CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE DELO KOMUNISTOV MORA BITI JAVNO , DELEGATI OBČINSKE VOLILNE ,KONFERENCE ZVEZE KOMUNI- .STOV MOZIRSKB OBČINE SO V PLODNI RAZPRAVI OCENILI DO- 3EDANJO VLOGO IN POMEN KO- MUNISTOV V DELOVNIH ORGA- »NIZACIJAH TER SI JASNO ZACR- TALI BODOČE NALCX;E: « # poglobitf samoupravljanje ter odstraniti dosedanje napake, ki se zrcalijo v samovolji ali nerazgle- danosti, # doseči čim boljšo povezavo z zasebnimi kmeti ter jih vključiti v turizem, * • # skrbeti za čim večji letni prira- fStek lesa in stremeti za popolnejše finalizacijo lesnih izdelkov doma, # legalizirati delo komunistov — doseči stik z javnostjo. Poroči'lo o dosedanjem idelu ter o .nadogah v predkongresnem obdobju je ;podal sekretar obainskeiga komi- lU-ja Edi Herinan. Podrobna, bon- .kretiUa oœnit'ev delovanja komuni- stov v gospodarstvu in v negosii^ danskih dejavnostih je vz,pod!budiIa živahno razpravo, т kateri so deile- gati ne le dapolniH selcretarjêTo po- ,ročilo, temveč predvsem s tvornim gledanjem dajali jaisne predloge in jzhodišiča za dello v ibodoče. Prav s tem odkritim ipomenkom je konfe- renca dobro usipela in osvetlila vse tisto, kar je v preteklem obdobju ,zaviralo polno tvornost komunistov да delovnih mestih. Problem kmetijsitva v Gornji Sa- vinjski dolini je v rastočem odlivu mladih in v (premalem nuđenju ipo bčinska s'kupšči:na, na kateri ;so ra:z']>rav,ljalii najprej o predlogu komisije za vo- litve lin imenovanja. Potrdili so predlloge za nove^isvete lin komàsije pri ollx-.inski skupščini. Zelo dbširno iporočilo tajnika skupščine, tovariša Bojana Volka, ki je poročal o delu uprave o(l>čin.ske skupščine, je povzročilo živahno ra4prav4). Enoten in odločen je l)il sklep, naj pristojni činitelji ipjpskr- ibijo Za |[K>enostavljenje zadev in po- spešiitev, iki terjajo od občanov ne- potrebna i}>ota, kap potrdil, za kate- ra avtentičnost nihče ne more jam- čiti. Ra;ziprava o delu uprave je «iprožila tudi vprašanje kadrovske ipolitike in s tem v zvezi sklep, da je od analiiz in ugotavljanja treba preiti v akcijo, od diskusij k dej- stvom. V razipravii o delu uprave pri öbainslci stkupšoini so pregleda'li vpraišanja s področja 'komunale- in drugih zadev. To je ipo eni strami znak, da je tekočoprablemati'ko tere- na treba vsaikič vključiti v dnevjiii red, ,po druigi strani pa spet dokaz, dia se o(ill>(>rniki ne morejo navaditi na disciipiliino do dnevnega reda. ' iNajvažnejša, točka dnevnega reda, Jki bi seveda terjala mnogo širšo razpravo,, je tobrat posegla ha роЗ-* TOČ je telesne kulture. Izčrpno iporo- čilo občiinske zveze za telesno kul- turo, ki so ga dobili odlborniki ne- kaj dni pred sejo, je temeljito do- ipolnil dosedanji predsedniiik zadev- nega sveta tovari« Milan BOZIC, ki je na koncu predlagal tudi 14. os- novnih't&^ iijUi iyeditev najíbisive- nejših vprašan j in ipbgioffeT-w «UoljAj^. raizvoj telesne kulture, ki je isestav- ni del našega družbenega standarda. Po živahni diskusiji iso hile predlo- ž/ene točke, z idodatki iz razprave vrçd, sprejete. V BORLU PO 20. LETIH SE NIKOLI NISO GRAJSKI ZIDOVI NEK- DANJEGA KAZENSKEGA TABORIŠČA »AN- KENSTEIN« — NASEGA PRELEPEGA BORLA PRI PTUJU, VIDELI TOLIKO PRISRČNIH STI- SKOV ROK, OBJEMOV, VESELIH, NASMEJA- NIH OBRAZOV IN SOLZA VESELJA, KO PRE- TEKLO NEDELJO. Tokrat so se na pobudo sekcije interniran- cev pri združenju borcev celjskega in maribor- skega okraja, prvič po vojni vihri, srečali pre- živeli rnterniranci, ki jih je v drugi svetovni vojni pobesneli nacizem obsodil na trpljenje za žičnimi ograjami nemških uničevalnih tabo- rišč, kijer je premnogim bila tudi pretrgana nit življenja. Zato je bilo srečanje 1.300 udeležen- cev tega srečanja posvečeno tudi njim, njihova imena in plemenita dejanja pa so na ta dan spet znova zaživela. Na zborovanju sta govorili predstavnici sekcij internirancev tov. Mara Cepinčeva in Marica Frece-Zorkova. Zborovanje, na katerem so so- delovali tudi mladinski peyski zt>or in recita- torji iz Ptuja, godba na pihala »France Preše- ren« iz Celja, so interniranci poslali resolucijo zvezni republiki Nemčiji. V resoluciji so izra- zili svoje zahteve, da naj na njenem ozemlju za vselej preneha hujskaiška in ra®bojniška dejav- nost ustaških emigrantskih tolp, da naj sojenje vplivnim zločincem nikoli ne zastari, da naj se le-tem sodi najstrožje. Končno je v resoluciji rečerK), da naj zvezna re^publika Nemčija konč- no poravnala vse dolgove naši državi. Na zaključku slavnostnega ziborovanja so položili vence pred spominsko ploščo, ki so jo umrlim zapornikom na Borlu odkrili že 1956. leta. Borci, bivši interniranci, so ob tej prilož- nosti izrazili željo, da bi tako srečanje večkrat prirejali. KADRI, KADRI v sredo so velenjski komunisti na volilni občinski koinferenoi načeli troje osnovnih problemov: # nadaljnjo krepitev materialne osnove — probleme kadrovske poli- tike — notranje organizacijske pro- bleme. K'ljulb velikim uspehom, ki so jili dosegli v zadnjih desetih 'letiih (¡po- rast narodnega dohoidka za 126 od- gtoilkov, vrednost iproiizvodnje za 14? odisitotkov, število zalposlenih za 76 odstot'kov — izgraidnja termoelek- trairne, novega jaška lin inad 2.000 stanovanj ter šte\iilniih komnnaJ'nih pbjéktov itd.), so ngotavljali, da mnogih poiteneiallnih možnosti pri ra7.\iijanju gosipodainstva niso znali usipešno izkoristiti. Težo vseh ra.zprav цш so prcneslii na dois'lej premulio iz'kor'iščeno inve- stiranje v kadre. Od 4.34? zaposlenih v indttstriji jih ima le 224 srednjo, višjo ali viisioko strokovno izdbraiz- ibo. Prav to pa terja resno preonien- taeijo politike štiipendiranja, kajtii le (S kadri ibo mogoče urosničifii ye- liike načrte sipeoifičnih {X)\gojev v Ša- leški idk)(l(ini, kot 'SO mova term * v velenjski Ikomuni /močno gosiiM)- dairska dinamiika v n/ais'ledn j ili let i Ii. Zato so tmdi sprejeli 'priporočilo, ria morajo ka/drom iposvečat.i v ibodoče največ sknbi. Konferenca je izvolila dve delega- ta, ki ju ibosta zaistopala na osmem kongresu ZK J, iin sicer Franca Simo- niča in inž Jožeta Žoharja. -ik V DA NAŠNJI ŠTEVILKI: % Peter Spraja: Naloge komu- nistov v gospodarstvu Ф V »LIN Nazarje in prebold- ski tekstilni tovarni #^bčinski praznik bo v Preboldu % Zadnja letošnja predstava v SLO Celje Ф Zaključek »Tehniške kultu- re mlađih« Џ Cena mesa in .., morale # Državno prvenstvo v jad- ralnem letenju • Ф Cel.je ni tako belo kot... Ф Radovedna malha V PRIHODNJI ŠTEVILKI: Ф O kmetijstvu po šmarskem Ф Na 5. strani: Sto let star roman CELJE, 12. JUNIJA 1964 Št. 21 CEN A 20 Leto XVI Glavni urednik RUDI LESNIK Odicovnrni nrodnik JUKK KRASOVKC I-ist izhaja ob potkih. Izdiija in (iska Časopisno i)«)(ljetje >Ccljski tisk«. Urnrl- ni.ítvo in nprava: Celje, Trç V. konpre- sa poštni predal 152. Tolofon Teko6i račun: Ш-11-1-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 250 din. Inozemstvo 2400. OD ÍÍ. DO 20. JUNIJA » Prevladovalo bo lepo in toplo vre- me. Oki'og 17. junija dež i. ohladit- vijo. Od 18. do 20. junija nestalno s p<>^(»stiuii krajeviiiiiii nevihtami.