to 1888,
537
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLVI. — Izdan in razposlan dne 12. avgusta 1888.
133.
Razpis finančnega ministerstva od 10. avgusta 1888,
v zvršitev zakonitih določil o zadavkovanji žganja in z narejo žganja zvezane nareje kvasu.
V zvršitev zakona od 20. junija 1888 IDrž. zak. ^ev- 95) o cdrini (colu) od žganih opojnih to ko čin, 0 zadavkovanji žganja in z narejo žganja zvezane nareje kvasu, izdajejo se na podlogi §a 101 tega 2akona v porazumu s kraljevim ogerskim finančnim ^inisterstvom naslednja določila.
§• 1.
(K §" 5. zakona.)
Davščine prosta nareja žganja.
Davščine prosta nareja žganja ostaje v veljav-n°stnem ozemlji zakona o davku od žganja utes-ietu ni oie dižele, za kitere je sedaj dovoljena,
ter k nji bodo se tudi za naprej dopuščali samo tisti, kateri narejajo žganje iz tvarin, ki so jih sami napravili, za svojo rabo ali pa za rabo svojcev in poslov, pri njih v hrani in stanovanji bivajočih, todà ne tržijo z opojnimi tekočinami, niti jih prodajejo na drobno ali točijo, niti se na drugih račun bavijo z rektifikaeijo žganja ali z narejo rozolje, likêrov in drugih z različnimi tvarinami mešanih opojnih takočin.
Največinska količina žganja, do katere se smé dovoliti davščine prosta nareja v enem letu, ostane tudi neizpremenjena, to je : 56 litrov, a za Dalmacijo, Tirolsko in Predarelsko 112 litrov. Za žganje smatra se tukaj tisti zdelek, kateri kaže po stodelni alko-holomerni lestvici 50 stopinj največ.
Torej ne smé n. pr. 40 litrov žganja, davščine prosto narejenega, imeti nad 20 hektolitrovih stopinj (litrov) alkohola.
Tudi ostala ukazila o davščine prosti nareji žganja ostanejo še v veljavi, sosebno ukazila dvorno-komornega dekreta od 23. septembra 1835, potem razpisa finančnega ministerstva od 23. julija 1856 (Drž. zak. štev. 142 iz leta 1856) za Tirolsko in Predarelsko ter razpisa finančnega ministerstva od 21. decembra 1879, priloga II deželnemu zakoniku, kos XXII., št. 73 za Dalmacijo.
(Sloveuisch.)
98

Samo té i/.premembe naj nastanejo :
1.	Finančno deželno oblastvo more za vse svoje upravno ozemlje ali pa za njega posamne dele izpremeniti rök, do katerega je vsako leto vpodati zglasitev o uporabi dovolitve davščine proste nareje žganja, z ozirom na razmere, pod katerimi se žganje nareja.
Ali skleneno izpremembo je razglasiti pravočasno.
2.	Za eno leto dovoljeno, davščine prosto količino žganja narediti je praviloma v nepretrgani dobi, v kateri se žg0 dan na dan, izimši samo nedelje in druge praznike, zaporedoma. Hoče-li pa kdo dveh ali več vrst tvarine, katere niso istodobno na razpolaganje, uporabljati za narejo davščine proste količine žganja, more se za vsako tako tvarinsko vrsto določiti posebna doba, v kateri se samo ob nedeljah in drugih praznikih ne žge.
Tudi je moči, ako biva potreba, za vinske tropine dve dobi ali tri, za močnate tvarine dvé in za vinsko drožje tri dobe v letu dovoliti v to, da se uporabljajo té vrste tvarine za davščine prosto narejo žganja.
Ustanavljaje posamezne dobe gledati je na to, da se, z ozirom na količino in kakovost tvarinskih vrst, iz katerih se nareja žganje, dalje z ozirom na to, kolika in kakšna je žgalna priprava in koliko časa se žge, té dobe ne ustanové z daljšo dobo, nego je potrebna, da se naredi dotična davščine prosta količina žganja.
Ko preteče vsaka posamna doba, déti je žgalno pripravo, kar najprej moči, pod uradno zaporo.
3.	Nihče ne sme začeti davščine proste nareje žganja zunaj poslopij in zemljišč, katera ima sam v posesti, odnosno, katera obdeluje.
4.	Dopuščaji gledé zglasitve in prigleda davščine proste nareje žganja nekim gornim krajem na Štirskem in Koroškem z dvorno-komornim dekretom od 19. decembra 1838, št. 49590, odnosno z razpisom finančnega ministerstva od 11. decembra 1849, št. 23299 izimno dani, ostanejo za zdaj v veljavi z določilom, da naj doba, v kateri smé trajati davščine prosta delovršba, ne prestopa dveh mesecev na leto. Ali sleharni davščine prosti žganje-
tvornik izgubi té dopuščaje, ako jih zlorabi ter davščine prosto nareja več žganja, nego se ga je davščin® prostega dovolilo, ali s tem kako drugače krati državno blagajno.
Samo ob sebi se umejo, da ostanejo v veljav1 do sedaj izrečene izključbe od téh izimnih dop11’ ščajev.
§. 2.
K §u 7. zakona.)
Ugodnost za kmetijske žganjarne.
I.	Uveti, da se žganjarna pripozna *a kmetijsko.
Za kmetijsko se smatra po §“ 7. zakona sam® ona žganjarna, pri kateri se strinjajo tu doli pod a)<
b)	in c) navedeni uveti:
a)	Žganjarna mora biti v zvezi s kmetijo tako, da dobiva iz pridelka té kmetije samo 111 edino ali vsaj po večjem tvarine za narejanje žganja, a nasproti oddaje isti kmetiji žga-njarske droži (ostanke) živini v krmo ali vsaj gnoj, ki izvira od živine bodi za svoj ali tuj račun krmljene s temi ostanki.
Za kmetijsko se smatra žganjarna p° zmislu gori rečenega tudi še tedaj, ako km®' lija, s katero je združena, samo vsled očitne slabe letine tudi po večjem ne more dajati iz svoje žetve žganjarni tvarin za narejo žganja.
Za očitno smatra se slaba letina, ako je v občini, v kateri biva kmetija, znano, da je na njenih zemljiščih nastala slab® letina gledé tvarin za narejo žganja, in ako to potrdi občinsko županstvo.
Ide li za kmetijo, katera se vrši na graščinskem zemljišči, izločenem iz občinske združbe, smatra se slaba létina gledé tvarin za narejo žganja za očitno, ako to potrdi dotično okrajno glavarstvo.
Podjetnik je dolžan, takoj po žetvi slabo létino, če je nastala gledé tvarin z® narejo žganja, priznanih finančnemu obl®-slvu prve stopinje ter dokazati z gori omenjenim potrdilom.

Žganjarna, kjer se podeluje melasa, ne more se smatrati za kmetijsko, razen ako se melasa podeluje samo kakor primés k narejnim tvarinam, katere daje kmetija združena sè žgiuvjarno.
b)	Žganjarne delovršba ne smé v mesečni zglasitveni dobi srednje vsakdanje nareje od 7 hektolitrov alkohola presézati ter mora stati v takem razmerji do površja njiv, travnikov in pašnikov spadajočih v kmetijo, da na 1 hektar tega površja narejanje alkohola, kar ga poprek prihaja na en delovršbeni dan mesečne zglasitvene dobe, ne preseza B litrov alkohola.
e)	Nje letni čas delovršbe mora biti omejen na osemmesečno dobo, ki se začenja v meseci septembru, oktobru ali novembru.
Žganjarna torej, katera naj se smatra za kmetsko, ne smé sploh delovršbe svoje nadaljevati čez Kori omenjeno osemmesečno dobo; drugače izgubi "Rodnost za kmetijske žganjarne.
Ali kmetijskim žganjarnam, katere so do sedaj (|avek od žganja opravljale povprečninoma po sto-•itvi drozgaličnega prostora, dovoljeno je osemmesečno žgalno dobo 1888/89 začeti tudi meseca decembra 1888 (§. 99, zadnji odstavek zakona.)
Utesnitve na osemmesečno delovršbo ni pri Kmetijskih žganjarnih za kvas, ako ne zdelujejo Povprečno nad 4 hektolitre alkohola na dan.
Zgornja določila uporabljajo se zmislu primerno ‘odi na vsako žganjarno, ki jo vrši zadruga, če so "dje té zadruge lastniki ali zakupniki kmetij. Tu Se vračunja skupno površje njiv, travnikov in pašnikov, ki spadajo med kmetije vseh zadružnikov.
Žganjarna, katera je s priznano ne kmetijsko (obrtno) žganjarno tako v zvezi, da je z njo pod eno streho, ali pa od nje dobiva vršilno moč, odnosno Paro, ne more se smatrati za kmetijsko žganjarno.
II.	Znamenja kmetije združene sè žganjarno.
1.	Ker kmetijska dalovršba ne dopušča, da bi Zemljišča (njive, travniki in pašniki) združena v eno
kmetijo, bila daleč narazen in od kmetijskih poslopij (hlevov, skednjev), zahteva se, da tista zemljišča, katera se smejo v poštev jemati pri razmerji srednje vsakdanje nareje alkohola do površja kmetije združene se žganjarno, niso čez 71/2 kilometra daleč od kmetijskih poslopij.
Ako bi na nepretrganem zemljišči, katero ob-deluje eden in isti podjetnik, kmetijska poslopja (pristave, gospodarski dvori) bivala na več nego na enem mestu, to ne brani, da se vse zemljišče smatra za tako, ki spada k eni kmetiji.
2.	Z ozirom na gori omenjeno združenje žganjarne s kako kmetijo ne smé nobena njiva, katere površje naj se vračunja, biti čez Ti/V kilometra, in noben travnik, kateri naj se vračunja, čez 10 kilometrov daleč od žganjarne. Omeja razdalje na 10 kilometrov velja tudi za pašnik, ako ne biva v isti katasterski občini, kakor žganjarna.
Razdaljo je meriti po dolgosti najkrajšega kolovoznega, odnosno gonitvenega pota od vvoznih vrât žganjarne do dotičnih zemljišč.
Ako je žganjarne podjetnik oseba različna od podjetnika kmetije in v žganjarni pridobljenih droži (ostankov) ne oddaje kmetiji združeni sè žganjarno za krmo živini, nego s temi drožmi na svoj ali tuj račun krmi rejno živino 1er samo gnoj od té rejne živine oddaje kmetiji zvezani sè žganjarno, ne sméjo hlevi namenjeni za to rejno živino več nego 7 x/a kilometra daleč biti od žganjarne.
3.	Gori v oziru na razdaljo med zemljišči in kmetijskimi poslopji, dalje med zemljišči in žganjarno stavljeni zahtevi naj se odpusté, ako žganjarna in zemljišča, katerih vkupno površnino je v poštev jemati pri razmerji do srednje vsakdanje nareje alkohola v žganjarni, spadajo k imovini ene in iste kmetije.
Zahtevi stavljeni z ozirom na razdaljo med zemljišči in žganjarno naj se odpusté tudi pri zadružnih žganjarnah, v kolikor le pri vsaki posamni kmetiji zadružnikov biva propisana razdalja med zemljišči in kmetijskimi poslopji.
Ako v slučaji, ko ide za posamno kmetijo, žganjarno in kmetijo vrši ena in ista oseba, moči je odpustiti tudi izkaz razdalje med živinskimi hlevi in žganjarno.
4.	Ako zemljišča, na katera se je ozirati pri | razmerji alkoholove količine, kolikor se je v mesečni zglasitveni dobi povprečno na dan nareja, do površja kmetije združene sè žganjarno niso lastnina podjetnika kmetije, treba da jih on vzame v zakup.
Dotična zakupna pogodba treba da obseza najmenj dvé leti zaporedoma, in v sebi ima tudi osemmesečno dobo, za katero se zahteva bonifikacija.
Ali če je vsa kmetija, na katere združbo sè žganjarno se opira zahtev, da naj se vvrsti med kmetijske žganjarne, zakupa predmet, smatra se tudi zakupna doba, ki slove samo na dotični delo-vršbeni čas, za zadostno, ako:
a)	je žganjarna zaradi zveze sè zakupljeno kmetijo že za neposrednje predhodno delo-vršbeno dobo uživala bonifikacijo, odnosno odpuščaj v delovršbeni dobi 1887/88 in ako
b)	se po zakupni pogodbi tudi žetev, ki daje narejne tvarine žganjarni v dotični delovršbeni dobi, predene na zakupnika, tako da se, če ide n. pr. za delovršbeno dobo 1888/89, ima v misli žetev leta 1888.
Na mesto uveta a) stopi pa za delovršbeno dobo 1888/89 pri žganjarnah, katere do sedaj niso imele odpuščaja, potrjenje občinskega županstva, da je že za neposrednje predhodno delovršbeno dobo bivala v naslednjem oddelku IV lit. c) omenjena zveza med žganjarno in zakupljeno kmetijo.
Ako žganjarna ni lastnina podjetnika žganjarne, treba, da jo on zakupi najmenj za čas vse osemmesečne delovršbene dobe, ki pada v čas od
1.	septembra do konca avgusta.
5.	Ako žganjarne, katera naj se smatra za kmetijsko, in pa kmetije ne vrši ena in ista oseba, treba da biva med podjetnikom kmetije in žganjarne podjetnikom za čas dotične žganjetvorne dobe (št. 4) pravno razmerje, po katerem je kmetije podjetnik dolžčn žganjarni dajati žganjetvorne tvarine, n. pr. krompir, edino ali pa vsaj večinoma iz pridelka omenjene kmetije, a žganjarne podjetnik isti kmetiji, pri nareji žganja dobljene droži (ostanke) za krmo živini, ali pa vsaj gnoj, kateri prihaja od rejne živine, ki jo redi on s temi drožmi na svoj ali na tuj račun.
Pri zddružnih žganjarnah treba da se to pravno razmerje med žganjarno, ki jo vrši zadruga, in med kmetijami, ki jih vrSé posamni zadružniki, izraZ' v zadružni pogodbi.
Ako bi zemljišča združena v eno kmetijo ne bila lastnina podjetnika té kmetije, umé se samo ob sebi, da veljajo gledé zakupne dobe določila predhodnega odstavka 4.
III. Zglasitev .zahteva, da se žganjarne vvrstd med kmetijske.
1. Da naj se kaka žganjarna vvrsti med kmetijske, vložiti je prošnjo, ako ide za delovršbeno dobo 1888/98, odnosno za začetek nove porazdelile dobe gledé alkoholovih količin, katere je porazdeliti po nižjem davščinskem postavku (kontingentu), ki biva po preteku vsakih tréh delovršbenili dôb p° zakonu od 20. junija 1888 (Drž. zak. št. 95) najpozneje štiri tedne pred 1. septembrom dotičnega leta, in ako ide za to, da se zadobode bonifikacija, najpozneje štiri tedne, predno se začne delovršba v dotični narejni dobi, pismeno pri finančnem oblastvu prve stopinje.
2.	Ge se žganjarne vršba začne, predno preteče štiritedenski zglasitveai rok zakonito ustanovljen za dobitev bonifikacije, to pač ne uniči pravice do bonifikacije, a bonifikacija dovoljuje se v tem slučaji samo za tisto alkoholovo količino (kontingent), katera se je naredila stoprav začenši z dném, katerega se je izdalo uradno priznanilo o vvrščenji žganjarne med kmetijske žganjarne, odnosno z dném, kateri prihaja za štiritedensko dobo po tem, ko se je vložila zglasitev.
3.	Zglasitev zahteva vvrščenja med kmetijske žganjarne treba da obseza:
a)	stojališče in popisno številko žganjarne;
b)	ime njé lastnika in podjetnika;
c)	določno oznamenilo kmetije, s katero je združena žganjarna, ki se zanjo zahteva vvrščenje;
d)	ime podjetnika té kmetije in
e)	njenega lastnika; a v slučaji, če v eno kmetijo združena zemljišča nimajo enega in istega lastnika, imena lastnikov posameznih zemljišč ;
f)	površnino zemljišč (njiv, travnikov in pašnikov), posebe in skupaj;
g)	vrsto tvarin, katere se imajo podelâvati v žganj ami;
h)	povedbo, od kod se bodo prejemale té tvarine ;
%) povedbo, če imajo živinski hlevi pri kmetiji ali pri žganjarni dovolj prostora, da je moči v njih za vsak hektoliter na dan pokuhane drozga-lice najmenj eno živinče (vola, bika, kravo) ali najmenj 10 prašičev ali ovâc namestiti ;
k) v slučaji, če žganjarne in z njo združene kmetije ne vrši ena in ista oseba, povedbo pogodbenih razmerij med podjetnikom žganjarne in podjetnikom kmetije gledé žganje-tvornih tvarin in pa gledé droži (ostankov), ki jih daje delovršba žganjarne, odnosno gnoja, ki se dobiva od rejne živine, s temi drožini rejene za svoji ali tuj račun.
Pri kmetijski žganjarni, ki jo vrši kaka zadruga, treba da zglasitev pod č. c), d), e) in f) navedene date obseza tudi gledé posamnih kmetij, ki jih vrše zadružniki.
IV. Izkaz pravice do vvrsčenja med kmetijske žganjarne.
Uglasitev mora biti obložena:
a)	Sè zemljeknjižnimi izpiski v izkaz gledé lastninskih razmerij žganjarne in z njo združene kmetije, odnosno pri zadružni žganjarni z njo združenih kmetij posamnih zadružnikov.
Ako žganjarne ni v zemljiščni knjigi, dovolj je potrdilo občinskega županstva o lastninskih razmerjih žganjarne.
b)	S katastralnimi izpiski o zemljiščih združenih v eno kmetijo, ako površnina ali pa okol-
nost, če so njive, travniki ali pašniki, nista razvidni iz zemljeknjižnih izpiskov. Té ka-tastralne izpiske, kakor tudi zemljeknjižne izpiske (a) moči je smatrati, da so tudi za nadaljšne delovršbene dobe veljavni, ako jim je dotično sodišče, odnosno davkovni urad pristavil potrdilo, da se ni potem, ko so bili izdani, nič premenilo v datah, ki jih obsezajo.
Pri zadružni žganjarni treba da se ta izkaz razteza na kmetije vseh zadružnikov.
c)	S potrdilom občinskega županstva, da je žganjarna združena z določeno kmetijo, odnosno s posamnimi kmetijami zadružnikov tako, da
aa) prejema žganjarna žganjedelne tvarine edino ali vsaj večinoma iz žetve zemljišč one kmetije, odnosno kmetij, ki jih vrše zadružniki, in da
bb) oddaje nasproti žganjarna z njo združeni kmetiji pri nareji žganja dobivane droži (ostanke) živini za krmo ali pa vsaj gnoj, ki se dobiva od živine, na svoj ali tuj račun krmljene s temi drožmi.
Ako sta podjetnik žganjarne in podjetnik kmetije, združene z njo, različni osebi, nadomešča se potrdilo okol-nosti bb) s pogodbenimi določili (lit. h), ki bivajo med obema podjetnikoma gledé droži, odnosna gnoja.
Pri zadružnih žganjarnah mora zadružna pogodba dopoved (pojasnilo) dajati o zvezi zadružne žganjarne s posamnimi kmetijami zadružnikov.
d)	Razen slučajev povedanih v oddelku II, št. 3, s potrdilom županstva, da tista zemljišča, na katera se sme ozir imeti pri razmerji srednje vsakdanje nareje alkohola do površja sè žganjarno združene kmetije, niso čez 7 y2 kilometra daleč od kmetijskih poslopij (hlevov, skednjev), dalje da ta zemljišča niso delj, nego je določeno v oddelku II, št. 2, od žganjarne združene z dotično kmetijo.
e)	Ako žganjarne podjetnik ni ob enem podjetnik sè žganjarno združene kmetije in v hlevih spadajočih k žganjarni z drožmi,
dobivanimi iz žganjarne na svoj ali tuj račun redi rejno živino in samo gnoj od té rejne živine oddaje sè žganjarno združeni kmetiji, s potrdilom županstva, da ti hlevi niso če/. 7 Y g kilometra daleč od žganjarne.
f)	Z doverja vrednim izkazom obima hlevov.
g)	V izkaz v sredi bivajočih zakupnih razmerij sč sem merččimi pogodbami, katerih podpisi morajo biti legalizovani. v izvirniku ali v poverjenem prepisu.
Finančna deželna oblastva se pooblašču-jejo, da v posameznih ozira vrednih slučajih za sedaj odpusté zahtevanje legalizovanja podpisov, ako se stranka pravovezno zaveže, dodatno pridonesti legalizovanje — če ne, da se odreče bonifikaciji — v roku, ki ne smé iti čez tri mesece.
Ako niso vsa v eno kmetijo združena zemljišča (njive, travniki, pašniki), katerih površnina naj se vračuni, lastnina podjetnika té kmetije, treba pridonesti tudi pogodbe o prizakupljenih zemljiščih.
Ako žganjarna ni lastnina podjetnika žganjarne, pridonesti je zakupno pogodbo skleneno med lastnikom in podjetnikom žganjarne.
h)	Ako žganjarne ne vrši podjetnik kmetije, treba da pogodba sklenena med njim in podjetnikom :žganjarne jasno dopoveduje, da žganjarna dobiva tvarine za narejo žganja edino ali vsaj večinoma iz žetve té kmetije, in da nasproti žganjarna oddaje ti kmetiji pri nareji žganja dobivane droži živini za krmo, ali vsaj gnoj, ki se dobiva od rejne živine na svoj ali tuj račun krmljene s temi drožmi.
Vsaka gori omenjenih pogodeb treba da obseza vsaj v oddelku II, t. 4, povedani čas.
V tistih upravnih ozemljih, kjer bivajo posebna iz občinske zveze izločena graščinska ozemlja, smé dotično okrajno glavarstvo izdati županstva potrdila, potrebna, da se dobode pravica do vvrščenja med kmetijske žganjarne, žganjarnam, katere bivajo na takih graščinskih ozemljih.
i)	Ako ide za žganjarno, ki jo vrši kaka zadruga, sè zadružno pogodbo.
Ako izkaz, da je žganjarna po prepis*1 združena s kmetijo, ne zadostuje za celo triletno razdelilno dobo (zakon od 20. junij'1 1888, Drž. zak. št. 95), moči je za čas, za katerega ni bilo izkaza, prinesli nov izkaz, da se zadobode nadaljevanje priznanja za kmetijsko žganjarno.
Nov tak izkaz vpodati je najpozneje štiri tedne pred začetkom narejne dobe, za katero ga je prinesti, pri finančnem oblastvu prve stopinje ; drugače bi se, ker ni izkaza, žganjarna ne smatrala dalje za kmetijsko.
V. Rešitev zglasitve pravice, da se žganjarna vvrstl med kmetijske.
1.	Ako je bila zglasitev z vsemi prepisanimi izkazi pridonesena pravočasno, in ako bivajo vsi uveti, da se žganjarna pripozna za kmetijsko, vvrstl se žganjarna med kmetijske, in po §“ ^ zakona dopustna ugodnost pritegne za tisto delo-vršbo kmetijske žganjarne, katera pada, znotraj letne narejne dobe, v osemmesečen čas, ki se začenja sè septembrom, oktobrom ali novembrom.
Ko bi se delovršba žganjarne začela še pozneje, nego meseca novembra, računi se ta čas od novembra.
Utesnitve na osemmesečno delovršbo ni pr* kmetijskih žganjarnah na kvas, ako njih vsakdanja nareja povprek ne preseza 4 hektolitrov alkohola.
Kmetijskim žganjarnam. katere so do sedaj davek od žganja opravljale povprečnlnoma p° storitvi drozgaličnice, dovoljeno je, osemmesečno delovršbeno dobo 1888/89 začeti tudi meseca decembra 1888.
2.	Ako nasproti zglasitev ni opravljena z vsemi prepisanimi pomagali, ne jemlje se v ozir ter vrne zglasitelju.
Finančno oblastvo prve stopinje ima dolžnost, vsako tako zglasitev takoj rešiti dati brez pomude, in v slučaji, ko bi se prošnja ne jemala v ozir, točko za točko razloge zavrnitve priznaniti stranki.
Ako prositelj odpravi pozneje nedostatke zgla-sitve v štirih tednih, potem ko so mu bili prizna-
nJeni, reši naj finančno oblastvo prve stopinje vno-v*Čno zaprosbo v lastnem področji.
Kodaj se ugodnost kmetijskim žganjar-nam odtegne.
Ako bi se pozneje pokazalo, da v zakona 8" 7.St. 2 lit. a) ustanovjenega uveta, da se žganjarna vyrsti med kmetijske žganjarne, že sè začetka ni b'l°, ali da je prestal pozneje, ali ako bi v delo-yršbenem času prestopila se v zakona §" 7. št. 2, bf- b) propisana največinska meja vsakdanje nareje tudi samo v eni mesečni zglasitveni dobi, ali slednjič delovršbeni čas raztegnil se čez tisti čas, ki je v §“ 7. št. 2, lit. c) ali izimno za narejno dobo ,88/89 v zakona §“ 99 ustanovljen, izreče se, neza-yisno od zakonitega pokaznjenja (§. 93 zakona), da Je pritegnena ugodnost izgubljena.
Žganjarna je v takem slučaji dolžna prejeto bonifikacijo povrniti državni blagajni. Ako uvetov Mrščenja med kmetijske žganjarne že za časa razdelitve alkoholove količine, ki se bode narejala po nižjem postavku potrošnine, ni bilo, najde se, je-li b>lo in katero alkoholovo količino je bilo odkazati *nj žganjarni, ako bi se ne bila vvrstila med kmetijske žganjarne; in ona je dolžna, razen povračila bonifikacije, doplačati tudi še razliko potrošnine nied višjim in nižjim potrošnine postavkom, ki gré °d one alkoholove količine, katera bi se dotični žganjarni ne bila odkazala po nižjem postavku potrošnine, ako bi se ob razdeljevanji dopadka (kontingenta) ne bila smatrala za kmetijsko žganjarno.
Finančnih organov, katerim je izročen prigled davka od žganja, dolžnost je, paziti na to, bivajo li Vsi uveti, da se kaka žganjarna vvrstt med kmetijske.
Ul. I zračim, janjc in nakazanje pripadita bonifikacije.
1.	Bonifikacijo, katero pod potrošnino spadajoče kmetijske žganjarne za vsak hektoliter alkohola, kateri se iz njih žganjetvornice odnese, držeč po dotičnih določil, prejemajo iz državne blagajne, •Zračunja ter v izplačevanje nakazuje po preteku vsakega mesečnega zglasitvenega roka na podlogi došlega zglasitvenega vpisnika in poistinjalnega spisa o mesečno narejenih alkoholovih količinah finančno oblastvo prve stopinje.
Za žganje, kar ga je o začetku narejno dobe 1888/89. to je dné 1. septembra 1888, ter se ga
je odneslo sloprav v teku narejne dobe 1888/89, ne daje se bonifikacija.
2.	Ako se vsakdanja srednja nareja v vsi delovršbeni dobi premiče z notraj meje, za katero gre enak bonilikacijski postavek, in ako se odnesene alkoholove količine vračunjajo samo v tisto alkoholovo količino, katera se smé narejati po nižjem postavku potrošnine, ni potreba nadaljšnega obračuna.
3.	Ako se nasproti v posamnih mesečnih zgla-sitvenih dobah izpreminja obim srednje vsakdanje alkoholove nareje tako, da se vsled tega predrugači tudi zakonita mera bonifikacije na hektoliter alkohola, ali ako ima žganjarna, ki uživa bonifikacijo, o začetku svojega letnega delovršbenega časa alkoholovo zalogo iz predhodnje delovršbene dobe v skladu, postopati je po naslednjih določilih:
a)	Ako je srednja vsakdanja nareja alkohola v drugi ali tretji ali kaki naslednji mesečni delovršbo - zglasitveni dobi letnega delovršbenega časa (§. 7, št. 2, lit. c zakona) poskočila za toliko, da zakonita bonifika-oijska odmera pada, nakazuje se za sedaj za mesečno zglasitveno dobo, v kateri je to bilo (in za naslednje mesečne zglasitvene dobe) manjša bonifikacijska odmera.
b)	Ako je nasproti srednja vsakdanja nareja alkohola v drugi, tretji ali kaki naslednji mesečni delovršbo-zglasitveni dobi letnega delovršbenega časa pala na manjši obim, kateremu pripada višja bonifikacijska odmera, ohranja se do konca letnega delovršbenega časa prvotna, torej manjša odmera bonifikacije.
c)	Konci letnega delovršbenega časa (§. 7, št. 2. lit.c zakona) najde se, katera bonifikacija gre povprek za en hektoliter alkoholovih količin, narejenih v vseh mesečnih zglasitvenih dobah, in ako se najde več nego znaša bonifikacija, ki je bila že od hektolitra povprečno nakazana za alkoholove količine po propisu v teku letne delovršbene dobe iz žganjetvornice odnesene, izplača se ustrezna bonifikacijska razlika dodatno. Ako se pa najde menj, dolžan je žganjarne podjetnik, kar se je preveč nakazalo bonifikacije, da se izogne zvršilu, v osmih dneh po uradnem priznanilu nazaj plačati.
d)	Konci letnega delovršbenega časa najdeni srednji bonifikaeijski iznos za hektoliter
alkohola (točka c) uporablja se še, dokler ni alkoholova zaloga, kar je je bilo v žganje-tvornici žganjarne iz zavržene letne delo-vršbene dobe, po propisu vsa odnesena.
e)	Ako bi, ko se začne prva naslednja letnadelo-vršbena doba žganjarne, ne bilo še vse tako odneseno (točka d) predpolaga se za izraču-nanje bonifikacije, da se, dokler ni računo-memo bilo vse tako odneseno, odnaša samo alkohol iz zaloge, ki je prešla v novi letni delovršbeni čas.
Čim je také bonifikacijski račun za alkoholovo količino iz predhodnje letne delovršbene dobe zavržen, postopa se pod gori povedano predpologo, da se zdaj sto-prav začenja odnašanje v novem letnem delovršbenem času narejenega alkohola, gledé njega začenši od tiste mesečne zgla-sitve, v kateri se je odnesel ves alkohol, kar ga je bilo iz predhodnjega letnega vršbenega Žasa, po predstoječih določilih a),b), c)ind).
Ako je v kaki kmetijski žganjarni s po-četkom delovršbene dobe 1888/89 kaj alkohola, za katerega se je po §" 99, št. 2 zakona zahtevala oprostitev od poznejšega davka, predpolaga se isto tako, da se je, dokler ni računomerno pošla ta zaloga, samo alkohol iz té zaloge v inozemstvo izvažal, ali namenjal se v kako drugo davščine prosto uporabo. Samo se umeje, da se za ta alkohol sploh ne daje bonifikacija.
f)	Ako se iz kmetijske žganjarne, razen alko-holove količine, ki jo je vračunjati v nižji postavek potrošnine, odnaša tudi alkohol, kateri podleži višjemu postavku potrošnine, izvaja se bonifikacijski račun tako, da se najdejo bonifikacijski iznosi za hektoliter alkohola dvojno, to je: isto tako za omenjeno alkoholovo količino, kakor tudi za ono, katera spada pod višji postavek potrošnine, ter porabljajo se namenu svojemu primerno.
Poizvedujejo naj se bonifikacijski iznosi vedno tako, kakor ko bi šlo samo za enovito bonifikacij sko odmero.
4-. Nakaz bonifikacije, katera gre, izdati je po priloženem vzorci št. 1.
Izplačuje se nakazana bonifikacija takoj, ko dospè plačilna nakaznica pri dotični državni bla-
gajni, žganjarne podjetniku, ki se izkaže z nakaznico, ali pooblaščencu njegovemu proti prejemneinu potrdilu, ki je na hrbta nakaznice.
5.	Nakaznico moči je vzprijeti tudi za plačilo za potrošnino, katero je dotični žganjarne podjetnik pri blagajni, kateri pristoji izplačavanje, opraviti dolžšn.
§. 3.
(K §" 8 zakona.)
Bonifikacija in vračilo davščine pri izvozu žganja.
Za izvoz žganja čez colno mejo s pravico do davkovne bonifikacije same ali do davkovne bonifikacije in vračila davščine skupaj, in pa za izvoz likerja čez colno mejo s pravico do davkovne bonifikacije veljajo v prilogi A propisana določila.
K izvozu žganja, katerega se drži potrošnina, čez colno mejo s pravico do davkovne bonifikacije dopuščajo se, razen posebnega dovoljenja ne potrebujočih podjetnikov žganjetvornic potrošnino pla-čujočih , ali svobodnih skladov, tudi še druge osebe po naslednjih določilih.
1. Kdor hoče zadobiti to dovoljenje, zaprosi naj pismeno zanje pri finančnem oblastvu prve stopinje, v katerega uradnem okraji biva žganjetvornica, odnosno svobodni sklad, iz katere, odnosno iz katerega se hoče odnašati žganje potrošnini podležeče v izvoz čez colno mejo.
Dovoljenje daje se za čas ene narejne dobe, to je za čas od 1. septembra enega do zadnjega dné avgusta naslednjega leta vsakemu v tozemstvu trgovsko-sodno protokolovanemu trgovcu, kateri na se vzame dolžnost, finančnim organom dovoliti, da pogledajo v knjige njegove, in kateri ni bil za krivega spoznan ni tihotapstva, ni težkega doho-darstvenega prestopka, ki se tiče propisov o colo-dolžnem prometu ali davku podvrženega postopka.
Dovoljenje daje se samo pod tem uvetom, «a se dé državni blagajni zagotovilo za davščino, katera gré za alkoholovo količino, ki se odnese v izvoz čez colno mejo pod vezjo potrošnine iz žganje-tvornice ali svobodnega sklada.
pril0#*
A'
To zagotovilo more se dati lako, kakor je pisano v §“ 32. tega zvršitvenega ukaza, in to: ali Za vsg čiharne alkoholove količine, kar kaže da se •Ph bode izvozilo v dotični narejni dobi, ali pa od slučaja do slučaja za vsako posebno izvozno Poslatev.
Dajoč zagotovilo povedati je v prvem slučaji °Ue žganjetvornice, odnosno svobodne sklade, iz katerih se hoče žganje v izvoz namenjeno odnesti; tudi je povedati, do katerega iznosa naj služi položeno zagotovilo za žganjetvornico ali svobodni sklad.
Finančno oblastvo prve stopinje priznani to, kakor podeljeno dovolitev, finančnemu organu, kateremu je izročen uradni posel o izvozni poslatvi.
Zagotovilo postane prosto in more zopet porabiti se, čim je dospelo pri pošiljajočem uradu potrdilo iztopnega colnega urada, da je poslatev res izstopila čez colno mejo.
V §ih15. in 16. zakona gledé davščine usta-Uovljena dolžnost plačanja in jamčenja (poroko-vanja) ne odpravi se s tém, ako namesto podjetnika kake potrošnino dolžne žganjarne ali kakega svobodnega sklada kaka druga oseba žganje, katerega se drži potrošnina, izvaža čez colno mejo. Vendar se ta oseba privzame v prvi vrsti, slučajema segši po danem zagotovilu, v plačanje potrošnine za alkoholove količine, katere so se za izvoz čez colno uiejo vzele iz žganjetvornice ali svobodnega sklada, a se niso izvozile.
Kar se tiče izvoza žganja, za katero se je opra-vila narejnina, čez colno mejo sè zahtevom dav-ščinskega povračila in bonifikacije, veljajo gledé dopuščanja njegovega zgornja določila pod 1. Osebe, katere hočejo zadobiti to dopuščenje — njim se prištevajo tudi žganjetvorniki, — morajo pa tudi naznaniti prostorja, kjer hranijo svoje zaloge žganja, ter prevzeti zaveznost, finančnim organom dovoliti vpogled v svoje trgovinske in obrtne knjige, in pa vstop v svoja hranišča, da morejo ovedeti zaloge žganih opojnih tekočin ter primerjati s knjigami.
§. 4.
(K §" 12. zakona.)
Pripomaganje železnocestnih in paroplov-stvenih podjetij pri izvedbi potrošnine.
V svrho statističnega izkaza o prevozu žganja, katerega posredujejo železnocestna in paroplov-
stvena podjetja, razen paroplovstvenih podjetij po morji, naj železnocestne in paroplovstvene postaje, katere so najbliže kaki žganjetvornici, in katere imenuje finančno oblastvo I. stopinje, vodijo posebno pro-beležbo o vseh poslatvah žganja, katere se oddajajo in prejemajo pri njih, po priloženem vzorci št. 2 ; \*c vanjo naj se vpisuje vsaka poslatev po vrsti, kakor se oddaje v tiadaljni prevoz, odnosno dospè v oddajo prejemniku.
Vpisi naj obsezajo alkoholove količine po-slatve, potem ime, poslovanje in stojališče poslate-ljevo, odnosno prejemnikovo, v kolikor je té date moči povzeti iz spremnih listov.
Probeležbo je vsak mesec završiti in najpozneje do 10. dné prvega meseca po tem vposlati finančnemu oblastvu prve stopinje, v katerega okraji biva železnocestna ali paroplovstvena postaja.
Tiskanice za take probeležbe bodo dotičnim železnocestnim in paroplovstvenim postajam na zahtev finančna oblastva dajala brezplatno.
§• b.
(K 3“ 23. zakona.)
Dolžnosti podjetnikov v oziru na opuščanje delovršbe žganjetvorne in ravnanje sè zalogami, kar jih je.
Naznanilo, da se je delovršba popolnoma opustila. naj podjetnik žganjarne ali namestnik njegov pismeno v dvojnem izdatku izroči finančnemu organu, kateremu je naročeno nadzirati podjetje. En primerek naznanila, s potrdilom, da se je izročilo, vrne se podjetniku. Drugi primerek odposlati je finančnemu oblastvu prve stopinje.
Zaloge žganja, katero podleži potrošnini, ovedeti je tako po količini, kakor po alkoholovitosti njegovi.
Z ozirom na to, kako naj se tu ravnâ, in z ozirom na nedostatke in prebitke, ki Se podadô tu proti završetku računa, merodajna so določila §* 72. zakona in §a 26. zvršitvenega ukaza.
Hoče li podjetnikza alkoholove količino, kolikor je je pri ustavi delovršbe, potrošnino delovito ali
(äloveaiach.)
99
célo takoj opraviti v gotovini, ali v dovoljeno mu upanje davka privzeti, dobiti mu je prej od pristojnega prejemnega urada boleto o plačanji ali upanji davka.
Stoprav na podlogi té bolete more se dotična alkoholova količina prepustiti podjetniku v svobodno razpolaganje.
Alkoholove količine, za katere se potrošnina ni opravila ali upala, déti je do časa, ko se davščina opravi ali upa, odnosno ko se pod vezjo potrošnine odnesö, ako bivajo za tâko odnesenje zakoniti uveti, pod varno uradno zaporo.
Ali podjetnik more za té količine tudi položiti zagotovilo, enako dolžni potrošnini; v tem slučaji opustt se uradna sozapora, in zaloge prepusté se podjetniku brez nje.
Po meri, kakor se po tem opravi davščina, odnosno kakor se odnesö zaloge v svoboden sklad, ali se izvozijo čez colno mejo, ali se odvedö v drugo davščine prosto uporabo, postane položeno zagotovilo zopet prosto.
§• 6.
(K §" 24. zakona.)
Posojevanje žgalnih priprav.
Posojati žgalne priprave v narejo žganja pripušča se pod tem uvetom, da imetnik žgalne priprave izpolni po §" 25. zakona naloženo mu dolžnost (naznanilo, da namerava odnašati) in pa tisti, kateri hoče rabiti posojeno mu žgalno pripravo, tiste dolžnosti, katere žganjetvorniku sploh propisuje zakon o davku od žganja.
§• 7-
(K 8" 32. zakona.)
Razdelitev žganjaren.
Podjetniki v §u 32, št. I. zakona o davku od žganja oznamenanih žganjaren so dolžni istočasno z zglasitvijo delovršbe, ki jo propisuje g. 44. zakona, pridonesti potrdilo občinskega županstva, da so zares kmetovalci, da imajo ali vrS.é v kraji, kjer je žganjetvornica, eno samo žganjarno, in pa da jim je in koliko živine jim je rediti.
Ako se hoče uporabljati samo ne dozorelo ali izprijeno žito lastnega pridelka, pridonesti je pred
začetkom vsakokratne delovršbe še tudi potrdilo, da so v istini sami pridelali žito nedozorelo, ki se bode uporabljalo, odnosno, da se je izpridilo.
V dotičnem potrdilu povedati je tudi, koliko Je nedozorelega ali izprijenega žita.
Z ozirom na razmerje narejenih droži (ostankov) do števila živine vzema se, da gré na 1 hektoliter drozgaliee, ki se na dan pokuhava, najmen.1 1 govedo ali pa 10 prašičev ali ovâc.
Za mero, katere ne sme presezati kurilna ploskev žgalnega kotla v razmerji do polnilnega prostora, vzema se, da največji promer kotlov ne smé presezati višine kotlove, to je: razdalja med najnižjo točko na dnu in gornjim robom kotla.
Pri višini kotlovi ne méri se vratna štula če ta nima čez 10 centimetrov višine, in promer njen ne preseza polovice največjega promera kotlovega.
§• 8.
(K §u 34. zakona.)
Pogoditev.
Za dopustno pogoditveno izmero in opravo davščine od nareje žganja ukazuje se:
I.
Pri žganjarnah, katere nimajo več neg0 dvé žgalni pripravi, in sicer take z nepo-srednjo kuritvijo, s propisano kurilno ploskvijo in nikakimi drugimi sestavinam' razen po en žgalni ikotel, metilo, kotl°v klobuk, hladilnice, rokavce, ali ne rabij0 več nego dve ravni hladilni cevi in zvezno cev med kotlovim klobukom in hladilno pripravo, in katerih žgalni kotli skupaj nimajo čez štiri hektolitre prostornine, če so zemljiščni posestniki žganjarne podjetniki, terse sadje al i vin ske tropine, ali vinske droži iz lastnega pridelka ali jagodovje ali korenine ali drugi samo-rastli sadeži uporabljajo v narejo žganja.
1.	Pogoditi se je moči s posameznimi podjetniki takih žganjaren ali z vsemi podjetniki skupaj, kateri bivajo v eni občini, ali tudi z občino za té.
2.	Čas pogoditve določiti je tako, da obseza Satr*o tisti del leta, v katerem naj se v istini nareja %anje. Za to je, če naj se žganje nareja v različnih med seboj ločenih dobah leta, za vsako posamno ^°oo potreba posebne pogoditve.
3.	Žganjame podjetnik, kateri hoče davščino °d žganja v mejah zakonitega privoljenja opravljati s Pogoditvijo, naj v 14 dnéh pred začetkom dobe določene v narejo žganja pri fmunčno-stražnern oddelku, v katere nadzornem okraji biva žganjarna nl®gova, najpozneje naznani ustno ali pismeno :
«d ime svoje in bivališče;
b)	mesto in popisno številko poslopja, v katerem naj se bode narejalo žganje;
c)	prostorje namenjeno za narejo žganja;
d)	kakovost žgalne priprave, prostornino žgalnega kotla in okolnost, če je žgalna priprava že uradno oznamenana;
e)	dobo, v kateri naj se bode narejalo žganje;
f)	vrsto v narejo žganja namenjenih tvarin, in pa njih količino, in to v hektolitrih.
> Zgornji rok za naznanilo od 14 dni more finančno deželno oblastvo po meri posebnih razmerij znižati.
Ako bi kak podjetnik žganjarne imel več nego 4vé žgalni pripravi, o kakoršnih se govori v §“ 32, St. I. lit. e) zakona, v eni in isti žganjarni, to ne izključuje pogoditve, če podjetnik uporablja samo dvé žgalni pripravi, o kakoršnih se govori v namig-nenem zakonitem določilu, vsaka druga žgalna priprava pa, katero ima, biva pod varno uradno zaporo.
Ako podjetnik uporablja eno samo žgalno pripravo, urejeno enovito, kakor je gori rečeno, smé žgalni kotel njen sam zase imeti t hektolitre prostornine.
4.	Predstoječe ukazilo (št. 3.) velja tudi za slučaje, kjer ide za vkupno pogoditev žganjedelnikov ene občine. Tudi je povedati okolnost, da se dela na vkupno pogoditev.
5.	Dobo namenjeno za narejo žganja povedati je po dnevih z oznamenilom začetnega in končnega
dnéva.
Ta doba ne sme iti čez potrebo, katera se podaje za podelanje zglašene količine in vrste narejnih tvarin po velikosti in kakovosti žgalne priprave, odnosno dveh žgalnih priprav z ozirom na postopanje, kakor je v tistem kraji navadno.
Pri pogoditvi po občinah jemlje se ozir na vse v pogoditev spadajoče žgalne priprave v občini po njih velikosti in kakovosti.
6.	Vsled zglasitve pod 3 omenjene ové se velikost in kakovost žgalnih priprav in prostornina žgalnega kotla in pa okolnost, če njegova kurilna ploskev ne preseza prepisane mere (§. 7, predzadnji in zadnji odstavek tega ukaza), in nato se ozna-menajo uradno žgalne priprave. Ob enem se uradno dožene, če žganjarna spada med tiste žganjarne. katere se morejo pripustiti, da pogoditveno opravljajo davščino od žganja.
Té ovedbe morajo biti nepogojno pred začetkom v delovršbeno dobo 1888/89 padajoče delo-vršbe žganjarne.
Podatek tega uradnega posla poočiti se v najd-benenem pregledu in podpiše ga naj žganjarne podjetnik ali pooblaščenec njegov, in ako bi oni, odnosno tš ne znal pisati, dvé nepristranski priči.
Ako se je ovedba prostornine in pa uradno oznamenilo žgalnih priprav itak zgodilo stoprav v zadnjih treh létih, in ako za čas pogoditve ni bilo prc-membe, opusti se lahko vnovična ovedba.
7.	Završenje pogoditvene obravnave bodi slo-prav tedaj, kader je moči zglasitev o količini žga-njedélnili tvarin ali z neposrednjo ovedbo prigledati ali pa vsaj po gotovih objektivnih znamenjih, na pr. pri vinskih tropinah po stanji trgatve.
8.	Da se uradno izmeri pogoditvena povprečnina, pomnožiti je drugo z drugo naslednje veličine :
a)	žgalni pripravi, odnosno žgalnim pripravam in v kraji navadni delovršbeni vrsti primerno količino tvarine, katera se more z ozirom na kakovost tvarine podelati na dan;
b)	alkohol, kar se ga naredi iz enega hektolitra tvarinske količine, v hektolitrovib stopinjah po lOOdelnem alkoholomeru ;
c)	število dni žgalnega postopka ;
d)	davkovni stavek po 35 krajcarjev za vsako hektolitrovo stopinjo alkohola.
9.	Pogoditve dovoljujejo se samo pod tem uvetom,
a)	da se ves čas pogoditve ne uporablja ni več žgalnih priprav, ni druge, nego so se zglasile in preudarile za pogoditev, da se ne podeljujejo druge tvarine nego zglašene, pri pogoditvi o davku od žganja (žganjarini) zakonito dopustne, in da sploh se žgalna delo-vršba ne razteza čez pogoditvene podloge, in da
b)	je finančnim oblastvom in finančnim organom prosto, kolikorkral se jim vidi primemo, priti pogledovat in preiskovat, držeč se sem merečih propisov, ter žgalno pripravo po preteku delovršbenega časa, v pogoditvi obseženega, iz uporabe défi tako, da ne bode vsled tega žgalni kotel za druge svrhe ne-poraben.
10.	Odstop od pogoditvenih podlog, ako omogoči narejo alkoholove količine čez té podloge, kaznuje se kakor dohodarstvena prikratba po meri, kakor je moči narediti več alkohola.
Ako je odstop tak, da je s tem žganjarna stopila izmed onih žganjaren, katere se smejo pripuščati k pogoditvi, postopati je po sem merečih kazenskih določilih zakona o davku od žganja, ki se tičejo povprečnine narejne davščine.
V poslednjem slučaji je tudi izreči, da je ugasnila pogoditvena pogodba, a v drugih slučajih odstopa od pogoditvene podloge, ima finančno oblaslvo prve stopinje pravico, pogoditveno pogodbo razveljaviti ali vzdržati.
11.	Izrečeni pogoditveni iznos plačati je, proti prejemnemu potrdilu, predno se začne čas, za narejo žganja namenjen, pri uradu za vzprijem določenem, če ta čas obseza dva meseca ali več, opraviti je plačilo v enoliko mesečnih obrokih naprej, ako žga-njarne podjetnik ne plača raji naprej vsega pogo-ditvenega iznosa.
Ako se ne plača o pravem času, more finančno-stražnega priglednega okraja vodja, priznanivši to finančnemu uradu prve stopinje, izreči, daje ugasnila pogoditvena pogodba.
12.	Kaka slučajna okolnost, ki je nastala za pogoditvenega časa in prouzročuje zmanjšanje v pogoditvi obsežene nareje žganja, ne predrugačuje ni-česa v določilih pogoditvene pogodbe.
Ako pa kaka neprevidena prigodba za ves čas, ki je namenjen v narejo žganja, onemogoči to narejo, povrne, odnosno odpiše se pogoditveni iznos, kolikor ga gré na ta čas, pod tem uvetom, da se nastavša ovira še pred začetkom tega časa pismeno naznani finančnemu oblastvu prve stopinje.
13.	O vsaki pogoditvi pisati je kolka prost zapisnik v dvojnem izdatku, kateri naj obseza:
a)	oznamenilo oseb, s katerimi se posamno ali solidarno sklepa pogoditev, in podloge tč pogoditve (št. 3, 4, 5 in 6);
b)	izrečeni pogoditveni iznos;
c,) pod številkami 9, 10, 11 in 12 obsežena določila.
Odobrenje pogoditve pristoji finančnemu oblastvu prve stopinje.
En primerek, opravljen z odobritvenim pristavkom pogoditvenega zapisnika, kateri je namesto pogodbe, izdati je žganjarne podjetniku, in, če je pogoditev sklenena občinoma, občinskemu županstvu.
TI.
Pri žganjarnah, katerih podjetniki pödelu-jejo vinske tropine iz lastne trgatve sč žgalno pripravo druge, in ne pod I ozname-nane vrste.
Onim podjetnikom malih kmetijskih žganjaren, vinske tropine podelujočih, kateri uporabljajo samo vinske tropine iz lastne trgatve, more finančno deželno oblastvo, ako prosijo, izimno pogoditev dovoliti tudi tedaj, ako žgalnC priprave poleg sestavin, povedanih pod I, imajo tudi po en prvožganičen kotel in dva deflegmaoijska krožnika, ne več, če prostornina žgalnih kotlov skup ne preseza treh hektolitrov.
Samo se umeje, da je pri ustanavljanji pogoditvene povprečnine v poštev vzeti višjo vsakdanjo storitev takih žgalnih priprav.
LET.
^r> žganjarnah, spadajočih pod I in II, ka-terih podjetniki podelujejo vinske tropine iz lastne trgatve.
1.	Onim podjetnikom, kateri v narejo žganja 'porabljajo vinske tropine iz lastne trgatve, pomeri, kakor jih polagoma, pretakajoč mlado vino, dobi-VaJ°, ter nočejo skleniti pogoditve na podlogi določil Pod I tega paragrafa obseženih, more se polakšica dodeliti takö, da se jim dovoli ena sama pogoditev todi za več med seboj ločenih dôb tako, da se smejo ^ôbe za narejo žganja namenjene zglašati po pozebi.
Ali nobena teh dôb, razen zadnje, ne smé obdati menj nego dva dnf; zadnja doba more se omejiti na en dan.
Ves čas med posamnimi dobami, ko se prekine delovršha, dene se žgalna priprava iz uporabe.
Vso skupno dobo. v katero spadajo té posamezne dobe, določi naj, z ozirom na okolnost, kdaj se navadno pretaka mlado vino, finančno deželno oblastvo.
2.	Ti podjetniki (1) morajo pod I, 3 propisano uglasitev pod a), b), d) in f) povedanih dât, in pa okolnost, če bodo žgali samo od 6. ure zjutraj do
6.	ure zvečer ali skozi celih 24 tir, t. j. ponoči in podnevi, vpodati v ondi povedanem ali po finančnem deželnem oblastvu znižanem roku. Z ozirom na dobo, v kateri se bode narejalo žganje, smejo ti podjetniki določiti čas tudi samo približno, na pr. meseca no-vembra, decembra, i. t.
3.	Pogoditveno povprečnino odmeriti je pod 1 ^namenjenim podjetnikom samo za dva dni, odnosno za en dan, in z ozirom na okolnost, če se bode žgalo samo od 6. ure zjutraj do fi. ure zvečer, 'di ponoči in podnevi, t. j. skozi celih 24 ur.
4.	Vsako dobo, v kateri se hoče znotraj pogo-ditvenega časa (1) žgati, mora podjetnik 24 tir prej pismeno ali ustno zglasiti finančne straže oddelku, kateremu je odkazana žganjama z ozirom na Prigled.
Vsako lako zglasitev vpiše naj finančni organ v zglasitveno polo, spadajočo k pogoditveni pogodbi.
Zglasilno polo naj v to svrho stranka vsakikrat predloži finančnemu organu.
Uporaba žgalne priprave, če ni bila prej zglasitev opravljena in vpisana v zglasilno polo, smatra se za dohodarstveno prikrato.
5.	Povprečninski iznos, kar ga gré za vsakokratno zglašene dobe žgalnega postopka po povprečnini, najdeni za vsaka dva, odnosno za en dan, opraviti je istočasno z vsakokratno zglasitvijo, kader za prejem določeni organ in dotični oddelek finančne straže, pri katerem je vpodati zglasitev, bivata v enem in istem kraji. Ako to ni, more se pogoditveni iznos, kar ga gré, vplačati dodatno, vendar najpozneje osem dnt po koncu meseca, v katerem je bil propisan, pri dotičnem prejemnem uradu.
Ali da se voli tâko dodatno vplačanje, to je treba, ko se vpodaje vsaka posamna zglasitev, naznaniti finančnemu organu, kateri naj to okolnost poočiti v zglasilni poli ter istočasno dotičnemu pre-jemnemu organu priznani zglasitev.
Téga dolžnost je čuti nad tem, da se vplača o pravem času, naznanilo poslati, ako tako nanese, finančnemu oblastvu l. stopinje, katero naj ako treba dâ zvršilnim potem poterjati in tudi more izreči, da je pogoditvena pogodba ugasnila, ker se ni vplačalo pravočasno.
6.	V ostalem podležč tudi pogoditve o nare-janji žganja iz vinskih tropin lastne trgatve pod I navedenim določilom, kolikor jih ne izpreminjajo delovito predstoječa pod III, 1 in 5 navedena določila.
IV.
Pri žganjarnah, v katerih se podelujejo močnate tvarine, izimši škrobno moko, in katere ne rabijo več nego eno žgalno pripravo, i. t. pripravo z neposrednjo kuritvijo, s kurilno ploskvijo ustrezajočo propisu §-a 7 zvršitvenega ukaza, brez druge sestavine razen en sam kurilen kotel po 1 hektoliter prostornine največ; metilo, kotlov klobuk, hladilnice, hladilni rokavec, ali ne več nego dvé ravni hladilni cevi in zvezno cev med kotlovim klobukom in hladilno pripravo, in
katerih podjetniki so kmetovalci, ki delajo) žganje iz tvarin lastnega pridelka vsako leto samo v šestmesečni dobi, ki se začenja meseca septembra, oktobra ali novembra, samo za to, da si pridobé v ohranitev živine svoje droži (ostankov), in to samo, kolikor je potrebuje ta živina, ali razen tega, če je žganjedelna tvarina žito, uporabljajo samo nedozorelo ali izprijeno žito lastnega pridelka v n are j o žganja, in kateri imajo, razen tega, v istem kraji samo eno žganjarno.
1.	Pogoditev pri uporabi močnatih tvarin, izimši škrobno moko, more se skleniti samo s posamnimi kmetovalci, kateri imajo ali vrše v enem in istem kraji samo eno žganjarno.
2.	Dobo pogoditve določiti je tako, da ne pre-seza šestmesečne žganjetvorne delovršbe, ki se začenja v septembru, oktobru ali novembru.
Ako bi se žganjetvorna delovršba začela še pozneje nego v novembru, računi se ta doba začenši z povembrom.
3.	Kmetovalec, kateri hoče poprijeti se dovolitve, narejnino pri podelovanji močnatih tvarin opravljati pogoditveno, ima dolžnost gori pod I, št. 3., lit. a), b), c) in d) oznamenjene date, dalje število in prostornino vrvežnikov in pa posod namenjenih v narejo umetnega kvasu ter okolnost, ali so že uradno oznamenjene, najpozneje štiri tedne pred začetkom žganjetvorne delovršbe zglasiti pri finančne straže oddelku, v katerega nadzornem okraji biva žganjarna njegova, pismeno ali ustno.
Ta rok more finančno oblastvo prve stopinje primerno znižati, če je moči pri podelovanji močnatih tvarin zapovedano poizvedbo in kar je vsled tega nadzornim organom več dela, v najkrajšem roku zvršiti brez izpotike.
Z ozirom na vrvežnike, ki se uporabljajo, opominja se sosebno:
a)	Vse posode, ki se uporabljajo, morajo biti uradno oznamenjene in izmerjene.
b)	Da se naréja in spravlja drozgalica, ne smé
se rabiti več nego dva bednja, katerih skupna prostornina ne smé presezati dvojne vsakdanje storitve žgalne priprave, katero je najti po §u 38. zakona.	,
A v ozira vrednih slučajih morejo se dovoliti trije bednji, katerih skupna prostornina ne znaša več nego 7'/-, kratna prostornina žgalnega kotla.
c)	Drozgalico treba je, dokler se ne prenese v žgalno pripravo, delati v istih posodah, >n vreto drozgalico naravnost iz teh posod prenesti v žgalno pripravo.
d)	Če se dela umeten kvas, ne smé nobena v to namenjenih posčd presézati desetega del* prostornine enega vrvežnika, in vse skupaj ne desetega dela skupne prostornine vseh vrvežnikov.
4.	Istočasno sè zglasitvijo (št. 3) mora podjetnik, ki želi pogoditveno opravljati davek za podelo-vanje močnatih tvarin, za izkaz pridonesti potrdilo občinskega županstva, da je v istini kmetovalec, 1° pa da mu je in koliko živine mu je hraniti, odnosno da bode uporabljal samo ne dozorelo ali izprijeno žito. Potrdilo je prideti pogoditvenemu zapisniku.
5.	Vsled pod 3 omenjene zglasitve ové se prostornina drozgaličnih posod in pa kakih v narejo umetnega kvasu namenjenih posod, 1er oznamenajo se uradno té posode; a v ostalem postopa se p° oddelku I, št. 6 tega paragrafa.
ti. Žganjaren podjetniki naj posamne dobe, v katerih nameravajo v gori omenjenem šestmesečnem času (št. 2) žganje narejati iz močnatih tvarin, pogoditveno opravljajoč davščine, povedö istočasno si; zglasitvijo pod 3 omenjeno.
Podjetnikom žganjaren, kateri ne morejo leg»' dovoljeno je naprej naznaniti samo, v katerih mesecih in tednih, in katere dni v tednu se bode delalo žganje (ožigala se drozgalica).
Moči je tudi. da podjetniki stoprav od slučaja do slučaja najmenj 24 ur poprej naznanijo vsako posamno dobo namenjeno za narejo žganja.
Si- strani v prigledovanje žganjaren postavljenih finančnih organov paziti je, pogledujoč p° žganjarnah, vselej na tč, da se žgalna priprava v drugih nego v naprej naznanjenih ali posamič zglašenih dobah, ne uporablja v narejo žganja. t>4 se to zapreči, dene se za čas, za kateri ni zglašeno narejanje žganja, žgalna priprava uradno iz uporabe-
7. Završi se pogodovanje lahko tako, da Se
n) ali pogoditveni iznos, katerega je plačati 7-a vsako posameznih dôb, v katerih se hoče p°
zglasitvi podjetnika žganjarne v šestmesečni dobi narejati žganje, ustanovi naprej, ali
b) tako, da se, ne povedavši določenih delo-vršbenih dni, v katerih se hoče delati žganje v šestmesečni dobi, ustanovi pogoditvena povprečnina, kar je za vsak dan gré po spodaj (št. 8, lit. a, b in d) navedenih iz-mernih podlogah, pri čemer se podjetnik zavezuje, da hoče zglasiti vsak žgalni postopek, katerega namerava v tem času, povedavši zanj namenjeno dobo.
Sleherna taka doba izračuni se naj po celih dnevih, in — izimši zadnjega v prej omenjenem šestmesečnem času — obsezati mora najmenj dva dni, neposrednje zaporedoma idoča ter zglasiti se 24 ur Poprej pri finančne straže oddelku, v katerega nadurnem okraji biva žganjarna.
Vsako tako zglasitev vpiše finančni organ v zglasilno polo, ki spada k pogoditveni pogodbi.
To zglasilno polo predložiti je torej ob vsaki Uglasitvi.
8.	Da se uradno izmeri pogoditvena povprečnina, pomnožijo naj se med seboj naslednje količine:
a)	velikosti žgalne priprave in v kraji navadni delovršbi ustrezajoča količina drozgalice, ki se more podelati vsak dan;
b)	dobitek alkohola na 1 hektoliter drozgalice v hektolitrovih stopinjah po 100 delnem alkoholomeru ;
c)	število dni žgalnega postopka;
d)	davkovni stavek po 35 kr. za vsako hekto-litrovo stopinjo alkohola.
9.	Z ozirom na plačevanje dogovorjenega po-goditvenega iznosa veljajo določila pod I, št. 11.
Olajšanje v plačevanji pogoditvenega iznosa, pod III, št. 5, podjetnikom žganjaren vinske tropine Podelujočih pritegneno, more se pod istimi uveti uporabljati tudi na one podjetnike žganjaren, kateri od slučaja do slučaja zglašajo nameravano narejo žganja iz močnatih tvarin (št. 6).
10.	Pogoditve o nareji žganja iz močnatih tvarin podležč v ostalem določilom pod št. 9, 10, 12 in 13 oddelka I tega paragrafa navedenim; samo k št. 9, lit. a) se še pristavlja opomnja, da se v po-goditvenem času tudi nobene druge posode za droz-galico in umeten kvas ne smejo uporabljati nego one, ki so za pogoditev zglašene in nameravane.
V.
Pri žganjarnah, katerih podjetniki so tudi pivovari in v narejo žganja uporabljajo samo odpadke svojega pivovarstva izimši izprijeno pivo.
1.	Vsak pivovar, kateri za svojo narejo žganja iz omenjenih odpadkov hoče zadobiti pogoditev z ozirom na narejnino, naj pod I, št. 3, lit, a), b),
c)	in d) povedane date, dalje število ter prostornino drozgaličnih posod in pa okolnost, če so té posode že uradno oznamenjene, pismeno zglasi pri finančne straže oddelku, poklicanem v nadzorovanje pivovarne in žganjarne.
2.	Vsled te zglasitve (št. 1) nastopi uradna poizvedba po ukazilih pod 1, št. 6, ako je ni bilo v poslednjih treh letih, ali če se je po zadnji poizvedbi kaj izpremenilo v žgalni pripravi.
3.	Pogoditveno povprečnino izmeriti je po obsegu pivovarstva in to tako, da se za odpadke od vsakih 100 hektolitrov lastnega piva, ki ga naredi podjetnik v pogoditveni dobi, naloži ustreznemu pri-dobitku alkohola, toda nikoli izpod 30 hektolitrovih stopinj ali litrov alkohola, 35 kr. davkovnega postavka za vsako stopinjo.
4.	Pogoditveno povprečnino dolžan je podjetnik pivovarne ali žganjarne takoj o zglasitvi vsakega v pogoditveno dobo spadajočega pivovarja po zglašeni količini ječmenovke (oslada) pri uradu, kateremu je plačevati davek od piva, opraviti in zategadelj v opomnji na omenjeni zglasitvi povedati, sklicujoč se na pogoditveno pogodbo.
5.	Pogoditvena pogodba sklepa se na tri leta z obojestranskim pridržkom, da se sme odpovedati vsak čas. Odpoveduje se pismeno. Mesec dnt po odpovedi ugasne pogoditvena pogodba.
6.	če se iz katerega koli vzroka utesni uporaba odpadkov od pivovarjenja v žganjedelstvo, to ne izpremeni nič v določilih pogoditvene pogodbe.
Ali če se nareja žganja po kaki neodvratni oviri za najmenj en mesec čislo onemogoči, pritegne se, če se delovršbena ovira pismeno naznani pri finančne straže oddelku, poklicanem v nadzorovanje žganjarne, oprostitev od pogoditvene povprečnine za poistinjcno dobo ovire, ako se odpadki od nareje piva ne rabijo morebiti pozneje v narejo žganja, nego so bili v istini kam drugam namenjeni.
7.	Pogoditve o nareji žganja iz pivodelnih odpadkov podležč v ostalem določilom pod I, 9 in 10.
Isto tako je ukazilo pod 1, 13 v oziru na pogo-ditveni zapisnik veljavno tudi za pogoditve. Samo da je, kakor se umeje samo ob sebi, pogoditvene podloge in pogoditveno povprečnino ustanoviti po predstoječih (V) pod 1 in 3 obseženih določilih, ter določila pod I, 11 in 12 nadomestiti z onimi, ki so navedena v predstoječem (V) pod 4 in 6.
§• 9.
(K §u 35 zakona.)
Dopuščenje ovedbe alkoholove količine po resničnem zdelku na podlogi kazanja priglednega žestomernika.
Če podjetnik kake žganjarne, kakoršne so oznamenjene v §u 32, št. V zakona, želi ovedbo alkoholove količine po resničnem zdelku, kakor kaže prigleden žestomernik, zaprositi mu je za to že v delovršbeni zglasitvi, katero je vpodati po §u 44 zakona, in ustreči sem merečim ukazilom zakona in lega zvršitvenega ukaza. Ako se podjetniku žganjarne dovoli ta način ovedbe, ostati mu je pri njem ves čas dotične delovršbene dobe.
§. 10.
(K §u 40 zakona.)
I. Odpuščaj pri alkoholovem dobitku.
Kmetovalci, kateri podelujejo močnate tvarine, razen škrobne moke, v žganjarni, oznainenjeni v §u 32, št. I zakona, in hočejo zadobiti 20odstotni odpuščaj pri alkoholovem dobitku, morajo tudi tedaj, če podelujejo samo ne dozorelo ali izprijeno žito lastnega pridelka samo in edino za droži (ostanke), kolikor jih je treba njih živini, pridonesti o tem potrdilo občinskega županstva, da imajo in koliko imajo živine.
Odnosno na razmerje narejenih droži (ostankov) do števila živine veljajo ukazila §“ 7 tega zvršitvenega ukaza.
Odpuščaj dovoljuje se za vsako delovršbo, katera spada v šestmesečno dobo, ki se začenja
v septembru, oktobru ali novembru.
Ako se pa dâ dovoljenje stoprav ko se je začela ta delovršba, podeljuje se odpuščaj samo začenši od dné, ko se je dalo.
Ako bi se žganjarne delovršba začela še pozneje nego v novembru, računi se omenjena šestmesečna doba začenši od novembra.
Ko preteče ta čas, ne sme se nadaljevati delovršba žganjarne.
V ostalem naj se popolno uporabljajo vsa določila drugega oddelka k tretjemu poglavju zakona, kakor tudi tega ukaza določilo, izdano v to, tudi na té podjetnike žganjaren.
II.	Izimno znižanje alkoholovega dobitka ob podelovanji vinskih tropin.
Tistim podjetnikom, ki uporabljajo v narejo žganja samo take vinske tropine iz lastne trgatve, katere, ker se jim je nalilo vode v narejo dnin-skega vina (Žonte, pavina, vino piccolo), irnajo že prav malo alkohola v sebi, more finančno oblastvo prve stopinje dovoliti znižanje po §" 40, lit. c) zakona z dvema stopinjama ustanovljenega alkoholovega dobitka na 1 stopinjo ali na mero med 1 in 2 stopinjama, če se s potrdilom občinskega županstva izkaže, da je v občini nalivanje vode na vinske tropine navadno, in da vinske tropine namenjene za narejo žganja, izvirajo iz lastne trgatve.
Vsaka zloraba té ugodnosti ima razen zakonite kazni za posledico tudi ugodnosti izgubo.
§. H.
(K §u 44 zakona.)
Naznanilo vršbe za povprečnino po storitvi žgalnih priprav.
Naznanilo vršbe, da se ustanovi storitvena zmožnost žgalne priprave, opravitii je Pr' finančne straže oddelku, v katerega nadzornem okraji biva žganjama; pismeno naznanilo je napraviti po vzorci št. 3 in tudi ustno po njem vzprijeti-
§. 12.
(K §om* 46. in 47. zakona.)
Obrazci vršbene zglasitve za žganjarne s Povprečnino po storitvi žgalnih priprav.
n
uas nje vpodanja, in pa delovršbe čas, katerega je zglasiti.
Za delovršbene zglasitve žganjaren s povpreč-V nino po storitvi žgalne priprave propisuje se prilo-*'•4. Ženi vzorec št. 4. Golice zanje izdajejo se podjetnikom za povračilo narejnih troškov pri tistih "radih, pri katerih je vpodajali vršbene zglasitve.
Smé se k vpodani vršbeni zglasitvi v nepo-Srednji stiki sè zglašenim vršbenim časom za 8 dni. odnosno 24 ur najmenj zglasiti vršbena doba menj nego 24 ur obsezajoča.
Ako bi n. pr. s prvega do 20. dné ll. ure dopoludnč zglašena delovršba z ozirom na količino narejenih tvarin, kar jih je še, morala se, kakor kaže, raztegniti do 5. ure popoludné, bilo bi vpodati dopolnitveno zglasitev za čas od 20. dnč 11. ure dopoludné do 5. ure zveččr.
Finančno oblastvo prve stopinje pooblašča se, y ozira vrednih slučajih najkrajši žgalni čas, ki ga Jo zglasiti pri podelovanii močnatih tvarin, znižati notri do 24.
§. 13.
(K §u 50. zakona.)
Naznanila, da se je delovršba onemogočila po ilimah..
Naznanilo o nastavši uiini, katera vršbo žgalne Priprave popolnoma onemogočuje, vpodajati je pri dstem oddelku finančne straže, v katerega nadzornem okraji biva žganjarna.
Pri istem oddelku vpodati je tudi posebno naznanilo, da se je vršba z nova začela.
§. 14.
(K §onia51. in 52. zakona.)
Naredbe o rabi prigledn&ga žestomernika.
Predno se v žganjarnah, v katerih se alko-holova količina oveduje na podlogi naznanil prigled-
nega žestomernika po resničnem dobitku, začne delovršba, treba je, razen izpolnitve zahtevov, stavljenih v §“ 51. zakona, prej postaviti tudi prigledni žestomernik in uradno zavarovati, da se zoper prepoved iz žgalne priprave, hladilne priredbe itd. ne odvaja žgana opojna tekočina ali alkoholovita para.
Kaj je storiti na to stran, zavisno je od kakovosti žgalnih priprav in hladilnih priredeb.
Sploh se zahteva:
1.	Za vsak prigledni žestomernik, ki se postavi, treba da podjetnik žganjarne na prostoru, ki gaje pozvedeti po §" 51. št. 1. zakona o žga-njarini (davku od žganja) na trdni podlogi da napraviti iz opeke in cementa brez vnanjega ometa stillo (podnožje) in vanje kotvico k priglednemu žesto-merniku držeče ploče tega stala vzidati tako, da je ne bode moči brez vidne poškodbe zidovja izdreti ali pa tudi samo v poševno ležo spraviti.
Ako žgalna priprava (hladilna priredba), katero je zvezati s priglednim žestomernikom, ni postavljena pri tléh, moči je tudi stâlo sezidati na kakem dovolj trdnem zidanem svodu ali pa na železnih pločah, katere so nepremično pritrjene na železnih traverzah ali železnih kon šolali.
A traverze ali konsole treba da imajo trdno podlogo (zidovje ali železo), ki se nikakor ne omaje.
2.	Vsaka hladilna priredba treba da biva na trdni podlogi. Ako ta priredba, kakor je to pri tako imenovanem hladilnem sodu, sestoji iz vodne posode s hladilno cevjo (rokavcem), ki je pogreznen vanjo, treba da more pregledba tudi do dna vodne posode od zunaj. Dalje treba da ima vodna posoda pokrov za uradno zaporo; ta pokrov sme, razen odprtin potrebnih za privajanje alkoholovite pare in pa za privajanje in odvajanje hladilne vode, imeti samo duške po 1 centimeter največ v promeru, in za slučaj, da bode metati led v hladilno vodo, samo še v to potrebno odprtino, ali tô samo tedaj, če se je nastavila cév ali če se je poskrbelo kako drugače, da ne bode moč! skozi to odprtino zaseči notranje naprave hladilne priredbe.
Slednjič treba da je vodna posoda tudi trdno spahnena (staknena), in hladilna cev ne sme ni na dnu vodne posode ležati, ni dotikati se njenih stén kje drugjé nego tam, kjer izhaja prekapnina.
Ako hladilni sod ni iz kovine nego iz lesa, treba da je obdan z odejo iz pločevine, kamor se
•J81oveni»cli.)
100
more namestiti uradna zapora. Ta odeja ne imej v tistem delu, ki obdaje pokrov hladilnega soda, nikakih dru gih odprtin, nego tiste, ki občujejo z odprtinam1 tega pokrova.
Od delovršbene dobe 1889/90 začenši ne smejo se več rabiti leseni hladilni sodi.
sosebno tedaj, kader bi bilo moči skozi nje odvajat' pare z večjo alkoholovitostjo.
Prvožganične cevi nameščene na žgalnih prl' pravah ne smejo imeti ni štiil ali pip niti priprav z-a odpiranje, in sosebno tako zvane prvožganične vreče morajo biti narejene iz enega kosa brez flanžnih vijakov.
Namestiti parno cev na hladilni priredbi žgalne priprave, da jo bode moči snažiti, dopušča se samo pod tem uvetom, da grlo njeno drži v hladilno priredbo na najvišjem koncu njenem, in je v zvezi samo z vodnim prostorom té priredbe.
Pri hladilnih pripravah, pri katerih alkoholovite pare gredô v hladilni valj (obel), dočim hladilna voda teče skozi cevi v valji (kakor pri žgalnih pripravah po sestavi Neumann), treba da je hladilni valj zavarovan s priležno odejo, na pr. iz gladke kositarjeve pločevine, in to odejo treba je vrhu tega deti pod uradno zaporo.
Praviloma smejo se rabiti le samotvorne zrako-srebne zaklopnice.
5. Cev! žgalne priprave, ki naj vodijo alko-holovito paro ali žgane opojne tekočine, treba da , so trdno zvezane med seboj. Priloga II. ima pop>81,l,|. in zrisek za pripravno zavarovanje llanž in holan-derskih vijakov.
6. Zvezna cév med priglednim žestomemikotn in hladilno priredbo mora biti do dobrega po vsi dolžavi pokrita z nadcevjo.
Kjer je več hladilnih priprav pri eni in isti žgalni pripravi (predhladilnikov in pohladilnikov), treba da je zvezna cev, po kateri se alkoholovita tekočina vodi iz hladilnice v hladilnico, po vsi dolgosti z vrhnjo cevjo pokrita in dejana pod uradno zaporo.
3.	Prekapatelj (rektifikator) kakor vsaka druga sestavina žgalne priprave, kjer se nabira žgana opojna tekočina (prvožganica, flegma i. t.) ali pa se more nabirati med prekapanjem, treba da je ali od vseh strani za vnanjo preiskavo dostopen, ali pa mora imeti odprtino, ki dopušča notranjo preiskavo; ta odprtina daj se z uradnim pečatom trdno zapreti.
4.	Vse pipe na žgalni pripravi in nje cevéh, katere zapirajo ali propuščajo žgane opojne tekočine ali alkoholovito paro, morajo biti napravljene tako, da bode moči nanjo namestiti uradno zaporo zakonitim zahtevom ustrezno.
V prilogi 111. obsežen popis in zrisek dajeta ustrezno uredbo nadcevi in njenega zavarovanja.
pril®**
Ut
Da ne bode kake dvojbe, opominja se, da more zvezna cev od hladilne priredbe proč iti tud' navpično in imeti za to tudi dva kosa s kolenom v zvezo s hladilno priredbo z ene strani in priglednim žestomernikoin z druge; ta odstop od preme meri dopušča se itak po zakonu (§. 51. št. 6.).
Daši so na alkoholometernjaku priglednih žestomernikov, pripuščanih v davkovni prigled, za izhlapevanje zraka in plinov, prihajajočih iz hladilne priredbe žgalne priprave, nameščene odprtine, smé se vendar v slučaji, ko bi té odprtine v kaki žga-njarni ne zadostovale, med hladilno priredbo žgalne priprave in postavljenim žestomernikom v zvezno cev vtekniti in uporabljati zračna omarica, kakor je po uredbi in kakovosti popisana in zrisana v prilogii>rI)0<» IV ; a zavarovati jo je, kakor se nadalje kaže v tem iV. popisu in zrisku.
V prilogi I. daje se popis in zrisek tem zahtevom ustrezajoče naprave v misel vzetih pip.
Pri vsakem prvožganičnem stolpci in pri vsakem prekapatelji treba da ima vanje držeča parna cev odbojno zaklopnico, katero je uradno zavarovati.
Zaklopnice zrak srebajoče smejo se namestiti samo tam na žgalni pripravi, kjer so neizogibno potrebne ; one treba da se po kakovosti svoji ustrezno in svrhi primerno zavarujejo, da ne bode moči zoper prepoved odvajati alkoholovitih par,
Da se zdravju kvarljivi plini, kar se jih morebiti nareja ob prekapanji, iz žgalne priprave odvedi' na prosto, sme se, ako zahteva žganjarne podjetnik, narediti tako, da se na nekoliko povečano zračim omarico, odstranivši kupolo, pritrdi ne luknjasta kapa s cevno štulo, na katero se namesti cev, ki drži zunaj fabričnega poslopja na prosto.
Tako grlo té £evi, kakor tudi zveza njena sè zračno omaro treba da sta, kakor gre, in sicer zveza tudi z nadcevjo, zavarovani.
Da bode varnost večja, nadomestiti je vrhu tega 6 centimetrov široko in 14 centimetrov dolgo °dprtino na talni ploči kape sè sitom.
Začasnim motežem v pravilnem hodu žesto-®ernikovem, sosebno če žesta (spirit) sunoma priteka vanj pride se največkrat lahko v okom tako, da se vtaknejo ekscentrično vrtani krožci v flanži tistega kosa zvezne cevi, ki je med hladilnim valjem in mračno omaro. Kako velike naj bodo odprtine izvrtane v teh krožcih, to se, kakor se uineje samo ob sebi, ravnâ po tem, s kâko hitrostjo pritaka žesta v žesto-oiernik; tako bode, na pr., če dotaka do 15 litrov tekočine v minuti, dovolj da ima vrtanje 16 milimetrov v promeru.
Da se zabrani kak razlet, dobro bode žgalno Pripravo opraviti s tiskomerom. Tâ se najlaže naredi teko, da se namesti na drozgalični ali kvasni posodi žgalne priprave bakrena cev, ki se zakrivi tako, da se naredi tako imenovana slepa cev, kateri se na konec nastavi steklena cevka, če se ta slepa cev napolni z barvovito tekočino, kazala bode ta ob pravilni vršbi v stekleni cevki malo izpremenjeno stanje, a ob nenavadnem pritisku v žgalni pripravi bode vzhajala, časi čez tekla.
7.	Ako se prvožganica prevaja v ločilnik (separator), to je v posebnemu kuhanju prvožganice namenjen žgalni kotel, ki se polni naravnost iz žgalne priprave skozi prvožganično cev in iz katerega pare delajoče se pri kuhanji prvožganice prehajajo naravnost v to žgalno pripravo, isto tako, ako se prvožganica prevaja v posebni prvožganični stolpec, ki je v zvezi sè žgalno pripravo, treba je sosebno gledati na to, da tekočine odtekajoče iz ločilnika ali iz prvo-žganičnega, stolpca gredö v odtočni vodni kanal Žganjarne.
Odtočna cev treba da je po vsi dolgosti svoji prigledu dostopna in da gre najmenj 1 5 centimetrov v globino na dnu odtočnega kanala, tako da je iztočna odprtina te cevi vedno pokrita z odtočno vodo in drugo nesnago žganjarne.
Tudi je treba to odtočno cev dobro zavarovati, da ne bode moči na strani odvajati tekočine; in če ima kako pipo, bodi ta urejena tako. da ne bode moči z njo drugam odvajati tekočine nego v odtočni kanal.
če pa zahteva redna vršba žganjarne, more se v posamnih slučajih pri finančnem ministerstvu poprositi dovoljenje, da se siné ostanek iz prvožganič-nega stolpca voditi sè sesalkami ali injektêrji v droz-
galični kotel, oziroma drozgalični stolpec. Tâko izimno dovoljenje pa daje se samo tedaj, če je moči ukreniti dovoljne naredbe, ki se stoprav določijo od slučaja do slučaja, da ne bode moči proti prepovedi odvajati žgajnih opojnih tekočin. V obče zahteva se brezuvetno natančno izpolnjevanje vseh v §u 51., št. 7^zakona, potem v naslednjem odstavku 9 pro-pisanih opreznostnih naredeb, naposled natančno ini primerno zavarovanje cevi v odtakanje droži (ostankov) in pip.
Prav tako je ravnati z vsemi cevmi, po katerih se prvožganični ostanek vodi iz prvožganičnega stolpca v sesalko ali injektêr in odtod v drozgaličnj stolpec ali kotel, kakor s cevmi, v katerih je ka alkoholovite tekočine, predno je odtekla po pri-glednem žestomerniku, obdali jih z nadcevmi (vrh-nimi cevmi) ter té deti pod uradno zaporo.
Na drozgaličnem stolpci, odnosno na prvo-žganičnem stolpci zaradi snaženja nameščene in s kapicami zaprte odprtine deti je isto tako pod uradno zaporo.
Med drozgaličniin kollom in ločilnikom ali med drozgaličnim in prvožganičnim stolpcem sme se vtekniti posebna v zgoščenje par pripravna priprava, če je ta priprava od vseh strani dostopna in z veliko luknjo opravljena, skozi katero bode moči preiskati njč notranjo opravo in sosebno njeno dno, in če je vrhu tega tudi odtočna cev, ki drži v odtočni kanal za prvožganične vode po vsi svoji dolgosti preiskavi dostopna.
V izplakovanje prvožganičnih stolpcev morebiti napravljene vodne cevi, ki so največ nameščene na kupolnem nastavku prvožganičnega stolpca, smejo biti v zvezi samo z vodnim nabirališčem. Zaporne pipe teli vodnih cevi deti je uradno pod zaporo, in njih tlanžne vijake do vodnega nabirališča uradno zavarovati.
8.	V preskušnjo, je li v drozgaličnem ali prvo-žganičnem stolpci nastala popolna razžestitev, ne sme cev za odvajo pare imeti več nego 20 milimetrov notranjega promera in mora pri drozgaličnem kotlu (prvožganičnem stolpci) izhajati iz najspodnjega ali predzadnjega kotlovega predela in pri prvožganičnem stolpci iz najspodnjega predela.
‘d. Če se prvožganica vodi v žgalni kotel, ali niti cev za odtok droži najmenj 8 centimetrov navpik v prostor žgalnega kotla ne seza, niti je ta cev z enako visokim vodogosto držečim se oklepom obdana, more se posoda, v katero je napeljati cev za odtok droži, urediti na ta način:
A je vodogosta posoda iz lesa ali kovine, držeča naj-menj Ya hektolitra, ki meri znotraj od dna do pokrova najmenj 30 centimetrov, in ima take stene in pokrov, da bi jih ne bilo moči navrtati ali kako drugače povrčditi v odpeljanje tekočine, da bi ne bilo vidnega sledu. Po kovinski cevi B, ki drži vèn neposrednje pod pokrovom in je v zvezi z odtočno odprtino žgalnega kotla, prihajajo droži v posodo. Odtekajo pa po kovinski cevi C, ki je od znotraj pokrita s krovom in ni za več nego za tretjino cele visočine posode daleč od pokrova. Vtik cevi B G v posodo, kakor tudi pokrova, potem zveza cevi B z odprtino za odtok droži na žgalnem kotlu treba da so brez napake. Ta poslednja zveza in pa pokrov posode naj dopuščata tudi nameščenje uradne zapore, a cevi B in C bosta naj precej široki, da se ne bosta lahko zamašili z gostimi sestavinami, ki so v drožčh.
Drožna dušila, pod katerimi se pa ne umevajo montejus, dopuščajo se samo v tovarnah za kvas pod temi uveti:
§■ 15.
(K §”mn 53. in 54. zakona.)
Popis prostorij, pregled delnih priprav in vzprijem najdenja.
Popis žganjetvornice urediti je po priloženem Vt0ri' vzorci št. 5. in spisek delnih priprav po priloženem vzorci št. 6. V spisku povedati je najprej v §-u 54 »> zakona navedene posode in shrambe sosebno tudi nabirališča za žganje.
Islo tako je vpoložiti natančen popis uredbe posamnih sestavin in vršbenega načina, potem zrisek, povsod po enakem merilu izveden, vsake v kuhanje drozgalice namenjene žgalne priprave s hladilnimi priredbami vred v dvojnem izdatku pri finančnem oblastvu prve stopinje.
V tem zrisku treba da so zlasti tudi posebno razvidne odtočne cevi, držeče v odtočni kanal žga-njarne, za prvožganično vodo iz prvožgaličnega stolpca, če je kak, ali iz ločilnika.
a)	Droži morajo biti do dobrega razžestane.
b)	Prevajanje droži mora od žgalne priprave začenši do tistega mesta, kjer droži (ostanki) prosto teko v odstavni bedenj, nabirališče ali drožno hladilnico, urejeno biti tako, da je moči vse zveze, pipe in zaklopnice, skozi katere bi se morebiti mogle voditi alkoholo-vite pare, deti pod uradno zaporo. Ako se pa prvožganica vodi v rektifikator žgalne priprave, torej ne naravnost v žgalni kotel, imeti je samo zvezne cevi med posamnimi drožnimi dušili in cev za stiskanje droži pod uradno zaporo.
c)	Drožna dušila morajo imeti, da bode moči preskušati jim vsebino, poskusne pipe, na katere je moči namestiti uradno zaporo, in žgalna priprava bodi opravljena s drožnimi poskusniki.
10. Tako za prvotno preiskavo kakor tudi za nadaljšno nadziranje, jeli so izpolnjeni zakoniti zahtevi z ozirom na žgalno pripravo in hladilno priredbo i. t. d., imej žganjarne podjetnik tiste priprave, na pr. stopnice, lestvico, galerijo pri roki, katere so potrebne, da morejo finančni organi vse sestavine žgalne priprave in hladilnega prireda od blizu natanko ogledati, odnosno zavarovati.
Pri žganjarnah, katere so bile do konca delo-vršbene dobe 1887/88 pod narejnim odavkovanjern. in ničesa ne premenč v prostorjih, delnih pripravah in posodah, navedenih v sedaj veljavnem pregledu in popisu, moči je zadovoljiti se s tém, da se zglasé samo do sedaj v pozvedbo prostornine ne privzeta nabirališča in posode.
Zglasitev kake pred začetkom ali v letni delo-vršbeni dobi nameravane premembe v žgalni pripravi vpodati je prav tako, kakor je zaukazano za popis žganjetvornice in za pregled delnih priprav, v dvojnem izdatku. En primerek opravi se z uradnim potrdilom vpodanja ter vrne podjetniku; istočasno ukrene finančno oblastvo prve stopinje vzprijem uradnega najdenja o izpremeni nastavši v podjetji-
Ako bi po finančnem oblastvu prve stopinje zaukazana uradna preiskava in oznamenilo prostorij, delnih priprav in orodja, kakor tudi ovedba prostornine posod, postava priglednega žestomer-nika, zavarovanje njegovo in žgalne priprave, sploh vzprijem najdenja in potrdilo tega poslednjega p° finančnem oblastvu prve stopinje zvršeno bilo še predno prelekö štirje tedni, odnosno pred 14 dnevi, računeč od dné vpodatve gori omenjenega popisa, ne brani nič, da žganjarne podjetnik takoj po p°* trjenji zapisnika o najdenji zglasi žganjarne delo-vršbo.

§. 16.
(K §u 56. zakona.)
Uredba stodelnega alkoholomera.
V ovedbo alkoholovitosti uporabljati je po alkoholovitosti preskusne žestove količine alko-holomere :
a)	z lestvico od 5 — 70 stopinj, na kateri je vsaka stopinja razdeljena na polovice stopinj, ali pa
b)	z lestvico od 65—100 stopinj, na kateri je vsaka stopinja razdeljena na petine stopinj.
Té vrste alkoholomeri meroizkušeni po določilih meroizkusnega reda (Drž. zak. 1872, št. 171, §' 33 — 36) imajo vsega skup dolžine MOmm največ. Dolžava delitve ne smé biti iz pod 200mm, razdalja spodnje delne črte od pritopilnega mesta na areometru ne iz pod 10 mm, razdalja gornje delne črte od steblove kupole ne izpod lOwim in promer steblov ne izpod 5 mm. Vtopljeni toplo-nier sme imeti samo lestvico sezajočo od — 10° do -f- 30° Réaumura in odhoden biti med 38 in 42°.
Vsakemu orodju pridân je, razen meroizkusnega lista in zvodne (redukcijske) tablice, list o najdenji, s katerim se potrjuje, da meroizkusno orodje ustreza gornjim določilom.
Za pogrezne posode uporabljati je steklene Valje, ki imajo najmenj 50 cm visočine in 70 mm notranjega promera.
Alkoholomeri, kakor so gori oznamenani, dobivajo se po finančnih oblastvih prve stopinje za narejne troške.
§. 17.
(K §u 58. zakona.)
Zglasitev davkovnega postopka nareje žganja.
1.	Ker se alkoholove količine, kar se jih naredi, prepuščajo v hrambo žganjarne podjetniku brez uradne sozapore, dolžni so tisti podjetniki žganjaren, kateri niso niti lastniki žganjarne niti
lastniki ali zakupniki kmetije združene z dotično kmetijsko žganjarno in nimajo znane v založbo po-trošnine zadostne imovine v tozemstvu, pred vsakokratno zglasitvijo davkovnega postopka dati zagotovilo (varščino), katero je enako potrošnini po 35 goldinarjev od hektolitra alkohola za alkohol, kar se ga ima narediti v zglasitveni dobi.
Del varščine, ki postane prost s tem, da sc alkohola po propisu odnese iz žganjetvornice, more se zopet uporabljati v varščino za narejo alkohola v bližnji mesečni zglasitveni dobi.
Varščina more se dati:
a)	tako, kakor je povedano v §u 32 tega ukaza, ali
b)	tako da prevzemata poroštvo najmenj dve plačati mogoči osebi, kateri se vkup zavežeta za povoka in plačatelja, ali
c)	tako, da poroštvuje (jamči) lastnik kmetije združene z dotično kmetijsko žganj amo.
Poroštveno listino narediti je v slučajih b) in c) po priloženem vzorci 23 B.
O vzprijetji take varščine razloča finančno oblastvo prve stopinje. Za delovršbeno dobo 1888/89 more se v slučajih posebnega ozira vrednih predlagati pri finančnem ministerstvu, da naj sè izpregleda varščina pod primernimi uveli.
2.	Golice protiskane po priloženem vzorci št. 7 za delovršbene zglasitve v žganjarnah, v katerih se oveduje narejena alkoholova količina po kazanji priglednega žestomernika, izdajejo se za napravne troške pri uradih, pri katerih je vpodajati té zglasitve.
Ako bi bilo v zglašenem času v kaki potroš-nino dolžni žganjarni narejati žganjarski kvas, povedati je davščino od kvasu, kar je gré po zgla-sitvi, ter to davščino ali opraviti v gotovini ali pa privzeti v dovoljeno puščanje na upanje.
Davščino od kvasil je za najmenj dve zaporedni dobi zglasitve žganjarske delovršbe opraviti tudi tedaj ko bi se ob žganjarski delovršbi v tem času ne narejal kvas.
3.	Ako pri kaki žganjarni, katera je že sedaj pod narejnino, zadnja delovršbena zglasitev, ki jo je vpodati pred 1. septembrom 1888, z ozirom na mesečno obračunsko dobo, ki jo je finančno oblastvo prve stopinje določilo žganjarni, obseza
Vzorec 28 B.
Vzorec jto. 7.
tudi en del meseca septembra 1888, zglasiti je samo do zadnjega avgusta sezajoči del po dosedanjih zakonitih določilih, in za ta dčl posebe delati obračun.
A za tisti del mesečne zglasitvene dobe, ki pada v september 1888, vpodati je posebno zgla-sitev po zakonitih določilih veljajočih počenši od
1.	septembra 1888.
§• 18.
(K §oma 59. in 60. zakona.)
Zglasitev dopustne premene v zglasitvi in kazni prost razhod zglašene alkoholove ko ličine.
I.	Zglasitev kake premene v zglašeni količini ali vrsti narejenih tvarin ali v zglašeni alkoholov! količini zdelka, ali pa v stanji ali v prostornini vrvežnikov vpodati je pismeno v dveh izdatkih pri finančne straže oddelku, v katerega nadzorni okraj spada žganjarna.
En primerek zglasitve vrne se s potrdilom vpodatve v izkaz žganjarni.
II.	Dodatne zglasitve, s katerimi se preminja zglašena vrsta in količina podelovanih tvarin, ali se znižuje ali zvišuje zglašena alkoholova količina, ali pa oboje, obsezajo naj:
1.	ime žganjarne podjetnika, stajališče in popisno številko žganjarne;
2.	mesečni dan, katerega imâ nastati dodatno zglašena premena;
3.	vrsto in količino tvarin, katere se hočejo podelati začenši od povedanega časa (2) do konca mesečne zglasitvene dobe, in
4.	alkoholovo količino, katero se namerava primeroma narediti v tej dobi (3).
III.	Ker more po §u 60 zakona pri mesečnem poistinjanji narejene alkoholove količine merodajen biti za razsodbo, je li se prestopil razhod za 15 odstotkov, vedno samo podatek ene zglasitve, to je v slučajih, ko se je vpodala dodatna zglasitev o zglašeni alkoholovi količini, zdelek, kar ga gré na dobo do veljavnosti dodatne zglasitve, preudariti z ono alkoholovo količino, katera se podaje po razmerji prvotno zglašenega delo-
vršbenega časa do one dobe, za katero je ostal11 prvotna zglasitev veljavna. Za ostali del mesečne zglasitvene dobe merodajna je, kakor se sam umeje, v dodatni zglasitvi povedana alkoholov» količina.
§• H».
(K §u 61. zakona.)
Naznanilo o moteži v pravilnem hodu pri-glednega žestomernika.
Naznanila o moteži v hodu priglednega žestomernika vpodajati je pri finančne straže oddelku, v katerega nadzornem okraji je žganjarna.
V tem naznanilu, kakor tudi v naznanilu, katero je vpisati v žganjarne vpisnik, povedati je čas (dnevni čas in uro), kedaj se je zapazil motež.
V»o
Golice takih naznanil (vzorec št. 8) izdajejo it, za napravne troške finančni organi, pri katerih j(' vpodajati tâ naznanila.
Finančne straže oddelek naj po en prepis naznanila takoj vpošlje predstojnemu vodji finančno-stražnega priglednega okraja in finančnemu oblastvu prve slopinje.
Tudi naj finančne straže oddelek, če biva v stajališči njegovem telegrafen urad, predno odpošlje te prepise, nemudoma telegrafuje finančnemu oblastvu prve stopinje, da je od dotične žganjarne dospelo naznanilo o moteži.
Vrhu tega naj finančne straže oddelek naglo opravi ovedbo o činjenici moteža ter o stanji dav-kovnega postopka v žganjarni.
§• 20.
(K §" 62. zakona.)
Kako se oveda alkoholova količina, dokler traja motež v pravilnem hodu priglednega žestomernika, postava pričuvne priredbe.
1. V kolikor prigledni žestomernik, ko traja motež v pravilnem hodu njegovem, daje nadome-stilna (suplelorna) naznanila, bodi z ozirom na količino žgane opojne tekočine ki je, ko je trajal motež, pretekla skozi njega, sama brez ozira na alkoholo-
vitost, (kakor na pr. Dolainskijev in Prickov mérnik z gugalico) bodi tako z ozirom na količino kakor tudi na alkoholovitost zdelka (kakor na pr. Beschor-nerjev žestomernik s pričuvnim bobnom), jemati je '•udi la naznanila v poštev, da se najde, kdaj se je začel čas, za kateri je ovedeti narejeno alkoholovo količino po §u 62. zakona.
2.	Ako je žganjarni pričuvni (reservni) pri-gledni žestomernik na razpolaganje, kateri ustreza sahtevom določenim za prigled davščine od žganja, ukrene naj finančno oblastvo prve stopinje nemudoma, da se postavi.
Žgalni postopek sme se nadaljevati samo pod Uveli navedenimi v §u 62, I, II, IV ali V zakona, dokler se ne postavi pričuvni prigledni žestomernik, ako bi bil pri roki, slučajno dokler se ne odpravi rrmtež, najdalje 10 dnt po nastanku moteža računeč, ako se ta rok ni skrajšal ali čisto odtegnil po določilu §u 62, III zakona.
3.	V svrho, napomnjeno v §“ 62., IV zakona, dolžnost je finančnega organa, kateremu je naročeno Pogledovanje v takih žganjarnah, zdaj pa zdaj natanko opazovati navadno storitev žgalne priprave.
Podatek tega opazovanja vpisati je v žganjarne vpisnik, in vrhu tega probeleži naj ga za kako potrebo priglednega okraja vodja.
4.	Ako se finančnemu oblast,vu prve stopinje vidi dobro, utegne za čas kakega moteža v pravilnem hodu priglednega žestomernika ukreniti ovedbo alko-holove količine zdelka po količini, zgostitvi in vrvežni i zredit vi žganjeve drozgalice.
Priloga B ima v sebi določila, katera je uporabljati, ko bi se tako ukrenilo.
§. 21.
(K §u 63. zakona.)
Naznanila o vršbcnem moteži in premeni 'zglašene žganjarske delovršbe vsled neod-pravne ovire.
1. Naznanilo o vršbeni oviri vpodati je pri tistem finančnostražnem oddelku, v katerega nadzornem okraji biva žganjarna.
Posebno naznanilo zdse, da se je zopet začela dolovršba, vpodati je pismeno v dveh izdatkih pri
tistem finančnostražnem oddelku, kateremu je imelo dospeti naznanilo vršbene ovire, in z njim je postopati kakor s tem.
2.	Ako ima vsled kake neodpravne ovire nastopiti samo premenjen davkoven postopek, vpodati je propisano novo oznanilo za ostali še del že zgla-šenega vršbenega časa, pridevši potrdilo, katero naj o stanji ovire žganjarni izdä finančni organ, kateremu je naročena poizvedba vršbene ovire, sklicujoč se na prvotno delovršbeno zglasitev, in tako kakor 16 pismeno v treh primerkih na protiskanih golicah.
Ako je postopek tako premenjen, da se žgalna priprava bivajoča pod uradno zaporo (pričuvna žgalna priprava), katere hladilna priredba mora biti. kakor se samo umé, opravljena s priglednim žesto-mernikom (§. 52. odstavek 1. zakona), vzame v de-lovršbo, mora se uradna zapora sneti vpričo doho-darstvenega organa in zabeležiti v žganjarne izkazu. Pride li vsled premenjenega postopka kaka žgalna priprava iz uporabe, deti jo je pod uradno zaporo in to zabeležiti v žganjarne izkazu.
3.	Gré-li za žganjarno, ki podleži narejnini in v kateri se poizveduje alkoholova količina po resničnem dobitku, ali za žganjarno, katera podleži po-trošnini, in v kateri se istočasno dela kvas, razločati je gledé narejnine. katero je opraviti o zglasilvi, odnosno davščine za kvas, tri slučaje:
Za ostali še dél prvotno zglašene delovršbeno dobe gre ali a) več ali b) enoliko ali c) menj narejnine, odnosno davščine od kvasu, nego se podaje po prvotnizglasitvi, če se v nji postavljena davščina raz-deli po razmerji zglašenega delovršbenega časa, kar ga je pred in kar ga je po nastavši delovršbeni oviri.
V	slučaji a) propisati je. kar je več iznosa, proti izdaji davkovne bolete ali takoj opraviti, po tern če je žganjarne podjetniku davščina puščena na upanje ali ne.
V	slučaji b) ne izdaje se boleta o davščini.
Tudi v slučaji c) ne izdaje se boleta o davščini, in zravnanje gledé iznosa, za katerega se znižuje davščina, opravlja se z mesečnim davščinskim računom, odnosno s poistinjenjem narejene alkoholove količine.
V	vsakem slučaji vrne se žganjarni en primerek zglasitve o premerjeni delovršbi z uradnim potrdilom, da je vpodana.
Vzorec št. 0.
Vzorec št. 10.
Vzorec št. 11.
§. 22.
(K §u 64. zakona.)
Me se fino pois tin j an j e n ar e j enih alk oholo v ih količin, odnosno obračun.
S koncem mesečne zglasitvene dobe, a če se pred tam za več časa ustavi delovršba, takoj po ustavi delovršbe, poistini se narejena alkoholova količina, kar opravlja vodja priglednega okraja ali uradnik finančnega oblastva prve stopinje, in to:
a)	pri žganjarnah podležečih potrošnini, katere ne delajo kvasii, po vzorci št. 9.,
h) pri takih, ki delajo kvas, po vzorci št. 10., in
v) pri žganjarnah narejnini podležečih, v katerih se narejena alkoholova količina poizveduje na podlogi kazanja priglednega žesto-mernika po resničnem dobitku, po vzorci št. 11.
Ide-li za žganjamo potrošnini podležečo, ne smé, se poistinjajoč narejeno alkoholovo količino, deti v račun manjša alkoholovitost zdelka, nego je po §" 54. zakona v zapisniku o najdenji ustanovljena.
Alkoholova količina, poistinjena po obračunu, propiše se žganjarni v uradnem računu za njo (g. 70. zakona).
Pri žganjarni, podležeči narejnini, razločati je, če je davščina, kar je gré po zglasitvi, manjša ali večja nego tisti iznos, ki ga podaje obračun.
Ako je davščina, kar je gré po zglasitvi, manjša nego končna vsota, ki se podaje pri obračunu, privzeti je nedostatek, ako se žganjarne podjetniku davščina pušča na upanje, v kolikor še zadostuje varščina, v puščanje na upanje; kar bi bilo morebiti ostanka, ali če se podjetniku žganjarne davščina ne pušča na upanje, plačati je ves nedostatek v tréli dnéli, da ne bode zvršila, dodatno.
A če je narejnina, kar je gré po zglasitvi, večja nego davščina, ki se podaje po obračunu, odpiše se prebitek, če se je podjetniku žganjarne davščina upala brez davkovne menice, od upanih davščinskih iznosov, a v drugih slučajih se vrača.
Vsako tako poistinjenje mesečno narejenih alkoholovih količin, odnosno vsak tak obračun pod-
piše naj tudi žganjarne podjetnik ali namestnik njegov.
Pri žganjarnah, potrošnini podležečih,. izdâ sc en primerek listine o poistinjenji podjetniku ali njegovemu pooblaščencu, a drugi napoti se nemudoma na finančno oblastvo prve stopinje. Pri žganjarnah, podležečih narejnini, pri katerih se alkoholova količina zdelka poizveda po kazanji priglednega žesto-mernika, izdâ se tudi en primerek obračuna podjetniku ali njegovemu namestniku, a drugi napoti se nemudoma na urad, pri katerem je podjetniku zglasiti delovršbo.
Ako se je v žganjarni, podležeči narejnini, ves dobitek ali en del dobitka po I1'1 6. in 64. zakona napovedal v izvoz in zategadelj davščine prosto dejal v skladišče, odbiti je davščino, kar je gré za alkoholovo količino, namenjeno v izvoz, od končnega podatka obračuna ter vpiše se stranki v imovino.
§. 23.
(K §u 65. zakona.)
Vpisnik žganjarne.
1.	Ker je prigledni žestomernik že po tem, da je s hladilnim priredom žgalne priprave po propisu zvezan, za prigled žganjarine v uporabi, treba da se v žganjarni, v kateri je postavljenih dvoje žgalnih priprav ali več sè svojimi hladilnimi priredi in torej po §“ 52. odst. 1. zakona ravno toliko priglednih žestomernikov, vpisovanje vodje žganjarne in priglednih organov v žganjarne vpisnik razteza tudi na vsak prigledni žestomernik, s katerim je hladilna priredba kake ne vršeče se žgalne priprave (pri-čuvne žgalne priprave) opravljena Ako bi ta žgalna priprava sploh ne bila zglašena za vršbo in zato uradno dejana iz uporabe, omeniti je to pri vsakem vpisanji priglednih organov izrecno.
2.	Žganjarne vpisniki naj se uredé po priloženem vzorci št. 12.
Tiskovino za nje izdaje v paginovanih in para-fovanih sešitkih, ki imajo nit pod uradnim pečatom, finančno oblastvo prve stopinje za povrnitev naprav-nih troškov. Pred izdanjem postavi se na vsak sešitek ime podjetnika in stajališča žganjarne, za katero se prejemlje.
Žganjarne vpisnik vpotegne se o mesečnem poistinjanji narejene alkoholove količine, odnosno o obračunu in, kader gré za potrošnini podležečo žganjarno, priložt se mu zglasitvena boleta, a kader
8*'^ za narejnini podležejo žganjarrio, dotična dav-k°vna bolela.
§• 24.
(K 66., 67., 68. in 69. zakona.)
Posredovanje finančnih organov pri odnašanji žganja iz žganjarne.
Odnaša se žganje iz tvorilišča kake v §u 32. st- 11. in III. zakona oznamenjene žganjarne ali
1. opravivši potrošnino ali
II. ne opravivši potrošnine.
Na enkrat ne sme se, razen kader je pošla zganja zaloga, odnesti žganja izpod enim hektolitrom.
Ako se to v resnici ové, poočiti se uradno najdenje zglasitvi na hrbtu.
3.	Koliko se ima odnesti žganja, dožene se praviloma na podlogi meroizkusnega znamenja.
Ko bi posamni sodi ne bili polni do vehe, priliti je žganja, kateremu se je prej ovedela alko-holovitost, in katero se kolikor moči bliža alkoholo-vitosti žganja v posodi, ter tako poistiniti nedostatek količine.
Prilita količina se zoper odtoči ter odbije od prostornine posode, kakor jo kaže meroizkusno znamenje.
A ker ima žganje ob različni toploti tudi različno prostornino, potreba je še opazovano navidezno prostornino prevesti na resnično prostornino ob pravilni toploti od 12 stopinj Réaumur, da se natanko določi količina tekočine.
I.
Določilu z ozirom na odnašanje zganja iz tvorilišča opravivši potrošnino.
4.	Alkoholovitost žganja, ki se odnese, ovéda se s propisanim stodelniin alkoholomerom, in ako je ovédâlna toplota različna od pravilne (-+- 12 stopinj Réaumur), prevede se navidezna alkoholovitost na resnično.
1. Vsak odnos žganja iz tvorilišča, opravivši potrošnino. zglasiti je poprej pri finančnem organu, kateremu je naročeno nadziranje podjetja, poka-v'o:(.czavši boleto o plačanji ali puščanji na upanje, pis-'I3’ meno v dvojnem izdatku po vzorcu št. 13.
Isto velja tudi za slučaj, če hoče žganjarne podjetnik sam, opravivši potrošnino, iz svojega tvorilišča odnesti kaj žganja. To žganje more se tudi v daljavi po 500 metrov od žganjarne shraniti v vsakem prostorji, katero ni pod eno streho sè žganjarno in se niti ne rabi v hranjenje žganja, katerega se drži potrošnina, niti je v notranji zvezi s kakim prostorjem, v katerem biva tako žganje.
Dotične prevedne (redukcijske) tablice in pa navodilo za njih rabo pridavajo se vsakemu mero-izkušenemu alkoholomeru.
Žganje, iz katerega se jemlje proba za presku-ševanje, naj se, ako moči, prej meša. S(učajno vzeti je probo z natego ali drugim pripravnim pomagalom iz srednjih skladov soda, odnosno posode.
Ako se tako ovedena resnična prostornina pomnoži z resnično alkoholovitostjo (močjo) žganja, podaje se iz tega iskana alkoholova količina.
Té zglasitve, vpodane v dvojnem izdatku, vrne se en primerek s potrdilom, da je vpoddna, stranki.
Zglasitvene bolete dajö podjetniku, za povračilo napravnih troškov, finančni organi, katerim je naročeno nadziranje tvorilišča.
2.	Odnašanje žganja iz tvorilišča, opravivši potrošnino, ni dopuščeno pred zglašenim časom. Ce pride do tega časa finančni organ prigledovat, ima pravico ovedeti količino in alkoholovitost žganja.
Če se žganje iz tvorilišča ne odnaša v sodih ali bečkih, nego v železničnih reservoarjih(caissons), treba da so tudi tf do polnilne višine uradno mero-izkušeni.
Da se ové alkoholovitost iz takih reservoarjev, treba je probe vselej iz več skladov vzeti in pred preskušnjo dobro pomešati.
5.	Ako žganjarne podjetnik za žganje v sodih namerava ovedbo alkoholove količine po teži s pre-
(Slovenisch.)
101
računanjem na prostornino, dovoljuje se mu to pod naslednjimi uveti:
a)	za ovcdbo teže treba da žganjarne podjetnik poskrbi za pripravno prostorje, ki brani proti vsem neugodnim vremenskim uplivom, in pa za potrebno propisu primerno tehtnico sè železnimi meroizkušenimi utežmi vred;
b)	za polnjenje namenjene sode treba je imeti pripravljene, predno pridejo finančni organi odpravljat žganje, v stanji, da jih bode moči tarovati in takoj na to polniti. Tudi je treba poskrbeti, da se sodi naglo polnijo sč žganjem, katero je odpraviti.
Finančni organi, kateri v slučaji tega dovoljenja posredujejo pri odnašanji poslatve žganja, postopajo naj tako:
Vsak sod tehta se najprej prazen, takoj po tem napolni se sè žganjem, katero naj se odnese, in na to, t. j. poln se tehta. Iz tega se podaje čista teža žganja, katero je odnesti v sodu.
Takoj po tem tehtanji ové se alkoholovitost žganja v sodu tako, kakor je propisano v predstoječi točki 4.
Iz ovedene čiste teže žganja v sodu ové se z ozirom na resnično alkoholovitost (moč) njegovo, koliko je žganja.
6.	Ako se je uradno ovedela količina in alkoholovitost žganja, odpravi se na podlogi te ovedbe.
Ako se je pri ti ovedbi proti zglasitvi našlo več ali menj za več nego pet odstotkov, izprožiti je po §u 92. zakona kazenski postopek.
Pri razlikah izpod pet odstotkov dano je podjetniku na voljo, zadovoljiti se z uradnim najdenjem ali pa količine v soglasje deti sè zglasitvijo takö, da pritoči ali odtoči.
Tanja določila o opravljanji potrošnine, in to sè strani podjetnika kakega tvorilišča ali svobodnega sklada, kakor tudi sè strani prejemnika žganja ob-seza g. 31. tega zvršitvenega ukaza.
7.	Ako je podjetnik tvorilišča, odnosno svobodnega sklada, za več poslatev, prehajajočih v svobodni promet potrošnino naprej položil proti
obračunu, ali če se take poslatve žganja odpravljajo na podlogi bolete o dajanji na upanje, naj finančni organ potrošnino, kar je grè, za vsako poslatev poočiti na zadnji strani dotične bolete in za vsak slučaj jiosebe priznani prejemnemu uradu, s katerim iznosom se je obremenila boleta.
če je pošla boleta o plačanji ali upanji, Prl' znaniti je to dotičnemu prejemnemu uradu.
Ako je pri boleti o puščanji na upanje pre-tekla doba, v kateri se smejo vršiti čini obseženi v puščanji na upanje, ne vzprijema se več na njeni podlogi nadaljšnja odnosna zglasitev, in prejemnemu uradu se priznani, da se ni in do katerega iznosa se ni porabila ta boleta.
8.	Ako se žganje odnaša na podlogi bolete o puščanji na upanje, ki se je prejemniku izdala po 32. tega zvršitvenegs ukaza, in če prejemni urad, ki je izdal t6 bolelo, ni tisti, v katerega okraji biva tvorilišče, naj finančni organ na potrdilo na boleti pritisne tudi uradni pečat in vsak posamen odnos poroči dotičnemu prejemnemu uradu, kateri je izdal boleto o upanji, s povedbo davščine in vsklieom na date dotične bolete.
II. Določila o odnašanji žganja iz tvorilišča, ne opravivši potrošnine.
A.	Ce se žganje s potrošnino, ki se ga drži. prenaša v svoboden sklad za žganje.
1.	Vsako odnašanje žganja, katerega se drži potrošnina, iz tvorilišča v svoboden sklad za žganje zglasiti je finančnemu organu, kateremu je naročeno nadziranje žganjarne, pismeno v dvojnem izdatku r,c po vzorci št. 14.	*•
Sè zglasitvijo prevzame pošiljatelj dolžnost, žganje v zglasitvi tanje oznamenjeno, v nespremenjeni kakovosti in količini v določenem času pri finančnem organu (uradu), kateremu je naročeno nadzirati svobodni sklad, predloživši zglasitev, dostaviti, da se nadalje odpravi, odnosno potrošnino, kar je gré od dotične alkoholove količine z redno kaznijo vred, ustanovljeno v §" 69. zakona, plačati, ako in v kolikor dotična alkoholova količina ni prišla v svobodni sklad, in se tudi ni izkazalo, da se je pogubila ob prevozu.
Da bode izpolnjeval to zaveznost, dolžan je pošiljatelj dati varščino ustrezno davščine iznosu, tako kakor je propisano za puščanje na upanje, a te
varščine ni treba vedno ponavljati, nego prosta Postane, čim dospè potrdilo, da je prejšnja poslatev, za katero je bila varščina namenjena, resnično dospela v namenišči, in da je bila končno odpravljena po propisu.
Ta varščina more se opraviti tudi za več Poslatev in za ves čas žganjelvorne dobe.
Pri svobodnih skladih ni zahtevati iz tega povoda posebne varščine, ker je podjetnik že pri ustanovi svobodnega sklada finančni upravi primerno varščino dati dolžan.
Posode in shrambe, v katerih se pošilja žganje, bodo naj, ako se ne pošilja pod zaporo nakladnega Prostora, take, da jim bode moči namestiti popolnoma varno zaporo.
3.	Vsako odnašanje žganja pod vezjo potroš-nine treba da je uradno poistinjeno.
Uradne posle, katere je opraviti na podlogi Uglasitve, opravljata naj vedno dva finančna organa (priglednega okraja ali oddelka voditelj, privzemši višjega nadzornika).
Ta finančna organa ovesta, kakor je povedano pod št. I., točko 3., 4. in 5. tega paragrafa, količino >n alkoholovitost žganja, katero se pošlje, vpostavita najdenje v oba primerka zglasitve ter napotita poslatev pod uradno zaporo nakladkov ali prostora na finančni organ, kateremu je naročeno nadziranje svobodnega sklada.
4.	Ko je poslatev na poti do namenišča, držati se je propisov o prevozu nakazanega neza-colanega vhodnega blaga.
5.	Kako postopati dalje z ozirom na poslatve, 1'r^pod vezjo potrošnine v svoboden sklad odkazane,
c- to uravnava §. 27 in priloga C tega ukaza.
6.	Podjetnik ali voditelj žganjarne, iz katere se je žganje odneslo pod vezjo potrošnine, dolžan je primerek zglasitve, ko je nazaj prišel s potrdilom, takoj izročiti finančnemu organu, kateremu je naročeno nadziranje žganjetvornice, odnosno svobodnega sklada, in ta ga priloži zglasitvenemu vpisniku za izkazi lo.
Ako podjetnik ali voditelj žganjarne té zavez-nosti ne izpolni v 14 dnéh po nakazani poslatvi
žganja in v tem roku tudi ne dospe priznanilo (aviso), da je poslatev dospela v namenišče, ali če se je v podjetji poslano žganje prejemajočem poisti-nila manjša alkoholova količina nego je bila v odnos pod vezjo potrošnine zglašena, in nedostatek ni opravičen z dopustnim usuškom, dolžan je podjetnik žganjarne takoj, da ne bode zvršila, vplačati potrošnino za alkoholovo količino, ki je bila pod vezjo potrošnine odnesena, ali, kakor je dokazano, ni dospela v namenišče.
7.	Ako naj se iz kakega tvorilišča pod vezjo potrošnine odneseno žganje za to, ker se ne smé vzprijeti v dotični svobodni sklad, ali ker ga niso hoteli prevzeti, ne plačavši potrošnine, vrne v tvori-lišče ali odkaže se v drug svoboden sklad, dolžan je to pošiljatelj ali prevoznik njegov naznaniti pri finančnem organu, kateremu je naročeno nadziranje svobodnega sklada, ki mu je bila namenjena poslatev. Ta organ zabeleži naznanilo na prvi listovi strani poslatev spremljajoče zglasitve ter napoti poslatev po dotičnem naznanilu ali v dotično žganjarno, katera jo je odpravila, ali pa na tisti svobodni sklad, v kateri naj se sedaj vzprejme.
Ako, se poslatev odkazuje drugemu svobodnemu skladu, priznanih je novo odkazanje tudi onemu finančnemu organu, kateri je poslatev odpravil v tvorilišči.
Ako bi tisti, kateremu naj dospe poslatev, ne imel dovoljenja vzdrževati svoboden sklad, bodi ker se mu do sedaj sploh ni dodelilo, bodi ker je prejšnje dovoljenje minilo iz katerega koli vzroka, dolžan je pošiljatelj, odnosno prevoznik, naznaniti to okolnost tistemu finančnemu organu, v katerega uradnem okraji biva namenišče. Ta organ potrdi opravljeno naznanilo na zglasitvi, ki spremlja poslatev, a sicer ravna kakor gori rečeno.
Dospevši drugi primerek zglasitve in pa priznanilo (aviso) z dotičniin naznanilom vred poslati je onemu finančnemu organu, kateremu je sedaj po premenjenih razmerih končno odpraviti poslatev. V žganjarni je ovedeti, predno se dene v sklad, je-li vrnivša se poslatev v soglasji z odneseno.
Je-li dospevša uradna zapora nepokvarjena in ni-li Ludi drugače nikakih pomiselkov, moči je opustiti ovcdbo alkoholove količine, ako je tudi podjetnik žganjarne s tem zadovoljen.
Za nedostatke, ko bi se poistinili kateri, dolžan je, ako presezajo mero dopustnega prevoznega usuška, pošiljatelj opraviti davščino, kar je gré, v treh dnéh najpozneje.
Poslatev, ki dospe nazaj v tvorilišče, postaviti je, po tem ko se je zopet dela v sklad, v prejem v uradnem računu o potrošnini, odnosno tudi v prejemnem vpisniku in pri dotičnem stavku izrecno povedati okolnost, da gre za poslatev, ki je dospela nazaj.
V kmetijskih žganjarnuh treba je tudi v zglasi-tvenem vpisniku poočititi v opomnji, da je nazaj dospela poslatev.
Če bonifikacija za nazaj dospevšo alkoholovo količino ni še nakazana, izbriše se ta alkoholova količina v bonitikacijskem računu.
Ako je pa bonifikacija užc nakazana, tedaj jo je vrniti; vrhu tega je izvesti izbrisanje nazaj dospevše alkoliolove količine v bonitikacijskem računu.
B.	če se žganje s pridržkom odpisila
davščine izvaža čez colno mejo.
iiog« Odnašanje žganja, katerega se držf potrošnina, a. čez colno mejo uravnava se s propisom v prilogi A.
C.	če je žganje namenjeno v kako drugo
davščine prosto uporabo.
Odnašanje žganja, katerega se drži potrošnina v kako drugo davščine prosto uporabo uravnava se
■‘logu	.	°	..	. _
d. s propisom v prilogi v.
Določila o odnašanji žganja, katerega se drži
o.	potrošnina, iz svobodnega sklada, obseza priloga C.
§• 25.
(K §onm70. in 74. zakona.)
Račun o potrošnini.
1.	Za vsako žganjarno, ki je pod potrošnino, vodi finančni organ, kateremu je naročeno nadziranje podjetja, račun.
3.	Podjetnik je dolžan ta račun na varnem i'1 suhem kraji pod zaporo hraniti in kader se zahteva nemudoma pokazati finančnim organom.
4.	V računu za prejem je propisavati:
a)	koncem vsake mesečne zglasitvene dobe (§. 58 zakona) uradno poistinjene alkoho-love količine zdelka na podlogi obračunov na to stran opravljenih;
b)	pri posanmih ovedbah zaloge poizvedene 5 odstotkov presezajoče prebitke, potem prebitek koncem vršbene dobe, če se podâ prirnerivši poizvedene prebitke in nedostatke, kateri pri posamnih ovedbah zaloge v teku delovršbene dobe po 5 odstotkov ne dose-zajo (§. 72. zakona);
c)	tiste alkoholove količine, katere se v zmislu §“ 69 zakona smejo nazaj prinašati v žganjarno.
Iz vršbene dobe 1887/88 prevzete, pod vezjo dodatnega davka stoječe zaloge (§. 33. zvrš. ukaza in priloge E) ne jemljo se v račun o potrošnini.
5.	V drugem, za izdajo namenjenem računu je vpisati:
a)	alkoholove količine, za katere se je v gotovini ali z uporabo upanja opravila potrošnina;
b)	alkoholove količine, katere so s potrošnino vred, ki se jih drži, prenesene bile v svoboden sklad za žganje ali pa izvožene čez colno mejo;
c)	alkoholove količine, katere so bile odnesene v davščine prosto uporabo;
d)	alkoholove količine, katere se vsled usuška v skladu ali pa o prečiščanji smejo odbiti;
e)	pri posamnih ovedbah zaloge poizvedene pet odstotkov presezajoče nedostatke, in pa nedostatek koncem delovršbene dobe, če se podit prirnerivši poizvedene prebitke in nedostatke, kateri o posamnih ovedbah zaloge v teku delovršbene dobe ne dosezajo pni odstotkov.
2.	V ta račun vpisuje se vsak prejem in vsak razhodek, stavkoma, kakor se podajejo, s povedbo datuma vpisanja; in vsak vpis podpisuje vpisujoči finančni organ tako kakor podjetnik žganjarne ali namestnik njegov.
6.	Za največinski usušek se priteza:
a) Žganjarnam za v vsaki posamni mesečni zglasitveni dobi narejeno alkoholovo količino 5/g odstotkov in vrhu lega na leto 2 odstotka,
b) Svobodnim skladom za alkoholovo količino vsak mesec v sklad dejano y3 odstotka in vrhu tega na leto 2 odstotka.
Pri ovedbi tega usuška postopa se v bistvenem tako:
a) Najprej izračuni se usušek od alkohola, kar se ga je od zadnje ovedbe zaloge do dnč nove založne ovedbe naredilo, odnosno v sklad dejalo, za mesečno dobo, odnosno za koledarski mesec, v katerem se nareja, odnosno v sklad deva, s 5/c odstotka, odnosno 1/3 odstotka.
ß) Nato se za alkohol, kar se ga je o zadnji ovedbi zaloge preneslo kot zaloga, in kar ga je od one do nove ovedbe zaloge dalje prišlo v prejem, izračuni letni usušek od 2 odstotkov po dobah, katere so pretekle od dni, ko se je vpisal prejem, do dneva nove ovedbe zaloge, brez ozira na alkoholove količine v tem času odnesene, pdnosno iz sklada vzete, in od podatka odbije se usušek, ki se najde, če se na alkoholove količine, po zadnji ovedbi zaloge odnesene, odnosno iz sklada vzete (izdane), uporablja letna mera od 2 odstotkov po dobah, katere so pretekle po tem, ko so bile odnesene, odnosno iz sklada vzele (izdane), do nove ovedbe zaloge.
Ako gré za prvo ovedbo zaloge v žganjarni, odnosno v svobodnem skladu, stopa na mesto tistega časa, ko se je opravila omenjena zadnja ovedba (a in b) prvi dan delovršbe.
7) Podatki po a) in b) seštejejo se in to je potem dopustni največinski usušek.
Da se uprosti izračunjenje usuška, kar ga gre Pe letni izmeri za 2 odstotka, vzema se, kakor da so prejemki in izdatki žganja, ki so se zgodili vsakih pet dni (Ve enega meseca), bivali na enkrat, in to enega in istega dné.
Podloge v izračunjenje usuška pri prečiščanji, in kako postopati tam, povedane so v §u 28. tega zvršitvenega ukaza.
Nedostatki, kateri se podadö po usušku in pa po nastavših elementarnih dogodkih, naj se v alkoholove količine, spadajoče pod višji in nižji stavek Potrošnine, vračunjajo po razmerji, v katerem bivajo takrat, ko se oveduje zaloga, alkoholove koli-
čine, ki so se počenši od zadnje ovedbe zaloge odnesle po višjem ali nižjem davščine stavku.
7.	Pri vsaki ovedbi zaloge završiti je račun o potrošnini.
Završuje se tako:
Najprej se poizve skupna količina alkohola, v računu vpostavljena v prejemek.
Nato se iz računa za izdajo, seštejoč posamezne postavke, poizvé, katere alkoholove količine so bile po nižjem in katere alkoholove količine po višjem stavku potrošnine v izdatek postavljene, in katere so bile odpisane kakor usušek ali kaki drugi uže poistinjeni nedostatki.
Razlika med skupno vsoto propisanih in odpisanih količin daje potem tisto zalogo alkohola, katera mora biti v žganjarni.
8.	Prav podobno kakor za žganjarno, izvesti je za vsak svobodni sklad, odnosno za vsako preči-ščarno. proglašeno za svoboden sklad, račun o potrošnini.
Samo da se jemljö tu za prejemek alkoholove količine, ki so iz žganjarne ali iz svobodnega sklada pod vezjo potrošnine preodkazane, in odpisuje se v davščine prosto uporabo, in pa usušek o prečiščanji samo tedaj, če je svobodni sklad krajema združen s prečiščarno, to je, če je s prečiščarno v istem poslopji ali pa v isti skupini poslopij. Umeje se samo ob sebi, da se ne srne iz svobodnega sklada pod vračunjenjem v nižji stavek potrošnine več alkohola, vštevši dotični usušek, odnašati, nego se ga je po tem stavku vneslo vanj; in nadzorni organi naj na to okolnost, ki se dâ vsak čas poistiniti iz računa o potrošnini, pazijo že pri po-samnih zglasitvah.
V svoboden sklad vzprijete alkoholove količine, katerih se ne drži potrošnina, moči je pri računu o potrošnini popolnem v nemar pustiti, ker je za njih razvidnost v javnih svobodnih skladih ali v prečiščarnah itak že posebno poskrbljeno (hra-niška knjiga, uradna zapora), a v zasebnem s prečiščarno ne združenem svobodnem skladu, v katerem se opušča uradna zapora, davka prosto vnašanje alkoholovih količin ni dopuščeno.
9.	Zaloge o završetku računa o potrošnini, odnosno pri ovedbi zaloge v žganjarni ali v svobodnem skladu, kakor gori rečeno, poizvedene, postavijo se, kakor prvi postavek novega računa v prejemek,
Ob posameznih založnih ovedbah poizvedeni usuški postavijo se od slučaja do slučaja razmeroma pri alkoholovih količinah po višjem in nižjem stavku potrošnine oddanih, v izdajo, tako da bode, završujoč račun, izračuniti samo še tiste usuške, ki se podadö po zadnji založni ovedbi.
Tako je postopati tudi pri prečiščarnem usušku, vendar se je, odpisujoč té usuške, izrecno sklieavati na dolične pomočne zapiske (§. 28. tega zvršitve-nega ukaza).
10.	Žganjaren podjetniki, kateri hočejo zado-biti v §u 70. žganjarinskega zakona privoljeni odpuščaj potrošnine za tisto žganje, katero se nadalje obdeluje za užitek, poprosijo naj zanj.
Višino odpuščaja, katerega je dovoliti, ustanavlja slučajema finančno ministerstvo v porazumu s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom.
§. 26.
(K §" 72. zakona.)
Ovedba zaloge v žganjarnah in svobodnih skladih.
1.	V žganjarnah, katere v eni mesečni zgla-sitveni dobi ne narejajo čez 220 hektolitrov alkohola, opravi naj se ovedba zaloge po preteku vsake mesečne zglasitvene dobe takoj po poistinjenji narejene alkoholove količine, a v drugih žganjarnah in pa v svobodnih skladih četrtletno.
Umeje se samo ob sebi, da je moči tudi razen tega ovedeti zaloge, če je dohodarstvu v korist.
V drugi polovici meseca avgusta vsakega leta ovedeti je za konec delovršbene dobe v vseh po-trošnini podležečih žganjarnah in v svobodnih skladih zaloge, in izkaz o poistinjeni zalogi alkohola potem finančnega oblastva prve stopinje vposlati računskemu oddelku 2. finančnega ministerstva v statistične svrhe.
Zaloge v žganjarnah in v svobodnih skladih naj ovedujeta priglednega okraja voditelj in še en finančne straže organ vpričo podjetnika ali namestnika njegovega.
Kako je pred uvedbo zaloge završiti račun o potrošnini, določilo se je že v §" 25. tega zvr-šitvenega ukaza.
Završivši račun o potrošnini ustanovi se, kolik0 bodi alkohola, odbivši dopustni skladni, slučaj00 tudi prečiščarni usušek po knjigi v zalogi.
2.	Da se laže pozvé resnična zaloga alkohol®' priznani se ovedba zaloge podjetniku žganjarne, katera v mesečni zglasitveni dobi nareja čez 220 hektolitrov alkohola, in pa podjetniku svo hodnega sklada tri dni, in ako gré za svoboden sklad, združen s prečiščarno, osem dni poprej.
Podjetnik je dolžan tisti dan, ko se vzprijemlj0 stanje, finančnim organom, došlim v ovedbo zaloge' izročiti izrecilo o vseh alkoholovih količinah, ki s0 v žganjarni ali svobodnem skladu, in katerih »° drži potrošnina; to izrecilo napraviti je po vzore* Vi0((« št. 15.
DotiČna tiskanica dobiva se, proti napravnin* troškom, pri nadzornem organu.
Na podlogi téga izrecila začno finančni organi poizvedavati zaloge alkohola, pri čemer jim je P°^' jetnik ali namestnik njegov v vsakem oziru pomagati dolžan. Sosebno bodi skrb njegova, da se finančnim organom pomaga kjer treba pri ovedbi zaloge.
3.	Z ozirom na ovedbo alkoholovitosti držati se je tega, da jo je za vsako posodo posebe, kakor je propisano, ovedeti sè stodelnim alkoholo-merom.
Z ozirom na to, kako postopati pri jemanj1 probe, veljajo ukazila §a 24. I, točke 4, tega zvršit-venega ukaza.
Ovedeno skupno količino čistega alkohola p*' toploti od 12 stopinj Réaumurjevih vzeti je v primer z skupno zalogo, po knjigi ustanovljeno.
4.	Je-li resnična zaloga pri ovedbi zaloge v vsaki vršbeni dobi proti knjigomerni za več neg°
5 odstotkov manjša, dolžan je podjetnik za ned°-statek — izimši slučaj elementarnega prigodka — potrošnino v treh dneh po poistinjenji nedostatka — da ne bode zvršila — pri prejemnem uradu, ki se mu za to pové, vplačati, pri čemer mu je prosto vračunjati v višji ali nižji stavek potrošnine, v kolikor se ima sploh alkoholova količina po nižjem stavku potrošnine še na razpolaganje.
Potrošnina, kar je gré za poistinjeni nedo-statek, priznani se podjetniku z najdenjem po vzori'1 v*0^ št. 16.
To uradno najdenje, katero naj podpiše pod-Jetnik ali namestnik njegov, kakor tudi finančni organi, poslati je takoj, ko je vpisano v zglasitveni vpisnik, prejemnemu uradu, kateremu je odkazano Podjetje, da plačuje potrošnino.
Ako bi se dospevša davščina ne opravila najpozneje v treh dneh po vzprijetji uradnega najdenja, Priobči naj to prejemni urad nemudoma predstojniku finančnemu oblastvu prve stopinje, in to naj fakoj izproži kar potrebno, da se prisiloma poterja
‘zstanek.
5.	Ako je resnična zaloga pri ovedbi zaloge v teku vsake posamne delovršbene dobe za več nego 5 odstotkov večja, nego kaže knjiga, propiše Se prebitek v računu za potrošnino, in to na račun alkoholove količine padajoče pod višji postavek •tavščine.
Je-li resnična zaloga proti knjigomerni zalogi sicer manja ali večja, a razlika na več ali menj ne Preseza 5 odstotkov, probeleži se za sedaj nedo-statek ali prebitek pri posamnih založnih ovedbah, ki se opravljajo v delovršbeni dobi, v dotičnem stolpci računa.
6.	Pri založni ovedbi, ki jo je za konec delo-vrišbene dobe opraviti v drugi polovici meseca avgusta (točka 1.), odbije se vsota nedostatkov po ttienj nego 5 odstotkov od vsote prebitkov po inenj nego 5 odstotkov.
Če se tu podâ skupen nedostatek, dolžan je Podjetnik, brez ozira na to, preseza-li 5 odstotkov ali ne, potrošnino, kar je gré, vplačati v treh dneh Po končnem obračunu, da se izogne zvršila.
A če se nasproti podâ prebitek, propiše se, brez ozira na to, preseza-li 5 odstotkov ali ne, v računu o potrošnini.
V oziru na vračunjanje v višji ali nižji stavek potrošnine veljajo tudi za té nedostatke ali prebitke ukazila §n 25. tega zvršitvenega ukaza.
Poistiniti nastavšo elementarno dogodbo • (uirno), gledé katere naj odpade zahtev dodatnega plačila za kak nedostatek poistinjen pri založni ovedbi, dolžnost je organa, kateremu je naročeno Nadziranje podjetja.
§. 27.
(K §u 73. zakona.)
Svobodni skladi za žganje in določila o davščine prosti uporabi žganja.
I.	Določila o zasebnem svobodnem skladu za C' žganje obseza priloga C.
Kar se tiče devanja žganja, katerega se drži potrošnina, v javno skladišče, določa se to le :
1.	V zmislu §a 6., št. 2. ministerstvenega ukaza od 19. junija 1866 o dodeljevanji dopustil za javna skladišča (svobodne sklade in blagovnice), Drž. zak. št. 86 z leta 1866, mora se žganje, katerega se drži potrošnina, ločeno od vsega druzega blaga, bodi cola ali potrošnine dolžno, devati v sklad.
2.	Razsežaj jamčenja (poroštva), katero je podjetnik javnega skladišča v oziru na potrošnino od žganja dolždn in z ozirom na globe od dohodar-stvenih prestopkov določa žganjarinski zakon (§' 15, 16 in 83).
Glede priskrbe potrebnega priglednega orodja, gledé vnašanja žganja v svoboden sklad in gledé odpisovanja izprijenega in ne več rabnega žganja veljajo ukazila pravilnika za zasebne svobodne sklade (priloga C, št. 5—8).
Vendar se z ozirom na uradno sozaporo, zaukazano v §u 6., točki 3. gori omenjénega ukaza od 19. junija 1866 in z ozirom na pisanje hraniščne knjige, propisano v istem paragrafu, točki 5., v kateri se devanje v sklad vsako zase izvaja, dovoljuje, da je moči, ako se posamni sodi, v katerih se je žganje vneslo v svobodni sklad, najdejo nepre-menjeni z nepokvarjeno uradno zaporo, pri jemanji iz sklada, če se zanje napoveduje ista alkoholova količina, katera se je ovedela pri devanji v sklad, zadovoljiti se z ovedbo količine in alkoholovitosti na slepo, predpolagaje, da se pri teh poskušnjah na slepo ne pokaže nikakšen pomislek. Samo se umeje, da je v takem slučaji usušek za alkoholovo količino, za katero gré, izločiti iz računa o usušku.
II.	Tanja določila z ozirom na davščine prosto uporabo žganja (§. 6. zakona) v obrtniške svrhe, vštevši nacejanje octa, za kuhanje, kurjenje, snaženje, za svečavo, za zdravilne in znanstvene svrhe obseza priloga D.
§■ 28.
(K §" 75. zakona.)
Proglašenje prečiščarne kot svoboden sklad za žganje.
1. Hoče li podjetnik kake prečiščarne prejemati žganje, katerega se drži potrošnina, in. da se mu v ta namen prečiščarna njegova proglasi za svoboden sklad, to je, doseči s prečiščarno mestno združen svoboden sklad za žganje, poprosi naj zato pismeno pri finančnem oblastvu prve stopinje.
Pl iloga D.
2.	Dovoljenje, ki se more, ako zlorabljeno, preklicati, daje se samo takim obrtnikom, kateri pre-čiščajo najmenj 3000 hektolitrov alkohola v letni vrSbeni dobi.
Kar se tiče druzih uvetov za dovoljenje, so-sebno gledé zagotovila (varščine) za potrošnino in kar je dati povračila za dohodarstveno nadziranje, uporabljajo naj se določila pravilnika, izdanega za zasebne svobodne sklade (priloga C).
3.	Stalno nadziranje in pa uradna sozapora se ne zahteva, ako se v prečiščarni prečišča samo žganje, katerega se drži potrošnina.
Ako se pa hoče v prečiščamo, proglašeno za svoboden sklad, vnašati tudi žganje, katerega se ne drži nobena davščina, nastopi naj z ozirom na to žganje uradna sozapora v sklad detih zalog.
Tâko žganje more se tedaj samo vpričo finančnih organov jemati iz skladnih prostorov ter, prečiščeno, z ozirom na doli ustanovljeni prečiščarni usušek vnašati se zopet nazaj.
4.	Preiskujoč prostore in posode, zglašene za hranjenje žganja, ustanovili je prostornino hranilnih posod, ako niso že itak uradno meroizkušene, vlivši vode in o tem v dvojnem izdatku spisati zapisnik, katerega naj podpiše tudi podjetnik ali namestnik njegov.
Pri velikih nabirališčih (reservoarjih), ki imajo pravilno obliko, naj se prostornina ne ové z vlito vodo, nego s kubičnim izračunjenjem. Toda v to privzeti je praviloma tehnično izobražen organ od nad-prigleda.
Posode v vzprijemanje žganja je oštevilčiti ter njih prostornino ali z oljno barvo na posodi sami, ali s ploščico blizu njih jasno oznameniti. To ozname-nilo je vedno nepokvarjeno hraniti.
Nabirališča, basčne i. t. opraviti je, ako moči, sè stalnim steklom in lestvico ali drugačno napravo, iz katere je lahko razvideti vsebino posod, če so tudi delovito polne.
Té priprave je uradno preskušati in zavarovati, da ne bode kakih premén.
5.	Z ozirom na vnašanje žganja v prečiščamo, proglašeno za svoboden sklad, in pa z ozirom odnašanja njegovega iz prečiščarne, veljajo ista določila, kakor za zasebne svobodne sklade za žganje.
O žganji, ki se prečišča, odnosno snaži, vodi naj podjetnik poseben računski vpisnik po vzorci
št, 17.; vanj naj se vpisujejo vse v poslednjih 24 urah od 6. ure zjutraj enega do 6. ure zjutraj druzega dné iz skladnega stanja vzete alkoholove količine.
Ako se v prečiščamo vneseno žganje, katerega se drži potrošnina, prečišča takoj, ko se je opravil uradni posel z njim, naj se isto tako vpisuje v računski vpisnik, kakor ko bi se bilo poprej délo v prostore, namenjene za hranjenje.
Vsak mesec v la računski vpisnik vpisane alk°-holove količine treba da se zlagajo z alkoholovo količino, ki je po §u 76. zakona vsak mesec naprej v prečiščanje zglašena.
Tiskanica za ta računski vpisnik dobiva se v paginovanih, parafovanih sešitkih, ki imajo nit p0“ uradnim pečatom, od urada, ki ga določi finančno oblastvo prve stopinje, proti povračilu napravnih troškov.
Koncem vršbene dobe vposlati je računski vpisnik finančnemu oblastvu prve stopinje.
V oziru na občasne ovedbe zalog v pre' čiščarnah, proglašenih za svoboden sklad, in Pa v oziru izračunjenja skladnega usuška veljajo profit kakor za svobodne sklade, odnosno določila §a 7*1 zakona in v to izdanega zvršitvenega ukaza; sanio da je razen skladnega usuška tudi prečiščarni usušek izračunih in odbiti od dolgoviuskega stanja-
Pri založni ovadbi privzeti je tudi predtoke iu patoke prečiščanja in pa dobljena patočna olja v založno stanje, todà poslednja nikoli z več neg0 s y4 odstotka prečiščenega alkohola.
Da se laže izvedö take ovedbe zalog, priznani se vendar podjetniku dan, katerega se bodo vršile> 8 dni poprej. Prejemšt to priznanilo dolžan je podjetnik vršbo urediti tako, da bode določenega dnč moči uradno ovedeti stanja brez težave.
Sosebno dolžan je poskrbeti, da bode lahko ovedeti žganje, kar ga je.
Ob enem dolžan je določenega dné, ko s° bode ovedavalo stanje, dotičnemu finančnemu °r' ganu izročiti izrecilo o stanji po vzorci št. 15., z nje' govo pomočjo naj se nato vzprejmö zaloge.
Da se izračuni prečiščarni usušek, služi ra čunski vpisnik, ki ga naj vodi podjetnik po predsto-ječih določilih tega paragrafa in iz katerega b° 1 razvidno, katere alkoholove količine so bile Pre čiščene po zadnji založni ovedbi.
Vendar se ne sme za usušek pri prečiščanji (fektifikaciji) nikdar več odpisati nego 11/2 odstotka alkoholovih količin, od poslednje založne ovedbe, °dnosno od začetka delovršbe v prečiščarni preči-ä<!enih.
Tako poizvedeno alkoholovo količino je nato Pri založni ovedbi v računu, ki se piše za preči-ščarno, za svoboden sklad proglašeno, odpisati od Poizvedenega dolgovinskega stanja.
V	oziru na to, kdaj ugasne pravica, da se pre-Čiščama smatra za svoboden sklad, veljajo določila, ridana za zasebne svobodne sklade.
§• 29.
(K §u 76. zakona.)
Uglasitev postopka prečiščanja ali predelovanja žganja.
A.	Mesečne zglasitve, katere je po §u 76. zakona izročiti pri finančnem organu, zvanem v nad-z'ranje podjetja, urediti je, če gre samo za preči-
rioi*. ščanje žganja (rektifikacijo, čiščenje), po vzorci
"■'«•Št. 18.
En primerek zglasitve, s potrdilom izročitve, vrne se stranki; a drugi priloži se koncem dotičnega •ûeseca zglasitvenemu vpisniku, in ta okolnost pobiti se samo v zglasitvenem stolpci tega vpisnika.
V	mesečni zglasitvi povedana alkoholova količina smé se pomnožiti ali zmanjšati.
A vsako tako premeno je pravočasno pismeno oaznaniti pri finančnem organu, kateremu je naročeno nadziranje podjetja.
B.	Za narejo likêrja in ruma za izvoz iz žganja, stoječega pod vezjo potrošnine, veljajo naslednja določila:
1.	Kdor hoče prejemati žganje, katerega se drži potrošnina, v narejo likerjev ali ruma, ki je namenjen za izvoz, potrebuje za to posebnega dovoljenja.
2.	Dovoljenje daje se samo takim fabrikantom likerjev ali ruma, kateri niso bili kaznovani niti zaradi tihotapstva niti zaradi težkega dohodarstve-nega prestopka zoper davščino od žganja ali zaradi prevare (goljufije), niti se je o njih imovini izprosil stečaj, (konkurs) tudi ne takim, kateri v izpro-šenem stečaji, če so bili morebiti kakega kaznjivega dejanja dolženi, niso bili oproščeni.
V	slučaji poistinjene zlorabe odtegne se dovoljenje takoj, razen posledic dohodarstveno-kazensko-sodnih. Odtegniti se tudi more,“ ako stranka ne izpolni ene ali druge dolžnosti, ki so s tem ukazom propisane ali se pozneje še propišejo ukazoma.
Dovoljenje daje finančno oblastvo prve stopinje.
3.	V prošnji za dovoljenje davščine prosto prejemati žganje za gori povedano svrho povedati je:
a)	količino v narejo likêrjev ali ruma za izvoz namenjenega žganja po hektolitrovih stopinjah alkohola;
b)	količino likêrja ali ruma, katera se naredi iz tega žganja;
c)	podjetje, od katerega se hoče davščine prosto prejemati žganje;
d)	kako se zagotovi potrošnina.
4.	Predno se podeli dovoljenje, dolžan je pro-sitelj dati državni blagajni zagotovilo (varščino) za davščino, katera bi prišla po zlorabi dovoljenja ali kako drugače lahko v nevarnost.
To varščino je izračunih v višini potrošnine, kar je gré, po 45 gl. od hektolitra alkohola, in dati se more prav tako, kakor je to v §u 32. zvršit-venega ukaza propisano v oziru na upanje davščine.
5.	Za odnašanje v narejo likêrja ali ruma za izvoz namenjenega žganja iz žganjetvornice ali iz svobodnega sklada, veljajo v obče v §u 24. zvršitve-nega ukaza za odnašanje žganja, katerega se drži potrošnina, v svoboden sklad ustanovljena določila.
V	dotičnih zglasitvah treba je tudi povedati podjetje, kateremu je žganje namenjeno, in pa datum in poslovno število dotičnega dovoljenja prejemati žganje, ki je pod vezjo potrošnine.
6.	Finančni organ, kateremu se je preodkazalo v narejo likêrja ali ruma za izvoz namenjeno žganje, poizve, ko je dospela poslatev, število, znamenja in številke posod, preišče nameščene uradne zapore, ové količino in alkoholovitost tako, kakor se za zasebne svobodne sklade (priloga C) propisuje, ter postavi najdenje in prejemni stavek, pod katerim se je vknjižilo v prejemni vpisnik, v oba primerka zglasitve in v „aviso“.
V	oziru na kake nedostatke in usuške, ravnati se je po ukazilih ukrenenih zasebnim svobodnim skladom za žganje v prilogi C.
Primerek zglasitve (unikat), ki ga prinese stranka, izdati je stranki s potrdilom, da je dospela
(SlovenUoh.)
102
poslatev; a primerek, ki ga je poslal nakazujoči finančni organ (duplikat), priložiti je, tudi primemo potrjen, za dokazilo prejemnemu stavku prejemnega vpisnika in dospevši primerno potrjeni aviso vrniti nakazujočim finančnim organom.
7.	Žganje tako pod vezjo potrošnine prejeto prepusti se podjetniku z dolžnostjo, da v likerji, odnosno rumu, vštevši pri likêrji dopustni usušek (točka 8.) enoliko alkohola, kakor se mu ga je pre-odkazalo davščine prosto, najpozneje v dvanajstih mesecih od dnč računeč, ko je dospelo davščine prosto prejemano žganje, prinese v inozemstvo, slučajno dodatno opravi potrošnino, kar je gré zato.
8.	O alkoholovih količinah porabljenih v davščine prosto narejo likêrja in pa o likêrjevih in rumovih količinah v ustanovljenem roku izvoženih
reo čez colno mejo, naj podjetnik vodi posebno zapiso-19. vanje po vzorci št. 19., v katero se vpisujejo za pripisilo davščine prosto prejete količine alkohola in za odpisilo na podlogi dotičnih izvoznih zglasitev odpravljene likerjeve in rumove količine inpausušek, ki ga je v takih slučajih z 2 y2 odstotka porabljenega alkohola v račun privzeti za liker. Razlika med pri-pisilom in odpisilom daje vsakokratno zalogo likêrja namenjenega v izvoz.
Tiskanica za tâko zapisovanje dobiva se tudi v paginovanih in parafovanih sešitkih, ki imajo nit pod uradnim pečatom, od finančnega organa, ki ga določi finančno oblastvo prve stopinje, za povračilo nabavnih troškov, in koncem delovršbene dobe pošlje naj se gori imenovanemu oblastvu.
C.	Dolžnosti, zglasiti reklifikacijo ali drugačno predelovanje s prekapanjem kake žgane opojne tekočine, za katero se je že plačal davek, oproščajo se na podlogi zadnjega odstavka §“ 76. zakona:
1.	za znanstvo in uk ustanovljeni javni zavodi (vseučilišča, visoke šole, gimnazije, realke itd.), v kolikor se v njih dotično postopanje vršt samo za svrhe znanstva ali uka;
2.	tudi ne že pod 1 obseženi kemični poskusni zavodi, kateri žganih opojnih tekočin niti ne narejajo niti prodajejo, z ozirom na prekapanje žganih opojnih tekočin samo za poskušnje ali preiskave.
Ali naj in pod katerimi uveti naj tudi drugi javni zavodi in kemične poskusne postaje dobivajo oproščenje povedane dolžnosti, odločalo bode finančno ministerstvo za vsak slučaj posebe.
§. 30.
(K §” 77. zakona.)
Uveti za rektifikacijo ali predelovanje žganja.
Ker v žganjarnah, v katerih se alkoholov» količina poizvedava po resničnem dobitku na podlogi kazanja priglednega žestomernika, med drozga-ličnimi in prekapnimi posodami z ene strani ter rektilikacijsko priredbo z druge strani ne sme biti nikake zveze cevi, ne smejo se drozgalične in pre-kapne posode z ene strani ter rektifikacijska priredba z druge strani tudi po skupni parni cevi polniti, nego imeti morajo one in ta svojo, naravnost iz parnega kotla držečo parno cev.
§• 31.
(K §u 78. zakona.)
Dospevni rok davščine.
I.	Narejnina (davščina od zdelka) od žganja dospeva tisti čas. ko se vpodd zglasitev po propisu, ter naj se, izimši slučaj upanja, tudi opravi precej _ v polnem iznosu ob zglasitvi.
Torej so ne samo tiste žganjarne, v katerih se alkoholova količina, od katere se naj davek opravi, povprečninoina poizveduje po storitvi žgalne priprave, odnosno na podlogi prostovoljne nagodbe s podjetnikom žganjarne (pogoditve) po tem, koliko kaže da se naredi alkohola (§. 32. 1 in II zakona), nego tudi one žganjarne, v katerih se sicer alkoholova količina poizvedava po resničnem zdelku na podlogi tega, kar kaže prigledni žestomernik, a morajo davščino opravljati že ob nareji (§. 32, št. Vf in V zakona), dolžne narejnino, kar je gre, opraviti takoj o zglasitvi.
Potrdilo, da se je opravila davščina, odnosno da se je uporabilo upanje, daje se z boletami.
I
II.	Davščina od žganjarskega kvasü, bodi da se nareja kvas v žganjami podležeči narejnini ali potrošnini, dospeva vedno tisti čas, ko se vpodaje po propisu delovršbena zglasitev.
Potrdilo, da seje opravila ta davščina, odnosno da se je uporabilo upanje, če je dovoljeno, daje se, v kolikor gré za žganjarno narejnini podvrženo, istočasno v davkovni, odnosno upanjski boleti, a v kolikor gre za žganjarno potrošnini podvrženo, v dotični mesečni vršbozglasitveni boleti.
III.	Potrošnino je pred zglasitvijo odnašanja žganja iz tvorilišča ali iz svobodnega sklada opraviti

P° količini in alkoholovitosti žganja, ki naj se odnese, Pri prejemnem uradu, ki se naznani podjetju.
Vendar je moči tudi proti obračunu položiti naPrej iznos v novcih, ki zalaga potrošnino za več P°slatev.
Opravlja se potrošnina s posebno v enovitem ridatku pri prejemnem uradu vpodano zglasitvijo,
’ katero je napraviti po vzorci št. 20.
Ako se je dovolilo upanje, omeniti je to ter Povedati v zglasitvi, do katerega iznosa se uporablja to upanje; ako ni upanja, plačati je iznos, kar ga £fe, odbivši pristojni odpuščaj; v gotovini.
V zglasitvi sami je vselej povedati celo davščino, kar je gre, brez ozira na diskontni odbitek.
Ako prejemnik žganja opravi potrošnino v gotovini, bodi to pri tistem davkovnem uradu, kateremu J6 odkazana žganjarna, odnosno svobodni sklad, da Plača davščino.
Ako pa se upa prejemniku žganja, omisli naj s* on poprej pri tistem prejemnem uradu, pri kate-rem se mu je dovolilo upanje, boleto o upanji, katera slôve lahko na tisti iznos, kar ga grč za žganje, ki naj se odnese, ali pa tudi na iznos, ki zalaga več Poslatev.
Zglasuje se, odnosno upanje se porablja, kakor Jo propisano v predstojnem.
Na podlogi take bolete o upanji moči je potem davkovilo odnašanje zglasiti za katero koli žganjarno, odnosno za vsak svobodni sklad kraljevin in dežčl zastopanih v državnem zboru, kakor je propisano, dogovorno s podjetnikom.
§. â2.
(K §u 79. zakona.)
Upanje davščine.
I. Splošno.
1. Da se komu dovoli upanje davščine (po-trošnine in narejnine), prosi naj se pri finančnem oblastvu prve stopinje.
Ako se prejemniku žganja, katerega se drži potrošnina, dovoli upanje, povč finančno oblastvo Prve stopinje tisti prejemni urad, kateri je zvan izdajati boleto o upanji, ter mu dd primerno napotilo. Ako hoče prejemnik žganja poprijeti se dovoljenega mu upanja, dolžan je omenjenemu oblastvu za časa naznaniti ono Ivorilišče, odnosno dni svobodni
sklad, iz katerega se bode odnašalo žganje, in pa tudi višino iznosa, do katere se hoče poprijeti upanja. To oblastvo priznani to, pristavivši dovoljitvene date, prejemnemu uradu, kateri naj izdd upno boleto, kakor tudi finančnim organom, katerim je naročeno nadziranje tvorilišča, odnosno svobodnega sklada.
2.	Upanje davščine dovoljuje se k večjemu za tisto dolžno davščino, ki nastane v vsaki posamni žganjetvorni dobi, in samo proti dovoljni varščini. Vendar treba ni, zato da bi se obnovila, vsakikrat obnoviti tudi zagotovila davščine, ki se upa, nego uže dano zagotovilo more se, ako se ni utesnilo v tem oziru, pustiti tudi še za drugo in nadaljšnjo žganjetvorno dobo, predpolagaje, da niso nastale nikake okolnosti, katere bi bile, po mnenji finančnega oblastva, vrednost danega zagotovila premenile tako, da bi bilo državni blagajni nevarno.
V skupni iznos, ki je določen po meri zagotovila, in do katerega se je dovolilo upanje, ne vraču-njajo se sicer upani, ali uže vplačani donosi. Je li torej, na pr. davkopldčnik od 5000 gl. dovoljenega mu davščinskega kredita uporabil že 4900 gl. ali, predno išče upanja za novo dolžno davščino, v gotovini vplača 3000 gl., ima za upanje nove dolžne davščine še 3100 gold, na razpolaganje; in ako bi bil, predno je porabil upanje nove dolžne davščine, vplačal že skupni prejšnji dolg od4900 gl. v gotovini, imel bi za upanje novega dolga zopet ves dovoljeni mu kredit od 5000 gl. na razpolaganje.
Upanje dovoljuje se samo takim podjetnikom svobodnih skladov in žganjetvornic, bodi si da pod-ležč potrošnini ali narejnini, katerih dolžna davščina doseza v eni narejni dobi najmenj 600 gl. Prejemnikom žganja dovoljuje se upanje samo tedaj, če letna potrošnina doseza najmenj 5000 gl.
Finančno oblastvo odloča v svojem področji, bivajo li ali ne uveti za upanje davščine, in v katerem razsežaji se dovoljuje. Odloka priznanja se pismeno dotičnim davek dolžnim osebam.
3.	Zagotovilo (varščina) more se dati:
A.	V c. kr. državnih papirjih po dnevni ceni, a ne čez imensko vrednost.
B.	V naslednjih avstrijskih vrednotnicah do dveh tretjin njih dnevnega kursa, té so:
a)	zastavnice in delnice avstro-ogerske banke (nekdaj c. kr. priv. avstrijske narodne banke), Drž. zak. 1863, št. 28;
b)	zadolžnice zajmov mestne občine dunajske, Drž. zak. 1867, št. 58; Drž. zak. 1875, št. 50;
c)	od hipotekarno-zemljiško- kreditnih ali drugih zavodov, ustanovljenih v vršenje hipotekarno-posojilnih poslov, z državnim odo-brenjem in pod državnim nadzorom izdane zastavnice, Drž. zak. 1868, št. 93;
d)	predstvene zadolžnice železnic, ako uživajo državno poroštvo za obrestovanje in poplačilo glavnice, Drž. zak. 1870, št. 33;
e)	zadolžnice gališkega bednega zajma, Drž. zak. 1875, št. 60.
f)	zadolžnice zajma mesta praškega, Drž. zak. 1875, št. 79;
g)	zadolžnice zajma mesta graškega, Drž. zak. 1876, št. 57;
h)	delne zadolžnice dunavouredbenega zajma, Drž. zak. 1870, št. 36, in Drž. zak. 1878. št. 19.
C.	1. V vseh efektih, kralj, ogerskega državnega dolga z državnimi žrebi in Tisnimi žrebi,zemlje-odbreinelnimi, vinodesetinskimi in urbarijalno-odveznimi zadolžnicami vred in pa v obrestnih državno-blagajničnih listih, po zadnjem na borsi dunajski, subsidijamo na budimpeštanski borsi za-beleževanem dnevnem kursu, ako ni td od več nego 14 dni sem, todà nikdar čez imensko vrednost.
2.	V predstvenih zadolžnicah poroštvo ogerske države uživajočih v polni delovršbi bivajočih železnic do dvéh tretjin poslednjega na borsi dunajski, subsidiarno na budimpeštanski borsi zabeleženega dnevnega kursa, ako ni td od več nego 14 dni sem.
Polaganje vrednotnic (A, B in G) mora se opraviti z namembeno (posvetilno) listino po priloženem vzorci št. 21., v kateri se izraža, da jamčijo (poroštvujejo) za üpano davščino.
D.	V hipotekarnici zaveznici z istim poroštvenim pristavkom po priloženem vzorci št. 22, v kolikor bivajo zakoniti uveti pupilarnega zagotovila. Ako hipotekarno zaveznico izda kdo drugi a ne davek dolžna oseba sama, mora podjetnik hipoteke prevzeti poroštvo solidarno z onim, ki je davščino dolžan. Pri poslopjih, v katerih se nareja žganje, ostanejo naj orodje in priprave za vršilo imenovanega podjetja, da sl je vse s poslopjem v stalni zvezi (vzidano, zaklepljeno, pribito), iz računa o skupni vrednosti, ki se preudarja za izmero zagotovila.
V slučajih, v katerih se hoče zagotovilo dati s hipotekarno zaveznico, smé se po členu III zakona od 7. junija 1881 (Drž. zak. št. 49) ovedovani dav-kovni mnogokratnik (multiplum) jemati za enoličino vrednosti dolga proste hipoteke in treba ni sodne cenitve.
Za čas od 1. septembra 1888 do 31. decem-bra 1898 smé se pri ovedbi vrednosti nepremičnini zemljarini podležečih, v hipotekarno zagotovilo davščine od žganja vzeti sedemdesetkratina zemljiškega davka (zemljarine), brez odpuščaja, za vrednost zemljarini podvržene nepremičnine (Drž. zak. 1°“*’ št. 18.).
E.	S poroštvom (jamčenjem) pod državnim nadzorom bivajočih kreditnih zavodov, pod naslednjimi uveti:
«) Kreditni zavod, ki hoče prevzeti poroštvo, treba da je za dotično narejno dobo, to je za čas od 1. septembra do konca avgusta naslednjega leta, pridobil dovoljenje finančnega ministerstva, da smé pri upanji davščine od žganja dajati zagotovilo sè svojim poroštvom, in iznos, na kateri slove poro-štvena listina, ne sme presezati v tern dovoljenji dopuščenega skupnega iznosa poroštva, odnosno ne še porabljenega dela njegovega
(3) Davščina, katero je opraviti v eni delo-vršbeni dobi, treba da doseza najnienj 20.000 gl.
7) Nobena poroštvena listina kakega poroštvu-jočega zavoda naj ne slove1 na manjši iznos nego je ta (ß).
Proti poroštvu se davščina od žganja ne upa onim :
a)	čez katerih imovino se je izprožil stečaj m kateri v izproženi stečajni obravnavi, če so bm morebiti dolženi kakega kaznjivega dejanj»1 niso bili oproščeni, dalje
b)	onim. za katere se drugače kaj vé, kar prič» proti njih solidnosti in plačljivosti (zmožnosU plačanja).
Dovoljenje upanja ugasne po sebi, ako pride imetnik kredita ali poroštvujoči kreditni zavod v stečaj, ali plačevanja ustavi, ali če za imetnika kredit» nastane pozneje kateri tistih izključujočih vzrokov, ki so zakonito ustanovljeni za davek dolžne ljudi.
V kateri obliki naj bodo spisane poroštvene listine, katere je vložiti, razvidno je iz priloženeg» Vzor6t vzorca št. 23 A.	ät. 29 '1,
F,	S pripustilom zastavne pravice na žganje, od katerega se je že opravila davščina.
Vrednost, po kateri se sme tdko žganje prejemati v zastavo za zagotovilo, ustanavlja se na 40 gl. za vsak hektoliter alkohola.
Žganje, katerega se drži še davščina, ne more se, kakor se umeje samo ob sebi, vzprijema 1 v zastavo.
Zastavljeno žganje mora se ali ob troških stranke prenesti v kako uradno skladišče ali pa hraniti v primemo urejenih prostorjih, ki jih stranka v to odmeni, pod uradno sozaporo.
H. Posebna določila za upanje potrošnine od žgan,)*a.
Upanje potrošnine proti dovoljnemu zagotovilu, ^vrženemu kakor se govori v točki I tega paragrafa, more se, in to na štiri mesece, dovoliti:
1.	prejemnikom žganja, katerega se drži po-trošnina;
2.	podjetnikom svobodnega sklada za žganje, odnosno za svoboden sklad proglašene prečiščarne ;
3.	podjetnikom žganjaren, katerih zdelek podloži potrošnini;
4.	Narejnikom likêrjev kakor prejemnikom žganja za one količine žganja, katere uporabljajo v narejo likêrjev, na 12 mesecev. Finančno oblastvo prve stopinje, v katerega okraji vrši svoje podjetje Upanje uživajoči narejnik likêrjev, gleda naj na to, da se dvanajstmesečna doba upanja rabi samo za žganje v narejo likêrjev.
Kako se rabi upanje v zgornjih slučajih, izvedeno je tanje v §u 31. tega zvršitvenega ukaza.
5.	Pravica, v zakonu od 26. junija 1868 (Drž. zak. št. 73), finančni upravi pritegnena, da lahko za upano davščino od davek dolžnega zahteva vzprijeto menico, uporablja se, počenši od 1. septembra 1888, pri davščini od žganja samo v tistih slučajih, v katerih iznosi, ki se v vsakem posameznem meseci propisujejo pri odnosu žganja v prosti promet, vkupaj 5000 goldinarjev dosezajo ali presezajo.
Vzprijeta menica (akcept) izroči se naj takoj, ko preteče mesec, v katerem se je žganje odneslo v svobodni promet, t. j. proti propisu davščine, uradu, kateremu je naročeno pobiranje davščine, ter slôve naj na iznos, kar ga gré za odneseno alkoholovo količino.
Ako se je zagotovilo dalo s poroštvom kakega pod državnim nadzorom bivajočega kreditnega zavoda, to naj menico, katero naj izdâ ta zavod a vzprejme davek oseba, tâ naravnost prevede (giruje) na omenjeni c. kr. urad.
Menice, katere naj po določilu zakona od 26. junija 1868 naravnost finančna uprava na davek dolžnega potegne o upanih davščinah, v katerih založbo se je dalo hipotekarno zagotovilo ali žgane v zastavo ali pa so se položile vrednotnice, more davek dolžna oseba sama o priliki, ko vpodaje zglasitev vselej pri uradu, zvanem pobirati davščino, osebno z vzprijetjem (akceptom) opraviti.
A take menice moči je tudi brez vsakokratnega osebnega posredovanja davek dolžne osebe, izpolnjene z ustreznim novčnim iznosom in dospevnim rokom, in opravljene z vzprijemom (akceptom) istočasno sè zglasitvijo izročiti uradu; v tem slučaji naj se firmovanje ali podpis za c. kr. finančno upravo dodatno zgodi s pristavljenim podpisom imena prejemnika in priglednika (kontrolorja).
Sosebno pa je želeti, da se te menice v pla-čanje vdomujejo (domicilujejo) v kraji, kjer biva javen krediten zavod, kakor narodna banka, kreditni zavod za trgovino in obrtnost i. t. ali pa podružnica takega zavoda.
V vseh drugih slučajih, kjer bi to ne bilo možno, vdomujejo naj se menice v plačanje pri c. kr. uradu, ki je zvan v pobiranje davščine.
§- 33.
(K §“ 99. zakona.)
Prehodnja določila.
Za zglasitev zalog, kar jih je dné 1. septembra 1888 žganih opojnih tekočin, za njih ovedbo in pa za izračunjenje in pobiro dodatnega davka, uporabljajo naj se v prilogi E prepisana določila.
Dunajewski s. r.
Vzorec st. 1
(k §“ 2. zvršitvenega ukaza).
Štev.
gl. r; "	;
Nakaznica.
Ker je kmetijska žganjarna...............................................................
v...................popis. št. . . po glasu poistinjajočega spisa ddo...........................■ •
............18 . .št..............v zglasitveni dobi od...................................18 . •
ob 8. uri zjutraj do.......................18 . . ob 8. uri zjutraj.............................•
v besedah •............................................hektolitrovih stopinj, torej povprečno v vsakem
dnevi delovršbe............................hektolitrovih stopinj (litrov) čistega alkohola naredila, doČim
se je po glasu zglasitvenega vpisnika za gori omenjeno dobo iz té žganjarne odneslo................
.......................v besedah................................................,	.	. hektolitrovih
stopinj alkohola, vštevši v nižji stavek; in.........................v besedah..................•
..................................hektolitrovih stopinj alkohola, ne vštevši v nižji stavek potrošnine
nakazuje se c. kr..........................uradu v . .............................da naj imenovani
žganjarni za sedaj izplača iznos od...............gl. .	. kr. za v nižji stavek potrošnine vračunjeno
in.............................................gl. .. kr. za v nižji stavek potrošnine ne vračunjeno
alkoholovo količino, torej vsega vkup iznos od.............................gl. . . kr., v besedah
za bonifikacijo proti kolkovani pobotnici.
Od c. kr.
dné
Mesečni izkaz
železnične
o prevozu žganja, posredovanem od parn^ne postaje v
71
Dežela:
»
Vzorec st. 8
(k §" 11, z. u.).
Prigledni okraj:
Davko-uradni okraj :
Delovršbeno naznanilo.
žganjarne podjetnika.................................................................
za svojo žganjamo v................... .	.....................popis št.
Podpisani naznanja, da bi se ovedela vsakdanja storitev žganjarne v............................•
.......................................................popis, št............... da hoče narejo žganja v ti
žganjarni zadeti dné..........................188 . .
dné
I.	I.
-—
MH g ‘T. N
® oi
I &
Ï
OJ
GC
ec
bJD
N
• OB
a
c
—
I
-Sî
'5s
rt
ti)
O)
'S?
-
rt
rt
rt
ft
O
ts
o
ft
rt
bß
O)
rt
k-
o
&
>
rt
rt
rt
.°
0 rt rt
1
rt
rt
.S
'rt
>0
©
*4
ft
k
O
ft
©
rt
U*
#ft
#c
ft
©
13
tD
>N
•pl
S
c
©
rJl
©
ft
•2:
u
©
0 p o m n j a				
Iznos dolžne	davščine za narejo kvasu		Ja Û	
				
	davščine od nareje žganja		gl. I kr.	
				
Žgalni čas	U	število		
				
Konec žgal-nega postopka		mesec, dan, dnevni čas in ura		
Začetek prenosa narejnih tvarin na žgalno pripravo				
Žgalna priprava za vršilo	z ustanovljeno vsakdanjo storitvijo hektolitrov drozgalice			
	Jn			
Vrsta narejnih tvarin				
00
'c
TJ
d
Ö
<d
S.
rt
¥
ÖJD
£ ? 15
is.
»H >■ 0) _ &
0) rt
M Ö
«D >
rt S
Q, CU
AÂ
- O
1	2
-I
3 > o
II
“S «•
6‘i.
► 'S*
^ >o
u
-S o
f|
a 'rt
|'5*
2	>«
is
Os
s a 3JS •S:jp
rt u ■81 1 S»
rO CD rt "Z?
M
* nrt rt rt
•-Ti J-.
âs
*
'■S
"H
‘■3
rt
C
rO
rt
"rt
>o
rt
N
K
S
2
>
5
m
rt.
3
1
'C
3
.
rt bc . CN nd >N rt —<
g •§ S -C
.S.Ä
.s S 'S
gasi ^■§1 iSM 15318
af.s
■■§>’2 s S
mi
rrt _ Xfi _
Usi
C^o O rt
Sllč
rt
to
e
o
o.
O
(Slovoniech.)
103
Vzorec št. 5
(k §u 15. z. u.).
Dežela:	Prigledni okraj:
Davko-uradni okraj:
Popis
prostorij spatajoril, k 0brt0T««ju po,lpis,u.og»
v selu I..............
Št.	
I.	Kotlova izba na dvorišči, na desno; iz nje drže duri v
II.	izbo za drozgalični bedenj s 3 okni na preddvorje.
III.	Kurilna izba, ki je pred vhodom v kotlovo izbo. Na desno odondod je
IV.	izba za spiranje krompirja, ki ima okno in izhodne duri na notranje dvorišče. Na levo od kurilne izbe driié na dvorišči duri v
v.	sladovno gumno z dvema oknoma,, ki sta z drugimi dvermi v zvezi z drevarnico. Pri vhodu v hišo pride se skozi loputo v
VI.	klet za krompir in klet za zalogo žganja; obé kleti loči lesena stena, a vežejo notri nameščene duri.
VII.	Podajaška soba, stikajoča se z drevarnico, ima duri na dvorišče in omreženo okno na ulice.
VIII.	Podrozgalna izba z durmi v vežo in z oknom na dvorišče, je z drugimi durmi v zvezi sè
IX.	sladovno izbo, z enim oknom na dvorišče. Skozi njo drže duri v
X.	nadžgalhikovo sobo, ki ima dvé okni na vrt in izhod na dvorišče. Na stopnicah pred vežjo je vhod v
XI.	žitnico s tremi predelki.
XII.	Hladilnica je na dvorišči poleg podrozgalne izbe, postavljena s pokritim lesenim odrom.
XIII.	Skrivnih zvez med poslopji ni.
	
Spisek narejnih priprav je priložen.
Delovršbo vodi................................................................... podpis njegov je doli pristavljen.
Nadzor nad žganjarne osobjem ima I. I....................................
Da daje dopovedi, ki jih zahtevajo finančni organi, postavljen je I. I.......................................•
.................dné....................... . . 18 . .
I.	I.,	I. I.,
delovršbe voditelj.	žganjarne podjetnik.
Zgornji, dné ..............................18 . . izročeni popis potrjujejo, da je pravšen, podpisani in o tem se
je naredil propisani zapisnik dné..............................18 . .
I.	I..
finančne straže komisar.
I. I.,
občinski svetovalec.
Vzorec st. 6 (k §n 15. z. u.)
Dežela:	Prigledni okraj :
Davko-uradni okraj:
Popis
vseh posod in delnih priprav, hi so v selu ....
Y_____žganjarni f T
žestokvasni tvornici
hišna št.
Št.	I. Imenovanje v §» 54 zakona navedenib posod, shramb in nabirališč	Prostornina		Št.	II. Imenovanje drugih posod in delnih priprav	Prostornina	
		hektolitri	litri			hektolitri	litri
							
							
, dné.................18 . .
1.1.,
podjetnik žganjame.
Pregledno najdenje.
Gori pod I navedene posode in delne priprave sta podpisana, kakor je povedano, našla, izmerila, oštevilčila in dohodarstveno oznamenala, o čemer se je tudi naredil po propisu zapisnik.
I. I.,
iinančno-stražni komisar.
1. I.,
občinski svetovalec.
o.
Delovršbena zglasite?
o žganjarni, katero vrši..v ...........popis št.., in v kateri se narejena alkoliolova ko
oveduje po kazanji priglednih žestomernikov.
Vzorec št. 8 (k §u 19 z. u.).
Finančne straže oddelku v
Naznanilo.
V žganjarni v Nastal je danes ob .
. do . . uri — po
. . . . ........................................popis, št...........
poludné motež v hodu priglednega žestomernika št. . . . sestave . . Ura kaže..........................z besedami....................
dné
18 . . .ob
uri — poludné. po
delovödnik.
Frejeto dné
18 .	. . ob . .
uri -— poludné. po
finančna straža.
Dežela:
V zoreč st. 9 (k §“ 22. z. u.).
Prigledni okraj:
Davko-uradni okraj;
Poistinjenje narejenega alkohola
za potrošnini podležečo zganjamo...........................
v..................................popis. st. . .
Številka žgalne priprave	Prigledni žesto- mernik		Začetek zglasitvene dobe		Konec zglasitvene dobe		Razlika med kazanjem nre v začetku in koncu obračunske dobe v litrih	Alkoholo- vitost		Količina narejenega alkohola v hektolitrovih stopinjah ob toploti od 12 stopinj Réaumur (hektolitrove stopinje alkohola)	O p o m- n ja
	vrsta	številka	mesec, dan in ura	s kazanjem ure	mesec, dan in ura	s kazanjem ure		žestnih prob	povprečna po zapisniku o najdenji		
J	—	2	3. novembra 188 . ob 8. uri zjutraj	006750	3. decembra 188 . ob 8. uri zjutraj	014835	8.085	'JI	90	7.357-35	
II	—	5	JI	035425	JI	046830	11.405	88	90	10.264-50	
Vsota . . 17.621 '85
S tem se uradno poistinja, da se je v gori imenovani žganjarni v zglasitveni dobi od.....................• ’
do.........................za katero seje po glasu zglasitvene bolete št. . . davkovnega urada v.................• •
zglasila nareja 17.000, reci...........................................hektolitrovih stopinj, res naredilo 17.621 '8.>.
reci......................................hektolitrovih stopinj alkohola; to količino alkoholovo bode tej žganjar»1
propisati za gori povedano zglasitveno dobo v računu o potrošnini.
..................dné......................18 . .
I. I„
žganjarne podjetnik.
I.	L,
prigledno-okrajni voditelj.
Vzorec st. 10
(k §“ 22. z. u.).
Poistinjenje narejenega alkohola
potrosnini podležeco žganjarno...................y . . .
v kateri se nareja tudi kvas.
g s ■S-	Prigledni žesto- mernik		Začetek zglasitvene dobe		Konec zglasitvene dobe		Razlika med kazanjem ure v začetku in koncu obračunske dobe v litrih	Alkoholo- vitost		Količina narejenega alkohola v liekto-	
o« g J? I ■2» KO	vrsta	številka	mesec, dan in ura	s kazanjem ure	mesec, dan in ura	s kazanjem ure		žestnih prob	povprečna po zapisniku o najdenji	litrovih stopinjah ob toploti od 12 stopinj Réaumur (hektolitrove stopinje alkohola	Opom- nja
I.		2	3. novembra 188 . ob	006750	3. decembra 188.. ob	014835	8.085	91	90	7.357-35	
			8. uri zjutraj		8. uri zjutraj						
II	—	5	Tl	035425	Tl	046830	11.405	88	90	10.261-50	
Vsota . . 17.621-85
S tem se uradno poistinja, da se je v gori imenovani žganjarni v zglasitveni dobi od............................
do............................ za katero se je po glasu zglasitvene bolete št. . . davkovnega urada v...................
zglasila nareja 17.000, reci..............................................hektolitrovih stopinj, res naredilo 17.621-85,
reci.........................................hektolitrovih stopinj alkohola; to količino alkoholovo bode tej žganjarni
Propisati za gori povedano zglasitveno dobo v računu o potrošnini.
Ker se je dalje po glasu gornje zglasitvene bolete za zglašeno narejo 17.000 hektolitrovih stopinj alkohola ^opravila
prepisala sam0 potrošnina od kvasu po 425 gl., reci......................................
ha resnično narejenih 17.621-85 hektolitrovih stopinj alkohola iznos za 15 gl. 451/3 kr., reci Pri c. kr. uradu v......................................
, propisati je še z ozirom
dné
18
I. L,
žganjame podjetnik.
I.	I.,
finančne straže prigledno-okrajni voditelj.
Vzorec št. 11 (k §» 22. z. u.).
Dežela:
Prigledni okraj :
Davko-uradnj okraj:
Žganj carinski obračun
za potrošnini podležečo zganjamo....................................................
v............................popis, št...........
Številka žgalne priprave	Prigledni žesto- mernik		Začetek obračunske dobe		Konec obračunske dobe		Razlika med kazanjem ure o začetku in koncu obračunske dobe v litrih	Ovedena alkoholovitost v žestnih probah	Število hektolitrovih stopinj alkohola, od katerih je davek plačati pri 12° Réaumur	Opomnja
	vrsta	številka	mesec, dan in ura	s kazanjem ura	mesec, dan in ura	s kaza- zanjern ure				
I	—	2	3. novembra 18 . ob 8. uri zjutraj	006000	3. decembra 188 . ob 8. uri zjutraj	014000	8000	50	4000	
										
Reci:............................................hektolitrovih stopinj alkohola, za kar iznaša narejnina (35 kr-
od liektolitrove stopinje alkohola)......................
Ker se je na podlogi delovršbene zglasitve ddo.................po glasu bolete št. . . . za narejo............
opravila
hektrolitrovih stopinj alkohola "prop;3a].t narejnina za........................naj se iznos za....................•
propiše (v 3 dneh dodatno plača). _
iet^........................pri c. ki................uiadu v.................... odpiše, odn. v gotovini vrne.
Ali ker se je po glasu izrecita ddo.......................št............od gori povedane količine alkoholove,
količina za.............reci:.......................hektolitrovih stopinj (litrov) alkohola za izvoz, da se davščine
prosto dene v sklad, zglasilo in užč delo v sklad, za kar bi šlo.........................davščine.................•
podaje se samo imovine . . . . gl. . . kr., reci:..................................
dné
18
I. L,
žganjarne podjetnik.
I. I.,
finančne straže prigledno-okrajni voditelj.
Ysorec st. 12 (k §“ 23. z. u.).
Dežela :	Prigledni okraj :
Davko-uradni okraj :
Vpisnik
° nareji žganja y žganjarni......
y................................................popis, št..............., y kateri se rabi
iestoinernikj št.........................., za mesečno dobo od.............................
do
O p o m b a. Voditelj žganjarne dolžan je sam ali po namestniku svojem pisati uradno pripravljen vpisnik v katerem je od začetka davkovnega postopka do njega končanja poočititi naslednje date:
a)	Pred končanjem vsakega podrozganja vrsto in težo vanje porabljenih narejnih tvarin;
b)	takoj potem, ko se je vrvežnik napolnil z novo drozgalico, številko bednja in količino drozga-lice v njem;
c)	vsakih 12 ur kazanje ure priglednega žestomemika. Ako se rabi več priglednih žestomerni-kov, vpiše se naj o vsakem vpisavanji kazanja ure tudi številka dotičnega preglednega žestomemika, od katerega prihaja. To vpisavanje naj se razteza na vsak prigledni žesto-mernik, s katerim je opravljena hladilna priredba žgalne priprave (pričuvne žgalne priprave), ki ne dela;
d)	dan in uro vsakega vpisa.
V ta vpisnik naj se i udi sè strani dobodarstvenih nadzornih organov postavi kar je podalo njihovo pregledovanje. Ta vpisnik je vsak mesec, ko se je poistinila narejena alkoholova količina, odnosno po obračunu, zavrŠiti, in finančni organ, ki to poistinja, naj ga vzame uase z dotično zgla-sitvijo, z davkovnimi boletami in potrjenimi naznanili o kakili ovirali v delovršbi, motežih ali napa kali žestomemika i. t. (§. 65 žganjarinskega zakona).
Naznanilo o kakem moteži v pravilnem hodu rabljenega priglednega žestomemika vpisati je takoj, ko se pošlje, po vsi v sebini v žganjarne vpisnik tako, da gré pisanje čez vso stran vpisnika, kakor je široka. Moteži vpravilnem hodu priglednega žestomemika, ki niso vpisani na dotičnem mestu vpisnika tako kakor je rečeno, zmatrajo naj se, kakor da niso naznanjeni (§. 61. žganjarinskega zakona).
Prav tako je vpisati v žganjarne vpisnik naznanilo, de je bila po neodvratni zapreki delovršba žganjarne ovirana ali prekinena. Ovire v delovršbi, katere niso tako zabeležene v vpisniku, zmatrajo se, da niso naznanjene (§. 63. žganjarinskega zakona).
Ako se opusti pravočasno vpisanje tega, kar kaže ura priglednega žestomemika, ali kake druge v §“ 65. žganjarinskega zakona oznamenjene točke v vpisnik, in pa ako se vpiše vanj kaj neresničnega, kaznuje se to kakor neresnično knjigovodje s 5 do 20L) gl. (§. 91. žganjarinskega zakona).
(SlorenUofe.)
104
rep raj;
Čas vpisanja
1
T3
Podvozgane tvarine	
slad	druge tvarine
zelen | suh	
kilogrami	. I kilo-vrsta 1 1 grami
Sveža drozgaliea, polnjena
v bednje št.
količina
hekto-
litrov
Prigledni žestomernik	
jrt	v 'a* rt 3
V	M
0)	
>C/J	3
'5* ca in
M------
öj
S o
’S s ”~f e^|.3
,g lili
'S-*- SP S
«•feÜ.S k
«
O p o m n j a
Vzorec st. 18 (k §" 24. I z. u.).
Z g 1 a s i t e v
° žganja količinah, ki se odnesti iz ——^—5—^ail-iai°e----__ . . . .
svobodnega sklada za žganje
v.................popis. st. . . proti opravi potrosnine.
Dan in ura odne-senja	1 I O M	Alkoholovitosl po lOOdelnem alkoholomeru pri 12° Réaumur	Hektolitrove stopinje (litri) alkohola	I m e	Bivališče	Odnaša se po stavku po- | trošnine od kr.	Iznos dolžne potrošnine		Vzklic na boleto plačanja j ali na počak puščanja tekuča številka in datum |	0 p 0 m n j a
	žganja, ki se odnese			prejemnika			gl. kr.			
		■ ,								
dné........................18
delovršbe voditelj.
Rešilo.
od
1.
Založeno s
plačilno . ,
—--------boleto št. .
upno
slovočo na
g*
....................18 . . c. kr....................... urada v . ..................... .
2.	Vpisano v zglasitvenem vpisniku pod tek. št. .	. .
3.	Podatek uradne preiskave odnosno na : *)
a)	poizvedeno količino po uradnem meroizkusnem znamenji v litrih ob toploti od ... .
kr.
b)	slučajno poizvedeno taro, potem poizvedeno kosmato in čisto težo vsake shrambe . . . •
c)	poizvedeno alkoholovitost ob toploti od....................................,....•
d)	resnično alkoholovitost pri -t- 12° Réaumuru (razkaznica I)................................
e)	navidezno količino v litrih, preneseno na resnično prostornino (razkaznica II)
f)	poizvedeno čisto težo, preneseno na litre (razkaznica III)..............................•
g)	vsoto hektolitrovih stopinj (litrov) čistega alkohola...................................•
4.	Vknjižilo se je v računu o potrošnini pod tek. štev..............................................
.........................dné.............................18 . .
finančni organ.
Opomnja. *) Ako bi se žganje opravivši potrošnino, odnašalo brez uradnega posredovanja, ostanejo podatki pod št. 3 navedeni neizpolnjeni, in vpisuje naj se v zglasitveni vpisnik v dotičnem predelku na podlogi zglasitve.
V račun o potrošnini naj vpisuje v takih slučajih delovršbe voditelj ali pa namestnik njegov takoj po odnosu, in finančni organ naj dotično tekočo številko vpiše dodatno pod 4 v zgornje rešilo.
Vzorec št. 14 (k §» 24. II. z. u.).
I. Oddana dné...............18
2.	Vpisana v zglasitveni zapisnik pod tek. it. . .
unikatom
3.	Preizkušenje in primerjanje zglasitve z cjUp~jjjcatom
njenim.
Zglasite?
(unikat — duplikat)
žganj arne
svobodnega sklada za žganje ° odnosu žganja ne plačavši potrošnine.
Čas, v katerem je poslatev dostaviti v notri navedenem nameniš® v vhodno postopanje:
finančni organ.
..............v..................popis št. .	.
Povedba pošiljatelja.
Podpisani zglasuje finančnemu organu, kateremu je naročeno nadziranje podjetja, notri navedeno poslatev žganja v odnos, ne opravivši potrošnine za..........................................
v...................deželo....................ter
se zavezuje, dovesti jo v neizpremenjeni količini in kakovosti v povedanem roku vhodnemu postopku, in poroštvovati (jamčiti) za potrošnino, kar je gré.
Te zaveznosti prestanejo samo v slučaji, ako rešilo te zglasitve poda dokaz, da se je zadostilo gori povedani zaveznosti.
...........dné...............18 . .
delovodnik.
I Dan odnosi
I. Zglasitev
ci
S
.S a> «a* E g > a
posod
Količina v hektolitrih
pri toploti od 4- 12° R.
o
SJ.
«J!
lil
--•S O O >
■§11
•a
o
5 JS • - 2
K
žganja, ki se odnese
I m e	Stališče	Dežela
prejemnik		a
0		
Povedba, ali se odnaša v svoboden sklad ali v davščine prosto porabo
Stavek
potrošnine
od
hektoli trove stopinje
Opomnja
Opomnji:
1.	V stolpci «Opomnja“ je povedati, katera varščina se je dala.
2.	Pri odnašanji v davščine prosto porabo je v stolpci «Opomnja“ poočititi tudi datum in poslovno številko podjetniku dodeljenega privoljenja.
Kos XLV1. 133. Razpis finančnega ministerstva od 10. avgusta 1888.
»
II. Uradno najdenje
			Uvedena količina				Ovedena alkoholo- vitost		Prevedba količine			Količina čistega alkohola		Kako se prevaža							
	01 ‘d*			po teži kilogramov				•S	Ul a.	O	a aa	à		da je nakladni prostor zaklenen				da »o nakladkl /.akleneni			ft
	D 1 S		J 1 k				*.b to	;§* o CA	rt . Ö ^ ■•S-3	£ o o 1,	S 1	■f l g	•S o> .s		rt bß d >o						O ds o
I	.S !	Številke	-d 1 1 c				O 53 B o	.•S z 'C* 3 S S •OJ (X a	la o ^ O to •g §	o •a tO v »H .	2 s ■M	i t,	X/i O ds		"d 'oj rt >N U 01 S *5* §						d >3 2 > O
			£ S 1				1 •a <—1		^ © « e d O !>§ S:-a	litrih na po tab. II	'i	|Š It	to a	0 1 1	g s E a CÖ OJ Sf •S ~ rt "3 £ rt T* n a ? >co	! število	vrsta	1 1	O ? a; >U1	vrsta	*01 H=J 01 M "o _a
posoa			o		1		"m a	o g. 'C	O	>	>	5-3	rt	O)				01			g S!
			à a	tara	1 M	Ct .22 >o			pri 12° Réaumur			11	’S <1 o	Î 3		zakle- pov		1	zakle- pov		T3 4 01 o S"
10			11	12	13|l4		15	16	17	18	19	20	21	22	23	24		25	26		27
			-																		
O p o m n j a
Rešilo.
1.	Oddano dné.......................18 . .
2.	Vpisano pod tek. štev..........prejemnega vpisnika.
3.	Podatek uradne preiskave odnosno na:
a)	shrambe in uradne zapore........................................................•
b)	količino po meroizkusnem znamenji...............................................•
c)	količino po teži................................................................•
d)	alkoholovitost in toplino....................................................• •
e)	prevedbo navidezne močnosti na resnično močnost (razkaznica I)..................•
f)	prevedbo na resnično prostornino (razkaznica II)................................•
g)	prevedbo čiste teže na prostornino (razkaznica III) .........................
h)	poistinjeni prebitek ali nedostatek............................................... •
4.	Povedba, je li in kateri iznos potrošnine je opraviti za nedostatek alkohola, poizveden odbivši
dopustne usušne odstotke...........................................................
5.	Vknjiženo v računu o potrošnini pod tek. štev.
6.	Potrjeni aviso vrnen dné . .	..............18..
..................dné.........................18 . .
finančni organ.
Videno v-----—;-----—-
žganjarni
svobodnem skladu za žganje
poslatvenega kraja dné
Kronovina :
Vzorec st. 16
(k §“ 26. in §u 28. z. u.)
Finančni okraj :
Davkovni okraj :
Izrecilo o stanji
.   žganjarne
svobodnega sklada za žganje........................a T
popis. št. ... o zalogah alkohola dné..................IS
/	‘J? VI 1	Posoda		Vsebina		Torej število hektoli- trovih stopinj (litrov) čistega alkohola	Kje se hrani	až M 0> H	Posoda		Vsebina		Torej število hektolitru vih stopinj (litrov) čistega alkohola	Kje se hrani
	vrsta	št.	koliko hekto- litrov	alkoholo-vitost po stodelni alkoholo-merovi lestvici				vrsta	št.	koliko hekto- litrov	alkoholo-vitost po stodelni alkoholo-merovi lestvici		
			pri toploti od + 12° Réaumur							pri toploti od + 12° Réaumur			
												1	
Podpis :													
(Bl«TenUrh.)
106
Vzorec št. 16
(k §» 26. z. u.).
Uradno najdenje.
Pri ovedbi zalog žganih opojnih tekočin, opravljeni dné............... .... 18 . •
v........................................................v...................... .	. popis. št. . •
poistinilo se je nasproti završetku računa o potrošnini, pri katerem se je že vračunil usušek . . . • •
..............z besedami..................................... ... hektolitrovih stopinj (litrov
čistega alkohola premalo.
Za ta, 5 odstotkov knjigomerne zaloge presezajoči nedostatek je podjetnik...................... •
...........................dolžan, potrošnino, kar je gre po zakonu, po stavku od . kr. v iznosu od
. . . gl. . . kr., z besedami............................goldinarjev i .	. kr. a. v. v 3 dneh plačati
pri c. kr.........................uradu v............................................................. •
da se ogne prisiljene poterjatve.
...................dnč.................. 18 . .
Podpis stranke;
Podpis finančnega organa:
Vzorec st. 17
(k §" 28. z. u.).
Kronovina:	Finančni okraj:
Davkovni okraj:
Računski vpisnik
•............................a v.................................popis. st. . .
0 alkohnlovili količinah v svrho prečiščenja vzetih iz skladnih zalog za čas od 1. septembra IS . . do 31. avgusta 18 . .
« i	Datum	24-uma doba, za katero velja, začenja se ob (3. uri zjutraj	Vzeta alkoho- lova količina v hektolitrovih stopinjah (litrih) čistega		(A	0 a	Jo ■i H	J O	24-urna doba, za katero velja, začenja se ob 6. uri zjutraj		Vzeta alkoho- lova količina v hektolitrovih stopinjah (litrih) čistega	
vpisa		meseca, dné	alkohola		Os nd O Om	o Os O	Vpisa		meseca, dné		alkohola	•- f Oh
		2	3		4	5 !	1		2		3	1
												
O p o m n j a

Vzorec st. 18
(k §“ fž9. z. u.).
Kronovina:	Finančni okraj:
Davkovni okraj:
Z g 1 a s i t e v
prečiščarne za žganje............................v......................popis. št. • •
o prečišeanji žganja bivajočega pod vezjo potrošuine.
	Postopek		Količina žganja namenjenega v pre-čiščanje v hektolitra vih stopinjah (litrih) čistega alkohola	
Številka vršeče žgalne priprave	začenja se	konča se		0 p o m n j a
	leto, mesec, dau in ura			
	/		' •	
dné................18
1.	L

Vzorec št. 19
(k §u 29. z. u.).
Kronovina:	Finančni okraj:
Davkovni okraj:
Zapis
...........................a v..........................• popis. št. . .
0 alkoliolovili količinah, davščine prosto prejetih ter v narejo likerja ali ruma za izvajanje rabljenih, in pa o liker o vi h in rumovih količinah, izvažanili v ustanovljeni dobi
čez colno mejo.
Pripis						Odpis						
f Tek. št.	za narejo likêrja ali ruma za izvažanje			Podpis	Opomnja	Tek. št.	od narejenih likêrovih ali rumovih količin je				Podpis	Opomnja I
	poleg zglasitve, številka in datum	porabljena količina žganja v hektolitrovih stopinjah (litrih) čistega alkohola	1 rok, v katerem je tu zraven povedano količino v likerji, odnosno rumu odpraviti v inozemlje				po rešitvi zglasitve		vrsta	koliko litrov		
							št.	iz-' sto- pilo				
				-								
Vzorec st. 20
(k §u 31. z. u.).
Kronovina:	Finančni okraj;
Davkovni okraj :
Z g-1 a s i t e v.
p j .	. podjetnik	žganjarne
delovodja svobodnega sklada za žganje
popis. št. .	. zglaša pri c. kr.............uradu v........................................... da namerava
odnesti.....................................z besedo:.................................................•
hektolitrovih stopinj alkohola, opravivši po stavku od . kr. za hektolitrovo stopinjo dolžno potrošnm0
od .	.	. . gl. .	. kr., z besedo:............... ............... . goldinarjev . kr. avstrijske
veljavščine.
Za to potrošnino se:
a)	polaga iznos od . ,	... gl. .. kr. v gotovini, odbivši 11/3 odstotni diskonte
za...................................... torej gotovi iznos od .	. . gl. . .kr. ;
b)	prosi, da se potrošnina upa, kakor je dovoljeno z razpisom c. kr.....................•
od...................................18	. št. .	. za davkovno dolžnost, ki nastane
v času od............................do........................18 .	.
1. 1.
dné
18
599
Vzorec st,. 21 (k §» 32. z. u.).
Zastavnica.
Podpisanemu.................................kot podjetniku
žganjame
svobodnega sklada za žganje
v
'Ido.
popis. št. .	. se je z razpisom c. kr.
odnosa
.........................št....................dovolilo upanje davščine od --------;—r— žganja,
narejanja
kar ga hode v tem podjetji od.....................................do.......................................
<*0 iznosa od................................gl. . . kr., reci.............................................
goldinarjev pod uveti in pridržki, kateri sedaj na to stran veljajo ali katere v bodoče propiše c. kr. (inančno oblastvo.
Podpisani ...............................................je dolžan zagotovilo dati za to upanje.
Podpisani................................................daje torej v zagotovilo gori omenjene upane
davščine do..........................gl., reci....................... ...........................goldinarjev,
'■ morebitnimi 6°/0 zamudnimi obrestmi od obéh iznosov in morebitnih poterjatvenih troškov vred s tem (natančno oznamenilo vrednotnic po vseh njih znamenjih) c. kr. blagajni v zastavo, katere so se, da sc Zadobode zastavna pravica, položile pri (oznamenilo blagajne).
Podpisani............................ ........................izrekuje dalje, da je s tem zadovoljen,
da imej, če se gori omenjeni iznosi, s kakimi postranskimi pristojbinami vred, ne plačajo o pravem času, «'• kr. blagajna naravnost pravico, sesebno brez kakega sodnega posredovanja, kakor je na borsi navadno, prodati dati gori omenjene vrednotnice in z izkupilom poplačati ostale dolgove s kakimi postranskimi pristojbinami.
V	kakih pravnih prepirih, ko toži c. kr. blagajne zastopnik, in pa za to, da se izprožijo dotična
zagotovilna in zvršilna sredstva, imej c. kr. finančna prokuratura v.........................................
pravico obrniti se na tista sodišča, katera bivajo v njenem uradnem sedeži, in katera bi bila pristojna razsojati take pravne prepire in dovoljevati taka zagotovilna in zvršilna sredstva, ko bi toženec (toženci) bival (bivali) v.....................................
V	dokaz tega legalizovani podpis.
(Datum.)
(Podpis.)
Vzorec st. 22
(k §» 32. z. u.).
Zastavnica.
Podpisanemu..................................kot podjetniku
žganjarne
svobodnega sklada za žganje
popis. št. . . se je z razpisom c. kr.
ddo...................................št..................dovolilo tipanje davščine od -^L^s žganja.
narejanja
kar ga bode v tem podjetji od....................................do.......................................•
do iznosa od..................................gl. . . kr., reci...........................................•
goldinarjev pod uveli in pridržki, kateri sedaj na to strän veljajo ali katere v bodoče propiše c. kr. finančno oblastvo.
Podpisani..................................je dolžan zagotovilo dati za to upanje.
Podpisoni...............................................daje torej v zagotovilo gori omenjene upane
davščine do...........................gl., reci ...	•.....................................goldinarjev,
z morebitnimi 6°/o zamudnimi obrestmi od obeli iznosov in morebitnih poterjatvenih troškov vred s tem (natančno zetnljeknjižno oznamenilo nepremičnine) za hipoteko, in daje privoljenje svoje, da se more na ravno oznamenjeni nepremičnini naravnost vteloviti brezuvetna zastavna pravica v zagotovilo iznosov
od....................................gl. in od.....................................a. v. sè šest odstotnimi
obrestmi, za c. kr. blagajno.
V	kakih pravnih prepirih, ko toži c. kr. blagajne zastopnik, in pa za to, da se izprožijo dotična
zagotovilna in zvršilna sredstva, imej c. kr. finančna prokuratura v.......................................•
pravico obrniti se na tista sodišča, katera bivajo v njenem uradnem sedeži, in katera bi bila pristojna razsojati take pravne prepire in dovoljevati taka zagotovilna in zvršilna sredstva, ko bi toženec (toženci) bival (bivali) v......................................
V	dokaz tega legalizovani podpis.
(Datum.)
(Podpis.)
Vzorec st. 23
(k §» 32. z. u.).
A.
Poroštvena listina.
Ker se je.........................................(ime, značaj in bivališče) upanje davščine od
odnosa .	.	žganjarni	,	.
---r— žganja v njega ----■ — —-------------——— v........................pod popis. št. . .v času
nareje	svobodnem skladu za žganje
od..........................do..........................do iznosa od.............................gl.
reci.....................................goldinarjev dovolilo upanje davščine pod uveti in pridržki, ki
na to stran sedaj veljajo in ki jih v prihodnje propišejo pristojna c. kr. finančna oblastva in sosebno
z dolžnostjo dati primerno zagotovilo, zavezuje . . se podpisani...................................
s tem za pravšno in točno plačanje gori omenjene upane davščine do gori povedanega iznosa s kakimi 6 odstotnimi zamudnimi obrestmi in kakimi poterjalnimi troški vred kakor porok in plačatelj.
V kakih pravnih prepirih, ko toži c. kr. blagajne zastopnik, in pa za to, da se izprožijo dotična zago-
tovilna in zvršilna sredstva, imej c. kr finančna prokuratura v............ .......................
pravico obrniti se na tista sodišča, katera bivajo v njenem uradnem sedeži, in katera bi bila pristojna razsojati take pravne prepire in dovoljevati taka zagotovilna in zvršilna sredstva, ko bi toženi kreditni zavod imel svoj sedež v.................................
(Datum.)
(Podpis.)
Slovenlsch.)
106
Vzorec št. 28
(k §u 17 z. u.).
B.
Solidarno-poroštvena listina.
Gospod.....................................kakor podjetnik žganjarne v.......................• •
popis. št. . . je po §“ 17, št. 1, zvršitvenega ukaza k zakonu o žganjarini, Drž. zak. št. . . dolžan, alkohol, kar se ga naredi v teku vsake mesečne zglasitvene dobe, dati zagotovilo in to do iznos» od..................................gl. . . kr.
Podpisani
zavezuje
se s tem, c. kr. blagajni za vse
dolžnostih k‘
zavezujejo
nastanejo z ozirom na davščino od žganja, gori imenovanemu podjetniku do iznosa od................• J
........... gl., reci..............................................goldinarjev, s kakimi O odstotni"1'
zamudnimi obrestmi in kakimi poterjevalnimi troški tega iznosa vred, jamčiti kakor porok in plačatelj.
V kakih pravnih prepirih, ko toži c. kr. blagajne zastopnik, in pa da se izprožijo dotična zagotovil"11
in zvršilna sredstva, imej c. kr. finančna prokuratura v......................................pravi"0'
obrniti se na ona sodišča, katera bivajo v njenem uradnem sedeži in bi bilapristojnara razsojati take^11,avne prepire in dovoljevati taka zagotovilna in zvršilna sredstva, ako bi toženec (toženci) bival (bival')
(Datum.)
(Podpis.)

Priloga 1
(k §h 14 z. u.).
Opis in zrisek
pipe, ketero je, da se zabrani odvajanje tekočine, deti pod uradno zaporo.
Taka pipa predočuje se v podobi 1 v prerezu in v podobi 2 v stranskem vidu, za 90° zavrtenem l)r°U podobi 1.
Pipa je iz medi (mesinga), spodaj popolnoma zaprta, a zgoraj sè zamašno pušico c c in zmetjo i i i °Pravljena, katera doli potiska vrtinec (stošec, cunj) p p ter ga hrani v pravem stanji.
Vrtinec more se s ključem, ki se prilega štirioglati glavi njegovi o, v hiši svoji vrteti po volji in
Potrebi.
Da ne bode moči izdreti vrtinca, je pod glavo pri l okroglo zasukan, in tu ga objema ušesce °oanja k, ki ga vščiplje vijakovo vreteno m.
Da se more namestiti uradna zapora, nastavljena je na štirioglato glavo tega vijakovega vretena KaPa m, kateri je za podlogo krožeč z osmemi luknjami.
Tudi 1 o cunj /rje prevrtan.
Ako se torej skozi luknjo locanjevo in skozi luknjo, katera ji je najbližja na omenjenem krožci, Plotnbna vrvca potegne in s plomho opravi, tedaj je vijakovo vreteno, ki vščiplje locanj, proti vrtenju in Vsted tega tudi stanje locanjevo, ki drži vrtinec pipe, tako zagotovljeno, da tega ni moči neopravičeno Zc»reti. A to vendar ne ovira vrtincu vrtenja.
Tudi je moči, če se vrti kakor^e hoče vijakova glava u, ki pritiska na zmet i i, malo privzdignili a'i potisniti vrtinec; isto tako dâ se oklep b b vsak čas ponoviti, ker je moči zamašno pušico v vsak čas
izdreti.
Tô namreč potiskata doli v podobi 2 vidna kovinska kosa r s s pomočjo vijaka d. (V podobi 1 so, fla Je bilo moči bolj poočititi opisane dele pipe, druge sestavine njene izpuščene.) Ako se hoče izdreti 2amašno pušico, dd se najprej sape vijakoma d d in nato se sname brvica 5.
um*
Priloga II
(k §“ 14. z. u.).
Zagotovilo flaue in holanderskih vijakov.
Gela ali polna zagotovila (land, to je taka, ki naj zavarujejo od vseh strani dostopno flando (podoba 1, 2, 5 in (1), sestoje iz valjaste kape, katera krije fiančo in je sestavljena iz dveh polovic A in^1-
Té dvč polovici sta z ene srrani trdno zvezani sè šarnirjem (e) in imata z druge strani ušesca (krpe) f f, da se pritrdijo plombe.
Šarnirjev klinček — medna žica — je iz enega kosa in spojen z eno kapno višino.
Stranske stene ali dna obeh kap imajo okrogle izreze z nekoliko večjim promerom nego je tisti, ki ga imajo cevni kosi zvezani s fiančo.
Na te izreze so pripojeni valjasti nastavki h in h1, ki morajo biti najmenj dva centimetra dolg'-torej v ti daljavi cevne kose same krijejo in imajo na koncih svojih oklepe <j g, ki se prijemajo cevi m zavarujejo ležo kape.
Tudi v zagotovilo holanderskih vijakov (podoba 3 in 4) služijo kapice take oblike in uredbe, kakor je povedano; samo da morajo biti nastavki h in/t1 vedno daljši nego deli holanderjevi; tako da je z oklep' (j in ,/* holander popolno objet.
Kape so iz cinkove pločevine in so znotraj prevlečene (namazane) z belo oljnato barvo, tako da bi orujavele tam, kjer bi se kaj spojilo.
Vsaka zagotovilna kapa je tudi tako narejena, da so dotikajoče se ploskve obeh delov njenih pokrite in torej čisto ni moči, pri njih priti do flanče ali holanderskega vijaka, ki leži pod kapo.
Priloga III
(k §» H. z. u.).
Vrhnja cev in nje zagotovilo.
Vrhnja cev, katera naj od vseh strani ogrinja bakreno vodilno cev, ki strinja hladilno priredbo sc žeslomernikom, je iz gladke, ne namazane cinkove pločevine in sestoji iz teh delov:
a)	iz polovice zagotovila Hanče o,
b)	iz celega zagotovila Hanče p,
c)	iz premega (ravnega) cevnega kosa c, ki ima gori holanderski vijak q, slednjič
d)	iz holanderskega vijaka s, ki seza sè svojim cevnim podaljškom s1 in s2 blizu do ozadne stene
žestomernika.
O flančnih zagotovilih, omenjenih pod a) in b) govori se v opisu sè zriskom, ki se tiče holander-skih vijakov in Hanč; kar se tiče cevnega kosa c, sestoji po vsi dolžavi svoji iz dveh delov, na katera so, po vsi dolžavi, koder se stikata, za pokrivanje, pripojene pločevinske proge a a (glej zrisek »Schnitt cd“).
Zavoj holanderskega vijaka, pripojenega na gornjem konci té cevi, je tudi prerezan na dvé polovici.
Kapa ali matica lega holanderskega vijaka sestoji iz enega kosa in drži tedaj oba dela vrhnje cevi skupaj, drugi konec obéh cevnih kosov prihaja pod holanderski vijak s.
Tako se oba dela cevi skupaj držita in dobivata trden obstoj s tem, da se njijina nastavka na njiju koncih v v prijemata objete zvezne cevi.
K višku obrneni cevni kos holanderskega vijaka s sestoji tudi iz dveh polovic, s krovno pločevino ih prerezanim zavojnim nastavkom, v katerega seza cela (neprerezana) vijakova matica; tudi cevni kos s1 in ,s-2 ima dva dela in je tako narejen, da krije holander na žestomerniku.
Med zvezno cevjo in vrhnjo cevjo, ki jo oklepa, je na vse strani za kake 3 centimetre prostora.
ZriBOk.
Priloga IV
(k §u 14. z. u.).
Opis zračne omarice in njenega cinkovega plašča.
Zračna omarica je narejena iz bakrene pločevine, znotraj pokositarjene, in sestoji iz dveh delov:
a)	iz omarice A (podoba 1) in
b)	iz kape e (podoba 1) z oklepljeno kupolo g (podoba I).
Omarica A je kakih 18x/2 centimetrov široka, 10y2 centimetrov globoka in 20 centimetrov visoka, a če je treba, more se tudi narediti večja. Znotraj v omaricTje pokositarjena kuprena pločevina d tako poševno primenjena (priličjena), da je primeroma lx/2 centimetra od tâl, tako da žesta (spirit), ki prihaja skozi pritočno cev b v omarico, gre pod to pločevino do odtoka.
Skozi njo se odvajata zrak in plin k višku in skozi kapo e (podoba I) na prosto.
Kapa e sestoji iz talne ploče e (podoba III), ki ima kakih 6 centimetrov široko in 14 centimetrov dolgo odprtino, da zrak izhaja.
Tej odprtini g (podoba III) se prilega kakih 8 centimetrov visoka gori odprta kupola, katero 10 centimetrov visoka na isti talni ploči pripojena kapa e (podoba 1) tako pokriva, da je ta kapa povsod
2	centimetra od kupole g. Gornja odprtina tč kupole ima sito, ki pokriva kakor škatle pokrov to odprtino.
Kapa c je, od talne ploče k višku mereč, do 7 centimetrov višine gosto luknjasta, a ostali del je nelukrijast.
Promer ene luknje ne sme presezati */2 centimetra.
Na omarici A se kapa e pritrdi s štirimi na glavicah luknjastimi vijaki, skozi katere je potegniti žično vrvco, da se namesti uradna zapora.
Podoba II predočuje omarico od široke strani.
Štula vtočne in iztočne cevi v omarico bodi najmenj 9'5 centimetra dolga, da jo je moči po pro-pisu strniti s hladilno priredbo in žestomernikom.
Mesto, kjer se zračna omarica vtika v zvezno cev med hladilno priredbo žgalne priprave in pri-glednim žestomernikom, določiti je vselej po smotrenosti in krajevnih razmerih, nikdar pa ne sme se pritrditi neposrednje na hladilno priredbo.
Tudi je gledati na to, da zvezna cev pada od zračne omarice proti žestomerniku, ali pa da grč vsaj vodoravno.
Globočina zračne omarice se všteva v največinsko dolžavo zvezne cevi.
S tem, da se flanče plombujejo, zabraniti je, da bi se moglo kako od zunaj vplivati na zračno omarico.
Podoba IV predočuje cinkov plašč zračne omarice, kateri je iz primerno močne cinkove pločevine, narejen, zunaj svetal, znotraj z belo oljnato'barvo namazan in je povsod 3 centimetre od zračne omarice. Tč okrogle odprtine na gornjem delu'cinkovega plašča ne smejo, kakor se ob sebi umeje, nikol [''občevati z odprtinami v kapi e.
Da se iz dveh delov sestoječi plašč tako prijema stikov, da ne bode moči nikake stvari vdeti notri v prostor med plaščem in zračno omarico, mora ena oblina (plaščeva ploskev), kakor pri vrhnji cevi, imeti 1 centimeter širok oböd (K, podoba IV).
Cinkovega plašča lupine, katere oklepajo dotok in iztok, morajo biti kakih 9 centimetrov dolge ter imeti presezajoče robove in za 6 centimetrov večji promer nego cev, da ostane med njimi in cevjo za
3	centimetre zračnega prostora.
Pipno plombo van

nTTTnrrr
Pod. 3.
»od. l.	Pod- 2-
Q
«a

G 0G-
O oo o oo o oo o oo '"C'O o

I

«k.
Oh
oo o
-e- o-o
■=€


h

Vzorec e.
Priloga A.
(k §“ 3 z. u.)
Določila o izvozu žganja proti izvozni bonifikaciji, odnosno tudi
vračilu davščine.
A. Določila o izvozu žganja, katerega se drži potrošnina.
1.	Izvažati se more žganje, katerege se drž! potrošnina, čez colno mejo samo preko glavne col-nije ali preko male colnije I. razreda, katera je v izhodno potrdilo gledé žganili opojnih tekočin izimno pooblaščena.
Za promet po železnicah sè zaporo nakladnega prostora, naj one po notranjem colnega ozemlja postavljene glavne colnije, katere imajo pravico zastopati mesto colnij posebno pooblaščenih za izhodni postop, to mesto zavzemajo pod enakimi opreznostmi tudi pri izvozu žganih opojnih tekočin, katerih se drži potrošnina.
2.	O vsaki nameravani izvozni poslatvi žganih opojnih tekočin vpodati je izreeilo po priloženem obrazci (vzorec a) pri pošiljalnem uradu v trojnem izdatku, in ako hoče pošiljatelj zadobiti izhodno po- j trdilo na drobno oznamenajoče izvozno poslatev, v četvernem izdatku.
Ako namerava kaka druga oseba, ne podjetnik žganjarne, odnosno svobodnega sklada, katera je zadobila posebno dovoljenje izvažati žganje, ki je pod vezjo potrošnine, izvozno pošiljanje, naj ta oseba ali pooblaščenec njen tudi podpiše izvozno izreeilo in s tem prevzame vso odgovornost za neresničnosti izvoznega izrecila, ako se poizvedo stoprav, ko je izvozna poslatev že odnesena iz tvori-lišča, odnosno iz svobodnega sklada, kakor tudi za J vse, kar se po tem času proti propisu zgodi ob pre- ! vozu izvozne poslatve.
Pooblaščenec je dolžan izkazati se s pismenim pooblastilom, drugače bi pošiljajoči urad ne vzprijfl dotičnega izrecila.
Pooblastilo slove lahko na posamno ali pa na več poslatev, v določeni dobi iz enega in istega po-slatvenega kraja izhajajočih.
Pišiljalni urad naj vpotegne in shrani p°' oblast iler.
3. Z izrecilom prevzame pošiljatelj dolžnost, v izrecilu tanje oznamenano žganje v neizpremenjeni količini in kakovosti ter v tistem času in na tisti način, kakor je propisano, čez colno mejo izvoziti, odnosno porok biti za potrošnino po višjem stavku, kolikor je gre od alkoholove količine v izvozni poslatvi.
Za izpolnjenjete dolžnosti, dolžan je pošiljatelj ako nima svobodnega sklada za žganje proti zagotovilu in ne izvaža iz tega svobodnega sklada, dati zagotovilo ustrezno davščini, kar je gré, tako kakor je pisano za upanje; a tega zagotovila ni treba vodno ponavljati, nego prosto postane, čim dospe pri pošiljajočem uradu potrdilo, da je res izstopi la prejšnja izvozna poslatev žganja, za katero je bilo namenjeno.
To zagotovilo more se tudi dati naprej za vso delovršbeno dobo.
V ostalem paziti je pri izvozu na to : a) Nobena poslatev ne smé, kader gré za žganje, katerega se drži potrošnina, iznašati menj nego 1 hektoliter, ker tâko žganje iz žganjetvornice ali iz svobodnega sklada za žganje, razen ko bi bila zaloga žganja pošla, ne smé v manjši količini iti čez mejo. Pri žganji, katerega se
ne drži potrošnina, treba da poslatev iznaša najmenj 50 litrov;
p) žganje mora biti v uradno meroizkušenih, dobro zavarovanih sodih, ki so tako narejeni, da je modi na njih namestiti popolnoma varno uradno zaporo, ali v drugih lakih posodah, razen ko bi se rabila zapora nakladnega prostora in bi torej ne bilo potreba zapore na-kladkov;
t-9 sodi ali druge posode morajo imeti svoje številke, in v izročilu jih je navesti po aritmetični vrsti njih številk.
4.	Za pošiljajoči urad naj poslujeta, če gre za %inje, ki je pod vezjo potrošnine, praviloma dva finančna organa.
Pošiljatelj j».* dolžan voznino in polnino finančnih °rganov, katerim je naročeno uradno postopanje z izvozno poslatvijo, po veljajoči izmeri plačati tedaj, kader ti organi nimajo svojega uradnega sedeža v stojališči podjetja.
5.	Uradno naj se preiskuje žganje v izvoz namenjeno v žganjarni ali v svobodnem skladu za fganje, iz katere, odnosno iz katerega naj se odnese ■zvozna poslatev.
Pošiljajoči urad naj se, ako je po točki 3 pozeba zagotovila potrošnine, za žganje v izvoz namenjeno, najprej prepriča, da se je zagotovilo fes dalo.
Odnosne date je vpostaviti v izreeilu (v predelku „Opomnja“).
Za pošiljajoči urad poslujoči finančni organi preiščejo poslatev zunaj in znotraj, primerjajo jo z povedbatni izvoznega izrecila, ovedejo količino in alkoholovitost žganja tako, kakor je povedano v S" 24, I., št. 5 tega zvršitvenega ukaza, za vsak posamni sod ali shrambo, prepričajo se, če je vse tako in tako cimentovano, kakor se propisuje, ter postavijo najdenje v vpodane primerke tega izrecila.
Ako je podjetje, iz katerega je odnesti izvozno poslatev, sè šinami v zvezi s kako železnico, in če je poslatev pod zaporo nakladnega prostora odpraviti na izhodni urad, nadzirajo finančni organi, poslujoči za pošiljajoči urad, tudi popolno nakladbo žganja na železniške vozove, postavljene v podjetje, namestijo uradno zaporo ter nakažejo poslatev, če ni kake izpotike, ki bi ovirala odpraviti jo takoj, izhodnemu uradu.
Ako se poslatev odpravlja pod zaporo nakladnega prostora, morajo bili za prevoz namenjeni že-leznični vozovi pripravni za nameščenje popoln o varne zapore.
V drugih* slučajih uporabljati je zaporo na-kladko.v.
6.	Prelivanje žganja, ki je pod vezjo potrošnine in namenjeno, da se dene v svoboden sklad ali izvozi čez colno mejo, iz prevoznih sodov v nalašč za to namenjene, za nameščenje uradne zapore pripravne železnične reservoarne vozove ob prevožnji dopuščeno je pod temi uveti:
a)	Prelivanje mora se raztezati na vso, na podlogi zglasitve ali izvoznega izrecila odneseno poslatev;
b)	prelivanje je že pri odnašanji žganja iz tvori-lišča ali iz svobodnega sklada zglasiti finančnemu organu, kateremu je naročeno nadziranje podjetja, ter povedati ob enem kedaj in kje se bode vršilo; a finančni organ naj to zabeleži na zglasitvi ali na izvoznem izreeilu in priznani finančno-stražnemu oddelku, v katerega okraji biva svobodni sklad, ki prejema žganje, odnosno colniji, kateri pristoji uradno poslovanje o izvozni poslatvi, in tudi finančno-stražnemu oddelku, v katerega okraji se bode prelivalo;
c)	prelivanje samo bodi pod uradnim nadzorom vpričo dvčh fmančno-stražnih organov. Nabira -lišče (reservoar) naj se, ko je žganje prelito, dene pod uradno zaporo in zvršenje, odnosno prelivanje, povedavši število in kakovost nameščenih zapor, zabeleži na spremnih listih.
7.	Ko je poslatev na potu iz žganjarne ali svobodnega sklada do izhodnega urada, držati se je pro-pisov o prevozu nakazanega nezacolanega vhodnega blaga.
Žganje, o katerem se je opravil uradni posel za izvoz čez colno mejo in katerega se drži potrošnina, ne sme se pustiti v colnem ozemlji.
Ko je poslatev v roku, ki ga je propisal pošiljajoči urad, dospela pri izhodnem uradu, če se je ravnalo ob prevozu po propisih, omenjenih v prvem odstavku té točke, če je uradna zapora nepokvarjena in če se ob pregledu najde, da se poslatev popolnoma vjema z izrecilom, odpravi izhodni urad poslatev v izhod čez colno mejo, postavi po izhodu izhodno potrdilo na tri, odnosno štiri primerke izvoznega izrecila ter potegne na se en primerek za dokazilo prejemnega vpisnika izhodnega urada.
Pošiljatelj ali pooblaščenec njegov ima pravico navzoči biti pri ovedbi alkoholovitosti žganja.
če se je izvozno izrecilo vpodalo v štirih primerkih, izda se četrti primerek pošiljatelju za izvozno potrdilo.
Ob enem izdâ izhodni urad nakaznico na izvozno bonifikacijo, če se je zahtevala v izvoznem izročilu, po priloženem vzorci b.
Ako je izvozna bonifikacija za žganje, ki se izvaža v sosedno državo, po trgovinski pogodbi, skleneni z njo, zavisna od potrdila, da se je tam vhodno postopalo sè žganjem, izda se nakaznica stoprav tedaj, ko se ima tudi to potrdilo.
8.	Da se najde bonifikacijski iznos, ki ga je nakazali,
a)	pomnoži se pri vsaki posodi ali shrambi število hektolitrov sè številom alkoholomerovih stopinj, za toploto od 12° Réaumurja po stodelni alkoholometrovi lestvici najdenim, pri čemer se kaki drobci stopinje ne štejejo;
b)	iz tako najdenega podatka naredi se vsota za vse posamne posode ali shrambe, iz katerih sestoji izvozna poslatev, in
c)	ta vsota (hoktolitrovih stopinj) pomnoži se z izmero bonifikacije, zakonito ustanovljene ža vsako hektolitrovo stopinjo alkohola, to je s pe-temi krajcarji;
d)	od tega skupnega bonifikacijskega iznosa, ki se podaje potem, nakazuje se vendar po §“ 9. žganjarinskega zakona za sedaj samo polovica, da se izplača takoj, ostanek pa kakor tudi natančna adresa prejemnikova zabeleži se pri blagajni, določeni v izplačanje, in ako treba, izplača se stoprav, ko to posebno zaukaže predstojno oblastvo.
Nakaznica izdaje se s ozirom na osebo, kateri, in z ozirom na blagajno, pri kateri naj se izplačuje, po povedbah, obseženih v izvoznem izrecilu.
A za izplačujočo blagajno v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih sme se imenovati samo kaka c. kr. deželna glavna blagajna, kaka c. kr. deželna plačevalnica, c. kr. davkoven urad ali c. kr. glavna colnija in za izplačujočo blagajno v deželah ogerske krone samo kraljeva ogerska državna blagajna v Budimpešti ali kak kraljev davkoven urad ali kaka kraljeva glavna colno-uradna blagajna.
Takoj, ko je izdana nakaznica, d;t izhodni urad to naravnost državni blagajni, na katero slove nakaznica, na znanje, ponavljajoč bistvene date nakaznice in priloživši drugi primerek izhodnega izrecila.
9.	Izplača se nakazani izvozno-bonifikacijski iznos takoj, čim je aviso dospel pri državni bla-
gajni, povedani v točki 8, imetniku (giratarju) na-kaznice proti prejemnemu potrdilu (acquit), postavljenemu na njenem hrbtišči.
Za pristnost podpisov giratarjev se ne jam1 ' (prevzema poroštvo). Državne blagajne so pooblaščene, naravnost nanje slovoče nakaznice izvozne bonifikacije za izvoženo žganje, če ni sicer izpotike> izplačati še dotlé da preteče leto dni po tistem dnev» katerega je izdana nakaznica.
]{. Posebna določila ob izvozu likerja ruma iz žganja, katerega se drži potrošnik*1,
1.	Tanja določila, kako postopati ob zglasil^ žganja, ki je pod vezjo potrošnine, v narejo likerjev in ruma za izvoz, obseza §. 29 B zvršitveneg* ukaza :
2.	Za izvoz likerjev ali ruma, ki se narejajo |z žganja, stoječega pod vezjo t potrošnine, veljajo v obče tu gori pod lit. A navedena določila s ten» premembami :
a)	Za likêr in rum iz davščine prostega žganja »i dajati v odstavku A, točki 3 omenjenega zag°' tovila, ker je treba, da se je že o povodu dovoljenja davščine prostega prejemanja žganja dalo zagotovilo po §u 29 B, teški 4. tega ukaza-
b)	Za izvoz treba je posebnega dovoljenja, ki so daje samo fabrikantom likêrjev in ruma.
c)	Ako se likêr izvaža v sodcih, treba da imajo ti najmenj 25 litrov prostornine. A če se izvaža v steklenicah, smejo v enem in istem nakladk» (c o 11 o) biti samo steklenice enake oblike j» velikosti po l/i, y2 litra, po 1 litru ali več celib litrov.
d)	Fabrikant likêrjev dolžan je pri pošiljajočem uradu položiti vzorce steklenic, katere naifd* rabiti pri izvozu likerja.
Na vsako vzorno steklenico treba da je pripečatena pismena povedba njene prostornine-
e)	Z likerjem napolnjene, v eno poslatev p° 25 litrov najmenj spadajoče steklenice morajo biti vdejane v zabojih ali pletenicah, P1’1' pravnih, da se na njih namesti popolnoma varna uradna zapora.
Izvzeti so tisti slučaji, kjer se dopušča zapora nakladnega prostora pri prevozu po železnici ali na ladji parnici namesti zapore na-kladkov.
f)	Za liker proglašena tekočina bodi čista in sladka ter imej najmenj 35 prostorninskih odstotkov alkoholovitosti, drugače se ne pripušča v izvoz proti izvozni bonifikaciji.
Za vsako vrsto likerja, ki je v izvozni po-slatvi, povedati je alkoholovitost in vsoto alko-, holovih stopinj v izvoznem izrecilu.
g)	Za preskušnjo alkoholovitosti v likčrji rabiti je nalašč zato sestavljene priredbe in alkoholo-mere, ki sc razdelé med one organe, kateri utegnejo kedaj obravnavati likerje o izvozu proti davkovni bonifikaciji.
Za preskušnjo alkoholovitosti v rumu služijo navadni alkoholomeri. Pošiljatelj ima pravico prisostvovati pri ovedbi alkoholovitosti.
Pošiljatelj sme prisostvovati pri ovedbi alkoholovilosti.
h)	Likerja količino je ob izvozu v steklenicah povedati s številom in prostornino steklenic, na pr. 100 steklenic, vsaka po yt litra, 50 steklenic po 1 liter, 25 steklenic po 2 litra, itd.
3.	Za žganje, ki se izvaža v rumu, ni izvozne bonifikacije.
Bonifikacija izračunja se za liker, izvažan v sod-c'h ali steklenicah, tudi tedaj, ko bi se alkoholo-v>tost njegova našla tudi za več nego 35 stopinj sh>delne alkoholometrove lestvice, vedno samo na
1	% krajcarja od litra.
Za količino izpod 25 litrov ne daje se dav-kovna bonifikacija, bodi da je ta količina vsa izvozna Poslatev ali pa samo nekoliko poslatve.
Steklenice, katerih vsebina je večja nego Vi litra, todà izpod x/2 litra, ali večja nego x/2 litra, b'dà izpod 1 litra, ali večja nego 1 liter, toda izpod
2	litrov, računijo se za y4 litra, odnosno za l/2 litra 'n 1 liter.
Tudi pri steklenicah po več nego 2 litra prostornine puščajo se drobci enega litra v némar.
C. Posebna določila ob izvozu vina čez colno 'dejo, kateremu je v povišanje alkoholovitosti primešano žganje, ki se ga drži po-trošnina.
1. Kdor hoče žganje, katerega se drži potrošena, prejemati, da bi ga primešal vinu. namenjemu v izvoz, potrebuje v to posebnega dovoljenja.
Za alkohol, ki se vliva v vino, namenjeno da se potroša v tozemstvu, ni prostosti od davščine.
2.	Dovoljenje se daje samo takim ljudem, kateri niso bili kaznjeni niti zaradi tihotapstva niti zaradi kakega težkega dohodarstvenega prestopka zoper davščino od žganja, ali zaradi prevare (goljufije), niti se je o njih premoženji izprožil stečaj, niti niso v izproženi stečajni obravnavi bili bproščeni kakega kaznjivega dejanja, katerega so se dolžili.
Ako se poistini kaka zloraba, odtegniti je takoj dovoljenje, nezavisno od dohodarstveno-kazenskih posledic. Odtegniti se more tudi, če stranka ni izpolnila ene ali druge tistih dolžnosti, katere se prepisujejo s tem ukazom ali se pozneje se prepišejo ukazoma.
Dovoljenje daje finančno oblastvo prve stopinje.
3.	V prošnji za dovoljenje davščine prostega prejemanja žganja v gori imenovano svrho, povedati je:
a)	količino žganja namenjenega za vinjenje po hektolitrovih stopinjah alkohola;
b)	količino v izvoz namenjenega vina, kateremu naj se primeša alkohol;
c)	podjetje, od katerega se hoče davščine prosto prejemati žganje;
d)	kakšno bode zagotovilo potrošnine;
e)	kraj, kjer se bode mešalo;
f)	da bivajo varna prostorja, primerna za na-meščenje zenesljive uradne sozapore.
4.	Predno se dodeli dovoljenje, naj prositelj d;i državni blagajni zagotovilo za davščino, katera bi lahko prišla v nevarnost po zlorabi dovoljenja ali kako drugače.
To zagotovilo je izračunih v visočini potrošnine, kar je gré, po 45 gl. od hektolitra alkohola in se more dati prav luko, kakor se prepisuje v §" 32 zvršitvenega ukaza z ozirom na upanje potrošnine.
5.	Za odnašanje v vinjenje namenjenega žganja iz kake žganjetvornice ali iz svobodnega sklada veljajo v obče v §'■ 24, II. zvršitvenega ukaza za odnašanje žganja pod vezjo potrošnine v svoboden sklad ustanovljena določila.
V odnosnih zglasilvah treba je razen tega tudi še povedati podjetje, kateremu je namenjeno žganje, in pa datum in poslovno število odnosnega dovoljenja prejemanja žganja brez davka.
O to
6.	Finančni organ, kateremu je naročeno nadziranje žganja za izvozno vino namenjenega, lo jo finančno-stražni oddelek, v katerega okraji bivajo hratiišča dotične stranke, poizve, ko dospe poslatev, Število, znamenje in število shramb, preišče nameščene uradne zapore, ové količino in nlkoholovitost, kakor je propisano za zasebne svobodne sklade, (priloga C), ter postavi najdenje in prejemni stavek, pod katerim se je vknjižilo v prejemni vpisnik, ki ga je pisati, v oba primerka zglasitve in v aviso.
Gledé kakih nedostatkov in ozira na usušek veljajo v prilogi C zasebnim svobodnim skladom za žganje ukrenena ukazila.
Primerek zglasitve (unikat), ki ga prinese stranka, izdati je s potrdilom, da je dospela poslatev, stranki, a primerek, ki so ga poslali nakazujoči finančni organi in ki je tudi primerno potrjen (duplikat), prideti je za izkazilo prejemnemu stavku prejemnega vpisnika, in dospevši primerno potrjeni aviso vrniti nakazujočim finančnim organom.
7.	Najmanjša na enkrat v vinjenje stavljena količina žganja, katero mora imeti najmenj 90 stopinj stodelnega alkoholomera alkoholovitosti, ne sme iznašati menj nego 1 hektoliter. Nasproti je alko-holova količina, ki se prideva vinu v izvoz namenjenemu, neomejena.
8.	Poinešavati smé se žganje z vinom v izvoz namenjenim samo v stojališči kake glavne colnije. Mešano vino je, če se ne izvozi takoj po mešanji, deti v sklad v colo-aradnih hraniščih, dokler se ne ukrene drugače.
9.	Pomešati mora se žganje, katerega se drži potrošnina, z vinom v izvoz namenjenim, najpozneje v treh mesecih, računcč od dne, ko se je prejelo žganje, drugače je podjetnik dolžan davščino, kar je gre za dotično alkoholovo količino, dodatno opraviti po stavku od 45 gl.
10.	Vsako nameravano mešanje vina sè žganjem, pod vezjo potrošniue prejetim, za izvoz čez colno mejo zglasiti je pri dotični véliki colniji po
\ zoroc VZ0['ci c v dvojnem izdatku in vrši naj se brezuvetno vpričo in pod nadzorom dveh čolnih uradnikov.
11.	Čolna uradnika poizvesta na podlogi izre-cila količino v pomešanje z alkoholom namenjenega vina, in pa količino in alkoholovitost v pomešanje dostavljenega žganja, nadzirata mešanje in ustanovita, ko je zvršeno, količino zmesi. Té zmesi je iz vsake shrambe, v kateri se je mešalo, po skrbnem preinešanji tekočine, vzeti po eno probo za kakega Ya litra in v čisti steklenici shraniti pod uradno in stranke zaporo.
Ako ni pomiselka in če se takoj po zmešanj, opravi izvozno uradovanje, vpostavi pošiljajoči ura najdenje v oba istop.isa izvoznega izročila, naines uradno zaporo nakladkov ali prostora, zabeleži n. obeh izrecilih tekočo številko prejemnega vpisnik4' pod katero seje prejelo v vinjenje porabljeno žganje-in propiše čas, v katerem naj pride poslatev v izhod-
En primerek izvoznega izrecila naj spremlja poslatev do izhodne colnije, in zategadelj naj s° vroči stranki, a drugi primerek naj se pošlje naravnost izhodnemu uradu.
Posebnega zagotovila potrošniue o pošiljati' v inozemstvo ni zahtevati, z ozirom na zagotovil0’ dano uže, ko se je prejemalo žganje.
Ako se po mešanji zmes začasno deva v com°‘ uradna hranišča, opraviti je tu gori omenjena uradovanja, ko se mešano vino iz sklada jemlje Z“ izvoz.
12.	Uradovanja izhodnega urada naj'pravilom» obsezajo samo preskušnjo shramb in uradne zap°re’ in pa količino vina.
Nedostatki v količini do treh odstotkov P1' pošiljajočem uradu zglašene količine puščajo st v nčmar.
Samo če se najdejo uradne zapore pokvarjene-ali če nastanejo kaki drugi pomiselki proti soglaS1 izrecila s poslatvijo, odvzame naj izhodni ura' posamne probe vina na slepo; té naj, oznanieniv»1 posode, iz katerih so vzete, vlije v čiste steklenic® ter pošlje finančnemu uradu prve stopinje, katef naj ukrene, česar nadalje treba, da se té probe pn' merjajo s tistimi, ki so bile odvzete o pošiljanji, m slučajno izproži kazenski postopek.
Ako se tako tudi pri eni sami shrambi poistim, da se kakovost vsebine poslatve ne vjema z izročilom-oziroma z uradnim najdenjem pošiljajočega urada, dolžan je pošiljatelj potrošnino za žganje, v vinjenje cele poslatve porabljeno, plačati dodatno.
13.	Če so nasprotno prepisani uveti izpolnjeni, reši izhodni urad obé izrecili in vpostavi vanji zhodno potrdilo.
Čim dospe potrdilo, da je poslatev izstopil» v inozemstvo, oproščeno je tudi zagotovilo, dano z» davščine prosto prejeto žganje.
14.	Osebe, katerim se je dovolilo v izvoz namenjenemu vinu pridéti žganja, ki se ga drži potro->' nina, postavljene so pod dohodarstveni prigled m torej dojžne, ako zahtevajo finančni organi, izkazati, odkod prejemajo svojega žganja zaloge.
1>. Izvoz žganja, katerega se ne drži davščina.
I. Splošno.
Kdor hoče žganje, katerega se ne drži davščina, s pravico do bonifikacije in povračila davščine izvabi čez colno mejo, potrebuje v §" 3. tega zvršitve-nega ukaza propisanega dovoljenja.
V	ostalem uporabljajo se tudi na ta izvoz tu gori pod A navedena določila s temi premembami:
1.	Pri izvozu žganja, katerega se ne drži davščina, posluje naj za pošiljajoči urad velika colnija, odnosno v to pooblaščena mala colnija I. razreda, a“ kak finančno-stražni organ (priglednega okraja v°dja, oddelka vodja).
2.	V izrecilu povedati je razen zahtevane bonifikacije tudi še davščino, ki naj se povrne.
V	pošiljanje namenjeno žganje dostaviti je praviloma k uradidali finančno-stražnemu organu, omenjenemu v gornjem odstavku. Vendar utegnejo pošiljatelje finančna oblastva prve stopinje odvezati dolžnosti dostavljenja in preiskavo poslatev kakor fndi nameščenje uradne zapore morejo nadzorni organi opraviti takoj vnarejnih ali hranilnih prostorih.
Toda v takem slučaji je pošiljatelj dolžan, kake vozne ali potne troške finančnega organa, kateri obravnava izvozno poslatev, plačati po meri, ki jo naznani finančno oblastvo prve stopinje.
3.	Rabljeni sodi morajo biti uradno mero-'zkušeni in uradna preiskava mora biti po mero-zkusnem znamenji.
4.	Ako se žganje, katerega se ne drži davščina, Oglasi v izvoz, ni dajati zagotovila ob izvozu.
5.	Ob odpravljenih izvoznih poslatvah naj vsak pošiljajoči urad piše probeležbo, katera imej iste rubrike kakor izvozno izrecilo.
To probeležbo je završiti četrtletno in potem predstojnega finančnega oblastva prve stopinje vpo-slati finančnega ministerstva strokovno-računskemu oddelku, postavljenemu za col in potrošnino.
6.	V oziru na izračunjanje in izplačevanje bonifikacije, kar je gre, postopati je po določilih, obseženih v oddelku A, št. 8 in št. 9.
7.	Da se najde iznos povračila davščine, po-tanoži se po oddelku A, t. 8. najdeno število hekto-litrovih stopinj sè 171/2 kr.
Povračilo davščine daje se, ločeno od nakaznice o bonifikaciji, s kolka prosto nakaznico, ki se
svobodno prenaša (giruje) od imetnika na imetnika, ^ po vzorci cl, tiste colnije, preko katere se izvaža.
Izplačuje se ta nakaznica stoprav šest mesecev po tistem dnevi računeč, katerega se je izvozilo. V ostalem jemlje se ta nakaznica tudi predno preteče téh šest mesecev, pri blagajni, na katero slove, kot plačilo za žganjarinske iznose, katere je opravljati pri tej blagajni, in gledé katerih niso davkodolžniki vzprijeli nikakih menic vsled zakona od 26. junija 1868 (Drž. zak. št. 73.).
Izplačuje naj se polno povračilo davščine, kar ga gré po gornjem izračunjenji, vedno pri blagajni, pri kateri se izvozna bonifikacija nakazuje za prav tisto poslatev v izplačanje.
Izplačuje se davščine iznos, ki ga je povrniti, poslednjemu imetniku (giratarju) nakaznice proti njegovemu acquit-u (prejemnemu potrdilu na zadnji strani nakaznice) in proti vračilu nakaznice.
Ako naj se nakaznica, predno dospe v izplačilo, vzprejme kot plačilo za žganjarinske iznose, treba da je davščino dolžna oseba poslednji imetnik nakaznice, ali pa mora poslednji imetnik izdati odstopnico v prid davščino dolžni osebi.
Blagajne, na katere slovö nakaznice, smejo jih, ako ni drugače nobene izpotike, izplačati tudi še leto dnî po dospevnem roku. Za izplačevanje nakazane davkovne bonifikacije za izvoz žganja, za katero je davek opravljen, velja sem mereče določilo oddelka A.
II. Posebna določila o izvozu narejnini podležečega žganja, katero se za izvoz davščine prosto deva v sklad (§. 6. zakona).
1. Ako hoče podjetnik kake žganjarne, katera podleži narejnini, katera se pa opravlja na podlogi kazanja priglednega žestomernika, ves dobitek ali en del dobitka nameniti v izvoz in zategadelj davščine prosto deti ga v sklad, poprosi naj za to dovoljenje pri finančnem oblastvu prve stopinje ter pové količino in alkoholovitost tistega žganja, katero hoče davščine prosto deti v sklad, a zraven tudi dâ na znanje, če se hoče to dovoljenje uporabljati v eni sami zglasit-veni dobi ali v več zglasitvenih dobah. Prošnja slove lahko tudi na vso delovršbeno dobo.
V tej prošnji je tudi določno povedati zagotovilo, katero se daje za žganje, ki naj se davščine prosto dene v sklad. To zagotovilo treba da popolnoma zalaga davščino, kar je gré od povedane alkoholove količine (35 kr. od hektolitrove stopinje), in dati se more tako, kakor je dovoljeno za upanje potrošnine (§. 32 zvršitvenega ukaza).
(älovenischt)
108
Vt'»rec
e.
2.	Na podlogi prejetega dovoljenja davščine prostega devanja v sklad, kar je priznanih nadzornemu organu in pa prejemnemu uradu, naj podjetnik ob dotičnem mesečnem obračunu zahteva, da se alkoholova količina namenjena v davščine prosto dejanje v sklad, izloči iz obračunskega podatka, kar se izloča tako, kakor je povedano v §“ 22. tega zvršitvenega ukaza.
3.	Pri vsakem mesečnem obračunu v davščine prosto vkladanje izločene alkoholove količine treba je, računeč od dné izločitve,najpozneje v 12 mesecih izvoziti, drugače je podjetnik dolžan, dodatno opraviti, kar gré zato narejnine.
4.	Posebno vkladanje pod uradno sozaporo ne zahteva se sicer za té alkoholove količine, a podjetnik je dolžan voditi zanje poseben računski vpisnik po vzorci e, v katerega je vpisovati za pripisilo alkoholove količine, v davščine prosto vkladanje pri obračunu izločene, in za odpisilo na podlogi odnosnih izvoznih izrecil izvožene alkoholove količine in skladni usušek (§. 25. zvršitvenega ukaza). Odnosne vpise naj podpiše tudi posredujoči finančni organ.
Tiskanica za ta računski vpisnik dobiva se v paginovanih in parafovanih sešitkih, ki imajo nit
pod uradnim pečatom, od urada ali organa, katerega določi finančno oblastvo prve stopinje, proti povračilu nabavnih troškov.
Ta urad naj pred izdajo na vsakem sešitku vpostavi ime in stojališče žganjetvornice, za katero se prejema vpisnik.
Imenovani račun (konto) je po preteku vsake posamne narejne dobe završiti in s probeležbo vred. omenjeno pod oddelkom Dl, t. 5. pôtem finančnega oblastva prve stopinje vposlati cenzurnemu oblastvu-
V ostalem veljajo za izvoz predstoječa pod -4 navedena določila.
A rabljeni sodi treba da so uradno meroizku-šeni, in uradna preskušnja količine mora biti P° meroizkusnem znamenji.
A ker se je za davščine prosto v sklad dejano alkoholovo količino moralo že dati zagotovilo P° točki 1, ni za izvoz zahtevati novega zagotovil11-Vendar velja za vozne in potne troške finančni!1 organov, poslujočih za pošiljajoči urad, določilo oddelka Dl, št. 2.
Vzorec a
(k prilogi A, §. 3. z. u.).
Krono vina:	Finančni okraj:
Davkovni okraj:
Prigledni okraj :
Oddano dné................18
2.
3.
,r . v zglasitveni vpisnik
VPlsano '———č ili.—
v probelezbo
Preskušnja in primera izrecila
pod tek. št. . .
f unikatom j duplikatom z j triplikatom ( kvadruplikatom
njegovim.
finančni organ.
I z r e c i 1 o.
(unikat —, duplikat —, triplikat. —, kvadruplikat.)
Podpisani
v..............
od.............
s pravico do davkovne bonifikacije, in pa
niejo s.............................preko
...............na..........................
Poslatev, s katero se je po propisu opravil uradni postopek, bila je odpuščena z dolžnostjo,
c. kr.
da naj se v izhodni postopek dostavi pri — —— •.....................uradu v.......................
G.	kr.........................
v...............dné..................18 . .
zglaša pri c. kr.................. . . .
..................v.....................
notri povedano poslatev žgane opojne tekočine
v izvoz čez colno
................... urada v ..............
Povedba pošiljatelja:
Podpisani jemlje z gornjim izreoilom na se dolžnost, na naslednji strani povedano poslatev
.....................v nepremenjeni količini in
kakovosti v povedanem roku dovesti v izhodni postopek kakor tudi poroštvo prevzeti za potrošnino po višjem stavku, katera se je drži.
Té dolžnosti ugasneta samo v tem slučaji, ako rešilo tega izrecila pokaže, da se je ustreglo gori navedeni zaveznosti.
na podlogi dovoljenja c. kr 18 . . p. št. .
c. kr. kr. og.
. . . . dné . .
						I. I z		r e c i 1	o posl	i .i »	1 e	1 j a.						
						Količina za vsako posodo	1 '3 ts s	rt Sp O) .a-S >“ o »’S		O 3 "rt M "o Ph 0>' . > OJ a> *2	Od skupne količine zahtevana							
	<X> 'S O» a rt		rt >N S				o — tß 2 il ^1	C o §| •® o S -m •sî rt Cu VJ O > "w rt g "a	M "o		izvozna bonifikacija			1				
			c& "rt i						.£ >CA	l| o-a •A a -S-a. a> > r 5				•i a			!	
		a>	M			litri		£ "o ° !■§ :	Ü a					!	"h			
'S	rt s >	t	kilo- grami	Vrsta		o toploti od -+- 12°Réaum.		K	> 3 Ui		’S i	t		h o^!	i S		!	rt
nakladkov, iz katerih sestoji					žgane opojne tekočine				a o (A 0)	. M c a >r/i ^ . •'-% S s H	> 1 a	1 >		£-d a°			i 1	p o m n
	posiatev								o		kr.	gl-	kr.	g kr.	S	a	s	o
1			2	3		4 1	5	6	7	8	» 1	10	1	11	12		13	u
																		
II. Uradno najdenje.
o>
I i s .s f 3 ü e
v/3
shramb
Ovedena
količina
m
M
0>
e
D.
po teži kilogramov
16 17 18 19
Ovedena
alkoholo-
vitost
O)
O
C-
'S*
S.
20 21
Prevedba
cn
g)
rt . G ^
l-ä
O -4-»
v a
o ^ O "en -a o
£>s
il
ii
s-a
količine
0
O. . oH
ll
s a
s §
1	°
a -a
k
is
*.G
rt
C
o
.22
S
-St-3
Is.
n
>
pri 12° Réaumur
Količina
čistega
alkohola
6
o*
o
-g
N
O
£
I5
o1'?
t« J5
J3 O
•— Cfl
S .a
!■§
is s
"o
3
_rt
en
i
"T
4
.s
f
I	g
Ja J
Sl
1-3
•5|
II
G-.
1
5	§
3Î
Kako se prevaža
pod zaporo nakladnega prostora
i ‘f-T.
>0 H3
*SJ2 S k
'v rt
>N3 U
D S g* g
s s.
rt k
i I
3 S
rt
cn
&
•O
cu
rt
pod zaporo na-kladkov
3
en
g
*o
g-
"čn
0
&4
3d
1 <1
rt 'G G
■7
S
p.
o
G
G
g
k
I
Ja ■a J
Rešilo.
1.	Oddano dné.........................18 . .
2.	Vknjiženo v........................vpisnik pod tek. št. . .
3.	Podatek uradne preiskave z ozirom na:
a)	shrambe in uradne zapore..................................
b)	količino po meroizkusnem znamenji.........................
c)	količino po teži..........................................
d)	alkoholovitost in toploto............................
e)	prevedbo navidezne močnosti na resnično močnost (tablica I)
f)	prevedbo na resnično prostornino (tablica II)...............
g)	prevedbo čiste teže na prostornino (tablica III)..........
h)	iznos izvozne bonifikacije (slučajno tudi povračilo narejnine) .
i)	poistinjeni prebitek ali nedostatek.............................................................•
Povedba, ali in kateri iznos potrošnine naj za nedostatek alkohola, poizveden odbivši dopustne
usušne odstotke, plača pošiljatelj.......................................................................
5.	Dokaz, daje poslatev šla čez colno mejo:
a) pri mejni colniji: Zgornja poslatev naj izstopi spremljana po....................................•
......................dné .......................18 . .
izstopila je dné.....................18 . . po glasu........................•
b) pri veliki colniji notri v colnem ozemlji:
a) Zgornja poslatev sestoječa iz .	.	. nakladkov bila je pod s . . . pečati opravljeno
,,	železničnega voza
zaporo nakladnega prostora-------------------—-, znamenje .... številka . . . •
prostora v ladji
z napovednico, št. ... od.................................18 . . odkazana v izhod preko
c. kr.	..
.............................colnije v...........................v........................
'	kr. og.
ß) Poslatev je po glasu izhodnega probeležka, tek. št. . . dné........................18 . •
potem ko se ji je snela...................uradna zapora, izstopila v...................•
( o izvozni bonifikaciji z dopustnim iznosom od....................gl. . . kr.
r. nl	,	.	) je dné..................18 . . pod št. . .
6.	Plačilna nakaznica Q povračilu narejnine od............................................gl. . . kr.
( je dné.................18 . . pod št. . .
izdana in plačilnici............ ... v................................priznanjena.
7.	Vpisano v probeležbo o nakazanih izvoznih bonifikacijah pod tek. štev. . .
G. kr. Kr. og.
. urad v
dné
18
O p o m n j a. Če je količino pri odpravi pošiljajoči urad ustanovil po čisti teži, more se rešujoči urad zadovoljit’ s kosmatim tehtanjem, ako ni o alkoholovitosti nikake razlike.
Vzorec b
(k prilogi A, §. 3. z. u.).
Nakaznica.
Za dné....................................... 18 . . fiez colno mejo v...............................
iztopivšo poslatev žgane opojne tekofiine v............................posodah z ovedeniini..................
hektolitrovimi stopinjami (litri) čistega alkohola, katero je................................................
(‘me, stan)..........................................v.......................................dné ...
.................................. . . napovedal v izvoz proti izvozni bonilikaciji, gré skupne bonifikacije
............gl- • • kr., z besedami..............................................goldinarjev . . krajcarjev.
c. kr.
Od tega iznosa je -
kr. og.
urad v
.............................ordre polovico, to je
po tem ko dospé priznanilnica (aviso) od izhodnega urada, a drugo polovico na podlogi določil §* 9. žganja-rinskega zakona, dokler se drugače ne ukrene vzeti v probeležbo.
Od c. kr. . .
. urada v
0 p o m u j a. Iznos, na katerega slôve nakaznica, izplača se poslednjemu imetniku (giratarju). Za pristnost podpisov giratarjev ne prevzema se poroštvo.



Éf:



Vzorec c
(k prilogi A, §« 3. z. u.).
Kronovina :	Finančni okraj :
Davkovni okraj:
Prigledni okraj:
1. Oddano dné
18
2. Probeleženo v prejemnem vpisniku pri tek. št. . . dné
3. Preskušnja in primera z
unikatom
duplikatom
18
finančni organ.
I z r e c i 1 o.
(Unikat, — duplikat.)
Podpisani.............; . v......................zglaša pri c. kr..............
v..................na podlogi dovoljenja c. kr................v..............t . .
od..................................18 . . p. št. . . . notri povedano poslatev z alkoholom
pomešanega . , . . ................v izvoz čez colno mejo z.........................
preko ——-..............................urada v .
kr. og.
Poslatev, s katero se je po propisu opravil Uradni posel, odpustila se je z dolžnostjo, dostaviti
c. kr.
jo v izhodni postopek pri j———.....................
Uradu v...............do...................18..
C. kr................................
t...............dné..................18 . .
...................v........................
Povedba pošiljatelja:
Podpisani jemlje z gornjim izrecilom na se dolžnost, tu notri povedano poslatev z alkoholom po mešanega vina, v neizpremenjeni količini in kakovosti v povedanem roku dovesti v izhodni postopek, kakor tudi prevzeti poroštvo za potrošnino od alkohola, kar ga je notri.
Té dolžnosti ugasneta samo v tem slučaji, ako rešilo tega izrecila pokaže, da se je ustreglo gori navedeni zaveznosti.
..... dné . . . u .18. .
I.	I.
(81.Twl.oh.)
109
					I. Izročilo pošilja				i t e 1 j a.		
Število	Vrsta m znamenje	Številke	■ Kosmat teža	Količina (litri), kar se je namenja v mešanje		Alkoholovitost po 100-delni alkoholometrovi lestvici	Hektolitrove stopinje (litri), čistega alkohola	Kraj	Dan	Ura	0 p o m n j a
			kilo- grami	s •p	žganja			vinovanja			
nakladkov, iz katerih sestoji poslatev					o toploti od -+■ 12° Réaumurja						
	1		2	3	4	5	6	7	8	9	10
								1			*
II. Uradno najdenje.
Kako se prevaža
pod zaporo na-kladkov
pod zaporo nakladnega prostora
Dobljeni
izdelek
(litri)
Količina (litri), ki se je pomešala
potrdilo
nakladkov, iz katerih poslatev sestoji
vinovanja
o toploti od 4- 1Ü“ Réaumur j a
18 19
109*
Rešilo.
1.	Oddano dné......................18 . .
2.	Vknjiženo v................vpisniku pod tek. št. . .
3.	Podatek uradne preiskave z ozirom na:
a)	shrambe in uradne zapore..............................
b)	količino z alkoholom pomešanega vina..................
c)	slučajno jemanje prob..............................
d)	poistinjene nedostatke: . .........................
4.	Dokaz, da je poslatev šla čez colno mejo:
a) pri mejni colniji: Zgornja poslatev naj izstopi, spremljana po dné..................................................18
izstopila je dne.....................................18 . . po glasu .
b) pri veliki colniji notri v colnem ozemlji:
a) Zgornja poslatev sestoječa iz . . . nakladkov bila je pod s .	. . pečati opravljeno
,, ,	železničnega voza
zaporo nakladnega prostora —— ----------- ■ znamenje.................št,
c. kr. kr. og.
prostora v ladje
napovednico št. ... od...........................18 . . odkazana v izhod preko
colnije v
(3) Poslatev je po glasu izhodnega probeležka tek. št. . . dné.....................18
po tem ko se je snela...................uradna zapora, izstopila v................
C. kr. Kr. og.
urad v
dné
Vzorec d
(k prilogi A, §n 3, z. u.).
Št
Nakaznica.
Šest mesecev po....................18 . . ima
......................v..................
c. kr.
kr. og.
ali.......................nalog plačati
kot povračilo narejnine za gori imenovanega dné čez colno mejo v..........................................
iztopivšo poslatev..........................litrov žgane opojne tekočine v........................posodah
s poizvedenimi ..... hektolitrovimi stopinjami čistega alkohola, katero je................................
V.....................dné......................18 . . zglasil zahtevajoč povračiln davščine.
Od c. kr..................urada v
dné
O p o m n j a. Iznos, na katerega slove nakaznica, izplača se poslednjemu imetniku (girataiju). Za pristnoft podpisov ne prevzema se poroštvo.

Vzorec c
(k prilogi A, §” 3, z. u.).
Računski vpisnik
o alkoholovih količinah, po obračunih zganjamo......................................
v......................popis. št. . .v davščino prosto vlaganjo za izvoz izločenih, in Pa
dokaz, da so šle čez colno mejo.
			P r	i p i s						0 d p	i s			
Po obračunu					Podpis				Po rešilu izrecila		Skladni	Podpis		
		za čas		v davščine ii'osto via-		rt g O	Probe- ležni		v ino-	hektolitrov e	usušek		rt g	
				janje izločene hek-			stavek	Datum		stopi- nje (litri)			S o	0 p o m n j a
					rt M				zemlje		litrih	rt		
		od	do	tolitrove		rt	št.		izst.o-		alko-	%	rt	
				stopinje	rö	j=!	1	izrecila		pila dne	čistega alko hola		r3 ‘O o 'öS	S	
število	datum	leto, mesec, dan		(litri) čistega alkohola	o nd	>o rt <3					hola		g •<ä	
1		2		3	4		5	6	7	8	9	10	11	12
														/
Priloga B
(k §“ 20, z. u.).
Navodilo, kako proračuniti alkoholov dobitek iz žganjeve drozgalice po nje količini, zgoščenji in zrejenji.
Za ves čas moteža v pravilnem hodu prigled-Nega žestomemika more finančno oblastvo prve stopinje, ako se mu vzvidi dobro, ukreniti poizvedbo Narejene alkoholove količine po količini, zgoščenji *N vrvežnem zrejenji žganjevih drozgalic.
Kader se kaj takega ukrene, merodajna so pri dotični žganjarni tâ le določila:
1.	Ko nastane motež v pravilnem hodu pri-glednega žestomemika, naj, če se hoče nadaljevati delovršba, začne se stalno dohodarstveno-uradno Nadziranje žganjarne po finančno-stražnem organu, iß podjetnik je dolžan temu organu, ako zahteva, Priskrbeti primerno bivališče.
2.	Žganjarne podjetnik je dolžan, začenši od gori povedanega časa, ali osebno ali po svojem
^jn» Namestniku pisati uradno pripravljen vpisnik po Prilogi a, in to brez prestanka in izpustka ter brez strugotine in poprave, in v njem poočitavati naslednje date:
a)	dan in uro vsakega vpisa;
b)	pred končanjem vsakega posamnega podroz-ganja zânje uporabljeno vrsto in težo narej-nih tvarin;
c)	takoj, ko se je vrvežnik napolnil z novo droz-galico, uro, kdaj se je napolnil bedenj, številko bednja, koliko je v njem drozgabce, njé toploto in zgoščenje po saharomerovih stopinjah o pravilni toploti od 12 stopinj Kéaumurovih;
d)	po tem, kakor se vsebina vsakega bednja nese v prekapanje, dan in uro, kdaj se je začela prenašati vrela drozgalica, količino prenesene drozgalice, in pa uro, kdaj se je končalo prenašanje, slednjič toploto drozgalice in nje zgoščenje po saharomerovih stopinjah o pravilni toploti od 12 stopinj Réaumurovih neposrednje predno se je prenesla na žgalno pripravo.
Vsak tak vpis naj podpiše podjetnik žganjarne ali namestnik njegov in finančni organ, kateremu je naročeno neprestano nadziranje žganjarne.
Ta naj bode zlasti pričujoč pri ovedbi toplote in tega kar kaže saharomer za novo in pa za tisto drozgalico, ki se prinese na žgalno pripravo, in ovedbe naj opravlja skupno s podjetnikom žganjarne ali namestnikom njegovim.
3.	V izračunjenje alkobolovega dobitka iz zrele drozgalice in iz vrvežne stopinje (zreditve), poisti-njene po vpisniku, uporabljati je v dokladi épridejaue D°i la<la Habichove razkaznice.
Té tri razkaznice služijo v izračunjenje alko_ holovega dobitka po tem, kakoršne so drozgalice
Prva razkaznica je za drozgalice sè lupinami mešane, ki delajo nov kvâs (žitne, krompirjeve drozgalice), druga razkaznica za lupin proste drozgalice, ki delajo nov kvâs (repni sok in droz-galični osladi), in tretja razkaznica za drozgalice, ki ne delajo novega kvasü (melasne drozgalice).
«
V podolžnem stolpci na levi strani vsake raz-kaznice povedana je saharomerova vsebina svežih drozgalic v celih stopinjah, v najvišjem prečnem stolpci zreditev, to je saharomerove stopinje drozgalic, ki so izginile z vretjem, povedane v celih stopinjah.
Številka razkaznice tema dvema številoma ustrezajoča daje alkoholov dobitek v litrovih odstotkih po 100 litrov = 1 hektolitru zrele drozgalice.
Ako se pri ovedbi podadö drobci saharomerove stopinje, pustiti jih je do pol stopinje v némar, a čez pol stopinje v račun jemati za celo stopinjo.
Da se torej najde alkoholov dobitek za kako v hektolitrih izraženo drozgalično količino, treba je najprej s pomočjo razkaznice drozgalici primerne, iz zgostitve sveže drozgalice in zreditve, to je: razlike med zgostitvijo sveže in zrele drozgalice najti dobitek
v litrovih odstotkih za 1 hektoliter drozgalice, in 1° število potem pomnožiti z drozgalično količino, izraženo v hektolitrih.
če se najdeni podatek razdeli na 100, dobi se dobitek v hektolitrovih stopinjah (litrih) čistega alkohola.
Alkoholovo količino, katere je kakor kaže po izračunu, nadejati se za vsak vrvežnik, vpisati je pr* dotičnem vrvežniku, ko se je drozgalica iz njega prenesla na žgalno pripravo, v gori imenovani vpisnik.
4.	Ko je odpravljen mo tež v pravilnem hodu priglednega žestomernika, seštejejo se pri posamnih vrvežnikih vpisane alkoholove količine, in vsota se prišteje alkoholovi količini, po kazanji žestomernika poistinjeni pred začetkom in po odpravi moteža.
Vpisnik
o nareji žganja v žganjarni...v..........popis. štev. . . ■ , v času moteža v pravilnem hodu
žestomernika št. . . .
Podpis podjetnika žganjarne ali namestnika njegovega in papostavljenca finančne straže				I I	I 'I	I. L	I. I.	j	I. I.	I. I.	i. i.	i. i.	H,	1.1. 1.1.	i. i.	i. i.	i. i.	i. i.	11 11
nungej od gjž af .rB5i ‘mugqo5[ nAO[oqo5qy							•				•	
Zrela drozgalica bila je na žgalno pripravo prenesena	©finders 0AOai0UlO.rei|‘BS			•		•	-	v—t		•	e-i	«-i
	itinumegy od o(o]do( s			•	•	•		2	•	•	2	2
	-O^0q	T3Z				•		3Ï				s	s
	•Aa}g efupaq z;							rS	•		(M	
•A9}§ ifupaq a otu3guo5j oj;q af afta.iA						-				CM		
Sveža drozgalica, polnjena	0flIl(Io^S 0Ao.i]0UKunqns			S			‘	•	2	•	•	
	inumegy qo[do| o Ao.qi[o)3(aq 05||i0)(			s	S				2	•		
				s				•	3			*
	•Aajg afupaq a			«	CM	•		•	s-H			
Podrozgane tvarine	1 >		kilo- grami	1	1	•			1	•	•	•
		0) bo p	vrsta	.2.“ 2 •£ 2	dtto. i	_	_				dtto.		■	
	1	ed s	kilogrami	S	1				O 2			•
		zelen			■	•		•			•	
Čas vpisanja 			run		05	2	CO	CO	t>-	00 1	05	05	J
		STÎ9 lllA0lip		dopol. i	— opol. j	I	zjutraj!	zjutraj	zjutraj	zjutraj	zjutraj	! 'ET
		mesečni dan		November 3.	co	id	.o	! id	id	id	id	id
(Hlovenlsch.)
no
Doklada b
Razkaznica v izracunjenje alkoholovega
Po R.
I. Iz z lupinami i. t. mešanih drozgalic, katere delajo nov
če drozgalica pred vrenjem kaže						in so i i	g i n i 1 e
	5	6 1	7	~ 8 "	9	10	11
	saharometrovih odstotkov, dobi se						
sah. odstotkov					1 i t r	i vih odstotkov	
8	254•93	305-92	356-91	407-90			
9	255-58	306-69	357-81	408-93	460-04		
10	256-25	307•50	358 75	410-00	461-25	512-50	
11	256-90	308-28	359-66	411-04	462 42	513-80	565-18
12	257■68	309-22	360-75	412-29	463-82	515-36	566-90
13	258-26	309 91	361-56	413-21	464 86	516-51	568-16
14	258-93	310-72	362-51	414-29	466-08	517-87	569-06
15	259 63	311-55	363-48	415 40	467-33	519-25	571-18
16		312-41	364-48	416 55	468-6.2	520-69	572-76
17			365-48	417-69	469-91	522-12	674-33
18				418-88	471-24	523-60	575-96
19					472-62	525-13	577-64
20						526-62	579-28
II. Iz lupinoprostih drozgalic, katere delajo							
8	261-66	314-00	366-33	418-66			
9	262-87	315-44	368-02	420-60	473-17		
10	264-04	316-85	369-66	422-47	475-28	528-09	.
11	265 27	318-33	371-38	424-44	477-49	530-54	583-60
12	266 50	319-80	373-10	426-40	479-70	5--63-00	686-30
13	267-76	321-31	374-^6	428 42	481-97	535-52	589-07
14	269-02	322-82	376-63	430-43	484-23	538 04	591-84
15	270'31	324 37	378 43	432-50	486-56	540-62	594-68
IG		325•94	380-26	434 59	488-91	543-23	597-56
17					382-13	436-72	491 31	545-90	600-49
18				440-44	495-50	550-56	605 61
19					497■94	553-26	608-59
20							611-60
III. Iz drozgalic, katere ne delajo novega kvasu,							
8	276-82	332-18	387■54	442-91			
9	278-03	333-63	389-24	444-84	500-45		
10	279-23	335 08	390-93	446 • 'i 8	502-62	558-47	,
11	280-45	336-54	392-63	448-72	504-80	560-89	616-98
12	281-66	337-99	394-32	450-65	606-98	563 31	619-64
13	282-93	339-51	396-10	452-69	509-27	565-86	622-44
14	284-20	341-04	397-88	454-72	511-56	568 40	625-24
15	285-48	342-58	399 67	456-76	513-86	570-95	628-05
16		344-11	401 46	458-81	5 6-16	573-52	630-87
17			403-22	460-83	518-43	576-03	633-64
18				462-97	520-84	578-71	636 59
19					523-25	581-39	639-53
20						584-26	642-69
k prilogi B.
dobitka iz različnih drozgalic.
Habič h-u.
kvas (žitna drozgalica, krompirjeva drozgalica) po opazovani zredbi.
po p 0 v	r e tj i							
12	13	14 1	15	16	17	18	19	20
s prekapanjem 100 litrov zrele drozgalice								
alkohola								
618-	43 619-	81	671-47							
621-44	673-23	725 02						
623-10	675-03	726-95	778-88					
624-83	676-89	728-96	78103	833•10				
626-65	678-75	730-96	783-18	835-40	887-61			
628 32	680-68	733-04	785-40	837•76	890-12	942-48		
630-16	682-67	735-18	787-70	840-21	892-72	945-23	997•75		
631-95	684-61	737-27	789-93	842 70	895-26	947-92	1000-58	1053-24
nov kvas (repni sok in drozgalicni sladi) po opazovani zredbi.
; ; ;	S‘-3 5 §53^ 53 		753-25 756 87 760-53 764-26 770-78 774-57 778-41	810.93 814-85 818-85 825-83 829-90 834 01	869-17 873-44 880-89 885-22 889-61	928-83 935-95 940-55 945-21	991•20 995-88 1000-80	1051-20 1056 41	1112-01
(melasne drozgalice) po opazovani zredbi.								
675-97								
679-03	735-62							
682-08	738-92	795 76						
685-14	742-42	799-33	■ 856-43					
688-22	745-57	802-92	860-27	917-62				
691-24	748-84	800-45	864-05	921-66	979•26			
694-46	752-33	810-20	868-07	925-94	983-81	1041-69		
697-67	755-80	813-94	872-08	930-22	988-36	1046-50	1104-64		
701-12	759-54	817-97	876-40	934-82	993-25	1051-68	1110-10	1168-53








Priloga C
(k §oma 24 in 27 z. u.).
Pravilnik
o
zasebnih svobodnih skladih za žganje.
1.	Zasebni svobodni skladi za žganje dopuščajo se praviloma samo v stojališči kake colnije ali davkovnega urada. Ti skladi podstojé davko-urad-demu prigledu.
Dovoljujejo se na prošnjo in proti vsakočas-ßönu preklicu samo takim trgovinsko-sodno protoko-lovanim trgovcem, kateri uživajo zaupanje finančne Uprave in niso v stečaji (konkursu) niti so bili zaradi tihotapstva ali kakega težkega dohodarstvenega prestopka kaznovani, in kateri sami bivaji v skladovem kraji ali pa imajo vsaj tam bivajočega pripravnega zastopnika.
Dovoljenje v napravo zasebnega svobodnega sklada za žganje daje, zaslišavši trgovinsko zbornico, finančno ministevstvo, ako letni promet žganja ‘znaša najmenj 2.000 hektolitrov in podjetnik prevzame dolžnost, vse zaukaze finančnega oblastva, kateri se dohodarstvu v prid in korist vzvidijo potrebni, vestno izpolnjevati.
V dovoljenji se tudi določi, ali bode in kateri ndškodni prispevek bode podjetje za troške, ki se naberö po dohodarstvenem nadzoru, opravljati dolžno.
2.	V zaseben svoboden sklad za žganje smejo se rabiti samo taka poslopja in zaprta prostorja, za katera finančno oblastvo prve stopinje spozna, da so v to pripravna, in v katerih se more žganje spravljati čisto ločeno od drugega blaga.
Stalnega nadziranja in pa uradne sozapore pravilno tu ni pod tem uvetom, da se v zasebnem svobodnem skladu spravlja samo žganje, katerega se drži potrošnina.
3.	Razsežaj poroštva, katero je dolžan podjetnik zasebnega svobodnega sklada za žganje z ozirom na potrošnino od žganja in pa na globe od dohodarstvenih prestopkov določa žganjarinski zakon (§' 15, 16 in 83).
V	zagotovilo zaveznosti, katere ima podjetnik nasproti finančni upravi, naj dâ on razsežaju podjetja primerno zagotovilo, tako kakor je prepisano za upanje potrošnine, še predno začne delovršbo zasebnega svobodnega sklada za žganje; to zagotovilo moči je tudi zvišati ako treba.
Višina tega zagotovila naj ustreza polnemu iznosu potrošnine, kar bi je šlo od pravilnega skladnega stanja.
4.	Prošnji za dovoljenje, napraviti zaseben svoboden sklad za žganje — vpodaje se pri finančnem oblastvu prve stopinje — pridati je natančen opis skladovih prostorij in zvez njihovih na zunaj, s črtežnim očrtkom vred.
V	prošnji je tudi povedati, kakö razsežna primeroma bode letna skladova delovršba, kakšno zagotovilo se dâ, in pa katera oseba bode finančnim organom o njih prigledih dajala odgovor in do-povedbo.
Tudi vsako premembo v skladovih prostorjih treba je naprej zglasiti in odobrenje dobiti zanjo.
O tej prošnji dâ finančno oblastvo prve stopinje preiskati poslopja in opisana skladova prostorja; kar se tu najde, shrani se v zapisnik v dvojnem izdatku.
En istopis tega zapisnika dobi podjetnik nazaj z uradnim Ipotrdilom v svojo založbo; a drugi istopis ostane v rokah finančnega oblastva.
5.	V vsakem zasebnem svobodnem skladu za žganje mora biti: stodelen alkoholomer take uredbe, kakor je povedana v §u 16. zvršitvenega propisa, toplomer po Réaumurji in uradno oznamenana (cimentovana) meroizkusna posoda (litrova posoda, posoda za 10 ali 20 litrov), dalje po propisu uradno izkušena tehtnica za tehtanje sodov sè žganjem napolnjenih, in izkušene železne uteži kakor tudi za hitro napolnitev sodov potrebne priprave, ter vsak čas, ko zahtevajo na razpolaganje se dati finančnim organom.
O preiskavah in pregledih, katere je opraviti, dolžan je podjetnik finančnim organom dati vsako pojasnilo in izkazilo, ki je potrebno za dohodar-stveno-uradni prigled, in o njih uradnih poslih sam ali po služnikih svojih pripomoči jim kjer potreba.
Skladovi prostori smejo se imeti samo podnevi, to je v mesecih aprilu do vštevši oktobra od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer, in v mesecih novembru do vštevši marcija od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer odprti.
Izjeme od tega more, kader treba, dovoliti finančne oblastvo prve stopinje.
6.	Vnaša se žganje v zaseben svoboden sklad na podlogi zglasitve davščine prostega odnašanja žganja, ki jo je rešil pošiljajoči urad.
Čim dojde svobodnemu skladu preodkazana poslatev žganja, katerega se drži potrošnina, dolžan je podjetnik ali namestnik njegov takoj naznanilo pismeno opraviti pri fiaančnem organu, določenem v nadziranje svobodnega sklada.
7.	a) Finančni organi, katerim je izročeno nad-
ziranje poslatev prejemajočega zasebnega svobodnega sklada, ovedö število, znamenja in številke shramb, preiščejo nameščene uradne zapore in poizvedö količino inalkoholovitost žganja za vsako shrambo posebe. Oveduje se alkoholovitost, kakor je propisano v §" 24, I, št. 4 zvršitvenega ukaza. Ovedujoč količino, postopa se, če se je poslatev pri pošiljajočem uradu odpravila po meroizkusnem znamenji, kakor je propisano v §u 24. I. št. 3, a če se je odpravila sè strani po-
šiljajočega urada z poizvedbo teže, kakor je propisano v §u 24. I, št. 5. zvršitve-nega ukaza.
Ovedba količine in alkoholovitosti more se opustiti, če je poslatev došla z nepokvarjeno uradno zaporo in tudi sicer ni nikakoršnega pomiselka, pred' polagajo, da podjetnik zasebnega svobodnega sklada proti temu nikakor ne vgovarja. V takem slučaji postavi se alkoholova količina, ovedena po pošiljajočem uradu, odnosno organu, v prejemki) Če se alkoholova količina ni našla za več nego za pet odstotkov manjša ali večja proti najdenju pošiljajočega uradai ni izprožiti kazenskega postopka. Za to, kar je menj alkohola, opravi naj, ako nedostatek ni opravičen z dopustnim prevoznim usuškom, podjetnik žganje-tvornice, odnosno svobodnega sklada, odkoder je poslatev, plačilo potrošnine, kar je gré, čim je došlo potrjeno naznanilo pošiljajočemu uradu.
V nadziranje poslatev prejemajočega zasebnega svobodnega sklada določeni finančni organi naj torej v rešilu na zgla-sitvah, in pa v potrdilu na priznaniln (aviso) povedö poistinjeni nedostatek alkoholove količine in pa potrošnino, kar je gre za to.
če v poslatve kraji ni svobodnega sklada in češe alkohola v le tem, in to pri železnih nabirališčih (reservoarih) nj našlo za več nego 1 odstotek, in prl sodih in drugih shrambah za več neg0 1 y2 odstotka menj, pustiti je to v némar-Če se je alkohola uašlo za več nego č odnosno 1 l/a odstotka menj, pobrati je za nedostatek, presezajoči gori povedane (1, odnosno 1 */a) odstotke, potrošnino po stavku davščine, po katerem je žganje odpravil pošiljajoči urad.
Pri žganji v drugih posodah, n. pr-v steklenicah ne dopušča se prevozen usušek.
c)	Ko se je ugotovila alkoholova količina, postavijo finančni organi najdenje 'n prejemih stavek, pod katerim se je vknjižilo v prejemni vpisnik, v oba pri' merka zglasitve in v priznanilo (aviso)-
Alkoholova količina se vpisuje v prejemni vpisnik vedno soglasno z uradnim najdenjem, ki naj se postavi v primerek zglasitve, kateri dojde.
d)	Zglasitve primerek (unikat), ki ga je prinesla stranka, izdati je, opravljen z vhodnim potrdilom, stranki, primerek, ki so ga poslali nakazujoči finančni organi in je tudi primerno potrjen (duplikat), priložiti je za dokazilo prejemnemu stavku prejemnega vpisnika, in došlo, primerno potrjeno prizna-nilo (aviso) vrniti nakazujočemu finančnemu organu.
e)	Zvršivši ta uradovanja vpišejo se še prevzete alkoholove količine v uradni račun o potrošnini, ki ga je pisati, po §" 7 1 žga-njarinskega zakona, sklicujoč se na dotični stavek prejemnega vpisnika.
f)	Pod a) prepisana uradovanja opravljata naj dva finančna uradnika, katerima je naročeno nadzirati zasebni svobodni sklad.
Pri teh uradovanjih poslujoči organi naj vpise, ki jih opravljajo na zglasitvah, priznanilih in drugih Zapiskih, potrjujejo s podpisi svojimi in povedbo svojega slušnega značaja.
8.	Kako se je vesti, ko nastane kaka elementarna prigodba (uima), določa §. 72 zakona in §• 26 zvršitvenega ukaza.
Odpisuje se v takih slučajih vedno na račun (à conto) višjemu davščine stavku podležečega žganja, če ga mora biti kaj, po računu svobodnega sklada o potrošnini, v zalogi.
9.	Za odnašanje žganja iz zasebnega svobodnega sklada v drug svoboden sklad, ali čez colno mejo, ali, če gré za svoboden sklad, krajevno združen s prečiščarno, v kako drugo davščine pro-
sto uporabo, in pa za odnašanje v svobodni promet, odnosno za opravo davščine ali upanje držati se je dotičnih določil žganjarinskega zakona in k temu izdanih zvršitvenih propisov.
10.	Za ovedbo zaloge in izračun usuška veljajo ukazila §a 72 žganjarinskega zakona in k temu izdanega zvršitvenega ukaza.
11.	Pravica imetja kakega zasebnega svobodnega sklada ugasne:
a)	ako se dovoljenju prostovoljno odreče ali umrje imetnik svobodnega sklada;
b)	ako se dano dovoljenje prekliče, kar bôdi so-sebtio tedaj, če podjetnik zasebnega svobodnega sklada ne izpolni svojih dolžnosti, ali če odpade kateri tistih predpologov, pod katerimi se je dalo dovoljenje (št. 1, 2 in 3).
V vseh tistih slučajih, ko prestane tak svoboden sklad, naj urad, kateremu je naročeno nadziranje njegovo, ové vse zaloge žganja, in podjetnik je dolžan, za ovedeno alkoholovo količino ali opraviti davščino ali pa, v kolikor zadostuje zagotovilo upanja, poprijeti se dovoljenega upanja davščine, ali žganje izvoziti čez colno mejo ali pod vezjo po-trošnine preodkazati v drug svoboden sklad ali, če je svobodni sklad krajevno združen s kako prečiščarno, tudi odločiti v drugo davščine prosto uporabo. Alkoholove količine, za katere se je opravila potrošnina, ali pri katerih nastane upanje po-trošnine, prepuščajo mu se v svobodno razpolaganje.
Za kake nedostatke in prebitek veljajo ukazila § l 72 žganjarinskega zakona.
Prilogn D
(k gon» 24 in 27 z. u.).
Pravilnik
za
žganje, namenjeno v davščine prosto uporabo.
I. Splošna določila.
1.	Kdor hode žganje, ki podleži polrošnini, davščine prosto prejemati v obrtne svrhe, vštevši narejo octa (kisa), za kuhanje, kurjenje, snaženje in svečavo, ali pa v zdravilne ali znanstvene svrhe, potrebuje v to posebnega dovoljenja.
V davščine prosto uporabo ne daje se žganje, ki služi v narejo alkoholovitih, za človeški užitek sposobnih zdelkov.
Dovoljuje se davščine prosta uporaba pod tem uvetom, da se žganje prej raznaravi (denaturuje) to je, naredi, da bode človeku neužitno. Izjema se samo žganje, namenjeno v zdravilne in znanstvene svrhe, pod določenimi uveti in opreznostmi.
Prejema se žganje, ki naj se raznaravi (denaturuje), lahko ali iz kake potrošnini podležeče žga-njetvornice, ali iz prečiščarne, proglašene za svoboden sklad.
2.	Dovoljenje se daje -- razen posebnih uvetov po tem, kako se uporablja prejemano žganje — samo takim osebam, katere niso bile kaznovane ni zaradi tihotapstva, ni zaradi kakega težkega dohodar-stvenega prestopka, ni zaradi prevare (goljufije), in o katerih imenji se ni izprožil stečaj niti v izproženi stečajni obravnavi, če so bili dolženi kakega kaznji-vega dejanja, niso bili oproščeni.
Ako se poistini kaka zloraba, odtegne naj se, nezavisno od dohodarstveno-sodnih posledic, takoj dovoljenje. Odtegniti se more tudi, ako stranka ne izpolni te ali one dolžnosti, ki se prepisujejo s tern ukazom ali se še pozneje ukazoma prepišejo.
Dovoljenje daje finančno oblastvo prve stopinje.
3.	V’poslopjih ali združbah poslopij, v katerih se vrši denaturovanje, odnosno obrtni* postopek, v kateri se uporablja davščine prosto žganje, ne smejo se točiti, na drobno prodajati ali prekupovati žgane opojne tekočine. Izima od tega dovoljuje se za čas od 1. septembra 1888 do konca februvarja 1889 narejnikom octa (kisa), kateri izkažejo, da ne morejo izvesti v delovršbi svoji prememb, potrebnih v izpolnitev gornjih zahtevov.
Oni, ki so zadobili dovoljenje (št. 1.), dolžni so redno voditi svoje trgovinske in obrtne knjige ter finančnim organom vselej, kader zahtevajo, dovoliti, da pogledajo vanje, in pa da smejo vstopiti v njih obrtne, tvornično in hranilne prostore v ta namen, da morejo ti organi poizvedeti zaloge denaturova-nega žganja in, ako gre za kak obrt, ki se mu je dovolil poseben način denaturovanja, tudi opazovati obrtni postopek, zaloge sirovin, sosebno žganja in zdelkov proizvedenih iz njih, ovedeti, prigledati in s knjigami primerjati.
Tudi morajo imeti alkoholoiner in toplomer (§. 16. zvršitvenega propisa), dalje izkušeno telit-
nico, pripravno za tehtanje napolnjenih sodov za žganje z izkušenimi železnimi utežmi, ter ta orodja finančnim organom v obrtovališči, kader zahtevajo, dati na razpolaganje.
Vrhu tega dolžne so té osebe izrecno proglasiti, da se podvržejo uže izdanim splošnim priglednim naredbam, kakor tudi posebnim, katere se morebiti določijo za vsak slučaj posebe.
4.	V gori omenjeni prošnji povedati je:
a)	v katero svrho se hoče denaturovati.
h) ako se za posamne take svrhe prepisujejo posebni uveti, izpolnjenje teh uvetov;
c)	koliko bode primeroma na leto v denatu-rovanje namenjenega žganja po hektolitro-vih stopinjah (litrih) alkohola;
d)	tvorilišče, odnosno s prečiščarno krajevno zvezani svobodni sklad, od katerega se prejema žganje v denaturovanje.
AViobivališče more se, proti poprejšnjemu naznanilu pri finančnem oblastvu prve stopinje, vsak čas premeniti;
e)	kakšno bode zagotovilo potrošnine;
f)	da se imajo zavarovana, v nameščenje zanesljive uradne sozapore pripravna prostorja.
5.	Finančnih oblastev prve stopinje dolžnost je, predno dajö dovolitev, pri trgovinski in obrtni zbornici, v katerih okraji je podjetje, pozvedeti, če so v prošnji povedane date o načinu obrtovanja, tazsežaji obrta i. t. resnične, odnosno če ni in v koliko ni tako.
Finančno oblastvo naj se nato, rešujoč prošnjo praviloma ravnâ po mnenji trgovinske in obrtne zbornice.
I
6.	Predno se dodeli dovoljenje, naj prositelj državni blagajni d â'zagotovil o za davščino, katera bi Po zlorabi dovoljenja ali kako drugače utegnila priti v nevarnost.
To zagotovilo izmeriti je v visočini potrošene po 45 gold, za hektoliter alkohola, kar je primeroma gré za dvomesečno potrebščino alkohola in dâ se lahko prav tako, kakor se prepisuje v §u 32 zvršitvenega ukaza z ozirom na upanje potrošnine.
7.	Za odnašanje žganja, namenjenega v davščine prosto uporabo (točka 1.) iz žganj etvornice ali
iz prečiščarne žganja, proglašene za svoboden sklad veljajo v obče določila, ustanovljena v§u 24 zvršitvenega ukaza za odnašanje žganja pod vezjo potrošnine v svoboden sklad.
V odnosnih zglasitvahtreba tudi daje povedano podjetje, kateremu je namenjeno žganje, in pa datum ter poslovno število odnosnega dovoljenja prejemati žganje, ki je pod vezjo potrošnine.
8.	Finančni organ, kateremu se je odkazalo žganje, namenjeno v davščine prosto uporabo, poizvé, ko dospè poslatev, število, znamenje in številko shramb, preišče nameščene uradne zapore ter ové količino in alkoholovitost. Oveduje se alko-holovitost, kakor je prepisano v §“ 24, I, št. 4 zvršitvenega ukaza. Ovedujoč količino postopa se, če se je poslatev odpravila pri pošiljajočem uradu po meroizkusnem znamenji, kakor je prepisano v §u 24, I, št. 3, in če je bila sè strani pošiljajočega urada odpravljena z ovedbo teže, kakor je prepisano v §" 24, I,išt. 5 zvršitvenega ukaza.
Nato postavi finančni organ najdenje in pre-jemni stavek, pod katerim se je vknjižilo v prejemni vpisnik, ki ga je voditi, v oba primerka zglasitve in v priznanilo (aviso).
Z ozirom na kake nedostatke in na usušek držati se je v psilogi C za zasebne svobodne sklade za žganje ukrenenih ukazih
Primerek zglasitve (unikat), ki ga donese stranka, izdâ se s potrdilom, da je poslatev dospela, stranki, a primerek, ki so ga poslali nakazujoči finančni organi in ki je tudi primerno potrjen (duplikat), prideti je za dokazilo prejemnemu stavku prejemnega vpisnika in došlo primerno potrjeno priznanilo vrne se nakazujočim finančnim organom.
9.	Zvršivši ta uradovanja spravi se prevzeto žganje, ako se ne deva v kako uradno skladišče, v zasebno hranišče, pripravno za nameščenje uradne sozapore, in hrani se, dokler ni denaturovano, pod uradno sozapore.
II. Posebna določila o denaturovanji.
1.	Denaturuje se tako, da se pomeša s prepisano denaturovalno tvarino.
2.	Denaturovanja, katero je uvet za prostost od davščine, ni — izimši žganje za narejo oeta —
(Sl o v oni seli.)
111
Vzorec
a
Vzorec
b
pri vsem tistem žganji, ki ima alkoholovitost izpod 80 stopinj stodelnega alkoholomera, kakor tudi vonjavo (parfumovano) ali kako drugače zmešano ali uže denaturovano žganje.
3.	V denaturovanje mora .se na enkrat dostaviti najmanj toliko žganja, da ima 5 hektolitrov alkohola.
4.	Vsako nameravano denaturovanje žganja zglasiti je v dotičnem dovoljenji v to določenemu finančnemu organu, pismeno v dveh izdatkih po priloženem vzorci a.
Zglasitev naj obseza :
a)	količino in alkoholovitost žganja, katero naj se denaturuje, in vso alkoholovo količino, kolikor je ima;
b)	količino in kakovost tvarine za denaturovanje s povedbo, je li bila že, kakor se propisuje, uradno preskušena;
c)	čas, kdaj se bode denaturovalo.
Ker se more denaturovano žganje rabiti tudi v obrtne svrhe, opraviti je pred denaturacijo prigled-nino po 11/2 kr. od litra alkohola.
vožnjo posredujočim finančnim organom, držav«' blagajni, katera se mu pové.
8.	Z občno denaturovalno tvarino (III A tcg® pravilnika) denaturovano žganje more se dati v obč«' promet.
9.	Prepovedano je:
a)	iz denaturovanega žganja denaturoval«0 tvarino vso ali delovito zopet izločiti ali de’ naturovanemu žganju pridejati tvarine, P° katerih se učinek denaturovalne tvari«e izpremeni odnosno na okus ali duh;
b)	žganje, s katerim se je ravnalo tako (lit. «)• prodajati ali na prodaj imeti.
Prodajalci žganja, ki je denaturovano z obč«° denaturovalno tvarino, dolžni so, to prepoved v svojih prodajalnicah na razločno vidnem kraj' tiskano imeti.
10.	Finančni orgaui naj pazjio na to, da «e bode v denaturovanje dostavljeno žganje uže den«-turovano, vonjavo ali drugače pomešano, in da se po količini in alkoholovitosti vjema sè zglasitvij0 v denaturovanje.
To priglednino je opraviti za vso nakazano poslatev še pred denaturovanjem, bodi da tâ obseza vso poslatev, ali pa samo neki del poslatve, pri pristojnem prejemnem uradu.
Samo ako na to stran ni izpotike ali se je p« odpravila tako, da ni pomiselka, smejo začeti de««' turovanje. To pa je vršiti tako, da se denaturoval«3 tvarina do dobrega zmeša sè žganjem.
Opravlja se s posebno zglasitvijo po vzorci b, katero je v enovitem izdatku izročiti prejemnemu uradu.
Predno se izroči, predložiti je zglasitev nadzornemu organu, kateri naj sè svojim sopodpisom potrdi, da se vjema z datami odnosnega stavka v prejemnem vpisniku.
5.	Denaturovati sme se samo v nalašč zalo namenjenem dovolj velikem bednji, ki je bil prej uradno meroizkušen na dotične polnitvene količine.
6.	Denaturuje naj se pod vezjo potrošnine prejeto žganje naj pozneje v meseci dni, od tistega dné računeč, ko se je prejelo; drugače je prejemnik žganja dolžan, potrošnino, kar je gre za dotično alkoholovo količino, opraviti po višjem stavku.
Ko je končano denaturovanje, pri katerem bo-dijo finančni organi nepristano pričujoči, poizvé se skupna količina denaturovanega žganja. Da se je zvršil uradni posel, in kaj je podal, zapiš jo naj «a oba istopisa zglasitve.
En primerek potrjene zglasitve dobi strank« nazaj v založbo svojo, drugi istopis je dodatno pr'" deti odnosnemu stavku prejemnega vpisnika, ali k° bi bil ta že vposlan, naslednjemu prejemnem11 vpisniku.
11.	Finančni organi imajo pravico, pri tistih osebah, ki so dobile dovoljenje v denaturovanje, 'n pri tistih osebah, ki prejemajo in na drobno P«0' dajejo denaturovano žganje, o redni delovršbi P°j gledathoditiin ako nastane kaka sumnja, probe jem«« od žganja, da se dâ v kemično preiskavo.
7.	Denaturuje naj se žganje brez izjeme v pričo dveh v to določenih finančnih organov, katerih eden bodi uradniškega stanu.
Ako prejemnik ni itak zakonito dolžen opraviti priglednino, povrne naj kar gré pristojbin za hrano in
12.	Osebe, katere hočejo prodajati z obč«° denaturovalno tvarino denaturovano žganje, potreb«' jejo v to dovoljnega lista finančnega oblastva p«ve stopinje in so dolžne, finančnim organom, 0 zahtevajo, z oddajnimi boletami izkazati, odk« prejemajo denaturovano žganje.
0 denatuvovalnih ttarinali in posebnih Ukazilih, uk mičnih v oziru na denaturo-valno tvarino.
A. Občna denatu rovalna tvarina.
1.	Za občno denaturovalno tvarino služi zmes lz dveh delov lesnega spilita in V2 dela piridinovih °snov, ki se žganju v denaturovanje primesi v pri-Inerji po 2, odnosno 1/2, vkup 2'/a litra do ^00 litrov čistega alkohola.
Kakovost posamnih v napravo zmesi rabljenih barin ustreza naj v dokladi c povedanim zahtevom.
2.	Denaturovanje z občno denaturovalno tva-rino dovoljuje se samo takim osebam, katere ne Ustrezajo samo v odstavku I navedenim splošnim Zahtevkom, nego tudi na leto zglasé najmenj bO hektolitrov žganja v denaturovanje.
3.	Odkod dobivati občne denalurovalne tva-r*ne. to se prepušča stranki.
A v denaturovanje smejo se rabiti samo take °bčne denaturovalne tvarine, katere so bile pred uporabo preskušene po veščakih, in so po tistem uasu, ko jim je bila proba odvzeta, do uporabe °stale pod uradno zaporo.
Tako je tudi hraniti v točki 4 omenjene dupli-katne probe.
6.	Stoprav ko dospè najdenje, ki potrjuje pripravno kakovost denaturovalnth tvarin, smejo se občne denaturovalne tvarine uporabljati v denaturovanje, in dokler niso do dobrega porabljene, hranijo naj se, soglasno z gornjim določilom, pod uradno zaporo in pod uradnim sozaklepom.
7.	Začenja se denaturovanje, kakor je popisano pod št. II. tega pravilnika, in tu je paziti sosebno na to, da je obé denaturovalni tvarini najprej deti v bedenj za denaturovanje, na to vpustiti primerno alko-holovo količino, odnosno količino žganja, v kateri je, in vse dobro premešati.
8.	Denaturovano žganje naj se spravi v prostorje, čisto ločeno od druge delovršbe, v katerem ni nikakega drugega blaga.
V prostorjih, neposrednje združenih s tem prostorjem ne sme se vsaj spravljati žganje, ki ni denaturovano.
9.	O prodaji žganja z občno denaturovalno tvarino denaturovanega, naj oni, za katere se je de-naturovalo, vodijo uradno pripravljen jukstovan prodajni vpisnik, kateremu se na prvi strani zapisujejo za vsak slučaj posebe denaturovane alkoholove količine.
Preskušnjo naj vršč veščaki, katere finančno deželno oblastvo v to določi, ob (roških tistega, za katerega se denaturuje; ti organi naj se preskušujoč ravnajo po pridejanem navodilu.
Te prodajne vpisnike urediti je po priloženem vzorci e in iz njih prejemnikom izdajati prodajne bo-lete. Prodajne vpisnike je poluletno 1. januvarja in 1. julija vpošiljati finančnemu oblastvu prve stopinje.
Doklada
e.
4.	Zategadelj naj dva finančna organa, ko poprosi stranka, od tvarin namenjenih v denaturovanje (lesnega špirita, piridinovih osnov) vpričo stranke Perneta po dvé probi za kakega x/a litra, vlijetav nove Jeklenice in té deneta pod uradni pečat in pečat stranke. Po eno probo poslati je v preskušnjo določnemu organu, a duplikate pröb vzameta naj finančna organa k sebi in, ako se je denaturovalna tvarina spoznala za pripravno, hranita, dokler ne bede vsa porabljena.
Prodno se odvzame proba, treba je tekočino, lz katere se jemlje proba, dobro premešati.
Ako so denaturovalne tvarine v več posodah, Vzeti je probe iz vsake posode, in na vsaki probi je razločno zabeležiti številko posode, iz katere je
vzeta.
5.	Takoj ko so odvzete probe, deti je odnosne Posode pod uradno zaporo in vrhu tega pod varno Uradno sozaklepo.
Tiskanica za nje dobiva se v paginovanih in pa-rafovanih sešitkih, ki imajo nit pod uradnim pečatom, od urada ali organa, ki ga določi finančno oblastvo prve stopinje, proti povračilu nabavnih troškov, in urad ali organ naj, predno ga izdâ, na vsakem sešitku zapiše ime in bivališče ter popisno številko hiše tistega, za katerega se dobiva vpisnik.
10.	Najmenj vsako leto dvakrat vzprijeti je stanje zalog žganja, denaturovanega z občno denaturovalno tvarino. Predno se začne vzprijemanje, završiti je prejemni vpisnik in prodajni vpisnik in ovedeti koliko naj bode zaloge, če je med stanjem, kakor je, in stanjem, kakor naj bode, razlike do 10 odstotkov stanja, more se opustiti izproženje kazenskega postopka.
B. Posebne denaturovalne tvarine.
1. Obrtovalcem more se dovoliti, da žganje za svojo obrtovno potrebo namesti z občno dena-
111*

turovalno tvarino, denaturujejo s piridinovimi osnovami takimi, kakor se prepisujejo v dokladi c, v razmerji od pol litra do 100 litrov alkohola, ali s 5 odstotki lesnega špirita takega, kakor se prepisuje v dokladi c. Gledč predpologov, pod katerimi se dopuščajo te denaturovalne tvarine, uporabljajo se primerno propisi o preskuševanji občnih denaturo-valnih tvarin (oddelek III. A, točke 3—8).
2.	Trgovinsko-sodno protokolovani narejalci octa smejo v narejo octa denaturovati žganje z gori povedano primesjo piridinovih osnov ali sè 100 odstotkov vode in 100 odstotkov octa po 6 odstotkov ocetne kisline (ocetne kisline hidrata), ali sè 100 odstotkov vode in 50 odstotkov octa po 12 odstotkov ocetne kisline, pri čemer se sme, ako zahteva nasvetnik, na količino vode, ki jo je primešati, vračuniti tako količino primešanega octa, katera preseza propisano mero, kakor tudi količino vode, ki je v dostavljenem žganji. Namesti vode more se rabiti tudi pivo ali kvasna voda. V narejo octa sme se žganje denaturovati tudi sè 200 odstotkov octa po 3 odstotke ocetne kisline (ocetne kisline hidrata), ali s 30 odstotkov octa s 6 odstotkov ocetne kisline (ocetne kisline hidrata), 70 odstotkov vode in 100 odstotkov piva (ola). Dalje sme se dovoliti, da se v denaturovanje poleg prepisane količine octa namesti vode, piva ali kvasne vode primeša 100 odstotkov čistega prirodnega vina
Narejalcem octa je dovoljeno žganje, ki ima menj močnosti nego 80 odstotkov stodelnega alko-holomera, in to do 35 odstotkov denaturovati dati.
V	poslopji, kjer se nareja ocet, ali v bližnjem prostoru ne smé biti prekapalno priredbe.
Za denaturovanje mora v obrtovališčih to-varničarjevih biti trdno stoječa po dohodarstvenem uradu mokrim potem izmerjena in z napravo za uokitt.u branje tekočinskega stanja opravljena posoda. Pre-/. skuša se za denaturovanje žganja rabljeni ocet po navodilu v dokladi f po finančne straže priglednega okraja voditelji. Preskuševalna sredstva daje, proti povračilu troškov, finančno oblastvo.
3.	Dokler se ne ukrene drugače, moči je dalje v denaturovanje rabljenega žganja dovoliti:
V	napravo
a)	lakovvsake vrste,inpoliturbodi dasonamenjene za podelovanje v lastnih tovarničnih delovršbah ali za prodajo, i/.i odstotka terpentin o vega olja.
V napravo varilne ostekline sme se dopustiti denaturovanje z raztopino 1 težnega dela šelaka in 2 težnih delov alkohola od 95 odstotkov, ki jih je žganju primesiti v razmerji od 20 odstotkov;
h) pokalnega živega srebra: '/a odstotka terpentin0-vega olja ali 0025 odstotkov živalskega olja;
c)	anilinovih barv: 0 025 odstotkov živalskeg3 olja.
d)	Dalje se sme dovoljevati, da se da denaturovati žganje:
a)	V napravo naslednjih kemikalij: alka-loidov, izlečnih tvarin, ki se rabijo za zdravila, kakor galapove smole in skanro-nija, kloroforma, jodoforma, etilne vinske kisline, Moralnega hidrata, žveplenega etra, ocetnega etra za tehnične svrhe (primerjaj lit. d) kolodija, tanina, saliciln® kisline in salicilokislih soli. svinčne bel' octokislih soli (svinčnega cukra) s '/a °1'’ stotka terpentinovega olja ali z 0-025 odstotka živalskega olja ali 10 odstotke' žveplenega etra.
ß) V napravo barvenih lakov s '/2 odstotka terpentinovega olja ali 0-025 odstotka živalskega olja.
7) V preskušnjo cukrove repe na vsebino cukra v cukrarnab s 0-025 odstotka živalskega olja.
â) V napravo ocetnega etra, ki je namenjen v tehnične svrhe, sme se za žganje v to rabljeno davščine prostost dovoli'1 samo pod tem uvetom, da nastane, razen denalurovanja žganja po prepisu, pri na-reji točka d lit a) tudi prigled o uporab' narejenega eternega octa v tehnične svrhe.
Narejalci ocetnega etra v tehnične svrhe so torej dolžni, o prodaji iz denaturovanega žganja narejenega ocetnega etra voditi prodajen vpisnik p'aV tako, kakor veliki trgovci z denaturovanim žganjem (odstavek III A, točka 9), in prepovedano jim je, ,a' kega ocetnega etra oddajati drugim osebam nego onim, ki rabijo ocetni eter samo v tehnične svrhe> torej sosebno ne prodajalcem na drobno.
Tiste osebe, ki prejemajo oceten eter, narejen iz davščine prostega žganja, podležč dohodarstveno-uradnemu prigledu.
4.	Živalsko olje, terpen tinovo olje, žveplen' eter in razmočeni šelak, ki se hočejo rabiti za de"a turovalne tvarine, treba da ustrezajo zahtevoin, K se podajejo iz priloženega navodila (doklada (j)-
5.	Kako hoče dobivati različne denaturovalne tvarine, prepušča se obrtovalcu.
Če je za dotično denaturovalno tvarino v tem pravilniku prepisana posebna preskušnja, smé s® taka denaturovalna tvarina rabiti stoprav, ko je Pre' skušena po veščakih.
Pri lesnem špiritu in piridinovih osnovah pre-skušuje naj se vedno tako, kakor je propisano v odstavku lit A tega ukazila, da se vlečejo vzorci.
A pri ostalih denaturovalnih tvarinah more Prodajalec teh tvarin pri finančnem oblastvu poprositi za preskušnjo po veščakih, kar se mu do-v°li. Troške plačuje prodajalec.
Veščaki naj o opravljeni preskušnji izdadô svedočbo (izpričalo), v kateri je natanko ozname-nati preskušeno denaturovalno tvarino in pa shrambo, v kateri se hrani. Shrambo deti je takoj P° preskušnji pod uradno zaporo in dokler ni de-Oaturovalna tvarina popolnoma porabljena, mora ostati pod uradno zaporo.
Predno se začne preskušnja, naj se finančni organi prepričajo, da je zapora na shrambi, v kateri Je denaturovalna tvarina, nepokvarjena, in o soglasji sè svedočbo, katero je shraniti. Kar je morebiti denaturovalne tvarine neporabljene, deti je zopet Pod uradno zaporo.
6.	Obrtovalci naj v dotični prošnji povedo yselej tudi, kako se bode rabilo žganje, ki naj se denaturuje, v njih obrtovni delovršbi, in denaturo-vati siné se samo v zglašeno svrho in v obrtova-hšČih obrtovalca. Tako denaturovano žganje Prepuščati drugim je prepovedano.
V prošnji je dalje povedati, katera količina žganja, ki naj se denaturuje, je potrebna za narejo določene količine zdelka.
O resničnosti teh povedeb naj finačno oblastvo dobi mnenje trgovinske in obrtne zbornice in po zaslišanji poslednje ustanovljeno razmerje med de-Oaturovanirn žganjem in vsakokratnim zdelkom naznani v rešila o prošnji tako stranki kakor tudi nadzirajočemu organu.
7.	Zglasuje in denaturuje se, ako se v posam-nih slučajih ne ukrene kaj posebnega, tako kakor je propisano v oddelku II tega pravilnika.
8.	V oziru na opravo prigledne pristojbine naj se uporabljajo določila v oddelku II, št. 4.
9.	Obrtovalci, katerim se je dovolila denatu-racija z drugo nego občno denaturovalno tvarino, Oaj o dohodu in razhodu denaturovanega žganja vodijo vpisovanje, katero je imeti vedno pripravljeno, da se vanje pogleda; iz tega bodi razvidno naslednje:
a)	skupna količina in alkoholovitost denaturovanega žganja;
b)	količina denaturovanega žganja, ki se zdaj pa zdaj iz zaloge vzame v obrtovno uporabo ;
c)	podatki uporabe (zdelek) odnosno na odvzeto količino denaturovanega žganja.
Razen tega naj o oddaji obrtovnih zdelkov vodijo posebno vpisovanje za dohodarstveno-uradne svrhe, katero je vsak čas, ko zahtevajo, pokazati finančnim organom.
Finančnim organom je brez ugovarjanja dovoliti primerjanje tega vpisovanja z obrtovnimi in trgovinskimi knjigami.
10.	S posebno denaturovalno tvarino denalu-rovano žganje spraviti je samo in edino na zgla-šenem kraji.
I I. Obrtovalci, kateri poleg tistega obrta, za katerega rabijo denaturovano žganje, vrše drug obrt, v katerem se rabi žganje, ki se ga ne drži po-trošnina (n. pr. narejalci likêrja), naj razne nareje imajo popolnoma med seboj ločene. Isto velja za obrtovalce, kateri rabijo v svoje narejanje žganje, ki je delovito z občno denaturovalno tvarino, delo-vito kako drugače denaturovano.
1Y. Posebna ukazila za žganje, ki se hoče davščine prosto rabiti za zdravilne in znanstvene namene.
Ako denaturovano žganje ni uporabno za kako zdravilno ali znanstveno svrho, more fmančo deželno oblastvo izimno davščine prosto uporabo ne denaturovanega žganja dovoliti pod naslednjimi posebnimi uveti in priglednimi naredbami.
1.	Kdor hoče imeti pravico do té izimne dovolitve, poprosi naj zanjo pri finančnem deželnem oblastvi in v ti prošnji pové:
a)	koliko potrebuje na leto žganja v dotično svrho;
b)	kako ga bode rabil;
c)	odkod ga bode prejemal in
d)	zagotovilo za potrošnino.
Vsaka druga uporaba, nego je v prošnji izrecno povedana, je kaznjiva.
2.	Dovoljenje daje se samo takim osebam, katerim je očitno samo za znanstvene smotre, in lekarničarjern, ako ne točijo niti na drobno proda-jejo žganih opojnih tekočin, niti tržijo s temi tekočinami.
3.	Finačno deželno oblastvo naj se pred vsakim dovoljenjem davščine proste uporabe ne dena-
turovanega špirita primemo prepriča o resničnosti tega, kar je povedano v prošnji, ter na podlogi storjenih ovedeb ustanovi letno alkoholovo količino, do katere se sme uporabljati davščine prosto.
4.	Za prejemanje davščine prostega žganja veljajo določila v oddelku I tega pravilnika.
5.	Prejeto žganje je hraniti v meroizkušenih shrambah na določenem mestu.
Ako je več sè žganjem napolnjenih hranilnih posod, smé biti vedno samo ena odprta, da se jemlje žganje iz nje.
6.	Oni, katerim se je izimno dalo dovoljenje, davščine prosto uporabljati ne denaturovano žganje, bivajo pod dohodarstveno-uradnim prigledom in so dolžni o pregledih pripomagâvati ali pripomagâvati dati, kjer potreba. Lekarničarji so vrhu tega dolžni, o prejemu in uporabi davščine prosto prejemanega
' žganja voditi natančno zapisavanje po vzorci h). Tiskanica za taka zapisavanja izdaje se v pagino-vanih in parafovanih sešitkih za povračilo nabavnih troškov. Zapiske je četrtletno završiti in poslati finančnemu oblastvu prve stopinje.
7.	Strogo je prepovedano, davščine prosto prejeto žganje uporabljati v druge nego v zdravilne
in znastvene svrhe, ki so uvet davščine prostosti) sosebno pa tako žganje oddajati nepremenjeno v druge nego zdravilne svrhe.
Tudi se tako žganje ne sme rabiti v narejo ruma, likerja, žitnega žganja, konjaka, kolonjske vode in eseneij. Vsaka zloraba je kaznjiva.
8.	Pri občasnih pregledih, katere je opraviti pri takih osebah, paziti je na to, je-li stanje, kakor ima biti, v soglasji z resničnim stanjem. Ko bi se uporabljalo več žganja nego ustreza srednji p°' trebščini, pojasniti je razloge, odnosno izprožiti do-hodarstveni pomislek.
9.	Finančno deželno oblastvo more tistii» lekamičarjem, kateri z laboratorno knjigo izkažejo srednjo porabo alkohola v zdravilne svrhe za p°' slednji dve solčni leti, povprečnino letne potrebščine žganja dovoliti v zdravilne svrhe. A tu se ne vračunja tista alkoholova količina, ki se je porabil* v narejo v točki 7, odstavku 2 povedanih tekočih' nasproti se poviša tako najdena letna povprečnina za 3 odstotke za alkohol, ki se iz tako zvaneg* stalnega kozarca jendje za zdravila.
Ako se dovoli prošena povprečnina, ni treba voditi knjige (točka 6).
Vzorec a k prilogi D.
Finančni okraj:
Davko-uradni okraj:
Zglasitev
Odpisanega pod jetnika....................... v.............................
Popis. st. . . .o nameravanem denaturovanji dnč..............18 . . v davščine
prosto uporabo prevzetega, pod vezjo potrosnine stoječega žganja.
Dan	Ura	Količiua v litrih	Alko-holo-vitost po stodelni	Hekto-	Rabljena denaturovalna tvarina			
				litrove				
			alkoholo- merovi lestvici	stopinje (litri)		količina		povedba, če je bila po
				čistega alkohola				propisu že
denaturo- valnega čina		o toploti od + 12° Réaumur			vrsta	kilo- grami	litri	preskušena in slučajnega potrdila
		žganja, ki se denaturuje						o tem
Oznamenilo, številka in prostornina denaturo-valne posode
Opomnja
dné
18 .
Rešilo.
1.	Oddana dné........................18...
2.	Predstoječa zglasitev odnaša se na poslatev žganja, pod tek. štev. . . . prejemnega vpisnik*
dné
davščine prosto uporabo prevzeto.
3.	Podatek uradne preskušnje žganja v oziru na:
a)	stanje ....................................................
b)	količino po meroizkusnem znamenji . .......................
c)	količino po teži...................................... .
d)	alkoholovitost in toploto..................................
e)	prevedbo navidezne močnosti na resnično močnost (tab. 1.) .
f)	prevedbo na resnično prostornino (tab. II.)................
g)	prevedbo čiste teže na prostornino (tab. III.) •...........
h)	hektolitrove stopinje (litre) čistega alkohola, ki jih ima v sebi
4.	Potrdilo in popis zvršenega denaturovanja
dné
5.	.Skupna količina denaturovanega žganja in njega slučajna nadalnja vknjižba.





Vzorec b k prilogi Z>.
Finančni okraj:
Davkovni okraj:
Z g 1 a s i t e v.
Podpisani podjetnik................................v..............................popis. št. . .
zgluŠa pri c. kr...............uradu v........................................da je v njegovem podjetji
• •.................. z besedami...................................hektolitrovih stopinj (litrov) čistega
&lkohola iz.................................v.........................v......................popis. št.
Uspelo v davščine prosto uporabo za (svrha)............................................................
'n opravlja prigledno davščino, kar je gre za to, v iznosu od . . . . gl. . . kr., z besedami ....
'....................goldinarjev .	. kr. av. v.
dnč
18
I. 1.
Sè strani podpisanega finančnega organa sc potrjuje, da se je gori 'Oienovana alkoholova količina vpisala pod prejemnega vpisnika stavkom ^ • . . dné •..................18..
dnč
18 . •
finančni organ.
(Slovenisch.)
m
Doklada c k prilogi />.
Kakšne so sestavine občne denaturovalne tvarine.
1. Lesni spirit.
Lesni spirit bodi brez barve ali nekoliko rumenkast. Primerna (specifična) teža mu ne si»e presezati 0'840. O prekapanji 100 prostorninskih delov lesnega špirita treba da je pri pravilnem bai'°' metrovem stanji od 760 milimetrov živosrebriiega tiska do 75 stopinj toplote po stodelnem toploineru prešlo najmenj 80 prostorninskih delov. Lesni spirit bodi tak, da se dd v vsakem razmerji pomešaj z vodo brez bistvenega skaljenja. Acetona imej lesni spirit najmenj 30 odstotkov v sebi. Lesni spirit in,eJ najmenj 1 odstotek, a ne čez 1*5 odstotka sestavin, ki razbarvujejo brom.
2. Piridinove osnove.
Piridinovih osnov zmes bodi brez barve ali nekoliko rumenkasta. O prekapanji 100 prostorninskih delov zmesi treba da je pri pravilnem barometrovem stanji od 760 milimetrov do 140° toplote p° stodelnem toplomeru prešlo najmenj 90 prostorninskih delov. Zmes bodi taka, da se dd v vsake»1 razmerji pomešati z vodo brez bistvenega skaljenja, in ne imej v sebi amonijaka.
Hokitika d k prilogi I),
Navodilo, kako preskušati lesni spirit in piridinove osnove.
I. Lesni spirit.
1.	Barva. Barva lesnega špirita ustrezaj prepisanemu barvenemu tipu.
V primerjanje z barvenim tipom vliti je lesni spirit v pripravljeno poskusno stekleničico in la se (leiie s široko ploskvijo poleg barvenega tipa na list belega papirja.
2.	Primerna (specifična) teža lesnega špirita ne smé presezati 0840, to je njegova močnost, ki se J*ajde z meroizkušenim stodelnim alkoholomerom, ne sme, prevedena na pravilno toploto za 12 stopinj ^aumurjevih, biti izpod 88 odstotkov.
3.	Vrelna toplota. Sto kubičnih centimetrov lesnega špirita dene se v kovinsk tulec; na tulec J® nastavljena s kroglo opravljena vrelna cev, ki je po stranski štuli zvezana z Liebigovo hladilnico, ^kozi gornjo odprtino vtakne se uradno overovljen toplomer sè stodelno lestvico, čegar posoda sè živim ^ebrom seza doli do pod štule. Tudi ne sme toplomerova lestvica štrleti predaleč iz parnega prostora. Rilec se tako zmerno segreje, da se prešla prekapina kapajoč odtaka iz hladilnice. Prekapina se Prestreza v gradovan steklen valj, in, če teplomer kaže 75 stopinj o pravilnem barometrovem stanji, ^'eba da je prešlo najmenj !)0 kubičnih centimetrov.
Ako se barometrovo stanje ne vjerna s pravilnim, odbije naj se za vsakih 30 milimetrov ena stopinja, torej na primer naj je pri 770 milimetrov ih 90 kubičnih centimetrov, pri 75’3 stopinjah, pri 750 milimetrih pri 74-7 stopinj prešlo.
4.	Meševitost z vodo. 20 kubičnih cenLimetrov lesnega špirita da naj s 40 kubičnimi centimetri v°de čisto ali samo slabo opalizujočo zmes.
5.	Odločevanje z natruuovim lugom. Če se 20 kubičnih centimetrov lesnega špirita pomeša in pretresne s 40 kubičnimi centimetri natronovega luga od P3 primerne teže, treba da se je čez P°t ure odločilo najmenj 5 kubičnih centimetrov lesnega špirita.
0.	Vzprijemnost za brom. 100 kubičnih centimetrov raztopine kalijobroinata in kalijobro-ki se napravi, kakor je tu doli povedano, zmeša se z 20 kubičnimi centimetri žveplene kisline, ki j*e zrédi, kakor je tudi doli povedano. K tej zmesi, ki predstavlja bromovo raztopino s 0-703 grami R'°ma, dodeva se iz „bitrette“, v 0-1 kubičnega centimetra razdeljene, kapajoč in neprestano mešajoč esnega špirita dotlé, da se stanovitno razbarva. V razbarvanje ne bodi več nego 30 kubičnih ('entimetrov in ne menj nego 20 kubičnih centimetrov lesnega špirita potreba.
Preskušavanje vzprijemnosti (dovzetnosti) za brom vrši naj se vedno o polni dnevni svetlobi.
Navodilo, kako napravljati sestavine bromove raztopine.
a) Bromove soli. Po tem, ko sta se najmenj dve uri sušila pri 100 stopinjah in ohladila v eksika-torji (sušilcu), stehta se 2-447 gramov kalijobroinata in 8-719 gramov kalijobromida, ki sta bila poprej preskušena o čistosti, in raztopi v vodi. Raztopine se napolni 1 liter.
l>) Zréjena žveplena kislina. 1 prostornina zgoščene žveplene kisline pomeša se s 3 prostorninami vode. Zmes se ohladi.
II. Piridinove osnove.
1.	Barva kakor pri lesnem špiritu.
2.	Razmerje proti kadmijohloridu.
10 kubičnih centimetrov raztopine iz 1 kubičnega centimetra piridinovih osnov v 100 kubiČ)'^ centimetrih vode pomeša se s 5 kubičnimi centimetri petodstotne vodene raztopine iz vodoprostega raztopljenega kadmijohlorida in pretresne se krepko; na to naj takoj nastane razločn0 kristal ovito odločevanje.
S 5 kubičnimi centimetri Nessler-jeve reagencije naj 10 kubičnih centimetre^ iste raztopine piridinovih osnöv dâ belo oborino.
3.	Vrelna toplota. Ravnâ se, kakor pri lesnem špiritu, vendar naj prekapina stoprav, ko je toplomer prišel na 140 stopinj, iznaša najmenj 90 kubičnih centimetrov.
4.	Meševitost z vodo. Kakor pri lesnem špiritu.
5.	Vsebina vode. Ko se pomeša in pretresne 20 kubičnih centimetrov osnov in 20 kubični centimetrov natronovega luga z 14 primerne teže, bodi, ko je zmes nekaj časa stala, odločenih najmeDJ 18-5 kubičnih centimetrov osnöv.
6.	Titrovanje osnov. 1 kubičen centimeter piridinovih osnov, raztopljen v 1 kubičnih centimetrih vode pomeša se s pravilno žvepleno kislino dotlé, da en* kaplja zmesi napravi na višnjevem lakmovem papirji razločen rudeč rob.
Da nastopi ta reakcija, ne sme se
porabiti več nego 10 kubičnih centimetrov raztopljene kfsline.
Vzorec e k prilogi T).
Finančni okraj:
Davkovni okraj:
Prodajni vpisnik št.. .
'...............................v ...............................pop. st. . .
° prodaji tu doli zaracuiyenega stanja z občno denaturovalno tvarino denaturovanega žganja (tudi ocetnega etra) po . . pol z . Roletami.
18
Prejem.	Ponavljanje razhodka iz vpisnika.
Po točki 5 rešila zglasitve		Podpis finančnega organa
od	danaturova-nega žganja količine litri	
		
		
		
		
		
		
Po strani št. . . tega vpisnika	Količina prodanega denaturovanega žganja litri
1	
2	
3	
itd.	
	
	
Kos XLVI. 133. Razpis finančnega ministerstva od 10. avgusta 1888.
Bivališče in popis. št.
Stan
(poslovanje)
Datum
prejemnika
Vkup stran
Iztržna boleta za d e n aturo v a n o žganje
Iztržila boleta št.. . .
...................18 ... ob ... uri — poludne se je iztržilo za
po
. . . (ime in stan)...........................v...........................popis. št. . .
...........z besedami..................................litrov denaturovanega
Dnč
žganja.
Podpis.
(Poslovanje.)
Doklada f k prilogi D.
Navodilo za preskušavanje octa, pripuščenega za denaturovalno
tvarino.
Da se preskuša ocet o vsebini ocetne kisline, napravi se raztopina 1 grama ftaleina, ki ga daJe finančno oblastvo, v 500 gramov špirita, ki ima najmenj 05 prostorninskih odstotkov alkohola, in dobavl se uradno overovljen oceten presknšnik.
Ocetni preskušnik je spodaj zaprta valjasta steklena cev sè stalom, katera ima več delnih znaffl6^ Najspodnja znamka omejuje 20 cma notranje prostornine, zgoraj nad to znamko je 12 do 14 po vrS oštevilčenih delnih črt, katerih vsaki dve sosednji obsezata 1 % cnis notranje prostornine.
Ocetni preskušnik se napolni z oclom, ki sc preskušava, do spodnje delne znamke; temu se prl' dene ena kaplja (pač tudi dvé), ftaleinove raztopine in naposled vpušča oprezno enoliko dvojno pravil"® natronove raztopine dotlé, da prej nebarvena tekočina postane rudeča. Ako je tekočinska gladina zgorilJ nad delno znamko, oznamenano s 3, 0, odnosno 12, ima ocet več nego 3, 6, odnosno 12 odstotku' kisline v sebi.
Doklada g k prilogi D.
Navodilo za preskušajo živalskega olja, terpentinovega olja in etra.
I. Živalsko olje.
1.	Barva. Barva živalskega olja bodi črno-rujava.
2.	Vrelna toplota, češe 100 cm3 prekapa tako, kakor se prepisuje za lesni spirit, naj pod stopinjami ne preide več nego 5 cm3 , do 180 stopinj pa najmenj 50cin3 .
,	3. Pirolna reakcija. 2-5 cm3 1 odstotne alkoholovite raztopine živalskega olja zrédi se z alko-
°l°tn na 100 cm3 . Če se v 10 cm3 té raztopine, ki ima 0-025 odstotka živalskega olja v sebi, vtakne zgoščeno solno kislino pomočena jelova treska, kaže naj tâ čez malo minut razločno rudečo barvo.
4. Razmerje do živosrebernega hlorida. 5 cm3 1 odstotne alkoholovite raztopine žival-
sè
ski
olja naj, pomešano s 5 cm3 2-odstotne alkoholovite raztopine živosrebernega hlorida. dâ takoj '"movito kosmičasto oborino. 5 cm3 0-025 odstotne alkoholovite raztopine živalskega olja, pomešano s 15 cm3 živosrebrnega hlorida raztopine, kaže naj precej še razločno motnost (kalnost).
II. Terpentinov« oije.
1.	Primerna teža. Primerna teža terpentinovega olja bodi med 0-855 in 0-865 pri 15 stopinjah^
2.	Vrelria toplota. Če se 100 cm3 prekapa tako, kakor se prepisuje za lesni špirit, naj do 150 s*°pinj ne preide več nego 5 cm3 . a do 160 stopinj najmenj 90 cm3 .
t 3. Mešcvitost z vodo. 20 cm3 terpentinovega olja pomeša se in krepko pretresno z 20 cm3 vode. 0 Je zmes nekoliko stala in sta se ločila sklada in učistila, naj ima zgornji najmenj 19 cm3 .
III.	Eter.
1.	Primerna teža. Primerna teža etrova ne bodi več nego 0-730.
2.	Meševitost z vodo. 20 cm3 etra pomeša se in krepko pretresne z 20 cm3 vode. Ko seje Uslavil0) imej etrov sklad najmenj 18 cm3 .
IV.	Šelakova raztopina.
l0 g raztopine naj pri izhlapevanji na vodni koplji, ko se potem segreje ostanek pri izhlapevanji sušilnici pol ure dolgo na toploto od 100 do 105 stopinj, ostavi naj najmenj 3-3 g Selaka.
(Slovenist,h.)
113
Tek-št.
Datum
količina po uradnem meroiz-kusnem znamenji (litri)
alkoholovitost po atodelni al-koholomerovi lestvici
g-B-ll
hektolitrovih stopinj (litrov) čistega alkohola
tek-št.
mesec
vzelo se iz shrambe
količina v kilogramih
alkoholovitost
C/J__________________
<T>
° S'
« ** ” M
S *
f|
p c2.
p
g-
0
©*
o
©
p
© <
P* 5 p
s
©
GC
H
©
P*
P
&
©<
S*
©
>1
©
rf-
©
©S
©
S. © _ et-
g- ©
P
©
Pj
H ©
©
«
©
?
©
QB<
M«
0
©
S-
a
®<
® ' <W
P» *0 ©
««■g. 'S »
a»
95 •
N ‘
95 .
es
ac
©
-<
Sî
.es.
Priloga E.
(k §u 99 zakona in §u 33 z vrnitvenega ukaza).
Doilatnožgaiijarinski pravilnik.
1. Dodatnemu davku (padavku) podležč z iz-(riami, pod točko 2 tanje povedanimi, vse žgane ||P0jne tekočine, sosebno tudi arak. rum, konjak, ganjeve eseneije, likêrji in druga pomešana žganja, akor vsaka zmes vina in žganja, ki ima nad 18 pro-s,°rninskih odstotkov alkoholovitosti.
2. Dodatnega davka ostane prosto:
a) Žganje v posesti obrtovalcev, kateri posredujejo promet sè žganjem (točenje, trženje, prodajo na drobno i. t.) v količinah ne nad 29 litrov, v posesti drugih gospodarstvenih načelnikov v količinah po ne več nego 10 litrov alkohola.
Té količine ostajajo tudi tedaj dodatnega davka proste, če pri kakem obrtniku, odnosno gospodarstvenem načelniku bivajo večje zaloge.
k) žganje, ki je v izvoz namenjeno.
c) Žganje, ki je bilo po dosedanjih določilih (§. 3 finančnega ministerstva razpisa od 14. julija 1884, Drž. zak. št. 114) proti povračilu davka že denaturovano v obrtovne namene, in katero obrtniki, ki se jim je dovolilo to povračilo, imajo že v svoje obrtovne namene v zalogi.
û) Žganje, od katerega se je, kakor se more dokazati, pri wozu razen one po tarifni številki 76, lit. a in h čolne tarife od 25. maja 1882, Drž. zak. št. 47, pobrala tudi sè zakonom od
13.	junija 1888, Drž. zak. št. 86 v.vedena doklada za 36 gl. k colnim postavkom gori navedene tarifne številke.
3.	Zglasiti žgane opojne tekočine, ki so 1. dne Septembra 1888 v prostem prometu, odnosno oprali dodatni davek dolžan je posestnik.
Kdorkoli ima lakih žganih opojnih tekočin dné septembra 1888, dolžan je količino in alko-a°lovitost te zaloge, bodi da jo hrani v svojih lastnih v tujih prostorih, kakor tudi hranišče najpozneje
do 3. septembra 1888 pismeno zglasiti v dvojnem izdatku. Zglasitve o zalogi napraviti je po priloženem vzorci a in vselej vpodati pri bližnjem pristojnem fmančnostražnem oddelku.
Organe, pri katerih je vplačevati dodatni davek, dajejo finančna deželna oblastva z deželnimi zakoniki in ukazniki in pôtem občinskih županstev na znanje.
Pri likêrji in rozolji, ako znaša cukrovitost najmenj 10 kilogramov na hektoliter tekočine, ni treba zglašati alkoholovitosti, nego jemati je tû vedno s 26 odstotki.
Zglaševanja ni potreba, ako vsa zaloga pri obrtnikih, ki posredujejo promet sè žganjem, ne preseza 20, in pri drugih gospodarstva načelnikih 10 litrov čistega alkohola. V vseh drugih slučajih zglasiti je vso zalogo, vštevši količine, ki ostanejo dodatnega davka proste.
Vonjavine (parfumerije) v majhnih ovojih do enega kilograma težke so dolžnosti zglaševanja proste.
Ako bi bilo zglašenje dolžno žganje v prvih treh dneh meseca septembra 1888 na prevozu in bi se ne bilo že prej zglasilo niti davek opravil se zanje, dolžan je zglasiti ga, odnosno dodatni davek opravili zanje, prejemnik blaga, kateri naj stori takoj, ko dospè žganje, da se zglasi.
Železnična in paroplovstvena podjetja (izimši pomorska) dolžna so vsako količino žganih opojnih tekočin, katere so pred 3. septembrom 1888 prevzela v prevoz, a ne oddala jih do tega dné, takoj ko dospö v oddajno postajo, naznaniti finančnemu oblastvu prve stopinje, v katerega okraji biva ta postaja. To naznanilo obsezaj imé oddajnika, prejemnika in količino ter opravi naj ga neposrednje oddajna postaja.
4.	Žganje, dné 1. septembra 1888 dodatnemu davku podležeče, more se Iudi v žganjarne po-trošnini podvržene ali v svobodne sklade spraviti davka prosto, proti uradni sozapori, ako podjetnik plača troške zanjo, ali proti popolnemu zagotovilu dodatnega davka, kar ga gré.
Podjetniki gori imenovanih žganjaren ali svobodnih skladov, kateri se hočejo poprijeti tega dovoljenja, poprosijo naj zanje najpozneje do 25. avgusta 1888 pri finančnem oblastvu prve stopinje. V prošnji je povedati, koliko je primeroma alkohola, kar kaže da ga bode dné 1. septembra 1888, in pa kakšno bode zagotovilo, ali pa poprositi, da se ukrene uradna sozapora.
Zagotovilo more se dati tako, kakor se navaja v §u 32 zvršitvenega ukaza.
Ako se podjetniku dovoli zaprošena sprava, katera se ne more odreči, če je izpolnjen gori naveden uvet, poizvé se alkoholova količina zalog žganja, kar jih je dné 1. septembra 1888, na podlogi zglasitve (št. 3) tako, kakor se tu doli tanje po-veduje.
O spravljenih, pod vezjo dodatnega davka bivajočih zalogah vodi se posebno zapisâvanje in v njem se vpiše kot prvi stavek alkoholova količina teh zalog, nato vsaka izprava iz sklada. Izpravlja se lahko, opravivši dodatni davek, ali ne opravivši ga, v izvoz čez colno mejo ali v davščine prosto uporabo.
Ko je pošUt zaloga, završiti je to zapisâvanje in pôtem finančnega oblastva prve stopinje odposlati cenzurnemu oblastvu. V tem času postane tudi dano zagotovilo prosto.
Samo se umeje, da je moči, završujoč vpisa-vanje, v račun privzeti tudi dopustni skladni usušek.
Za odnašanje pod vezjo dodatnega davka bivajočih zalog veljajo propisi o odnašanji pod vezjo potrošnine bivajočega žganja, samo da nastopi, kar se umeje samo ob sebi, pri odnašanji opravivši davščino na mesto potrošnine dodatni davek s 24 kr. za liter alkohola.
Vzema se, da se dotlé, ko po računu poide zaloga, odnaša samo alkohol iz té zaloge iz žganje-tvornice, odnosno iz svobodnega sklada.
V tistem trenotji, ko se pošlo pod vezjo potrošnine bivajoče zaloge, in se začne odnašanje uže v delovršbeni dobi 1888/89 narejene, odnosno spravljene alkoliolove količine, rabiti je nov zgla-sitven vpisnik.
5.	Kdor se hoče poprijeti po §" 99, št. 2, žga njarinskega zakona dopustnega plačevanja v obroK odnosno, kjer gré za fahrikante likerjev, dopustn®ga upanja (kreditovanja) dolžnega dodatnega d|lV " nuj za to dovoljenje pismeno poprosi pri tinančne111
oblastvu prve stopinje, v katerega okraji biva
davek
dolžna zaloga žganja, najpozneje do konca avgus a 1888 ter v prošnji tudi izrecno pove, kake obro 1 želi, odnosno na katero dobo hoče likerotvornik P° prijeti se za likerjev zaloge upanja (čakanja), t konca 1889 najdalje).
dovoljevatl
Obroke do na šest mesecev sme
leta
finančno oblastvo prve stopinje, do enega finančno deželno oblastvo. Prvi obrok plačati je o zglasitvi.
Upanje (kredit) likerotvornikom dovoljuje s< samo proti popolnemu zagotovilu dodatnega davK kar ga gré.
To zagotovilo more se dati tako, kakor je P ■ vedano v §" 32 tega zvršitvenega ukaza.
če se tudi eden dovoljenih obrokov ne pla^a točno tisti dan, ko je dospel, storiti je, da se ves ostali iznos na enkrat, slučajno po zvršilu, poterj
Isto tako treba je listi dan, ko pohaja upanj11 rok, plačilo upanega iznosa dodatnega davka toČn° opraviti pri tistem uradu, pri katerem je dodan davek propisun. če je plačila dan nedelja ali prazni plačati je prvi delovnik potem. Ako se ne p'a pravočasno, poterja se dodatni davek sè 6 odsto^ nimi zamudnimi obrestmi vred, ki jih je izračun1 od dospevnega roka, zvršilnim potem.
6.	V roku, povedanem v §K 99, št. 2, žgani* rinskega zakona, od C0 dni po tem, ko začne velja
zakon, t. j. od 1. septembra 1888 računeč, zin!llra! je žganjetvornike in tiste, kateri tržijo sè žganin®| opojnimi tekočinami, ali jih na drobno prodajejo točijo, da so postavljeni pod davko-uradno na ziranje.
Finančnim organom pristoji torej po §u ^ ' colnega in državno-monopolnega reda pravica, v hra nišča in prodajališča, v katerih se hrani ali prodaj žgana opojna tekočina, kolikorkrat se jim vidi P° trebno, po dnevi, t. j. po solnčnem vzhodu in P1*. solnčnim zahodom stopiti, pogledavati, vzprijeina kar je zalog dodatnemu davku podležeče žgan1 opojne tekočine in z ozirom na tridnevni zglasitv®1 in davkoplatni rok zahtevati propisanc izkaze o pre jetji ali plačanji davka.
Gori imenovani obrtniki so dolžni, finančni111 organom neuporno dovoliti vhod v gori onienjefe prostore, sami ali po svojih služnikih, če zahtevaJ°’
Pomoči jim kjer potreba ter izkazati prejetje ali pla- | Z dokazili omenjenimi pod a) izkazujejo se He davka za tistih 20, odnosno 10 litrov alko- zglašene zaloge žganja, za katere se je davek opravil, liola presezajoče količine.	kolikor jih je v času, ko obveljâ ta zakon.
7.	Prejetje, dodatnega davka plačilo, odnosno z8lasitev onih 20, odnosno 10 litrov alkohola pre-Sezajočih zalog žganja, ako ne spadajo k alkoholom količinam, dodatnega davka prostim, in niso 'tak pod vezjo dodatnega davka, odnosno potrošnine, morejo v predstoječi točki 6 navedene osebe izka-2ati v 60 dneh samo na naslednji način, in to:
a)	z boletami o plačilu ali upanji davka,
b)	z boletami o plačilu, odnosno upanji davščine od žganja,
c)	z računi, in
d)	s colnouradniini potrdili o plačilu ali upanji.
Z boletami o plačilu ali upanji davščine treba da so založene iz žganjetvornice ali iz svobodnega sklada prejete alkoholove količine.
Od kod drugod v tozemstvu v 60-danskem roku prejete alkoholove količine bodo naj založene z računi, trgovskimi dopisi itd., ki obsezajo ime prodajnika in kupca in pa alkoholovo količino natanko.
Ako gori imenovane osebe v 60-danskem roku prejemajo žganje iz inozemstva, treba da je po tem potu vnesena zaloga založena s colnouradnim potrdilom o plačilu ali upanji, ki slôve na kupče-valca imé.
Krono vina:
Yzorcc a k prilogi E.
Finančni okraj :
Davkovni okraj :
Z g 1 a s i t e v
tistih zalog dodatnemu davku podležečih žganih opojnih tekočin, katere ima podpisani.
Ime, značaj posed-nika, bivališče njegovo, ulice in popisna številka	Oznamenilo prostorov, v katerih se hranijo žgane opojne	Število	Vrsta in znamenje	Številke	g	Koli- čina litrov	Alkoholovitost po 100-delni alkoholo-merovi lestvici	Hektolitrove stopinje (litri) čistega alkohola v teh količinah	Ü p o m n j a
	tekočine	shramb			1				
		žganih opojnih tekočin							
i			•			l'y			
dné.................18 . .
I. I.
Opomnja: V li zglasitvi je izkazati vso čiharno zalogo, vštevši količine, ki ostajejo davka proste.
	Rešilo.
1. Oddana dne		. 18 . .
2. Podatek dne	 preiskave:	po
3. Od poizvedene skupne količine hektolitrovih stopinj (litrov) čistega alkohola gré dodatne?*1
davka	. .	. gl. .	. kr., z besedami . ki ga je pri c. kr.	 najpozneje do	18.	
4. Povedba slučajno dovoljenega upanja ali plačevanja v obrokih
.............dné........................18 . .
Podpis stranke:
Podpis finančnega organa.