poizvedujejo. Raj pa drugi dogodki? Od 26. septembra do 2, oktobra je bilo v Pomurju še veliko drugih dogodkov, ki sodijo v Črno kroniko. Tako je bilo poleg nesreč, ki smo jih opisali, ker so hude, tudi okrog 40 nesreč s samo materialno škodo. V obravnavanem obdobju so uradno zabeležili 15 kršilcev javnega reda in miru, ki so se spozabili v nekaterih lokalih, predvsem pa na svojih domovih. Le kaj bo, ko bo zavrelo še več mošta? Mejni organi so v 7 dneh na prehodih, zlasti na dolgovaškem, zavrnili okrog 150 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za prihod v našo državo. Zgodilo se je tudi, da so nekateri od teh ilegalno prešli mejo, V notranjosti so jih odkrili 8. Tragična bilanca preteklega tedna, pravzaprav predzadnjega torka. sta tudi dva samomora. S. S, 20 vestnik, 5. oktobra 19^ I Šport Prva državna nogometna liga Mura: Gorica 1: 0 (0 : 0) Maribor - Igrišče v Ljudskem vrtu, gledalcev 2006. Sodnik: Tivold (Kranj). Strelec: 1 : 0 H le balin (82). Mura; Černjavič, Baranja, Kokol, Cifer, Alihodžič, Gajser (Štam-pfer), Breznik, Poljšak (Kardoš), Rous (Brezič), Bakula, Hlebalin. Publikum : Beltinci 2 : 0 (1: 0) Celje - Igrišče Publikuma, gledalcev 800, Sodnik: Novarlič (Maribor), Strelca: 1 : 0 Kamberovič (21), 2 : OTurk (48), Beltinci; Zver, Godina, Herceg, Sirk, Ilič, Šarkezi, Črnko (Tratnjek), Cirkvenčič, Džaftč, Baranja, Škaper (Jeraj). Druga državna nogometna liga Nafta: Zagorje 5 : 0 (1: 0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400 Sodnik: Horvat (Smarjeta). Strelci: I : 0 Prekazi (12), 2 : 0 Tadič (54), 3 : 0 Hozjan (61), 4 : 0 Tompa (86), 5 : 0 Prekazi (90). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Kelenc, D. Novak, Koveš, Drvarič. Hra-nilovič (Gabor), Slavic, Prekazi, Tadič (Tompa), Baša (T. Novak). Tretja državna nogometna liga Dravinja : Bakovci 0 : 2 (0 :1) Slovenske Konjice - Igrišče Dravinje, gledalcev 200, Sodnik: Lackovič (Maribor), Strelca: 0: 1 Zrim (44), 0 : 2 Cipot (75). Bahovci; Šiftar. Holeman. Buzeti, Papič, Jančar, Fras, Cipot, Zrim, Baranja (Gabor). Bencak. Vogrinčič. Odranci: Bistrica 3 :1 (1: 0) Odranci - Igrišče Odranec. gledalcev 200. Sodnik: Velički (Maribor), Strelci; 1 ; 0 Kreslin (6), 2 : 0 Lipič (80), 2 : I Lugarič (85), 3 : 1 Lipič (87), Odranci: Marič, Balantič, Rozmarič, Vegič, Zver, Ozvatič, A. Horvat, D, Horvat (Kavaš), Lipič, Meničanin, Kreslin (Košar). Beltrans : Pohorje 1: 5 (1:1) Veržej - Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik: Jozič (Velenej). Strelci: 0 : 1 Majcenovič (11), 1 : I Z. Osterc (40 - 11 m), 1 : 2 Majcen (50), I : 3 Hujdurovič (65), 1 : 4 Hujdurovič(81), 1 ; 5 Polič (85). Beltrans: Rajh, Golob, Veberič (PraSnički), Hošpel, A. Osterc, B. Osterc, Stojko, Z. Osterc, Ropoša, Vozlič, Puhar (Makoter). (NŠ) Kungota : Turnišče 0 : 2 (0 : 2) Kungota - Igrišče Kungote, Strelec obeh golov za Turnišče Je bil Albin Lackovič, Turnišče; Slame n kovic, D. Pucko, Albin Lackovič, Toplak, Houbar (B. Lebar), J. Pucko, Albert Lackovič, Vori, Pal (F. Pucko), Škafar, S. Lebar. ' ŠPORTNA NAPOVED Kil V športni napovedi št. 12, katere pokrovitelja sta prekmurska nogometna prvoligaša Beltinci in Mitra, je naš gost Ludvik Boj-nec iz Murske Sobote, dolgoletni priznani nogometni sodnik. Prognoziral je takole: Pari Nap. I. SNL Rezultati - 10. kolo Mura ; Gorica 1 ;0 Publikum ; Beltinci 2:0 Izola: Olimpija 0:6 Korotan: Maribor 0:0 Primorje; Rudar 1:1 MURA Publikum Olimpija Gorica Rudar (V) Primorje Korotan Maribor BELTINCI Izola II. SNL NOGOMETNI KOMENTAR Mura in Nafta vodita I I 10 5 4 1 16:8 19 10 5 3 220:14 18 10 5 2 331:12 17 10 5 2 3 14:8 17 10 4 4 2 11:7 16 10 4 3 316:12 15 10 4 3 311:10 15 10 2 4 4 13:13 10 1 4 5 5:16 10 0 1 9 3:40 10 ' 7 1 Odigrano Je bito deseto kolo r prvi državni nogometni ligi. Zaradi prepovedi igranja ene tekme na štadionu Mure v Murski Soboti je bit derbi vodečih moštev med Muro in Gorico odigran v Ljudskem v osmem kolu druge državne lige je iendavs o Nafta gostila zadnjeuvrščeno Zagorje in zmagaln^ visokim rezultatom. Lendavčani so bili KS Čas te Rezultati - 8. kolo Nafta : Zagorje 5:0 Črnuče : Železničar (U) 0:1 Železničar (MB): Šentjur 2:0 Rudar (T): Mengeš 2:1 Naklo: Drava 2:2 Koper: Piran 0:2 Šmartno : Vevče 1:3 Napredek: Radeče 3:0 NARA Želez, (U) Napredek Rran Črnuče Šmartno Šentjur Drava Koper 8 5 2 1 14:4 17 8 4 4 0 17:4 16 8 4 3 1 12:5 15 8 4 3 1 10:6 15 8 4 2 219:10 14 8 4 1 317:13 13 S 3 2 3 9:6 11 8 3 2 312:12 11 8 3 14 9:9 10 Želez. (MB) 8 3 1 4 9:12 10 Rudar (T) Naklo Vevče Radeče Mengeš Zagorje 8 2 3 3 6:7 8 2 2 4 7:12 8 2 2 4 9:10 8 2 2 4 8:22 8 13 4 8:14 8 116 4:24 9 8 8 8 6 4 III. SNL Rezultati - 7, kolo Dravinja: Bakovci 0:2 Kovinar: Unior 1:0 Odranci: Bistrica 3:1 Beltrans : Pohorje 1:5 Dravograd : Steklar 3:0 Kungota : Turnišče 0:2 Aluminij: Paloma 0:1 Dravograd Pohorje BAKOVCI Dravinja ODRANCI 7 6 0 1 21:8 18 7 5 1 1 22:10 16 7 5 11 10:4 16 7 4 12 14:7 13 7 4 0 314:14 12 TURNIŠČE 7 3 2 213:10 11 1. MURA: Maribor 2. Primorje: BELTINCI 3, NAFTA: Vevče 4. Kovinar; BAKOVCI 5. ODRANCI: Dravinja 6. BELTRANS: Unior 7. Paloma: TURNIŠČE 8. Tromejnik : Kerna 9. Bistrica: Dobrovnik 10. Čentiba : Panonija I o 1 o 1 1 2 0 o 1 Kovinar Steklar Unior Aluminij Kungota 7 2 3 2 9:6 7 3 0 4 8:13 7 3 0 4 5:10 7 2 1 4 8:12 7 2 1 4 5:11 BELTRANS 7 2 0 5 9:14 Bistrica Paloma 7 1 1 5 10:18 7 115 8:19 I. MNL MS 9 9 9 7 7 6 4 4 ŠPORTNA NAPOVED ŠT. 12 1, MURA : Maribor 2. Primroje; BELTINCI 3. NAIT.A: Vevče 4. Kovinar: BAKOVCI 5 ODRANCI: Dravinja 6. BELTRANS : Unior 7. Paloma : TURNIŠČE 8. Tromejnik: Kerna 9. Bistrica: Dobrovnik 10. Čentiba Panonija Napoved Rezultati - 6. kolo l^s : Apače 4:3 Čarda : Emal 1: Rakičan : Goričanka 2:3 Serdica : Vesna 2:4 Lipa : Kerna 1:4 Sirk: Tromejnik 3:2 Goričanka Kerna Les Serdica Tromejnik Vesna Rakičan Ema) Sirk Čarda Upa Apače 6 4 2 0 16:6 14 6 4 2 0 13:5 14 6 4 11 14:9 13 6 3 2 1 14:9 11 6 3 2 1 6 2 4 0 7:4 11 7:3 10 6 2 2 2 11:8 6 2 13 7:9 6 2 1 3 7:11 6 0 2 4 1:7 6 0 15 8:21 6 0 0 6 6:19 L ONL Lendava Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 13. oktobra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. Ime in priimek ter naslov: Rezultati - 6. kolo Črenšovci; Dobrovnik 2:0 Nedelica: Hotiza 0:2 Bistrica: Mostje 2:5 Olimpoija : Kobilje 0:4 Renkovci: Panonija 5:1 Opel Hofser: Čentiba 3:0 Črenšovci Renkovci Kobilje Panonija V športni napovedi št. 10 ni bilo rešitve z 8 pravilnimi napovedmi. Pravilna rešitev športne napovedi št. (0: Mura : Gorica 1, Publikum : Beltinci 1, Nafta : Zagorje 1, Dravinja : Bakovci 2, Odranci: Bistrica I, Beltrans : Pohorje 2, Kungota : Tumi.šče 2, Rakičan ; Goričanka 2, Nedelica : Hotiza 2 in Bistrica: Mostje 2. 8 7 7 2 1 0 6 6 0 0 24:5 18 6 5 0 1 22:9 15 6 3 3 0 15:3 12 6 3 2 1 8:7 11 Opel Hofser 6 3 1 2 13:4 10 Hotiza Dobrovnik Čentiba W. Nedelica Mostje Bistrica Olimpija 6 3 12 7.5 10 6 2 13 10:9 6 2 0 4 14:14 6 13 2 4:7 6 2 0 4 12:20 6 0 15 3:26 6 0 0 6 4:27 7 6 6 6 1 0 vrtu v Mariboru. Srečanje so dobili Sobočani in se tako oddolžili za poraz pred tednom dni v Novi Gorici. Mura je imela v prvem polčasu pobudo, vendar brez pravih priložnosti za gol. V drugem polča-' su so gostje izvedli nekaj nevarnih napadov, vendar so bili strelci premalo natančni. Zatem so pobudo zopet prevzeli Sobočani in napadati, kat jim je tudi , prineslo uspeh. Prvo zrelejšo priložnost za gol je imel Breznik v 77. minuti, vendar se je žoga od '. prečke odbila v polje. Osem minut pred koncem so gledalci vendarle prišli na svoj račun. Bakula je močno streljal proti vratom, Mavrič Je žogo odbil, pritekel Je Hlebalin in jo porinil r mrežo. S to zma-■ go so Sobočani zopet prevzeli vodstvo na lestvici. Nogometaši Beltince so gostovali v Celju in zopet ostali praznih rok. Beltinci, ki so nastopili brez poškodovanega Cenerja in Nejmana (zaradi kartonov), so že v 6. minuli ostali brez Skaperja, ki se Je poškodovat in moral zapustiti igrišče. Oslabljeni Beltinčani pa so imeli vseeno priložnosti za gol, ki pa jih Herceg in Džaflč nista izkoristila, enkrat pa je v mrežo usmerjeno žogo ustavila prečka. Moštvo Beltince Je v Celju vodil pomočnik trenerja Zoran Cirkvenčič, saj je dosedanji trener Pero Nadoveza odšel iz Beltince. me boljši nasprotnik in bi si lahko višje vodsttasa gotovih že v prvem polčasu, vendar je nekaj nerf nih žog ujel vratar Hace. F drugem polčasu sos^ Naftarji razigrali in dosegli prepričljivo zmagt), u tem pa tudi prevzeli vodstvo na lestvici. V tretji državni nogometni ligi je bilo sedmo koto. Uspešni so bili kar trije pomurski ši Bakovci. Odranci in Turnišče, ki so ’ gubil je le Beltrans iz Veržeja. Nogometaši so gostovali v Slovenskih Konjicah in z dobro tg premagati domačo Dravinjo. Bakovčaniso ši nasprotnik in bi lahko zmagali tudi r w j rezultatom. Pohvaliti pa kaže tudi vratarja ki je v drugem polčasu ubranit Poleg Bakovec so prijetno presenetili tudi rrrtg^^^^ taši Turnišča, ki so zmagati v Kungoti, b'' zmaga bi bila lahko prepričljivejša, saj niso d stili nekaj lepih priložnosti za gol, kar trikdd lf^^ zadeli vratnico. Pomembno zmago so doseg nogometaši Odranec, ki so doma premagali co. Najzastužn^ii za zmago Je vsekakor v Marič, ki je odlično branil in med ubranil enajstmetrovko. Nepričakovano so doživeli nogometaši Beltransa na Pohorjem. Izključen je bil tudi njihov /(w'i I I Namizni tenis Časten poraz Sobočanov V prvem kotu za pokal Nancy Evans je namiznoteniška ekipa Moravskih Toplic Sobote izgubila tekmo z ukrajinsko ekipo Nord Doneck, kar je bilo tudi pričakovati, saj sojih spremljale številne težave. Ko je predsedniku kluba Viktorju Šbiilu in ob pomoči občine z veliko težave uspelo zagotoviti potrebna sredstva - če ne bi igrali, bi jim grozila kazen do 3.000 švicarskih frankov in enoletna prepoved igranja na evropskih tekmovanjih " je v zadnjem trenutku sodelovanje odpovedal Benko. Rezervni igralec Solar pa ni mogel potovati, ker ga v Budimpešti namesto Benka niso pustili v letalo Tako je moral zaigrati trener Močan, da je ekipa lahko nastopila. Kljub temu pa so Sobočani doživeli časten poraz. Odlično sta zaigrala Unger in mladi Horvat. H. MNL MS Rezultati - 6. kolo Smaki: Šalovci 0:1 Doktežovje: Rotunda 3:1 Prosenjakovci; Minicom 1:2 Tešanovci: Križevci 1:1 Hodoš: Cankova 0:1 Grad prost Šalovci Tešanovci Grad Križevci Cankova Hodoš Minicom 6 4 2 0 5 3 2 0 9:4 14 8:4 11 5 3 11 10:5 10 5 3 11 10:6 10 5 2 3 0 10:4 5 3 0 2 13:8 5 3 0 215:13 Prosenjak. 6 1 1 4 9:12 Smaki Rotunda 6 1 0 5 12:16 6 10 5 8:17 Dokležovje 6 10 5 9:24 tl. ONL Lnedva Rezultati -6. kolo Nafta V. : Graničar 3:0 Žitkovci: Kapca 6:1 Dolina : Polana 0:14 Polana Nafta V, Žitkovci Kapca Graničar Dolina Nogometaši Goričankč^ Rogašovec, član L ■ Murska Sobota. Hab'’' Stojijo od leve, -(trener), mon, Pugelj, Kren, r j| A. Šalamon. Bacek. ■ (teh. vodja); £e£9 in Nemec. Manjkaj*’-^ ša, Kolar. Vogrin*^**'’ ko. Činč. Gomboc m 1^ jan. Janič, Donosa, Fotografija: F. najhoe Unger je premagal ,, domačina Sokolovskes |i'; domačina SoKO «v^, n igralca v Evropi), rajinskega mladinskega natnta Sarmatova. -- NORD DONECK : , iit*® TOPUCE SOBOTA J ‘ s? dni:Unger21J g,/i,: kolovski : Močan 21 ■ ,. iJ -- -I iJ . Sarmanov : Horvat 'rrfi barmanov : ■ m«" 2l,Levadni-Sokol<^5j|* ■ Horvat 21 : l6, -21’' vski: Unger 22 : 20. b 21 in LevadniiHori^ ; 21, 21 : 16). M. U- Namizni tenis ------- Tesen poraz Sobočanov, zmaga Radgone brez težav visoko prei^' V««' I I I 1 d tl tl P n 1 It , f k (1 h ti 11 It Ji m le >a 9 9 9 4 3 3 3 6 6 0 0 36:6 18 6 4 11 18:9 13 6 4 0 216:11 12 6 114 10:19 4 6 1 0 5 7:17 3 6 10 5 8:33 3 V drugem kolu prve državne namiznoteniške lige je ekipa Moravskih Toplic Sobote brez Benka v dramatičnem srečanju tesno izgubila z mariborsko ekipo TAM GV. Sobočani so zaigrali zelo bojevito, povedli s 3 : 2 in malo je manjkalo, da pripravijo presenečenje, Unger je imel namreč v srečanju z Rusom Kriuški-nom kar pet končnih žogic, vendar ni imel sreče, saj je tretji set izgubil z 22 : 24. Pohvaliti pa kaže mladega Horvata, ki igra vedno bolje in je premagal Tan-cerja, veliko pa prispeval tudi k zmagi dvojic. V prvem kolu druge državne namiznoteniške lige je Radgona poPetovie. MORAVSKE blH . : MAMBO* it**?, : Tancer 21 : ’ ^l, 4 Kriuškin 16 : 21,23 15 Horvat; Plohl 22 ' - । Unger-Honf^KCj * TA 91 1 ' ? 4l . L BOTA u - n. - Ploh 22 : 20, 21 : -g Tancer 17:21, 21 ■ 2(l/r Unger; Kriuškin 22 : 24, Solar; pl*” .. 21). , RADGONA (Rihtarič ; Šegula # , J*'il . -■ ivip. J 'Cincc in Slana. In-Kolbl, Fili-(iVkas v ’ Luk. Nemec, Slana, NS) '‘oSak, Gregorinčič. (Sh sin; "■ Itaioi ■ '■”'-“«'=>■«1 » uu'- Jezica Vrbančič . zračno krogov in zase- 'n - hij 'Kc* ■"Mno 'a evropskem pr- prizadetih v Bol- V '-14 MLBSKO-MORSKA US 1. Davor Radolli in Ritmo Loco - Na bačvama vind 2. Valentina - Ne mogo bez tebe 3. Marinella - Vatra i led 4. Minea - Good Boy 5. Ivica Sinovčič - Ti i ja Podlog: Nino Bolan - Dolazi ljubav GLASUJEM ZA: _ j / t e I tl b J- i» c IC 3 tr f 5. oktobra 1995 študentski info kukeo • « • 23 vestnik pa cockto za deco prosim! piši na univerze so v glavnem mimo. Odločeno je, kdo bo ponavljal, pavziral, kdo bo služil državi bo morebiti študij nadaljeval v višjem letniku ali kot absolvent. Po burnem septembru torej ^^tivno miren oktober, vendar ne za Klub prekmurskih študentov (v nadaljevanju KPS). D .. “ namreč prekmurski študenti dobili na dom klubsko po-^^bnvala: The KPŠ Times (klubski informator), pristopno Št».. i^j^J*?!"***'*** študentsko zavarovalce, volilni letak in še kgj. Infor-IhMB 1® novost, ki Jo uvajamo z lctošt(jim študijskim IK novost bodo nove Članske izkaznice, ki bodo začele hv} - -' (sodobnejša oblika, slika Člana in računalniška obde-m članstvo v KPŠ so: potrdilo o vpisu za tekoče Vtb>s, "" pristopne izjave, plačilo Članarine in slika člana, "■ne»ft lahir„ 1____________________________,__________. .. ■ r --r"’ pjAVIIV VlAUaillK lU »IJlhd Uailttt K In zameiOate stare izkaznice v prostorih soboške obči- oktobra vsak« soboto od 16. d« 18. ure v »klubski« sobi. leie l*tabit^ uredite tudi po pošti n'a klubski uaslov (ue ® Priložitj potrdila o plačilu članarine na klubski žiroračnu). eleyeiji(y dogodka v oktobru. na« premiera gledališke Igre ini^craiera gledališke razstave. li^'’J’^ kijobonaša gleda-rihlofiK nasl ii^tslov »Mctek f v Murski Soboti. Predpremiero in biliurnih® sedežu Zveze ... ^''Kanizacij Murska So- i t |i d F* f I b. ( K H V ? j H * 't f I J t f I r bra y !. JTlUI^Kd knjiga in naslovil nttr naslovu. Sredi okto- hfi ,““''-'vu. areui okio-'iltovrtii, Otvoritev razstave ^lOliii '^"^''-. MJiih ustva-in .. ......... 'I *n študenti na naši liko vni delavnici, ki je bila poleti na soboški gimnaziji. Razstava bo na ogled v galeriji Zavarovalnice Triglav v Murski Soboti, Toliko o kulturi. V okviru slovenskega tedna športa organizirata KPS in KK Tropovci kolesarski izlet/dirko z gorskimi in dirkalnimi kolesi po Prekmurju (dodatne infose dobite po tel. šf. 21 838, Mitja). Povabljeni pa smo tudi na košarkarski turnir v Gorenjo vas, ki ga organizira Klub študentov Poljanske doline in se bo zgodil 22. oktobra 1995, Zainteresirani košarkarji se, prosim, prijavite na klubski naslov (prijavnino plača KPS). Znana sta že kraj in datum letošnje redne letne skupščine. Ta bo 4. novembra 1995 v Družbeni prehrani v Murski Soboti ob 19. uri. Udeležba Članov je močno zaželjena, saj bodo med drugim potekale volitve za novo vodstvo kluba, disciplinsko komisijo in nadzorni odbor. Vsi zainteresirani se, prosim, oglasite na klubskem naslovu (lahko tudi tuli-fonsko ali pisno) in poslali vam bodo ustrezne formularje za kandidaturo. Določen pa je še en datum - brucovatve prekmurskih študentov bo 27, januarja 1996v kavarni hotela Diana. Toliko zaenkrat o naših oktobrskih aktivnostih. Vabimo vas, da se v čim večjem številu udeležite tako likovne razstave kot tudi predstav naše gledališke skupine (člani imajo 50 % popust pri vstopnini). Obenem pa vam iz vsega srca želimo zdravo, uspešno, bogato in predvsem izpi-tonosno študijsko leto 1995/96!! Vidimo se na skupščini, seveda ob cockti! Vic meseca: Sedi Horvat v čakalnici porodnišnice. Nervozen kadi cigareto za cigareto in se sprehaja kot lev v kletki. Takrat vstopi sestra z majhnim belim zavojem pod roko ,„ »Horvat?!« »Jaz sem!!!« zavpije Horvat čez čakalnico in priteče. Namesto odgovora vrže sestra majhen zavoj na tla, skoči nanj, ga začne teptati, lomijo se koščice, ga prime, vrže ob zid, pljusk na vse strani.,. Potem stopi k Horvatu, ga potreplja po rami in spodbujajoče reče: »Šala, Horvat, šala. Mrtvorojeno!« Klubski naslov: Klub prekmurskih študentov, Cvetna 29, M. Sobota, tel.: 24 332 (Edvard); žiroračun: 51900-678-45559; uradne ure na soboški občini: od sredine oktobra vsako soboto med 16, in 18, uro; klubski servis: Mladinski servis M. Sobota, Št. Kovača 30 (kino Park), tel./ telefaks: 21 038. Študentski pozdrav! Edvard Pergar “V spomin— - Janez Kerčmar F sredo, 20. septembra, so v oijem družinskem krogu na murskosoboškem pokopališču pokopali Janeza Kerčmarja. Pretresenim ob novici o nje^vi prerani smrti nam je v trenutku stopi! pred oči živ prizor nedavnega srečanja z njim ob odftodu v zasluženi pokoj. Naš Janez, dolgoletni stanoval in poklicni kolega, seje upokojil I. septembra 1992 na Zavodu RS za šolstvo in šport, Organizacijska enota Murska Sobota, Iger je bil nazadnje zaposlen kot pedagoški svetovalec za slovensko šolstvo v Porabju na Madžarskem. Na njegovi bogati in uspešni življenjski poti, ki se je začela 1. januatja 1930 v Križevcih v Prekmurju, je bilo več postaj, vendar so prevladovale tiste, kjer je bil v neposrednem stiku s šolcgočo se mladino, vedno pa je opravljal dela, ki so bila tako ali drugače povezana z vzgojo in izobraževanjem. Že zdavnaj je začutil potrebo po strokovnem izpopolnjevanju, zato je sledil izobraževanju na učiteljišču še Študij razrednega pouka na Pedagoški akademiji. Pečino svoje življenjske poti je prehodil kot uspešen in odmeven ravnatelj. Predanost delu in strokovno znanje je združeval v Junkciji učitelja in ravnatelja. Začel je pred 43 leti r Budincih in Polencih, nadaljeval v Martjancih, Tišini in Apačah ter leta 197! prišel na zavod RS za šolstvo in šport, organizacijske enote M. Sobota, kjer ga je čakalo težko in odgovorno delo pedagoškega svetovalca ia dvojezično šolstvo. Dela se je lotil odločno in dosledno ter smiselno izpopolnjeval sistem dvojezičnega šolstva v Prekmurju, da Je postal znan kot edinstven model v svetu ter deležen vsega občudovanja in priznanja. Decembra 19S8 je sprejel nov izziv - odšel je v Porabje in postal pedagoški svetovalec za slovensko šolstvo v Porabju, kjer ga je čakalo težko delo pri uresničevanju vzgoje in izobraževanja sloven-- skega Jezika v šolah in vrtcih. Le z njemu dano zagnanostjo in trmo je spoznaval in tudi spoznal tamkajšnje razmere, ljudi in usodo slovenskega jezika, ki vedno bolj tone v pozabo. Dela se je lotil sistematično in v štirih letih prizadevanj za napredek tega šolstva marsikaj spremenil na bolje. Za opravljeno delo Je bil večkrat odlikovan, dobilje tudi najvišjo nagrado za živ(}enjsko pedagoško delo - Žagarjevo nagrado. Pri svojem delu se je Janez vedno odlikoval po doslednosti, vestnosti, ažurnosti, poštenosti in skromnosti, zato je bil med sodelavci priljubljen in spoštovan. Takega ga bomo ohranili tudi v spominu. ^činstd svet Občine Sv. Jurij ob Ščavnici objavlja na podlagi 6. člena Pravilnika o pogojih, ^*lnu in kriterijih za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici (Ur. I. št. 53/95) in sklepa z dne 15. 8. 1995 . NATEČAJ ^*^delitev posojil s subvencionirano obrestno mero za pospeševanje razvoja malega gospo- _ darstva v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici za leto 1995, in sicer ' V''•S®-”’ 5 SIT (glavnica) iz sredstev LB Pomurske banke, d.d., Murska Sobota **^ni 500.000,00 SIT (za subvencioniranje obrestne mere) iz sredstev občinskega proračuna. 4e dodeljujejo za naslednje namene; us^P^slovanJe, oziroma soustanavljanje družb, katerih Mihp^^ imela pomembnejšo korist lokalnega ham vložijo pfošnjo le za enega od navedenih lanov, lahko pridobijo: podjetniki posamezniki, l^avne ' ih So u ki se uvrščajo med malo gospodarstvo iasg? gsabni lasti, voc]Qy ■ ki opravljajo dejavnost s področja javnih za- '»Ue L" u - stvu. ' izvajali dopolnilno dejavnost v kmetij- ^silcl j. y 1 ■ in 3, točke se morajo zaposliti v enem "llj riividju ^^''osilci \ pogodbe. 2. toČkp mornin hiti oh vlo? ^očke morajo biti ob vložitvi prošnje v red-razmerju v svojem podjetju. biti v rednem delovnem razmerju pQ ''račaij ' b^^^^lila najmanj enako dobo kot ga bodo OnratAL ____’_____ _l... L _ nAlj-h^ka ?Sitci Posojila najmanj enako dobo kot ga bodo ^Oratl oziroma družbe in kraj naložbe na območju Občine Sv, Juri^ob Ščavnici. cioeffliltev posojil: ' subve • TOM + 9 toči^^^^^i^i^iranje obrestne mere v višini 4-odstotnth ' drjhj, nim posojila je 3,5 leta, vključno s pollet-* * II Li____II hipoteka, zavarovanje pri poroštva. zavaro- prednostno dodelijo prosilcem, ki po-''ajveA^®''’ ^«Ulh zahteva LB Pomurska banka, v " Izpolnjujejo še naslednje kriterije: Občini Oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki v sfi ir, nove proizvodne in storitvene zmogljivo-oas ^^^erjajo možnost zaposlitve za nedoločen ' ''az' ■ ■ in odpirajo nova delovna mesta v ob- Franc Huber Stoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, - opravljajo oziroma bodo opravljali dopolnilno dejavnost v kmetijstvu, - opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki so izvozno usmerjene ali nadomeščajo uvoz. Prošnja za razpis mora poleg osnovnih podatkov (navedenega prosilca, višina zaprošenih sredstev, namen pridobivanja sredstev) vsebovati: a) dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, b) dokazilo o namenu pridobitev sredstev pri širitvi poslovanja: - kupoprodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov, - predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme ali generalno popravilo opreme, - gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev del za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov, - pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo širitev poslovanja, - predračun za projekte, ko gre za obsežnejšo novo dejavnost, -- mnenje pristojne kmetijske pospeševalne službe v primeru, da gre za vlaganje v kmetijsko dejavnost, - dokazilo o boniteti (za pravne osebe: bonitetno poročilo APPNI ali bilanco uspeha tn stanja; za fizične osebe: dokazilo o poravnanih davkih in zadnja davčna napoved za samostojne podjetnike). Vloge za dodelitev posojil s potrebnimi prilogami je potrebno oddati v 15 dneh od objave natečaja na sedežu Občine Sv. Jurij ob Ščavnici, Biserjane 1 a, 69244 Videm ob Ščavnici, referntu za proračunske finance. Sklep o dodelitvi bo sprejet v 45 dneh od objave natečaja in bo posredovan prosilcem v 8 dneh po sprejemu. Nepopolne vloge ne bodo obravnavane. Po odobritvi posojila sklene vsak posamezni posojilojemalec z banko posojilno pogodbo. Predsednik občinskega sveta Franc LANCIČ, I, r. MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA MESTNI SVET Na podlagi 7. člena Pravilnika o dodeljevnaju sredstev za subvencioniranje realne obrestne mere iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v mestni občini Murska Sobota je mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji 28. septembra 1995 sprejel SKLEP o RAZPISU SREDSTEV ZA SUBVENCIONIRANJE REALNE OBRESTNE MERE ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA t. Iz sredstev občinskega proračuna se za subvencioniranje obrestne mere kreditov za pospeševanje malega gospodarstva za leto 1995 namenijo sredstva v višini, ki ustrezajo 76,000.000 SIT odobrenih kreditov. II. Sredstva se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup, graditev ali adaptacijo prostorov, namenjenih za poslovno dejavnost; - nakup opreme in generalno obnovo obstoječe opreme za proizvodnjo; - uvajanje sodobnih tehnologij. Sredstva za razvoj se nameneijo za isti projekt le enkrat. HI. Za sredstva lahko zaprosijo: - podjetnik posameznik, - podjetje v zasebni in mešani lastnini z do 30 zaposlenimi, - občani, ki so pri pristojnem državnem upravnem organu vložili zahtevo za izdajo dovoljenja o izpolnjevanju pogojev oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja. Sedež firme in poslovni prostori morajo biti na območju mestne občine. IV, Sredstva za subvencioniranje realne obrestne mere lahko pridobi prosilec, ki ima med viri financiranja zagotovljenih najmanj: - 35 % lastnih sredstev predračurrske vrednosti investicije, če je investicija namenjena za novo enoto malega gospodarstva. - 50 % lastnih sredstev predračunske vrednosti investicije, če je investicija namenjena v širitev dejavnosti. V. Višina obrestne mere, ki se subvencionira v skladu s tem razpisom, znaša 5 %. Doba vračanja posojila Je največ 5 let. Vl. Vlogi mora prosilec priložiti: - poslovni načrt ali investicijski program, - sklep oz,pogodbo z banko ali drugo finančno organizacijo o odobritvi posojila, - dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih. Vloge s potrebnimi prilogami je treba vložiti v 15 dneh od dneva objave na Mestno občino Murska Sobota, Kardoševa 2, 69000 Murska Sobota. VII. O odločitvi bodo prosilci obveščeni najkasneje v 8 dneh po odločitvi mestnega sveta. Številka: 403-62/95 v Murski Soboti, 28,septembra 1995 Predsednik mestnega sveta Rudi HORVAT,dipl, iur.,1. r. vestnik, 5. oktobri 24 televizijski spored od 6. oktobra do 12. oktobra PETEK 6. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 18.00 Regionalni program - 18.20 Hura, sobo-b, serija - 18,45 Risanka - 18.55 Bršljan, serija - 19.50 Brez vabila - 20.15 Istvan Szocs, portret - 21.05 Zvezdniki rocka - 21.35 Policijska poročila - 21.45 Dnevnik - 22.00 Objektiv -22.35 Ljubezenska pripoved - 22.55 Jazz 9,30 10,00 10,25 10.40 12.35 13.00 15,50 17,00 17,10 17,25 18,00 18.30 18.45 19.30 20,05 21.55 22.05 22.25 22,45 22.45 Videostrani Otroci širnega sveta, ameriška dokumentacija nanizanka Trgatev Roka Rocka Znanje za znanje, učite se z nami Poročila Kam vodijo naše stezice Dnevnik Učimcfse ročnih ustvarjalnosti Heathdif, risana serija Samo za šalo, 3. del angleške nanizanke Umetnost in civilizacija Hugo - TV-igrica Dnevnik Veter v mreži, slovenski film Turistična oddaja Dnevnik Žarišče Frasi er, ameriška nanizanka Sabotaža, ameriški film TELE 59 - Mrrrv 7,00 Videostrani - panorama - 15,20 Santa Barbara, ponovitev - 16 05 Triperesna deteljica, ponovitev - 16.35 Moja Inštruktorica, komedija -18.10 Kuhajmo skupaj - 18.40 Santa Barbara -19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Angel za mojo mizo, melodrama - 22.40 Spot tedna Žive scene -22.45 Radio F. M., 1. del nadaljevanke - 23.15 Popotnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev - 23.45 Tv-prodaja - 0,15 Videostrani - 1,0 Deutsche Welle nanizanka - 10 35 Sobotna igra - 12.15 Harrv in Hendersonovi, razvedrilna nanizanka - 12.35 Kalifornijski klic v sili - 13,20 Mačka in pes -13.45 čudovita leta, razvedrilna nanizanka -14.10 Biossom - 14.35 Parker Levvis - 15.00 Baywatch - 15.45Superman - 16.30 Melrose Plače - 17.10 Beveriy Mills - 18.00 Nogomet -19.00 Mr Bean -19.30 Čas v sliki - 20.00 šport - 20.15 Stavimo, da ... - 22.05 šport -23.05 Skrita kamera - 23,55 Nore kokoši -0.00 Čas v sliki - 0.05 Jemy Cotton - 1.30 Kalifornijski klic vsili - 2.15 Melrose Plače - 3,00 Beverly Mills - 3.45 Rožnati cadilac, akcijski film - 5.40 Magija in akrobatika 8.35 9.30 10.15 11.00 12.10 13.05 19.20 20.10 TV SLOVENIJA 2 RTL 10,30 Čas hrepenenja - 11 00 Vroča nagrada -11.30 Družinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14 00 Barbel Schafer, šov -15 00 Hona Cristine - 16.00 Hans Meiser -17.00 Tvegano - 17.30 Med nami - 18.00 Prijazna družina - 18.30 Eskluzivno - 18.45 Poročila - 19 10 Eksplozivno - 19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Otroci oponašajo znane pevce, šov - 21.15 Komisar Beck; Smrt teka naokoli, film - 23.10 Nočni šov TV AVSTRUA 2 9 00 Čaš v sliki - 9 05 Boj za krono, pustolovski film - 10.40 Breaking Away, film - 12,20 Vreme - 12.30 Halo, Avstrija - 13.00 Čas v sliki -13.10 Poštar, film - 14.35 Lowingerjeve zimzelene melodije - 16.15 Alpe-Donava-Jadran -16.45 Živali iščejo dom - 17.00 čas v sliki -17.05 Pogled v deželo - 17.53 Verstva sveta -18.00 Milijonsko kolo - 18.25 Sporna vprašanje - 19.00 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki -20.00 Pogledi s strani - 20.15 Potovanje v notranjost Dunaja, reportaža - 21.55 Cannonova vrnitev, kriminalka - 23 30 Ceste brez milosti, akcijski film - 0.55 Pogledi s strani - 1.00 Šport - 2.05 Videonoč 20.40 22.10 23.10 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper/Ca pod istria Poglej me V vrtincu Koncert orkestra SF Vesele zgodbe iz zakonskega ziv-fjenja Športna nedelja Lahkih nog naokrog, 7, oddaja Biblija: Apostolska dela, 30, oddaja Njen alibi, ameriški film Poglej in zadeni Športni pregled PONEDELJEK 9. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 9.30 10,00 10,15 10.40 Videostrani Malo angleščine, prosim Otroški program vriska Svetovni poslovni utrip, am 12.25 12.35 12.50 13,35 15.35 16.25 16.50 17.15 18.00 18.45 19.15 20.05 21,05 22.10 0,25 Umetniki za svet ob 50-ietnici OZN Forum Učitelj, francoska nadaljevanka Omizje Osmi dan Samo za šalo, angleška nanizanka Sova, ponovitev Severna obzorja, 25, zadnji del Regionalni studio Koper Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja Poglej met Arhitektura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna serija Mafijska poroka, ameriška nadaljevanka Koncert orkestra S F Umetniki za svet ob 50-letnici OZN I SOBOTA 7. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 8.00 8,30 8.50 9,05 9.30 10.05 TV HRVAŠKA 1 9,30 Poročila - 9,35 Risanka - 10.00 Sezamova ulica - 11,00 Poročila - 11,05 Deček, ki so ga tepli, britanski film za otroke - 12.40 Risanke - 13.00 Folklorna oddaja - 13.30 Mirin dobrota - 14,00 Poročila - 14,15 Kmetijska oddaja -15,05 Festival Požega ’95 - 16,10 Potovanja po naročilu: Francija - 16,40 Opera Box - 17,10 Poročila - 17,20 Portret, ameriški film - 18,50 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.15 Bartfbry Co-ast, ameriški film - 22.00 Dr. Ouinn, serija -22,45 Dnevnik - 23,05 S sliko na sliko - 23,35 Šport 11,10 11.15 13.05 15,50 16,20 17.00 17,10 17,25 18.00 18,30 18.45 19.30 20.05 21.00 22.00 poslovna oddaja, 3. del Izobraževalna oddaja-dop* Stranger Amoung Us, amens^' Športni pregled, ponovitev Obzorja duha, ponovitev Dober dan, Koroška Dnevnik Radovedni taček: Slama Frida s srcem na dlani, 5. ds ške nadaljevanke Simpsonovi, ameriška na^^^ Umetnost in civilizacija, on*'- svet ABC - ITD, tv-igrica Dnevnik Karel Veliki, francoska nat Televizijska konferenca Dnevnilk idaljev’^ 'J TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro- 10.05 Izobraževalni program-11.05 Kontaktni program: Ob 35-ietnici izobraževalnega programa - 11.30 Sedmi planet - 12.00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, serija - 12.45 Svet narave, dokumentarna oddaja - 13.35 Suženj, francoski film - 15,35 Izobraževalni program -15.50 Religijski leksikon: Biblijski jeziki in prevodi - 16.00 Nemški jezik - 17,30 Santa Barbara, serija - 19,30 Dnevnik - 20,15 Čuvaji hnraškega morja - 21,50 Split njim samim, dokumentarna oddaja - 22.35 Dnevnik - 22.55 S sliko na sliko -23.25 Lfttle Cigare, ameriški film TV HRVAŠKA 2 16.15 Videostrani - 16.40 S sliko na sliko -18.30 Serija - 19.30 Dnevnik - 20.10 Nocoj -20.15 Little Dorrit I, britanski film - 23.10 Cro pop rock TV AVSTRMA 1 6 00 Fantastične zgodbe, nanizanka - 6.25 Otroški spored - 8.35 Kremenčkovi - 9.05 Kriminalko je napisala - 9.50 Baywatch - 10.35 Vesoljska ladja Enterprise -11.20 Flipper, film -13 00 Otroški spored - 14.30 Knjiga o džungli -15.05 Kremenčkovi - 15.30 Mini Čas v sliki -15 40 Vesoljska ladnja Enterprise - 16.25 8aywatch - 17.10 Prijazna družina - 17.35 Zlata dekleta - 16.05 Nič o slabih starših - 19.00 Pri Huxtablovih - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Šport - 20.15 Moja Afrika, film - 23.50 Nogomet - 23 35 Čas v sliki - 23.40 Rožnati cadilac, akcijski film - 1.30 Prijazna družina - 1.55 Schiejok vsak dan - 2.55 Dobrodošli v Avstriji -4.40 Gorila, film TVAVSTRUA2 9.00 čas v sliki - 9.05 Schiejock vsak dan -10.05 Čeljust, film - 11,40 Dvojica v Avstriji -12,30 šiling - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Vera -14.00 Pravica do ljubezni - 14 25 Primarij Trap-per John - 15,10 Kriminalko je napisala - 16 00 Schiejok vsak dan - 17.00 čas v stiki - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19,00 Lokalne novice -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani -20.15 Derick - 21 20 Dr. Stefan Frank, zdravnik, ki mu ženske zaupajo - 22.05 Čas v sliki -22.30 križem kražem - 1 10 Pogledi s strani -1.15Videonoč TV MADŽARSKA 1 9.00 Poročita - 9.05 Družina Faller, serija -9.35 Dopoldne, magazin, vmes Dallas - 12.00 Poročila - 12.05 Gospodarska abeceda - 14.55 SP v gimnastiki - 15,40 Kalaka - 16,00 Poročila ' 16,10 Posel, gospodarske informacije - 16.25 Top model, serija - 17,00 Za upokojence -17,30 Teka - 17.40 Okno, magazin s prilogo -19,00 Pravljica - 19,13 Muza, kultura - 19.30 Dnevnik - 20.05 Pred sodiščem - 20.13 šport - 20.25 Dallas, pon. - 21.20 Spominska znamenja revolucije - 22.15 Ljudje na Snežniku, madžarski čb-film - 23.45 Dnevnik BBC-ja TV MADŽARSKA 2 12.00 Siesta - 15.30 Orehscheibe Europa - 16.00 Madžarska danes - 16.30 Pomagač - 17.00 Za mladino - 17.30 Rin-Tin-Tin, serija - 10,50 11.20 13.05 14.05 14.20 15.05 17,00 17.10 18 00 18 50 19,30 20.10 21,05 21,30 21,45 22,00 22 25 22.50 0.30 Videostrani Radovedni taček: Muzej Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 40. oddaja Frida S srcem na dlani, 4, del Gospod Mimo in gospa Ta-pa-ta Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Zgodbe iz školjke Vincent in jaz, kanadski film Večer pri... Malo angleščine, prosim Tednik Veter v mreži, slovenski film Dnevnik Majken, švedska nadaljevanka Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija Hugo - tv-risanka Dnevnik Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, Otrok ni nič naredil, 1 /5 Skrivnost svet Arthurja C, Clarka, angleška dokumentarna serija Za TV-kamero Ozare Dnevnik Grace na udaru, ameriška nanizanka Zapustite, prosim, svojega moža, avstrijski film Tiček Vražiček, angleška animirana serija TV MADŽARSKA 1 5.30 Vaška TV - 6.00 Sončni vzhod - 8,00 Otroški program - 11,00 Šole na vidiku - 11,30 Skrivnosti naših možganov - 12,00 Zvon -12,02 Sobotni portret - 12,25 Bartok: 44 duetov za dve violini - 13,15 14 martlrjev, tv-film -14,50 Jaz in gangster, angleški čb-film - 16,40 Čas X - 17,25 Odprta usta - 18,15 Štorije -18,30 Kolo sreče - 19,10 Pravljica - 19.30 Dnevnik, šport - 20.10 S minut proze - 20.25 Zopet priča, madžarski film - 22,30 Srodyjev koncert, posnetek - 23,30 Mala trgovina strahov, ameriški čb-film TV MADŽARSKA 2 6.00 Zamejski Madžari - 6.45 Stiki brez meja -7.30 Za kmetovalce - 8,00 Romski program -8,25 Narodnostne oddaje - 10,30 Stara Evropa - 10,50 Familija, pon. - 11.20 Pesem doni -11.50 Nočni metulj - 12.40 Natura magazin-13.10 Olimpijci - 13.35 Otroški film - 14,45 Islandija - 15,15 SP v gimnastiki - 16,OOAvto-magazin - 16,30 Lutke - 17.00 Rokomet (ž) -18,30 Dandanes - 19,05 Familija, zabavna serija - 19,45 Svet knjige - 20,05 Bingo - 21,00 Večni mornar, opera TELE 5» - MMTV 7.00 Videostrani - 14 00 Angel za mojo mizo, melodrama - 16.45 Radio F. M., ponovitev -17.15 Med prijatelji, ponovitev narodnozabavne oddaje - 18,15 MMTV šport, ponovitev - 19.00 Kuhajmo skupaj - 19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Beverly Hilis Buntz, začetek nadaljevanjke -20.30 Spot tedna Žive scene - 20.35 Mladoletni volkodlak, komedija -22.10 Uživanje v strasti, film - 23.35 Tv-prodaja - 0.00 Videostrani -1.00 Deutsche Welle TV SLOVENIJA 2 7.50 8.00 9.00 10.00 11,10 12,00 12,15 13.15 16.55 17.00 18.30 19 15 20.10 21.05 22.50 23,45 Videostrani Euronews Mojstri, 5. oddaja Festival Radovljica: H o rt us Musi-cus, 1. del Primer za dva, nanizanka Turistična oddaja Samo za šafo, 3. del angleške nanizanke Sova, ponovitev Alpe - Donava - Jadran Športna sobota 30 let ansambla Henček, 2. del Karaoke Festival narečne popevke, prenos Stranger Among Us, ameriški film Smeh je zlato zrno sreče, dokumentarna oddaja o Georgesu Fey-deau Novice iz sveta razvedrila RTL 10.00 Risanke - 10 15 Disneyev poletni festival - 11,35 Kalifomijske sanje - 12.05 Princ iz Bel-Aira - 12.30 Polna hiša - 13.00 Krepka družina - 13.25 Kdo je tukaj šef? - 14,50 L. A. Machine - 15,45 Ekipa A - 16.45 Beverly Hilis - 17.45 Melrose Plače - 18.45 Poročila - 19,10 Eksplozivno - 20.15 Sanjska poroka - 22.00 Kako, prosim? - 23 .00 RTL v soboto ponoči - 0. 00 Highiander NEDEUA 8. OKTOBRA TV SLOVENIJA 1 7.30 8.40 9.25 9.50 10.20 TV HRVAŠKA 2 12.10 3 sliko na sliko - 12.55 Reševalna 911, serija- 13.45 CRO POP ROCK- 14.45 Športno popoldne - 20,05 Hrvaška : Italija, kvalifikacije za evropsko nogometno prvenstvo - 22,15 Ne popusti in poskusi še enkrat, ameriški film TV AVSTRMA 1 6.00 Deklica Iz prihodnosti, nanizanka - 6.25 Otroški spored - 8,05 Vroča sled - 8,30 In kaj misliš ti? - 8,35 Otroški spored - 9,30 V kraljevi službi, film - 11,00 Risanke - 12.00 Ljubezen itd., mladinski kulturni magazin - 12.50 Moja Afrika, ponovitev filma - 15.20 Športno popoldne - 16.40 Nenavadne zgodbe, film -18 05 Polna hiša - 18.30 Oh, ti moj srček - 19.00 Krepka družina -19.30 čas v sliki - 20.15 Ginekolog dr. Markuš Merthin -21.10 Pravi Dunajčan se ne da - 21.55 K stvari - 23.15 Čas v sliki - 23.20 100 let kina - 0.05 Zasebno življenje, film -1.35 Ceste brez milosti, film - 3.05 Hammet, film TV AVSTRMA 2 9.00 Čas v sliki - 9,05 Noči servalsov - 9.30 Katoliška maša - 10.30 TV-namig - 11 00 Tiskovna konferenca - 12.00 Iz parlamenta -12.30 Orientacija - 13.00 Čas v sliki - 13.05 Tednik - 13.30 Tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.30 Preobrati zgodovine - 15.30 Ko si pri meni, film - 17.00 Čas v sliki - 17.05 Klub za starejše- 17.55 Lanena cesta- 18.25 Kristjan in čas - 18.30 Avstrija v sliki - 19.30 Čas v sliki -20.15 James Bond: Mož z zlato pištolo, akcijski film - 22.20 Čas v sliki - 22.35 Colum-bo - 0.05 Mammett, krimilka - 1.40 Pogledi s strani - 1.50 Videonoč TV MADŽARSKA 1 7,20 Risanka - 7,50 Biblija - 7.55 Računalništvo - 8,30 Nedeljski magazin - 11,00 Pogled domov - 11,45 Dandanes - 12,00 Zvon -12,05 Tujci na tujem, poljudnoznanstveni film -13,OOTop model, pon. serije - 15.00 Delta, znanstveni poročevalec - 15.25 Nujna pomoč -15.35 Reformatorski verski program - 16,00 Di-sneyjeve risanke -17.05 Napisne table pripovedujejo - 17,35 Berlin, potopisni film - 18,25 Kolo sreče - 19,00 Teden, vmes poročila, vreme - 20.05 Sedem ostrostrelcev, ameriški film -22.15 Spominska znamenja revolucije, 2. del 22.20'Žarišče 22.40 Seinfeld, ameriška nantzariM 23.05 Med vrsticami zakona, an3 nizanka TV SLOVENUA 2 12.50 13.00 13.15 14.55 15,20 16,20 17,10 18,00 18.45 19.00 20,05 20.55 21.50 23.00 0.30 le ! F n r 1 i g E ! Videostrani Euronews Umetniki za svet Utrip, zrcalo tedna Nedeljskih 60 Rdeči alarm, francoska vanka Sova, ponovitev I Regionalni studio Maribor Ze veste Sedma steza Gospodarska oddaja, ratov Primer Paragon. švedska 000<>“^ Studio C(ty nava Brane Rončel izza odra, lland Ouartet, 1. del Umetniki za svet TV nPVAŠKA T H«- 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutm - j la - 10.05 Izobraževalni program - ' f Izobrazevami prcgram 12.00 Dne^/nik ' ® ifl nja - 12,45 Sledge Hamer, serija - 1 < 14,00 Pozabljeno 5^ program - mentama serija - 14,00 Pozablieno' ’ '6T riški film - 15,30 Izobraževalni progra _ ...........17,30Santa63fP2,|g? Hrvaška danes - 17.30 Santa , |^/ Kolo sreče - 18.50 Zgodba o , jl; Dnevnik - 20.15 Zvezde: Hrvaška in svet - 22,20 Dnevnik -na sliko- 23,10Resna glasba Bobi Marj'J TV HRVAŠKA 2 16,50 S sliko na sliko - 17-35 , , ... ___ - 1’' J* dok. film - 18.30 Dr. Ouinn, serija nik - 20.10 Košarka - 22.05 Angl serija - 22,55 Loveioy, serija TV AVSTUMA1 8 OS čudovita leta - 6.30 film - 8.00 Otroški spored - ^7. napisala - 9.55 Baywatcri - Z 55 Baywatch - lu " 11.25 Kosi pn ri'®^%|-J u 1 rosni spored - 14.30 Knjiga 0^ jS*. Kremenčkovi - 15.30 Mini t^sv^ . ............ _ . I E 39 Enterprise - Otroški spored - 14.30 KnjigaO PurtfineriUKUVi - i o.ov ......... .g . soljska ladja Enterprise - 1 1 1 1 1 1 t 1 1 t 1 1 I tl 3 1 1 1: 1. L 1i 1| K 1; TV MRVASKA 1 8.40 Fantomski jezdec, avstrijski film za otroke in mladino - 10.30 Zbor malih pesnikov - Zlatar -11.00 Vinkovske jeseni - 11.30 Maksim, risana serija - 12.00 Dnevnik - 12.15 Ljubezen, serija - 12.45 Mirila, tfokumentarna oddaja - 13.15 Brazilska trilogija - 14.00 Nove pesmi Zagrebfe-sta - 15.00 Flash Gordon, risani (ilm - 15.55 Standardni in latinskoameriški plesi - 16,35 Poe rot, serijski film - 19,15 V začeku je bila beseda - 19,30 Dnevnik- 20,15 The House on Carroll Street, ameriški film - 21,55 Glasbena oddaja -23,00 S sliko na sliko TV HRVAŠKA 2 16.30 S sliko na sliko - 17.25 Namizni tenis -13.15 Ekran brez okvirja - 19.30 Dnevnik - 20.15 Korak za korakom, humoristična serija -20.40 Latinica - 22.25 Nočna Izmena: Življenje na severu. Črni gad. Ponos, ameriški film TV AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe - 6.30 Kremenčkovi - 7.05 Knjiga 0 džungli - 7.30 Otroški spored - 9.05 Vroča Sled -10.10 Alfred J. Kwak, risana 11.05 11.30 12.00 12.30 13,00 13,05 14.05 14.25 15,15 17.00 17.10 19.30 19.52 20.05 21.15 22.10 22.25 23.15 Videostrani Živžav, ponovitev Čebelica Maja Arabela se vrača, ponovitev češke nadaljevanke Ma;ken,’^ponovitev švedske nadaljevanke Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke Obzorja duha Svet divjih živali Ljudje in zemlja Poročila Mafijska poroka, ameriška nadaljevanka Za TV-kamero Policist s srscem, avstralska nanizanka Dr. Jeckill and Sister Hyde, angleški film Dnevnik Po domače Dnevnik Zrcalo tedna Nedeljskih 60 Najlepše dame striptiza Dnevnik Mož z masko, nanizanka Med vrsticami zakona, nanizanka TV SLOVENUA 2 7,50 Videostrani 8.00 Naša pesem, 6. oddaja TV MADŽARSKA 2 7,35 Mladinski magazin - 8.00 Julijin program -6.35 Za otroke - 10.00 Zgodovina književnosti -10.30 Izpovedi - 11.00 Hokej na ledu - 13.15 TV-magister - 14,00 Begavčki - 14,40 Risanka - 15.10 Gimi, serija - 16.00 Naj... - 16.30 Treba se je smejati - 17.20 SP v gimnastiki -18,00 Za boljši jezik - 18,15 Baywatch, serija -19,05 Pravljica - 19,25 100-letnica Narodnega gledališča Peč - 21,30 Telešporl - 22.25 Klip mix - 22.35 Pogovori TELE 59 - MMTV 7.00 Videostrani - panorama - 10 '1 iS Skrinjica zelja, otroška oddaja - 10.30 SandoRan, risanka - 11.00 Kolo, dtAuriienbma oddaja - 11.30 Cirkuške točke, 13, del - 12.30 Bad Influence, računalniške igrice - 13.00 Popotnik - 13 30 Zabavajmo se s fiziko, 13. del - 14.00 Capital City, ponovitev - 15.00 Viedostrani - 16.25 Mladoletni volkodlak - 16.00 Avtodrom MMTC -19.00 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja, ponovitev - 19,30 Glasbeni spoti - 20.00 Sl. Elsevvhere, 12. del nanizanke - 20.50 Spot tedna Žive svene - 20.55 Zakleti ocean, pustolovski film - 22.35 Posebnež, komedija - 0.05 Tv-prodaja -0.30 Videostrani - 1.00 Deutsche Wele RTL 10.15 Naše katedrale - 11.05 Eerie, Indiana -12.00 Stvor iz močvirja, film - 12.30 Kdo je tukaj šef? - 13.00 Nany - 13.30 Disneyeva reportaža- 13.40 SummerMagic, film- 15.50 Ploska noga, film - 17.45 Mladi orli - 18 45 Poročila - 19.10 Highiander - 20.15 Moški na robu postelje, komedija - 21.50 Spieglov tv-ma-gazin - 22.35 Priome Time - 22.55 Raj -23.25 Playboy pozno ponoči soijska laoja Enterprise - i 17.10 [^ptina družina - 18.05 Nič o slabiti starših. iačey "Tg.jfl ‘S nizanke - 19 00 Pri Huxtablovih '^i*^ sliki - 20,00 Šport - 20,15 - ...........- --------- dija - 21-45 72 urvh»fi*^.„ Čas v sliki - 23,30 Macho o 55 Prijazna družina - 1- 2 20 Dobrodošli v Avstriji - 4 ' ponovitev filma novo. .20 05 Ms«”'’ TV AVSTIŽMA 2 9.00 Čas v sliki - 9.05 5di 'E iO i! Ja h '5 '1 »J 't. 'L -11' I wr uetor, |i/vi ....' , 1 *' 12.50 Vreme - 13.00 časveliie _ 10.05 Poštar, ponovitev filma I J.UV vu- ■ 13.55 0rientadil^ ^ieCl^ i__ J e 4A binTin*” Ji dbe iz narave - 13.55 Orieniaui ^.^i marijTrapper John - 15 104f*" i7®f|jlT la - 16.00 Schiejok vsak dari ' ,■ sliki - 17.05 Dobrodošli v Avstcfijg^ 17.05 Dobrodošli v Avstcfi ; stri kuhajo - 19.00 Lokalne u v sliki - 20.00 Pogledi s strani - ska koča Falkenau -21.10 Tem j jl' daja - 22.00 Čas v sliki - 22.3 zin - 23.05 Domovina, ma*o^^'.| / Veliki režiserji: Orson VVelles Sanghaija, kriminalka - 2 55 "0 minalka - 4,35 Videonoč ska koča Falkenau - TVMADZARSKAI !i 5,30 Vaška TV - 6,00 Sončni J, mativni magazin - 9,00 Poroč"^ Faller - 9,35 Dopoldne, vmes sank - 12.00 Poročila -12-05 7^ sank” 1 t*uurorocna ” i*** ceda- 12.1STelepakk- 14.50 U, K. Today - 15.20 - 16.05 serija - lo.zu Risanka ' podeželje - 17,00 Za otroke - J - 16.00 Poročila serija - 16.20 Risanka mo na telefone -1---------- mh* j 18,30 Kolo sreče -Muza - 19,30 Dnevnik - 20,0® b I?. 5 b ll (1! ’-51 '’1 'S; S. s 'm 1] '1 “i ) ^gstnik, 5. oktobra 1995 25 ) I a J k s- t lit i l r t » <1 li jt 3» ilU f r t i t f i? F i t t I r t r - 21.40 Trata s kamilico - 22,35 O . - ■ ■-'V iiQ<,a a n.stranr i^Os fj^lniki angleščine, prosim rt^*tiBn dame striptiza, belgijska SREDA 11. OKTOBRA TV MADŽARSKA 2 15.35 Koliko je vreden podeželan, studio Szeged -15,50 Želiš postati klovn? - 16.15 Risanka -16.25 Kratki filmi: Otroci savane. Iznajdbe življenja, Tujci na tujem - 18.00 Regionalni program - 18.50 Don Ouijote, serija - 20.20 Klip mix - 20.30 Evropski magazin - 21.00 Policijska poročila - 21.10 Vse ati nič, kviz - 21,45 Dnevnik - 22,00 Objektiv - 22.35 Majhen svet, okrogla miza RADIO MURSKI VAL LKV »4.6 MHZ (DOPOLDAN lUDI SV 648 KHD ■‘>■20 lis s ’!.5s ža svet TVSLOVCMJAl 10.00 10.15 10.40 n ameriška nanizanka ^■'»novitev EflkDOD, angleška program «^"^redka 4 'nocKa Ss-»« na- R 2- Oddaja tam, angleška dokumen-ža svet ob SfMetnici OZN h, a-^lzobrar^^^^^^^i^Ho- 10-00 Poročita l!j'12.0ori.”''’'l'''^l^- 11.30Otmštupro- 1 '1216 U™-. «i- ■ ■ l^.lODokumeotar-l| skupaj s sedmim odre- '''kaška (12,2?'^'^ bobraževalni program - " '2.30 Santa Barbara -i^"''rievnij( ,1 J®'®® l^okumeritarma odd^a -Moški iz Slurija. dok. od- 11.40 12,05 12.30 13.00 16.20 17.00 17.10 18,00 18,30 18,45 19.30 20.05 20.25 ll ■ jRh ' k I I I I “ 22.40 Dnevnik - 23.00 stke na nhi, 'd‘30brZ^''' ^^'23 Anglosaška načela, Ni'" ^gioEaii,' ■ 20.T5 Šaljivi hišni video - ..................... "h ''''S ® 25 Olraški spored - '1] j^Vvraioj, " S.lOKriminpitnu, — ■tlli. serija - 21.35 Nami- !. 22.20 Civilke, serija IA1 S-10 Kriminalko je riapisala - - in IE i, ""“■"'VIC uapEKUa -■ “0 Vesoljska ladje Entetprise M i* "adj ha vesoljska ladje Enterprise Sh ■ '^jioa ■ 13 00 Olroški spored čas v - 15 05 Kremenčkovi -Sk ■ 16 B '' Vesoljska ladja En--12,10 Prijazna 2(lnpl9 OOi^™^ - 13 35 Nic 0 slabih b. W MIlUIiM apuicu 5 lis Kremenčkovi - 19 30 Časvsiiki 20ti7.'^inied;'.''r'™ Atngigorojie - 23.25 čas v sliki - 10 ftipi«rAEit llm - trir Marka, komedija - 1.10 22.15 22,35 22.55 23,25 Videostrani Gobi in prijatelji, španska risana serija Arhitektura na prelomu tisočletja, nemška dokumentarna oddaja Iz židjenja za žMjenie Prisluhnimo tišini Skrivriostni svet Arthurja C. Clarka Alpe - Donava - Jadran Poročila Biblija: Apostolska dela, ponovitev 30. oddaje Dnevnik Male sive celice, kviz Samo malo za šalo Umetnost in civilizacija, umetniki za svet Ungo, tv-igrica Dnevnik Forum Film tedna; Seks med zvezdami, ka- nadski film Dnevnik Žarišče Noro zaljubljena, nanizanka Med vrsticami zakona, nanizanka THX59-NMTV 7.00 Videostrani - 15.25 Santa Barbara, ponovilev - 16.10 Primarni motiv, kriminalka - 17.40 Kamera na potepu, dokumentarni film - 18.10 Kuhajmo skup^, kulinarična oddaja - 13.40 Santa Barbara -19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Med prijatelji, od^a o narodnozabavni glasbi - 21.00 Spot tedna Žive scene - 21.05 Prah in kri, 2, del zgodovinskega filma - 22.35 Živa scena, ponovitev - 0,20 Videostrani - 1.00 Deutsche Welle RIT 10.30 čas hrepenenja - 11.00 Vroča nagrada -11.30 Dnjzinski dvoboj - 12.00 Opoldanski magazin - 12.30 Zlata dekleta - 13.00 Umori so njen konjiček - 14.00 Barbel Schafer - 15.00 llona Christen - 16.00 Hans Meiser - 17 .00 Tvegano -17.30 Med nami - 18.00 Prijazna družina - 18.30 Zvezde - 18 45 Poročila - 19.10 Eksplozivtro -19.40 Dobri časi, slabi časi - 20.15 Bila sem njegova žena irt poslala njegova žrtev, 1. del filma -Smrtonosno življenje, drama - 21 05 TV-namig -21.15 Bila sem njegova žena in postala sem njegova žrtev. 2. del filma -22.10 Sternov tv-magazin -23.15 Nočni šov ČETRTEK 12. OKTOBRA TVSLOVCMJA2 13,00 14,50 15,00 15.30 16,20 16.45 17,10 18.00 18.45 19.15 20.05 22,05 0.05 Euronevvs Umetniki za svet Zgodbe iz školjke Karel Veliki, francoska serija Samo za šalo, angleška nanizanka Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka Med vrsticami zakona, ameriška nanizanka RPL - Studio Luvvrgana Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija V vrtincu Športna sreda Omizje Umetniki za svet TVHRVASKAl 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni progam - 11,30 Otroški pro- TVSLOVEMIAl 9.55 10.45 11,15 13.00 13.05 14.55 15.25 16.20 17.00 17.10 18.00 18,30 18.45 19,30 20.05 21.45 Čarobna košara Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija Po domače Poročila • Oči kritike, ponovitev Sončna pesem, 2. oddaja Rimer Paragon, ponovitev švedske drame Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV Dnevnik Živžav Samo za šalo Umetnost in civilizacija Ungo, TV-igrica Dnevnik Primer za dva, nemško-avstrijskošvi- carska nanizanka Nikar, oddaja o prometu Ptint 5 4S Piebujajle se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik- 6.10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila - 6 30 Horoskop - 6.40 Pesem tedna - 6.45 Pieblrarrio dnevne časopise - 7.00 Druga jutrania kronika - 7.30 Iniomtaciie v treh jezikih - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8 00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8.05 Obvestila -8.10 Pozdrav in napovednik - B.30 Mali oglasi - 9.00 Menial-niški tečaji bank - 9 ISZamuijenci - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menialniški tečaji agencij -10.30 Kinoventilalof -11 15 Od petka do petka -12.00 Poročila BBCia-12.05 Othieslila- 12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni novinarvLoseti ednine-13.00 Popoldne na MV -13-10 Pozdrav in najaovednik -13.30 Poročila- 13.35 Obvestila- 14.3ORomskih6Ominut-15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila -17.00 Kultura in šport ob koncu ledna -18.00 MV-dur -19.00 Radijski dnevnik -19.30 Večerni program MV- 19.30 Sipli mi - 22.00 Želimo vam lahko noč MttOTAi 5.45 Prebujajle se z nami - 5.45 Pozdrav in rta-povednik -6.10 Vreme, ceste - 6.25 Obveslila - 6.30 Horoskop - 6.45 Pesem tedna - 6.50 Ptebitamiidnarne časojtise - 7.00 Druga jutrania kronika - 7.30 InlNtnae^e v treh jezikih - 8 .00 Dopoldne na MV - 8.00 Poio^ -3.10 Pozdrav in napovednik - 8.30 Mak oglasi - B.OO Menjalniški tečaji bank - 9.1S Pirjdstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški te^i agencij - 10,30Potepajle seznami - 11.OO SolMini gost - 12 00 Poročila BBOta - T2.oe OtMeetila -12.15 Kronika UNZ-ja- 12.30 Dežurni naArarvl.MebiedtiKe -13.00 Popoldaj.na MV -13 lOiPiJZdravin taiiOveiillk* - 13.3OTofOČllB - 13.35 Odvedla - 14 30 Evropa v enem tednu, BBC - 15.30 Dogodki bi odmevi - 16 2S ObvesNa - 16.30PoročSa- 17.00Kulturni koledar- • 17.05 Radi jskikn^sejBltt-17.30 Mabogtesi-18,00 Najlepše želje s čestitkami in pcKtlral^:^ .19,00 Radijski dnevnik - 19.30 ifefemi program MVr 19.30 Dober večer. Benol - 22 00 želimo vam laMatnoč NCDCLIA: 8.00 Zar^jamo nov dan T 6.05 Horskop -8.IS Panonski odmgvj 8.50 Zamurjertci, ponovilev-9.15 Misel in čas - 9.Š0 Srečanje na MV - 10.25 Obvestila- 10.30 Nedeljski Itiihinja-12.00 Poročita -12 05 Obvestila - 12.30 Mirjijeza kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s česhtkami in ipodtiravi (vmes javljanja s športnih Igrišč) -19.00 RarUjski dnevnik POkCnCUaii S.45 Prebuj^e se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6 10 Vreme, ceste - 6.25 Obvestila -6.30 Horoskop - 6.40 šport - 6.45 Pesem tedna -6.50 Prebiramo dnevne časopise - 7 .00 Druga julranja kronika - 7,30trifonnacijevltehjezikih-7.45Porabsko/ Nemško zvočno pismo - 6 00 Dopoldne na MV - B.OO Poročila - fl.OS Obvestila - 8.10 Pozdrav rt napovedni -S.30 Mali oglasi - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Žujjan na obisku - 10.00 Poročila- 10.05 Obvestila-10 10 Menjalniški tečaji agencij - 1015 Minule za zdravje - 11 00 Vonj po bencinu - oddaja o avtomobilizmu -12.00PoročilaBeC-ja - 12.05Obvestila - 12.15Kro-nika UNZ-ja -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13 OOPojMldnenaMV-13.10 Pozdrav rt napcvednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Ponedeljska lema - 15.30 Dogodki in crtmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Šport - 17,30 Skrščakon, cekion pa z rnarelot - 18 15 Silo je nekoč . . - 19.00 Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Moja rasla nočna glasba - 22,00 Želimo vam lahko noč TOttOL 5,45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.00 Izbor pesmi tedna - 6.10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila - 6.30 Horoskop - 6 45 Pesem tedna - 6,50 Prebiramo dnevne časopise - 7 00 Druga jutranja kronika - 7,3Otn1onnacijev1reh jezikih - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8.00 Dopoldne na MV - 8.00 Poročila - 8 05 Obveslla-S.lOPtJzdtaviFt napovednik - 8.30 Oaj, kak san zlufto ...nogomet - 9.00 Menjalniški tečaji bank - 10 00 Poročita - 10.05 Obvestila -10.10 Me-nialniški lečaji agenc(- 10.30 Kratki stik -11.15 Mali ogteiS” 12.00 PoročteBBC-ja - 12.05 Obvestila -12.15 Kffinil'^ UKZ-ja - 12 30 Dežurni novinar v 1. osebi ednte-13,00 PopddnšpaMV -13,10 Pozdrav in na-pciv0ttP13^3O Poro^- 13.35 Obvestila - 14.00 Subjalttltirio - IH in Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16,3OPoiočila- 17.00 PosJušamo vas -17.30 Mali oglasi -16.00 Na ttaroAii farmi - 19 00 Radijski dnevnA ; 19.30 Siečemi program MV - 19.30 Da »t ne - 22.00 Telimo ■jam lahko noč MOM! 9,45 Prebujajte se z nami - S.4S Poidmv in na-jX)V«lrak - 6 10 Vrerne, ceste - 6 25 Obvestila - 6.30 Horostaš) - 6.40 Džouzi na obisku - 6.45 Pesem tedna -6.50 l^eblrajna dnevne časopise - 7 .00 Druga jutranja kronika -7JD Informacije v treh jezikih - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - B.OO Dopoldne na MV - B.OO Poročila -8.05 Obvestila - 8.10 Pozdrav in napovednih - 8.30 Mali oglasi - 3.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Iščemo za vas -10.00 Potočila - 10.05 Obvestila - 10.15 NST-SNMV - glasbena lestvica -11.00 V živo o... -12.00 PoročiaBBC-ja -12,05 Obvestita - 12,15 Kronika UNZ-ja-12,30 Dežurni novinai v 1.osebi ednine -13,00 Popoldne na MV -13.10 Pozdrav in napovednik - 13.30 Potočila - 13.35 Obvestila - 14.00 Dogodek dneva -15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila -16,30 Potočila - n .OOVsIiski -17.30 Srebrne niti - 18 .00 Najlepše želje s čestilkami in pozdravi - tS.OO Radijski dnevnik - 19.30 Večerni program MV - 19.30 Mursko-ttiorski val - 22.OOŽeliiTio vam lahko noč (TTRTno 5 45 Prebujajte se z nami - 5.45 Pozdrav in napovednik - 6.10 Vreme, ceste - 6 25 Obvestila - 6.30 Hoioskop - 6,45 Pesem tedna - 6 50 Prebiramo dnevne časopise - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.3Olnfotmac|je v treh jezikih - 7,40 Kmeljiski strokovnjak - fl.OOOopokL ne na MV - 8.00 Potočita - 8.10 Pozdrav In napovednik -9.00 Menjalniški tečaji bank - 9.15 Sedem veičastnih -10.00 Poročila - 10.05 ObvestUa - 10.10 Menjalniški lečaji agencij -10.30 Reportaža ledna -11 ISMah oglasi- 12.00 Poročila BBC-ja - 12.05 Obvestila - 12.15 Kronika UNZ-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1,osebi ednine -13.00 Popoldne na MV-13.lOPozdravin napovednik -13.30 Poročila -13.35 Obvestila -14.00 Vroče teme - 15.30 Dogodki in odmevi -16,25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio/Adolescentni ringišpil -18 .00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19,00 Radijski dnevnik - 19 30 Večerni program MV - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Žellme vam lahko noč 26 vestnik, 5;_okto^r^|^ i vestnik OBČINA RADENCI Radgonska c. 9, 69252 RADENCI Na podlagi 6. in 7. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Radenci (Ur. I. RS št. 52/ 95) občinski svet Občine Radenci objavlja RAZPIS za pridobivanje sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Radenci, in sicer: - sredstev občinskega proračuna v višini 2.000.000,00 SIT, - sredstev Ljubljanske barrke Pomurske banke, d. d., v višini 6,000.000,00 SIT. Prosilci, ki zaprošajo sredstva za samozaposlitev, se morajo zaposliti v enem letu od vročitve sklepa o pridobitvi posojila. Prosilci, ki zaprošajo sredstva za širitev poslovanja, morajo biti ob vložitvi prošnje v rednem delovnem razmerju v svojem podjetju. Prosilci morajo biti v rednem delovnem razmerju po odobritvi posojila najmanj enako dobo kot bodo vračali kredit. Sedež obratovalnice oz. podjetja in kraj naložbe morata biti na območju Občine Radenci. MESTNA OBČINA MURSKA SOBOTA Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na sej« 28. septembra 1995 sprejel Skupaj znaša višina razpisanih sredstev 8.000.000,00 SIT in se razdeli giede na število vlog za naslednje namene: - samozaposlovanje do 800.000,00 SIT, - širitev poslovanja do 1.000.000,00 SIT. Prosilci lahko vložijo prošnjo le za enega od navedenih namenov. Sredstva lahko pridobijo: 1. Samostojni podjetniki posamezniki 2. Družbe v zasebni lastnini 3. Pravne osebe, ki se uvrščajo med malo gospodarstvo in so v zasebni lasti 4. Zasebniki, ki opravljajo dejavnost s področja javnih zavodov Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih zahteva banka, v naj večji meri izpolnjujejo še kriterije: - opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki v občini (KS, kraju) niso razvite, - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene zmogljivosti in ustvarjajo možnost zaposlitve za nedoločen čas, - razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih, - opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki zagotavljajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, - opravljajo oz. bodo opravljali dejavnosti, ki so izvozno usmerjene ali nadomeščajo uvoz. Prošnje za pridobivanje sredstev zbirajo 15 dni od dneva objave razpisa. Sredstva se dodeljujejo z obrestno mero R + 5 % in z dobo vračanja posojila 3,5 leta, vključno z enoletnim moratorijem. SEGRAP, p.o. LJUTOMER Glavni trg 13/I tel. 81 194, 81 082 Kmalu bodo odprta vrata Agencije za posredovanje v prometu z nepremičnioami, zato želimo sprejeti v naš kolektiv uspešnega in ambicioznega sodelavca za opravljanje nalog v agenciji za posredovanje v prometu z nepremičninami na upravi podjetja. Prošnja mora poleg osnovnih podatkov (navedba prosilca, višina zaprošenih sredstev, namen pridobitve sredstev) vsebovati: a) poslovni načrt b) dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti c) dokazilo o namenu pridobitve sredstev pri širitvi poslovanja: - kupoprodajno pogodbo za nakup poslovnih prostorov, - predračun ali kupoprodajno pogodbo za nakup opreme ali generalno popravilo opreme, - gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del za gradnjo in adaptacijo poslovnih prostorov, - pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo širitev poslovanja, - predračun za projekte, ko gre za obsežnejšo novo dejavnost, - izjavo o nameravani zaposlitvi. Prošnja se vloži pri Referatu za urejanje prostora in gospodarske dejavnosti Občine Radenci. O odločitvi bodo prosilci obveščeni v 45 dneh*bd dneva razpisa. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. POGOJ: končana višja pravna ali druga ustrezna družboslovna šola, vsaj 5 let delovnih izkušenj, prijaznost, komunikativnost. Nastop dela takoj tn za nedoločen čas. Če menite, da izpolnjujete zahtevane pogoje, nam pošljite prijavo z dokazili in življenjepisom v 15 dneh po objavi oglasa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po objavi. PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE RADENCI Jože FLEGAR, dipl,oec. Mobitel vam spremeni življenje Mobilni telefonski aparat FORTE z inštalacijo v avtomobilu v času sejma ELEKTRONIKA ’95 od 2. do 6.10, '95 85.000 SIT mobitel d.d. DC Murska Sobota Lendavska 19b tel./faks: 069 32 724 Delta I70.000SIT V času 'sejma inštalacija v avtomobilu ZASTONJ, I J 5GP POMGRAD NIZKOGRADNJE MURSKA SOBOTA, d. o. o. Bakovska 33 Zaposlimo - več zidarjev - več lesarjev Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev po-šljte v 8 dneh po objavi no naslov : SGP POMGRAD - NtZKO-GRADNJE, MURSKA SOBOTA, d, o, o,. Bakovska 33, 69000 M. Sobota O izidu bomo kandidate obvestili v 8 dneh po izbiri. BREZCARINSKA PRODAJALNA TUDI NA HODOŠU DVTV IHOP Minulo soboto je Kompas MTS odprl brezcarinsko prodajalno tudi na meji z Madžarsko, in sicer na mejnem prehodu HODOŠ. Brezca- ž Tl Ir: k. d, _ Lj ! rinsko prodajalno, ki je izredno dobro za-A ložena s cigaretami, pijačami, kozmetiko PM in igračami, je že na riM dan otvoritve obiska-to veliko kupcev. Odprta je vse dni v te-Cj dnu od 8. do 19. ure. SKLEP o uvedbi finančnih intervencij za , pospeševanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Murska Sobota v letu 1995. Upravičenci do interventnih sredstev so fizične in osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in imajo preo«’' lišče oziroma sedež na območju Mestne občine Murska Sobota in svojo dejavnost opravljajo na območju mestr® občine. Za jesensko setev se za poljedelstvo uvedejo nasf^ dnje intervencije; 1. Regresiranje nakupa semena priznanih sort pšenic^' rži in ječmena Višina regresa: -za fizične osebe preti/idena pcMŠra oca300ha količina 90.000kg i4Šinare?0® SfT/Kl 10 Z5 -za pra/ne osebe 300ha 90.000kg - Upravičenci uveljavljajo regres pri registriranih trgovskih cijah za prodajo semena, ki opravljajo to dejavnost na obm Mestne občine M. Sobota do vključno 30. oktobra 1995^ Trgovske organizacije za prodajo semena so koristnikom - kupcem dolžne izstaviti račun, hkrati pa voditi seznami K stnikov regresa, v katerega vpišejo ime in priimek koristnih gresa, prebivališče, vrsto ter količino kupljenega semena, stnik regresa pa je nakup dolžan potrditi s podpisom v sezn • Trgovske organizacije bodo sredstva regresa prejela po ložitvi seznamov koristnikov regresa - kupcev, ki ga bodo ni Murska Sobota dostavljale 10-dnevno. 2. Regresiranje apnjenja tal višina regresa: za apnenec in saturacijski mulj višina regresasri/ra zasdLi* -za fizične osebe I T predvidena pcMšina ccaOOha 40 Ih količina 3tali6t 3eaK6t za apnenec 3 3 nd 1,5 -za prame osebe ___________ ______ , Regres za apnjenje tal se uveljavlja na enak način, kot je ie nJ*^ S deno pod točko 1. 3. Regresiranje kemične analize vzorcev zenjji® predviderB všlna regresa ST količina -za fizične osebe cca fOOvzcrcev 2.OT,00 j. Vzorec zemlje mora biti odvzet v navzočnosti kmetijskega . . , . . . ____ nnl-Oc-® sevalca, vsebovati pa mora podatek oko., številki paro lastniku s stalnim prebivališčem. _ Program za uveljavljanje regresa za pospeševanje živinor®^_ sofinanciranje izobraževanja v kmetijstvu bo določen po^d ■ POČITNICE Z VESTNIKOM! . Niste sami h je z vami! it. a ( V I l. Med tisočimi, ki ste pravočasno poravnali naročnino, , bo VESTNIK NA ZASLUŽENE ENOTEDENSKE POČITNiCfc V SLOVENSKA NARAVNA ZDRAVILIŠČA poslal naslednje potnike : 1. Evgen ČASAR Dankovci 47, 69202 Mačkovci 2. Anica GERENČER, Trimlini 29, 69220 Lendava 3. Rozina LEBAR , D. Bistrica 4, 69232 Črenšovci 4. Helena KOVAČ, Šalamgnci 43, 69201 Puconci 5. Terezija GRAH, Motovilci 21,69 264 Grad 6. Ludvik 2ELKO^Prekmurske čete 2, 69000 M. Sobota 7. Janez KAUČIČ, Vodovodna 16, 69250 G. Radgona 8. Vladimir MARINIČ, Stara Nova vas 51, 69242 Križevci pri Ljutomeru Da vam ne bo dolgčas, vam VESTNIK podarja počitnice tudi za vašega sopotnika ali sopotnico. sli Potrdila za počitnice s podrobnimi napotki boste prejeli po pf® . SREČNO POT IN PRIJETEN POČITEK! I VESTNIK I 9S 5. oktobra 1 995 27 -ry^iHi\. o, IM vestnik I I I I I I [ Vsak četrtek oglašujte v Vestniku! SKB BINICA v Lenoavi v N«H PROSTORIH OBČINA PUCONCI RAZPISUJE MM Osojnikova 5 mariborska mlakama, d. o. o. °t>iavlja prosti delovni mesti; 2 tehnologov v proizvodnji, pripravnikov *'Ončana biotehniška fakulteta, dipl, inž, živilske tehnologije '• ^radi ® zaposlitvi se sklene za določen čas, za dobo ene-™žnostjo podaljšanja delovnega razmerja. narave dela bodo imeli prednost pri zaposlitvi moški. Prijave ritiok' '^'^kaziii o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih na naslov: Mariborski 0 ■a mlekarna, d. o. o., Maribor, Osojnikova 5. ^^^altatih bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri. LADA CENTER V natečaj za oddajo poslovno-pisarniških prostorov v občinski zgradbi v Puconcih št. 80, površine 85 m2, v prostoru je možna tudi ureditev zdravstve-no-lekarniške dejavnosti. Poslovno-pisarniške prostore je glede na dejavnost -potrebno urediti. Prostori so v pritličju. Prostore oddajamo za dobo, ki bo dogovorjena s pogodbo o medsebojnih razmerjih. Pisne ponudbe s ponujeno možnostjo sovlaganja v ureditev ali višino najemnine pošljite na naslov: Občina Puconci, Puconci 80, 69201 PUCONCI, v petnajstih dneh po objavi v Vestniku. Informacije po telefonu (069) 45 548. V NOVE VCČjr PROSTOREN MlINSKJ ULICI V Lendavi se ie preselila tudi SKB BANKA. Banka bo poslovala vse dni v tedno, bazen SOBOTE IN NEPEtlE, OD 8-30 DO 12.00 IN 0014.00 DO 17.00. Novi telefonski številki sta 75 314 in 75 459. _______________* A VTOTRGO VIN A _______ 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel.; 062/640 540 ' '''Ulil od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. ^^JVECJI SALON VOZIL LADA V SLOVENUl ^^omobili v ZALOGI * OBRESTNA MERA ZE OD R + S°/o ^'^ODNEjSa posojila, BREZ tudi za * VOZILA NOVO [Jf^UGODNEJŠI In KMETOVALCE DO 5 LET LIZING - tudi za SAMARA 1 300 / 3V »®o-ooo »rr, ”1 obrok samo 26.000«IT. Nait..------- PDOBLAŠČEMI PRODAJALEC IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Borut Jagodiž * razami dali • avtomahanika * avtoklaparatvo * vulkanizaratvo Nakupu PODARIMO “'•vleko in preprogo *•' oprovimo tehnični pregled. I O R S A 9 6. ©PEL V LETU NOVIH IDEJ k OREL Corsa. z ekološkim bencinskim motorjem in izjemno veliko zaščitno zračno blazino. KMETIJSTVO ČRNCI, p. o., Črnci 2 - grad, 69253 APAČE Objavljamo javno zbiranje ponudb: Prodajamo gospodarsko poslopje s pripadajočim zemljiščem in dvoriščem na parcelni štev. 1012/3 v k. o. Drobtinci, p. Apače, velikosti 17,24 ara, cena 2,694,449,00 SIT. Ponudbe pošljite na nas naslov v 3 dneh po objavi. t« PROIZVOONJA SANITARNIH CELIC LENDAVA 4A4. 69220 Lendava, Industrijska 4b Telefon; (069) 76 111 - državljanstvo Republike Slovenije, - znanje enega tujega jezika. Kandidati morajo vlogi priložiti načrt poslovne strategije družbe. 17.900 DEM R-h9% -10% brez pologa od ! do 5 let Za CORSO ECO plačujeta 5 let 2 osebi samo po Za omejeno količino vozil jesenski popusti: 195 DEM mesečno KOLMANIČ & Co. Maribor, tel.: 062 411-333 DOKL, Murska Sobota^ . /31-645, Horser d.o.o. Lendava, tek; 069/76-020 tel. CORSE DEM ASTRE DEM OMEGE DEM □PEL Skupščina VARISA, Proizvodnje sanitarnih celic Lendava, d. o. o. RAZPISUJE; na podlagi določil statuta VARISA Lendava, d. o. o., za dobo 4 let delovno mesto direktorja družbe: Pogoji; - visoka ali višješolska izobrazba, Družba VARIŠ ponuja izbranemu kandidatu: - spodbudni izhodiščni osebni dohodek, - udeležbo pri delitvi neto dobička, - možnost dopolnilnega izobraževanja doma in v tujini. Vloge z ustreznimi dokazili pošljite na naslov; VARIŠ, Lendava, d. o. o., Industrijska 4b, 69220 Lendava, v 15 dneh po razpisu. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku prijavnega roka. V KBMInfond 4. sklad INFOND GRAD 5 g- f 9 k— \ % bi A DEL ZAKLADA JE LAHKO TUDI A \ V I 'A VAS- VLOŽITE SVOJ CERTIFIKAT V INFOND GRAD Vpisna mesta: vse poslovne enote Nove KBM in Zavarovalnice J Maribor na Staja r s kem in • Goriškem * »• ■.{i 28 vestnik, 5. oktobraj^ I vestnik I* f izredno ugodno! L .. H . 5- S' Q j’!** •!: 1'4 Ig; !&• h I H I Oddih v dolini meseca Jesen ’95 konectedenski paket (2 dni) 9.800 sit 5 dni 25.000 sit 7 dni 35.000 sit 10 dni 50.000 sit 2, 5, 7 ali 10 polnih pelnizionov v 1/2 sobi hotela Vesna ali Mladika vsak dan telovadba v telovadnici in bazenu meritev krvnega tlaka in telesne teže 1-krat zdraviliška storitev pogovor pri zdravniku zabavne prireditve animacija I - UPOKOJENCI IMAJO 15 % POPUSTA! - za otroke do 5 let BREZPLAČNO bivanje - 50 % popusta za otroke do 12, leta - 30 % popusta za otroke do 15, leta ' -drugi otrok do 12. leta 60 % popusta - drugi otrok do 15. leta 40 % popusta - popusti za otroke veljajo na 3. ležišču, oz. če spijo s starM . . . ___________________________________ ... 1’ L - turistična taksa in zavarovanje 130 sit/dan - doplačilo za 1/1 sobo 960 sit/dan - A-kategorija 30 % višje cene OBROČNO ODPLAČEVANJE! 1 TELEFON: (063) 892 120, 892 141, 892 049, TELEFAKS: (063)892 TERME TOPOLŠČICA hotel VESNA, hotel MLADIKA TopolŠčica 77, 63 326 Topolščica, SLOVENIJA SPRAVILO TOk^RNk SL/DKORJk ORMOŽ SLADKORNE PESE Na zadnji seji UO zadruge za pridelavo sladkorne pese je bil obravnavan predlog spravila, prevzema in transporta letošnjega pridejj^ Peso se bo spravljalo s 6.200 ha. Skupni pričakovani pridelek bo okoli 290.000 ton. Vsebnost sladkorja se v tej deževni jeseni giblje (druga dekada septembra) med 12,5 stopinje in 16 stopinj S, Analiziranih je bilo okoli 40 vzorcev. Sladkorno peso so začeli v Tovarni sladkorja Ormož prevzemati 25. septembra. Spravilo pese in odpiranje prevzemnih postaj na terenu se prilagaja temu datumu. Prevzemna dokumentacija je enaka lanski, prav tako splošni pogoji za kontrolo kakovosti in količine pri prevzemu sladkorne pese. Slednji so natisnjeni v 4.000 izvodih. Pridelovalcem so na voljo na odkupnih postajah. Te pogoje morajo poznati in spoštovati tako pridelovalci sladkorne pese, odkupovalci kot organizatorji prevozov in tovarna. Za pravilno delo ter kontrolo kakovosti In količine prevzema sladkorne pese je odgovorna nevtralna, pooblaščena inštitucija In-spekt Maribor. Ta dela pri centralnem sprejemu v tovarni v dveh izmenah, če se razklada pesa na železnici, pa tudi ponoči. Normalno dela Inspekt v dveh izmenah, in to po pet kontrolorjev v izmeni. Novost v tem letu je, da sta vodja izmene in oseba, odgovorna za kontrolo obračunov pese v tovarni in tudi vseh končnih obračunov za pridelovalca, neposredno odgovorna zadrugi, ki prideluje peso, ki jih tudi plačuje iz svojih sredstev. Pri njih bodo pridelovalci pese lahko dobili vse informacije in drugo. Glede na povečanje površin so pridelovaci tudi kupili kombajne za spravilo sladkorne pese in jih je dovolj. Zadruga je za nakup specialne mehanizacije za pridelavo sladkorne pese, zlasti kombajnov, razpisala 8 milijonov SIT posojil- la, ki je bilo v celoti porabljeno v ta namen. Upravni odbor je zavzel stališče, da kombajniranje in transporta pese ne bi smela presegati lanskoletnih cen, in sicer: - za eno- in dvoredni vlečni kombajn okoli 30.000 SIT/ha - za samohodni enoredni, dvoredni, triredni 33.000 do 35.000 SIT/ha - za šestredni samohodni MAJEVICA 22.400 SIT/ha Na oblikovanje cene pa bodo v praksi vplivali tudi kakovost dela kombajnista, konkurenca, stanje posevka in drugo. V ureditev odkupnih postaj in zgraditev novih je Tovarna sladkorja Ormož letos vložila 60 milijonov SIT. Odkupovali bodo na okoli 36 odkupnih postajah. Odkup izvajajo splošne kmetijske zadruge pod vodstvom odgovornega vodje rajona Tovarne sladkorja Ormož, S splošnimi zadrugami je bil sklenjen dogovor za ceno tehtanja, in sicer 100 SIT na tono bruto pese, kar plača pridelovalec. Organiziranih je 12 transportnih cestnih linij, ki bodo po cestah prepeljale okoli 230,000 ton sladkorne pese. Po železnici se bo prepeljalo okoli 60.000 ton. Prevoz od odkupne postaje oziroma z njivskih deponij plača Tovarna sladkorja Ormož. Izrečena je bila še kritika cestnim podjetjem, zlasti murskosoboškemu, in odgovornim možem v občinah, ki so v letošnjem juliju postavili na regionalnih cestah table za omejitev tovora na 10-12 t pri prevozu čez man/ša mostišča, ne da bi obvestili prevoznike in iskali rešitev tega problema. S tem se prevoz iz Prekmurja zelo draži in se koncentrira. Do začetka spravila pese še ni bila sprejeta in potrjena odkupna cena te poljščine, UO zadruge je potrdil stališča II. občnega zbora zadruge za pridelovo sladkorne pese. Zahtevek je bil, da ne sme biti nižja . 1^ od 7,1 5 SIT za kilogram pri 1 5,5 stopinje S. nekaj stotink tolarja več kot lani. Prav tako se Slovenije, da se v komisijo za tržni red za sladkor j n |n predstavnika pridelovalcev sladkorne pese. I potrjen je bil predsednik zadruge g. Mirko Horvat, agronomije. Sprejete in potrjene so bile tudi cene stranskin o.gsrT/kgfco dov sladkorne pese. Cene ostajajo enake lanskim-^pj^ - sveži, mokri rezanci in repici 0,9 SIT/kgfco 2.2 SIT/kg - sveži, prešani rezanci - suhi briketirani rezanci, rintuza 15,0 SIT/kg - suhi, briketirani v vreči 17,0 SIT/kg - karbonatacijski mulj 0,55 SIT/kg Pridelovalci pese morajo Tovarni sladkorja On'^ ' ročiti količino proizvodov in datum prevzema. Izplačilo za peso bo potekalo v skladu z j j šnih zadrug. Vsem pridelovalcem, ki imajo dkorno peso pri splošni zadrugi oziroma nakazan denar prek zadrug. Prav tako vsem tisti sporočili številk HKS oziroma bančnih računov A? denarja. . Vsem pridelovalcem sladkorne pese, zlasti še druge za pridelavo pese se priporoča tvorno celotni verigi pridelovanja sladkorne pese od s sladdkorja in zniževanje stroškov v vseh fazah d« ’ nizaciji in poslovanju. V letu 1996 naj bi po planu sladkorno peso okoli 7.000 ha. Strokovna služba Tovarne sladkO|i^3j pf mora izdelati do konca oktobra načrt, kje, kako t h d ] r delovati peso na 8.000 ha. Vsem pridelovalcem želimo uspešno in normalno spravilo sladkorne pese in priporočamo čim bolj kakovostno pripravo površin za naslednje leto. Dr Terezija ,1 v 5 i ^nik, 5. oktnhra 1995 29 vestnik > irOKTOBER - MESEC divjačinskih SPECIALITET 3' ' T ■ , 1 H J I i 11 1 S v ZDRAVlulčCr-^ moravske TOPLid , i OKrOBKU SMO l’|{|l’RAVII I s § MESEC DIVJAČINSKIH SPECIALITET: I s I L v SALONU RESTAVRACIJE hotela TERMALVZDRAVlUŠČU MORAVSKE TOPLICE dan od 12.00 do 22.00, taverni HOTELA AJDA * zdravilišču moravske TOPUCE ^n razen ponedeljka od 19.00 do 1.00. prijetno razpoloženje v taverni skrbi CIPSV TRIO. V IttSTAVRAGIJI HOTELA TERMAL VSAKO SOBOTO ^*VA OB GLASBI SKUPINE ŠARM. OBČINSKI SVET in KRAJEVNE SKUPNOSTI OBČINE ROGAŠOVCI Na osnovi Statuta Občine Rogašovci in Poslovnika občinskega sveta Občine Rogašovci objavljamo prosto delovno mesto: administrativno-tehnični referent občinskega sveta in krajevnih skupnosti občine Rogašovci Zahtevani pogoji: - srednja izobrazba ekonomske oz. administrativne smeri, - najmanj 3 leta delovnih izkušenj, - znanje strojepisja in dela z računalnikom ter - organizacijske in komunikacijske sposobnosti. Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas s 3 meseci poskusnega dela. Prijave 2 dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov: Občina Ro-gašovci, Občinski svet, Rogašovci 14b, 69262 Rogašovci, Kandidati bodo o izbiri seznanjeni v 15 dneh po objavi. >^RIUM SALON POHIŠTVA KROG pri M. soboti, tel. 32 455 SALON POHIŠTVA LJUTOMER, tel. 83 455 * GOTOVINSKI POPUST DO 40 % * PLAČILO DO 36 OBROKOV BREZ POLOGA * BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM MARIBOR FO. Cvetličarna Kamelija, Ob cesti na stadion, Gornja Radgona VENCI, NAGROBNI ARANŽMAJI, SVEČE in Se veliko drugega. VEUKA tZBISA in UGODNE CENE! Pridite in se prepričajte. križanka ob mesecu varčevanja A> PoniLH^kB barika djd. ----------- Minb Sobota '''Uh 'n Ji j* JMnuinh n ImKi «1^ SHEMI iV-i: J^ll 11 ■ i.-TrBM. rr" IffE r. ws-imi5 hMST. M^OB-bto. c LOV. « več RBMNDV Itimh MHi« 'nnMii n EBw msiCHA BESn>R VM v EAVOtMI Hirtnuni renniK KtB3 v uov. rtMotsu eruH KtlSTRN eccvun okpmEmi ZNOMKR miMEM HtnSKR .ni Utt>- FITL nfuHn It STce. aiauA En*. al_. [■ IL 4li umm« OMOL (Ai\n KBCT Korun firtje£» *< t«- m. tLCrCKOt tESNlK N TBL, »IVtofI KHn MCItAMI OTOK 9 inctaZin'' bN»i)tnT mns EKrrv I N, E»pwr tn rim. ToiWTn IE£S;=: utgv S»5Swl w»cm-Di]3sE£l. «»M»I » I »tUVEMI ČUtVMI STVtNIK I. »wnwf EbEH MUCK KojKI GLR$ CLO*MHM MMNHti loetNvt Lcton M L-MKlNt >cv09o-hlhIT 10 *now t 1 HKOLD rnunNiM TttfF mn tete |M Twro llVIK tr TU ' nuHV 5 sniT ^MrrtA vo«mne e I »TO« v E t jima t fiKTTNC tt' v llNTO. RHtf____ MAHOE WtNM KBTtBH I nutM »HHt itroH SHUtfTL « reNSisS^ KCBOlHKI t UUHt cvm Eotrtnun miHnK Hi jtWtT razpis: Med reševalce, ki nam bodo poslali ku- 1 ha rešenim geslom, bomo razdelili 3 nagrade: ?»40n^^ nagrada nagrada ■ tolarjev X • 30.000 tola rjev • 20.000 tolarjev E I ^anki pravilnih rešitev bo v radijski oddaji IB Pomurske + 'Roow iw ^sban. 26. oktobra na Murskem v^u med 9.00 in 9.30. Izid 'ja bo objavljen v Vestniku v četrtek, 2. novembra 1995, ttesibv iNblll (mrnaj) MLRNO it.WECT tnnitrtu iNBL, Ki BUTE VOLNO eo.bos W»rtELl P&tO-jgN^cn U2iJ 1 MasiiTCanj, * 9« F ' . 11 -_'L' * 'V H LtfKft CettjBi St£i iLntoi p Ut flRH 4^ KtEW'< EtiOTOl TOME ■m HI IV™' fOtmb* IrvVninB .■■^r’nji«| rci HM t« t9 s tCrVt ENHIUI bMCffl TttTMI Kisal »■^Hl ' wnT«M h(Wf| MMM«' I°^ W I !| ktBini Kočeoo ronoŽEM rvmtetn riHNn « MIKSMI OTOkn HBlCK Stbski bcnoal mlbvic Rešitve - kupon z nagradnim geslom - pošljite najpozneje do petka, 20. oktobra lOOS, na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arh. Novaka 13, 69000 Murska Sobota, s pripisom »oktobrska nagradna križanka«. GESLO: 11 i A I I jJL Naslov pošiljatelja:________ r JL ..JI I hL J£—UL^, X T X 21 21 motorna vozila ZASTAVO 141. registrirano, prodam za 79,009 SIT. Tel.: 26 260. m4177 FORD ESCORT CLX 1,6, 16 V, LETNIK 93, prodam. Ižakovci 185, Nemščak. m4189 TAM 134, letnik 87, registriran do 27, 5, 96, prodam. Inf. po tel.; 65 739 popoldan. m4227 TOVORNO VOZILO MERDEDES BENZ tip 11/13, letnik 73, vozno, registrirano do aprila 96, prodam. Inf. po tel.; 43 500 alt 43 276, po 18. uri po tel.: 31 225. m4228 PEUGEOT 445 GRi, letnik 1990, dobro ohranjen, prodam. Tel.: 32 828 ah 21 930. m426l AUDI 84 TD. letnik 1991, OPEL ASTRA, letnik 1992, R-5 FIVE, letnik 1994, NISSAN SUNY, letnik 199). prodamo, zamenjamo, posojila, tel : 61 623. ZEC COMMERCE. 014267 ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, in JUGO 55, letnik 1988, prodam. TeL: 21 940. m4270 WARTBURG, letnik 1986, registriran do 8/96, prodam, ali menjam za živino ali za gradbeno posojilo. Tel.: 962 721 741.0)4277 FORD SIERA 1,8 LX, letnik 89, prodam. Tel.: 42 092 ali 21 404. m428l erraOEN AX 11 TE, letnik 1991 prodam. Vidonci 89. m4282 HONDO CIVIC SEDAN 1.4 GL, letnik 1990, rdeče barve, in MOTOR HONDO CR 250 cross, letnik 1990. prodam. TeL: 32 088. m4295 SIMCO - TALBOLT. letnik 1984. prevoženih 145,090 km, registrirano do septembra, prodam za 3.500 DEM. Tel.: 81 060. m4313 SVINJO, pribl. 150 kg, prodam. Pečarovci 83, tel.,: 51415. m4273 KOZE, dobre mlekarice, ugodno prodam. Tel.: 23 947, m4287 KRAVO, staro 6 let, 9 mesecev brejo, kontrola A, prodam. Gomilica 8. m4296 MLADE NESNICE, novi hišen, lahko naročite, naslov: Ivo TibauL Ba-binci 49. Ljutomer, tel.: 82 401. Dostava na dom. m4299 PURANE, bele velikane, za nadaljnjo rejo si zagotovite z naročilom po telefonu 82 838. m43l9 ga sklada Republike Slovenije z dodatno prednostjo po sedmi alineji rezpisnih kriterijev. Inf. po tei,: 77 255, m4310 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem v Podgradju pri Ljutomeru prodam. Tel.: 062 305 683, popoldan. m4315 DVE PARCELI po 10 arov v Žiber-cih prodam. Tel.; 61 066, Zdenka, dopoldan. m4316 posesti DILL d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUJETE, PRODAJETE, ODDAJETE, NAJEMATE, IŠČETE.,. SVE VRSTE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! TEL. {069)32 322 FAX-TEL. (069) 32 322 A. NOVAKA 4 M. SOBOTA živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Ne-mmje, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d, o. o., po zelo ugodni ceni- Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 19 jarčic lO-odstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.; 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, tel.; 49 925, Zidarstvo Darinka Zamuda, Gahišak. Videm ob Ščavnici, teL: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisex, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar. Nedelica, tel.: 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, tel,: 46 595. Na vsakih deset ena zastonj. m396 MLADIČE 54-kratnega zmagovalca bokserja, stare 19 tednov, prodajo. Nemct Gjulane, Csanig Hossuth Lajos utica 21, Madžarska. m4204 PUJSKE, stare 8 tednov, prodam. Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. m42t8 DOBERMANE, mladiče, čistokrvne, prodam za 200 DEM.’lžakovci 34. m4229 KRAVO, brejo, staro štiri leta, prodam. Štefan Škodnik, Boreča 59, Petrovci, m4239 KRAVO, staro 6 let. brejo 9 mesecev, prodam, Nuskova 2, tel.: 57 153. in4272 SOBO z uporabo kopalnice oddam ženski. Tel.: 22 792. m4174 TRGOVINO, opremljeno, v centru Beltinec ugodno damo v najem. Tel.: 70 156. m4179 HIŠO v Renkovcih na 32,73-arski parceli z velikim vrtom, sadovnjakom, elektrika, vodovod, telefon, kabelska TV in centralna kurjava, prodamo. Hiša je takoj vseljiva. Cena 89.000 DEM. Inf. po tel.. 069 79 269. m419l STAREJŠO HIŠO, vseljivo, v Gornji Radgoni ugodno prodam. Tel.: 961 59 519. m4199 ENOINPOD ALI DVOSOBNO stanovanje v M. Soboti vzame v najem mlad par. Inf, po tel.: 43 156 ali 76 076.m4216 , GOZD, 1 ha. mešan. Mačkovci-Otovci, prodam. Podlesek, Sebeborci 4, tel. 26 794. m4254 HIŠO z gospodarskim poslopjem prodamo. Tel,: 24 469; m4256 V MVRSKI SOBOTI prodam hišo z delavnico in garažo. TeL: 23 122, dopoldne. _______________m425S NJIVO. 120 arov, prodam ali dam v najem. Sebeborci. tel.: 48 140. m4259 VPELJAN GOSTINSKI LOKAL damo v najem. Tel.; 26 473, zvečer. m4263 NA NOVO ZGRAJEN GOSTINSKI OBJEKT, opremljen, damo v najem najboljšemu ponudniku. Odranci, Panonska S. m4266 HIŠO z zemljo in gospodarskim poslopjem na Rožičkem Vrhu in dvosobno stanovanje v Murski Soboti prodam ali dam v najem. Tel.: 65 474. m4271 STAREJŠO HIŠO na Goričkem, primemo za počitniško hišico, prodam po zelo ugodni ceni. Tel.: 31 185. m4276 STANOVANJE, dvosobno, 55 m-, v Tomšičevi 2 v Lendavi (blizu hotela Lipa), prodamo. Za mlado družino možnost nakupa z dolgoročnim stanovanjskim posojilom stanovanjske- DJETJE ZA INFORMIRANJE MURSKA SOBOTA E Zainteresirane stranke obveščamo, da dajemo v najem poslovne prostore na Slovenski ulici 41 (del bivših poslovnih prostorv podjetja). Podrobnejše informacije dobite na sedežu podjetja v Ulici arhitekta Novaka 13 ali po telefomi 31 646. v T kcMftfR »Ittan {VMMbtadietffidcnt.^ Oo I IN lele^^l 1^5 ]83 RA^iMri hoInost za posel I ^4 ttnesB HTESRT-r. jv 11 □ 6>xhi«mifkska senmA 'fflknvpcii^ir^dirrcU] kmetijska mehanizacija KMETOVALCI! Menjavam gume na ličkalnikih in tigalnikih za koruzo. Valje dostavite, Stanko Prapotnik, Hum 32, Ormož, tel,: (062) 791 593. m4172 PLUG, dvobrazdni, visok klirens, 12 colov, tribrazdni plug, 12-00101, Oltov, prodam. Tel,: 68 701. m4192 TRAKTOR ZETOR 2511 s priključki prodamo. Tel.: 069 57 708. m4197 PLUG IMT, 12-coliii. visok klirens, prodam. Domajinci 26. m4201 PLUG, dvobrazdni, IMT, 14-colni, ugodno prodam. Tel.: 60 500. m4231 TRAKTORSKO DISK KOSO IMT prodam. Tel.: 82 190. m4242 razno DVA trifazna elektromotorja, 2 KW, 1409 o./m,, enofazni elektromotor, 2,2 KW, 1800 o./m. in trifazni 2,2 KW, 2800 o./m., traktor ZETOR 2511,1971, in brane ter koso prodam. Tel.; 57 708. m4180 KORUZO z njive ali v zrnju prodam. Gornja Bistrica 151. tel71 994. m4196 PISALNO MIZO, novo, prodam. Tel.: 24 498. m4215 Preklic! Preklicujem veljavnftst spričevala L in II. letnika Srednje strojne in tekstilne šole M. Sobota - mehanik vozil in voznih sredstev. Boštjan Tratnjek, Lipovci 230. m4219 ZAHVALA Zahvaljujemo se za pomoč pri gašenju požara, za darovani denar in material ter za pomoč pri delu sovaščanom, sosedom, Gasilskemu sektorju Martjanci in gostinskemn podjetju Zvezda - družina Franca Horvata iz Martjanec. m4226 JABOLKA, sortna za zimo, prodamo. Inf, po teL: 40 129. m4230 GROZDJE, klinton in jurko, prodam. Štefan Pertoci, Plečnikova 14, Krog, tel.: 23 221.m4232 GROZDJE, šmarnico in klinton, prodamo. (Gumilar, Ženavlje 35. m4233 SOD, vinski, hrastov, 680 I, suhe borove deske, 3 cm, saditnik za koruzo, dvoredni, in starinska čevljarska šivalna stroja prodam. Kočiš, Kančevci, tel,: 23 594, m4234 TLAKOVEC, 10 m2, 6 plohov, 50 kg smole, pocinkani sod prodam za 10.090 srr. Tei.: 24 664, od 7. do 8. ure in od 29. do 21. ure. m4237 PREVOZNI MOLZNI STROJ VI-TREKS in prevozni kompresor 389/1,1 KW, in 691 rezervoar prodam. Tel.: 0609 631 855. m4238 5 SiriiJNIRBLdMUMUK . PGlKMARlOillSUil ZUTEi^GOaPO MTBFBseirre esi^uai^R011.10. 1905 OB 18. BRIV HOSBLU DIAHA - N0W MOLZNI STROJ VITREKŠ in zastavo 191, karam bol irano, ugodno prodam. Tel.: 46 563. m424l GROZDJE, mešano z brajd, prodam za 39 S IT/kg. Vanča vas 28. m4243 KORU2XI v zrnju in ječmen prodam. Tel.: 53 974. m4244 GROZDJE, jurko, termoakulacij-sko peč in pralni stroj prodam. TeL: 22 67Lm4253 3090 kg koruze v zrnju ugodno prodam. Tel.: 76 520, od 18, do 20, ure. m4257 ŠMARNICO v Dobrovniku ugodno prodam. TeL: 48 549. m4269 SEME buč golic kupujejo po 399 SIT/kg in sušijo koruzo, 2-3 tolaija za kilogram. Vargazon. Cven 14, m4262 CEPLJENO GROZDJE prodajamo. Informacije M. Sobota, Šerce-ijevo naselje 17, tel.: 23 014. m4265 GROZDJE, klinton in šmarnico, z bajd, prodam. Gr^orčičeva 34, M. Sobota, tel. 31 226. m426S KORUZO na 59-arski parceli prodam. Brezovci 42, tel.: 45 299. m4269 KROŽNO ŽAGO za žaganje drv in hlodovine prodam. Pinter, Nemčavci 34, m4274 GROZDJE, šmarnico, z brajd in sortna jabolka prodam. Alojz Cigan, Ribiška S, Odranci, tel.: 70 173. m4275 ŠIVALNI STROJ UNION SPECI-AL, »entlarico« in »durkopp«, reže niti, prodam. Tel.: 969 76 385. m4278 BOROVE DESKE, 3 cm, suhe, in orehove, 9 cm, ter hrastove, 5 cm, prodam, Puzevci 54, tel,: 49 187. ni4279 PREKLICUJEM veljavnost spričevala o zaključnem izpitu, izdanega leta t-992, Gimnazija M. S., smer razredni učitelj. Igor Banfi, Puconci 57, m4280 PRODAMO KAKOVOSTNA JABOLKA za ozimnico sorte jona-goid, idared, zlati delišes in gloster po zelo ugodni ceni. Večje količine pripeljemo na dom. Jože Cifer, Ku-keč 16, tel.: 54 992. m4286 PEČ NA OUE in na trda goriva ugodno prodamo. Ludvik Erdelji, Letališka 19, Dokležovje. m4289 PRODAJAMO sadike mačeh, cena ugodna. Markišavci 36b. m4299 GOSTINSKE MIZE, stole in klopi, stropne obloge, več vrst notranjih vrat in registrsko blagajno prodamo. Tel.: 63 676. Koželj, Žiberci 37. m4291 AKACIJEVA DRVA za kurjavo prodamo. Tel.: 47 911. m4293 HLEVSKI GNOJ in brejo kravo prodam. Lončarovci 35. m4294 GROZDJE z brajd, klinton in Izabelo, pfodam. TeL: 31 333. m4298 TERMOAKOMULACUSKO PEČ, 3 kW, in kavč ter dva fotelja prodam za 499 DEM. Tel.: 82 109, popoldan. m4391 JABOLKA za ozimnico po 40 do 45 SIT/kg prodam. Radoslavci 61. tel.; 86 917. m4305 OSEBO, kije v ^tek, 19. septembra, našla denarnico z dokumenti m čeki na poti od trgovine PanOnka čez parkirišče pri avtobusni prostaji do Cankarjeve ulice ali jo je vzela, prosim, da mi dokuemente vrne na naslov v dokumentih, denar pa obdrži, m4396 NEDOKONČANO TAKOJ VSE-UIVO STANOVANJSKO HIŠO v Kobilščaku pri Radencih prodam. Tel.: 65 I34.m4397 GROZDJE z brajd (Jurka, izabela, klinton) prodam. Tel.: 87 156, po 16. uri. m439S RDEČE GROZDJE Z BRAJD in jabolka za trganje ali stiskanje prodam. Cezanjevci 15, Ljutomer. m4399 ŠTEDILNIK na trda goriva, 90 cm, malo rabljen, ugodno prodam. Franjo Hertl, Razlagova 10, stanovanje 20, M. Sobota. m4312 I EKPORT - IMPORT Finančni ingenirins GARAŽNA, DELAVNIŠKAIN DVORIŠČI VRATA FA ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. Optemenite svoj denar po zelo ugodni obiestni meri in kratkoročna premnstitvena posojila. P. E, MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 4 Te1.-teleiaks: (069) 32 848 I J 1 Z avtomatiko in daljinskim iq>ravVanjem FERINA MARIBOR, Limbtišlta c. 38a, Preklic! Preklicujem veljavnost spričevala Srednje živilske šole Maribor, izdanega v Std. I. 1992193 na ime Klau-dija PaUaiiT, Vnčja vas 37, 69242 Križevci pri Ljutomeru. ib4314 GROZDJE, jurko, klin ton, z brajd, prodam. Tel.: 62 394 ali 61 424. m4317 GROZDJE, rizling in šipon, prodam. Caf, Plice 67, G. Radgona. m431S GROZDJE z brajd (jurka. izabela, klinton) prodam. Marija Brumen, Stara Nova vas 25. Križevci pri Ljutomeru. m432O ZIMSKA JABOLKA v sadovnjaku Štefana Dragošiča v Dolgi vasi prodajajo. Vhod v sadovnjak z glavne ceste je označen. Nakup možen vsak dan popoldne. Cena od 49 do 70 tolarjev za kilogram. Tel.; 76 007. m4321 delo Preklicujem veljavnost spričeval za I. II. III. in IV. letnik Pedagoške mnazije v M. Soboti, izdanih v letih 81. 82. 83 in 84. Drago Laco, Hodoš 46. m4l 84 IZMENSKO vam lahko pomagam pri varstvu otrok na vašem domu ali v gospodinjstvu. Zorana Velnarja 21, M. Sobota. m4288 Oh, oh, zakaj si prerano odšla od nas, ki smo le zelo spoštovali in ljubili. storitve MATEMATIKO inštruiraH' Tel.: 23 038. m4284 BONUS, DISKONTNA HiSA LENTI, ItUSACIITCA 16 Prihranite nekai tisO^ TOtARIEV PRI MAknW KAKOVOSTNE OBUTVE. IZBIRA italiianskih, nems*" IN ŠPANSIOH MOElEtOV. Modna obiačha a i’^"***’ Sto metrov od avtobusne POSTAIE. ★ ★ ★ ■ ■ ■ gospodinjci če vam zamizovalna skrinja toči ali lede*"’ pokličite IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, KuaTO-tel.: 55071 Popravilo z garanciio vašem domu- V SPOMIN 10. oktobra minevata dve žalostni leti, odkar nas je zapustila naša nadvse draga žena, mami, sestra, babi in teta Emilija Kološa iz M. SoEtote Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem gro™ ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi najdražji Ko v ranem jutro ptički so zapeli’ oznanjali so lep jesenski dan, nihče takrat slutil ni, da io bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, solza, žalost, bolečina te zbttdiin M s ' a ostala je praznina, in v srcu velika bolečina. ZAHVALA v 66. letu starosti nas je tiho in brez slovesa zapustila draga žena, mama, tašča, stara mama in sestra Amalija Baša iz Boionec nj5» Ob prerani in boleči izgubi se iskreno zahvaljujeino sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste pomagali in v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter jo z nami v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku. Posebej hvala g. t*tihovniku.^^ pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, PTT-počjetja Murska Sobota in kolektivu Modnega s od Grada. Vsem še enkrat hvala! r-*** Žalujoči: moj Mihael, sin Rudolf z ženo Marijat^^^ Denis, sestra Sidonija z druiina in drugo sot^^j!^ ZAHVALA V 61. letu starosti nas je Zoltan Sapii^ iz Predanovec Ob boleči izgubi se zahvaljuj'**'[^(n'' sosedom in sorodnikom, ki so - vsei" težkih trenutkih stali ob kakor koli pomagali, darova« \ šopke, nam izrekli sožalje in P jj. pospremili na njegovi . Posebna hvala g, duhovniku, pevcem za odpete vnrnilrii to 4>'an1iLvrt CfO govorniku za ganljivo slovo ob odprtem grobu, GD mladincem iz Predanovec in KMN Salamehci- Vsem iskrena hvala! I Limbtišlca c. 38a, I (062) 101 61 > t V SLOVO 12. oktobra bo minilo oseiu let, odkar nas je mnogo zapustila Marija iipJ' m, ki seje spoh* Hvala vsem, ki se je s| postojite ob njenem grobu i” svečke. Žalujoči: mama iu tt^ča Helena, sin Angela z mojem Vladani ter vnuka Datja (1 ji pr*' 1 i I Jf i Zdaj mirno spiš, ljuba naša mama, saj v življenju vse preveč si garala, kako Je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Odšla si tja, kjer ni več bolečin. Zbogom, mama, hvala, hvala. ZAHVALA V 84. letu nas je za vedno zapustila naša mama, babica, prababica in sestra Anika Culibrk ZAHVALA . iz Beltinec Ob boleči izgubi mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, botrini iz itrnišča za darovane vence, cvetje, sveče ter za sv. maše in ki so jo pospremili na zadnji poti. Posebna hvala g. ^tipniku Hozjanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku g. Farkašu za ganljivo slovo. datujoči; hčerka Mariška z možem, sin Milan z ___tlfožino, vnuki z družinami in pet pravnukov .D'-?• ■ ZAHVALA \ 91. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedek a Jožef Padar iz Dohne Bistrice iz DoUne Bistrice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem botrini, sosedom in znancem, ki so ga Pteinili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter cvetje, sveče in za svete maše. Hvala ■i’'Stvenemu osebju splošne bolnišnice v Rakičanu in zdni Pot Kr. ^tii^a^stvenega doma Črenšovci, J g’ i^^noniku Francu Tementu za pogrebni oNed, Kovorniku Romanu Vučku za poslovilne besede in pevcem za odpete zalostinke. D. Bistrica, 29.8.1995 Žalujoči; vsi njegovi I Kako Je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ce bi solza, draga mama, te zbudila, te rte bi črna zemlja krila. ZAHVALA V 79. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra Terezija šobočan Gomilice 13 Izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih t... BTa I: . .1. - 1- . It i-iiajjvviii LIZ j^i ijn Lvjjvijj^ ri olv jiulli f tw strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, Isltr^j^ S 'vble maše in jo pospremili na njeni zadnji poti, ^Upnikh^*'" 'nternemu oddelku bolnišnice v Rakičanu, g, žal— tkurchat Ahrftd nftvre.m 17 Nerie.tire 7a ndnete ^alostinir^'^ obred, pevcem iz Nedelice za odpete ■ 'n g. Tkalcu za izrečene besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala! hčerka Marija z možem Jožetom, z družino, vnuki Janja, Igor ia Daniela ter 6ra( Jože z družino Ne Jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, |i spomnite se, kako trpela sem, I in večni mir mi zaželite. . ZAHVALA Po dolgi in težki bolezni, pa vendar tako nepričakovano je v 75. letu prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, tašče, stare mame, prababice in tete Elizabete Kuzma ’^'>leci ■vj. Kraj^ iz Dokležovja * '^bi fe iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, J® f3di sosedi Katki, prijateljem in znancem, ki ste **'^*^. da^ * težkih trenutkih stali ob strani, izrekli 1‘^tittnid'-^ *™'*. cvetje, sveče, za svete maše in pokojnico /cgrebni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za za odpete žalostinke in gospe Mariji L) pogrebništvu Jurič za pogrebne storitve, ^‘^•^atu osebnemu zdravniku dr. Carju, dr. Alojzu Magdi^^ t dr. Prelogu, dr. Koltajevi in dr. ^Nravstvenemu osebju kirurškega, internega in ■i enlr oddelka za nego in trud ob bolezni. '’****' iskrena hvala! Dokležovje. 22. 9.1995 kiziku i V™ Janez z družinama, hčerki radi oddelka za nego in trud ob bolezni. n, »c ----------------------- ------------------------- ,, L^>-~^''<‘iin ' družinama, vnuki in vnukinje z pravnuki ter nečak Drago z družino V 89, letu naš je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Aleksander Filo iz Kuštanovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče. Posebej hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem. Žalujoči vsi njegovi v 73. letu je za vedno prenehalo biti srce naše drage mame, tašče in stare mame Irme Berglez iz Teša novec ZAHVALA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji dom, darovali vence in cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Hvala osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu, posebno dr. Verbancu za pomoč. Hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebi obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči; vsi njeni najdražji Niti zbogom nisi rekla niti roke rta m podala, smrt te vzela je. a v naših srcih boš ostala. Po dolgi bolezni nas je v 80. letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra, babica In prababica Alojzija Ficko iz Krajne Iskrena hvala kolektivu Ženskih plaščev. Osnovne šole Fokovci za podarjena venca in sveče, 431. brigadi, osebju internega oddelka Bolnice v Murski Soboti, govorniku Branku Bučku, g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Lepa hvala vsem sosedom, znancem, sorodnikom, prijateljem in vsem za podarjene vence, šopke, sveče iti svete maše. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči njeni najdražji ZAHVALA 15. septembra 1995 je v 92. letu prenehalo biti srce našemu atku, dediju in pradedku, tastu in stricu Štefanu Žigu iz M. Sobote Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga spremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in izrečena sožalja. Hvala g. župniku za pogrebni obred in cerkvenemu zboru za odpete žalostinke. Posebej hvala zdravnici z Raba, osebju internega oddelka soboške bolnišnice, vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste mu pomagali in lajšali trpljenje med boleznijo. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Csi njegovi Tih in boleč je spomin na 6. oktober 1989, ko nas je za vedno zapustil Štefan Copot iz Sevranske 12 v Odrancih Ko živel sem, ljubil sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubile me r spominu vi. V SPOMIN Tiho in žalostno ob tvojem grobu stojimo s polno lepih spominov nate. Za vsak obisk pri grobu, darovano cvetje in prižgane sveče - prisrčna hvala. Žalujoči; vsi tvoji najdraž/i L*-' |i Oh, kako hitro čas beži, že tri leta Je minilo, odkar te ni. f črna zemlja truplo krije, I v grobu vene mladostni cvet, I rože, sveče grob krasijo, I solze grenke po licu polzijo. I Čas vrti se neprestano, I seka rane in Je zdravi. I V SPOMIN Čas, ki odnaša leta, ni odnesel spomina na ljubljenega sina in brata Sandija Andrejka iz Doljnih Slaveč Radi se ga spominjamo, čeprav spomin obuja rane in bolečine žalosti. Žalujoči vsi njegovi Čeprav čas gre svojo pot, nam nihče ne more odvzeti bolečine, v naših srcih še živi, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini mirno spiš. v SPOMIN 3. septembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in brat Franc Šinko s Cankove Hvala vsem, ki ga ohranjate v svojih srcih, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražii I I Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostala. ZAHVALA Mnogo prerano je cvetje prekrilo grob naše drage žene, mame, tašče, babice In sestre Sidonije Idič iz Bakovec Hvala vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu in jo pospremili na njeni zadnji poti. Lepa hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja, g. kaplanu za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke in predstavniku KS za besede slovesa. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem. Hvala ludi zdravstvenemu osebju in zdravnikom kirurškega oddelka splošne bolnišnice v Rakičanu za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala! V žalosti vsi, ki smo jo imeli radi Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA V 56. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, stric, boter, tast in bratranec Ludvik Bobič iz Križevec v Prekmurju Z bolečino v srcu in v tihi žalosti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli tako številno poslovit od našega dragega. Hvala za vsak darovan cvet, za vsako svečo. Iskrena hvala g. duhovniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Zavarovalnice Triglav iz M. Sobote, govorniku GD Križevci. Hvala dr. Kiršnerju, vsem zdravnikom pljučnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, vsem dobrim sosedom, botrini, sorodnikom, sorodnikom s Hodoša, prijateljem, kolektivu Mure G. Petrovci - 329. brigadi in kolektivu Pletilstva Prosenjakovci. Žalujoči; žena Emilija, hčerka Milena z družino, hčerka Cvetka z družino in vse drugo sorodstvo DRAGI STARI OČE Ohranile te bomo v večnem spominu Tvoje vnukinje; Martina, Janja, Jasmina, Sabina in Mateja KH NI Zl r, '=i' SPOŠTOVANI BRALCI VESTNIKA IN POSLUŠALCI RADIA Murski val 11 PRIPRAVITE ■}e -k •}( Koje soboški župan Andrej Gerenčer - Broker vse skupaj dobro premislil, je ugotovil, da je Nogometna zveza Slovenije preselila Murine tekme 50 kilometrov iz Sobote zato, ker je to skrajni domet Black Grin-gosov, ki kamne mečejo skoraj tako daleč. Četico Murinih navijačev je že poslal vojaškemu ministru Kacinu za povečano obram-bno-napadalno sposobnost domovine. Delovali bodo kot raketna enota. Nič nas ne sme presenetiti. * * * SE! IN KAJ SE BO ZGODILO POTEM? I Feri Horvat - Rdeči lisjak, ki je pred kratkim naskočil novinarje, je nezadovoljen tudi z Vestnikom, čeprav je omenjen v vsaki Številki, Pipajanošu je vrgel v brk, ker ne objavlja tudi njegove televizijske slike. * * ifr Warren Zimmennan, zadnji ameriški ambasador v Jugoslaviji, je na povabilo Nove revije predaval v Ljubljani in novorevijalcem, ki so pričakovali, da se bo opravičil, ker je nasprotoval slovenski osamosvojitvi, povedal, da so v Sloveniji vrgli najbolj demokratični komunizem na svetu. Našemu Milanu Kučanu - Sezon-cu bo posvečena naslednja številka Nove revije! * * Ludvik Prekoršek - Benko IL Celjski, novi lastnik Pomurke, bo novi začetek proizvodnje proslavil z izdelavo rekordne klobase, ki se bo imenovala 13 M - dolga bo 13 metrov, nadev je Se skrivnost. Začimbam bo primešan tudi neki koren... •k -k -k Zvezdogledi soboškega astronomskega krožka Krnica so pod vodstvom zvezdo-kazov Franca Duha, Primoža KajdiČa, Stanka Cestnika, Blaža Kučaka, Urške Vidovič, Edvarda Dečka in Alojza Celeča na mestnem spomeniku zmage odkrili novo zvezdo, O njenem poimenovanju se je vnel spor. Dečko seveda vztraja, da se imenuje ajn-šbynovka. * w * Edini prleški poslanec v državnem zboru Jožef Kocuvan - Ministrant je med razpravo o kobilami Lipica predstavil odUke prleškega kasača: galopiral je ritensko in pokazal še nekaj drugih figur ljutomerske jahalne šole. Za rodne konje zahteva enako skrb države kot za lipicance. * * * Jastogi, ki so jih po položitvi temeljnega kamna za lendavski kulturni dom izvoljenim gostom stregli v Sakačevini, niso bili luksuz in potrata. Njihove klešče bodo uporabili kot sestavni del rogato-pernatega strešnega okrasja na domu. •* * * KESmUl KOHJ V četrtek, 12. oktobra, začenjamo veliko nagradno akcUo, ki vas bo zabavala, osrečevala in nagrajevala. KAJ MORATE STORITI? NIČ DRUGEGA KOT TO, KAR četrtek preberite VESTNIK, ŽE POČNETE. bodite pozorni na nagradni kupon in zvečer ob 20,00 poslušajte oddajo GEZA SE ZEZA na MURSKEM VALU. Odgovorite na postavljeno vprašanje, izrežite VESTNIKOV kupon ter vse skupaj do naslednjega četrtka pošljite na dopisnici na naslov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta Novaka 13, 69 000 Murska Sobota . Tedenska nagradna žrebanja pošiljateljev v oddaji GEZA SE ZEZA, mesečno enkrat oddaja GEZA SE ZEZA iz kraja, od koder je prispelo največ kuponov, mesečna nagradna žrebanja in sklepna prireditev v marcu '96. __ BODITE Z NAMI IN NE BOSTE SAMI! ' Radgonski mehurčki Pozdravljene, ljube moje! Spet sem tu. In spet se bo Kujski vat umaknil Mehurčkom, To je moč kot potresni sunek. Zadnjič so Mehurčki že tako delovali: občinska stavba se je tresla iz dveh razlogov. Eni so se stresli od jeze, drugi od smeha in škodoželjnosti. Vprejšnji številki se nisem oglasila. Bile ste žalostne, moje bralke, in veseli, moji bralci. Kar oddahniti ste si. Veste, nabirala sem novih moči. Pripravljala sem se na sejo (po treh mesecih - dolg dopust!) občinskega sveta. In imela sem kaj videti na naši interni televiziji. Šef studia Je dal celotno »koloboctjoe (dolgo en cel »šiht«) na televizijo. Slišim, da eni uživajo, ko gledajo naše »vrhovništvoe, drugi se jezijo (pa saj smo jih mi izvoliti!), tretji preklinjajo, četrti pljuvajo, peti bruhajo, šesti pa preprosto preklopijo in gledajo pametnejše oddaje. Jaz sem doživljala vseh Šest faz. To je noro, hi rekel Hugo (tako srčkana oddaja za otroke!). Vzela sem svinčnik v roko in hotela zliti ves bes na papir (papir vse prenese, , ampak kako dolgo?). Nisem se mogla odtočiti, v kateri čas in prostor naj postavim naše občinske svetnike (»vrhovništvoe), ati v prazgodovino ali med Butalce (žalitev za Butalce), ati v norišnico ali na tuno (kje je to?!), ati na ladjo norcev (ta ladja bi se takoj potopila!). In odločila sem se, da postavim naše svetnike in vse spremljajoče občinstvo v gtasilskem domu (simbolični prostor) v vr- ■ tec. Kam? Da. prav ste prebrale, ljube moje, v vrtec. Razlog je preprost, saj v vrtcu otroci še ne pišejo in čitajo, delajo, kar hočejo, se igrajo, iulajo In kakajo. Mamice jih pripeljejo in po osmih urah odpeljejo. Poskušala bom narediti to primerjavo, /mena »dojenčkov« so naključna ali namerna, kakor bo kdo vzel. Torej, skupina Norčki je skupaj že tri četrt leta. Za šefa so izbrati Petrčka, ki ima bogate izkušnje s funkcijami (ljubi funkcije) in bi jokal in stokal, če bi to skupino Norčkov razpustili, kajti potem tudi funkcije »glavnega« ne bi več imel (zgubil bi tudi leptf žepnino). Skupina Je pretežnofantovska, dve deklici sta pridni, vendarju fantje s svojimi šio-rastimi koraki skoraj pohodijo. Vinci je najmanjši (dolgo ježe v vrtcu) in skoraj vedno spi (fantek Je utrujen). Ivanček je najmlajši, je neizkušen in govori, kar mu pride na pamet (mogoče bo Še kaj iz njega). Jožek Je najmočnejši, vendar Je dobričina, rad Joka in se premisli, ko ga šef iz iste druščine prosi, naj bo priden in spoštuje njegova navodila. Janezek govori, ko mu »paše« in ko ima koristi. Miianček zelo razumno razmišlja (ta bo nekoč učitelj). Slavek je odtočen in ne »štjivi« nobenega, niti z leve niti z desne. Marjanček nima svojega jaza, s Tončkom sta pod vplivom najglasnejšega, ki hoče vsem soliti pamet. Jankci, An-drejčki, Erančki in še kdo so nekako ustvarjalna skupinica (ne nagajajo). Mali /vanček bi rad vrgel enega Jankca in enega Petrčka iz skupine (ni dobro, če so enaka imena v skupini). Nekateri so čisto neopazni. Iz starejše skupine pride večkrat na obisk v skupino Norčki postavni Mihec s svojimi člani druščine. Z najglasnejšim in vsevednim fantkom Felčijem se večkrat zgrabita. Zadnjič Je bito noro. Očitata sta si vse, kaj bosta nekoč početa, Če bi bila Jaz vajina vzgojiteljica, bi vaju po »ritld«. Toda ne bi nič pomagalo, saj bi Še bolj »Špeh« raste/ In tako bo ta skupina Norčki skupaj do naslednjega vpisa. Takrat pa le vsi skupaj pazimo, da take skupine ne bomo več sestavili. Ljube moje, za lep čas okoli trgatve pa še en (izmišljen) »štosek« iz našega »vrhovništva«. Mihec in Srečko se »pogovarjata«. Nič kaj lepega mnenja nimata drug o drugem. Pa Mikec vpraša Srečka: »CuJ, ti, imaš brata?« »Seveda, kaj pa misliš!« se razjezi Srečko. »Saj se mi je zdelo, da si za enega prebit tast!« mu odvrne Mihec. Pozdravlja vas »cicibansko« razpoložena t Radgonska klepetulja VBniii A/M[ fihiL« JUri/J mJ in ZA ZA Lendavski perecij Nisem sicer med tistimi, ki trde, da Je bilo v komunizmu kot je v sedanji demokraciji in kapitalizmu, vendar se ne četudi bi hotel, znebiti Kardeljeve skovanke o sreči, ki da nauič W ne bosta ustvarila ne država ne partija (zdaj so partija stran ampak si jo mora ustvarili človek sam. Učeni mož, Čigar sp^^ ■. nameravajo odstraniti, sicer ni bil dotočen in tako tnr^ dal, kako (s kakšnimi sredstvi, načini ...)si ustvariti mat^tf‘‘' yii srečo, materialno blagostanje, a novodobne izkušnje kateie. je najhitrejša pot za dosego takega cilja - protipravna.^^ poglejte naokoli in videli boste, da si nekateri sosedje, aiHK*’ znaci, prijatelji in še bolj sovražniki vsega tega bogastva p' ma niso pridobili s pridnim delom, ampak z raznimi »malr^ cijami«, krajami... Vem, obtožbe so hude, ampak - za božjo voljo -zgražajte tisti, ki pridno delate, in sle to, kar imate traktor, vinska klet...), pridobili z delom doma ali v tujin/ pa naj bo one, ki kradejo kot srake. Osebno tudi menim, dno visoke plače, o katerih se šušlja, da Jih imajo direktorji , te, niso ravno moralne legitimacija »prizadetih«, čeprav drugi strani seveda ne oporekam zaslug, ker so podjetje li iz rdečih številk. Tudi nimam nič proti, če se res vselijo v morno Sakačevo palačo, saj je čas, da Jo naselijo biznism^^ ne kaki nebodijihtreba. Dobro je tudi, da so se na bližini Ingrinih poslopij utaborili »komedijanti«, ki so J„ 3 »n,uffit::uijuriiiv, rv* i ^«24 pripelja/i tudi »Las ^egasif. Nisem tako aeumeit, da "J r . , > ■'J- □ v. X CJ?/7ČM • II kajJe Las f^egas v svetovnem merilu (igre na srečo), zato se j T • □ J J ■ • J v. r .. .J„ .. CfAllI T' da je to predhodnica za razmah ie večjega hazarda v ( upravne enote Lendava. Pa kaj bi se hudovali, saj nas je I ki se vsak dan igramo, tvegamo ... Ja, temeljni kamen za kulturni dom pa so te udeležba ni bila tako slaba, kot sem se bal in zapisal । ■ -I nidlr!*^ L^l Perečih. Med ugledneži sta bila sam ljubljanski kulturni : in naš bogojinsko-mariborski škof, ki je temeljni kamen goslovil. Kulturni dom, Iz katerega najbrž ne bodo (sjpooio poštenih ljudi in kmetov, torej vendarle bo, in to predvsetr<^ . močjo naše državice, z božjo pomočjo in miloščino, pravljena dati naša sosednja država, kjer govorijo /fl Svojčas je za svoje lendavske sonarodnjake obljubljala pN Ne, nisem pozabil: večino te pomoči so »posrkali« prejšnja projekti. Že res, da tisti projektant ne riše česarkoli, Jdi ^^^1 da so nekateri Lendavčani, ki so se zdaj potuhnili, ImeB v i'if J. 1 tako »gromozanskie dom kot je Cankarjev v Ljubljani, i S v <9 R 33 -O ,2 7'^ g# __ 5 S MKRICr IgERlE ^7? MONOSIER 1 SA KI SO JO AVSTRIJCI ŽE ODKRILE V kulturnih razmerah vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure, dobile vse, kar želite, veliko ceneje kot v trgovinah. Izognete se gneči, na mejnem prehodu Hodoš ni čakanja za prestop. Ob tržnici je veliko parkirišče, primerno tudi za avtobuse. Grosistična prodaja za trgovce - obiščite pisarno tržnega inšpektorja (piacfelugyeldi iroda). OBIŠČITE NAJVEČJO IN NAJBOLJE ZALOŽENO TRŽNICO JUGOZAHODNE MADŽARSKE IN PREŽIVITE PRIJETEN DAN. —■ I Še bog bi dobre volje bil, če bi vino pil/ Niste sami, Vestnik je z vami! Turnišče: cene pujskov Na četrtkovem sejmu pujskov v Turnišču so rejci ponujali 3S pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov. Za par je bilo potrebno odšteti od 10 do 15 tisoč tolarjev, prodali pa so 20 pujskov. ■ Moja domača banka r__— /O Pomurska banka -----sk-i Murska d." odTOM*6%(JoTOM + 7.2% Nad 6 mesecev Na 181 dni Nad 9 mesecev (6.81 Depozit z valutrto klavzulo Rok vezave Na 12 mesecev Depozit 5 premijo Rok vezave Na 12 mesecev Skupna letna obrestna mera Val. ki. * 9,11 %do 9,64% Skupna letna obrestna mera TOM + 9,47 % do 10,00 %