Za poduk in kratek čas. Potovanje v Otizo. (Spisal F. R.) (Konec.) Na to mi je on odgovoril, da v Madjarskej šolaka postava tega učiteljem ne veleva, kajti madjarski narod je itak dovolj naroden: madjarska mladež sesa narodno čuvstvo že iz maternih p r s i! Majka Slovenija, kedaj boš pa ti porajala takove hčerke? Tudi una prialovica: ,,kjer bolje, tam dalje", me je ne malo razburila, in vprašal aem ga tedaj: za koliko je on v Madjarakej na boljem, kakor je bil v Slovenskej. Na to mi je rekel, da ima v Madjarskej trikrat toliko letne plače, kakor je je imel v Slovenskej. Nekoliko časa smo še se potem pogovarjali o šolskih razmerali madjarskih in slovenskih, pa vse to utegnilo bi te, dragi čitatelj, dolgočasiti. Pustiva tedaj naše pogovore iz miali, pa premotriva raje plače slovenakib. užiteljev, da bova videla, koliko jim koncem leta preostaja težko zaaluženih grošev, in da bova mogla potem preračuniti, za koliko je gospod Murkovič v Madjarskej na boljem, kakor je bil v Slovenskej. K Slovenskej pripadajo nastopne dežele: Kranjska, Primorska, južni del Koroške in južni del Štajarske. Vse te dežele imajo 926 alovenskih šol, na katerih službuje blizo 3000 slovenskih učiteljev. Vsi ti učitelji pa nimajo enake plače, kajti nekatere dežele plačujejo avoje učitelje boljše, druge alabeje. Pa tudi učitelji, ki službujejo na enej in iatej šoli, ne- majo enakib. letnih plač. Da pa bomo prilično prav pogodili, vzemimo deželo Kranjsko, katera leži nekako v sredini imenovanih dežel ter z ozirom na druge dežele tudi svoje učitelje po srednje plačuje. Vse učiteljake plače so razdeljene v 4 plačilne vrste. Učitelji v prvej plačilnej vrsti dobodo na leto 600 gld., v drugej vrsti 500 gld., v tretjej vrati 450 gld. in uni, ki so v štrtej vrsti, samo 400 gld. Kako izhaja učitelj, ki je oženjen in ima recimo, dva otroka in mora vse, kar je veS vredno kot jeden las. kupiti. s 500 ali pa uni s 400 gld. na leto, to ai naj preračunijo tisti, ki radi preračunjajo, koliko ur je ueitelj v letu prost, in tisti, ki vedno trdijo, da je učitelj za svoj trud še predobro plačan. V8em tem pa ae usojam na tem mestu reči, da bi oni, ki ae navadno pritožujejo, da jih boli želodec, ako bi na dan toliko ur delali, kolikor dela učitelj, ž njim popevali: Kdor pridno dela, Krompir mu diši, Se vode napije In celo noč spi! Dan se je bil že nagnil. Bil je že akrajni čas, da smo se podali zopet v domačijo. Domov peljali amo se po ravno istej poti, po katerej smo se vozili tje. Kaj posebnega nismo videli na povratku. Moje pripovedovanje gre tedaj h koncu. Bilo je že precej pozno, ko smo ae pripeljali na naš prijazni hrib. Preden smo se razšli. zapeli smo še peaen: ,,V domačiji", katero tukaj potrpežljivemu bralcu podajam: V domačiji je lepo, Kjer Slovenci bivajo, Kjer ae vije bistra Sava, Po planjavah teče Drava, Kjer pokrajne kraane so, Tamkaj, tamkaj je lepo! Smešnica 25 France: ,,So-li tvoji žganci dobn ?•' Julče: ,,So, ali tvoji niao dobri ?" France : _Ne, Julče; daj torej, meniva jih!"